Poitnlna platana v gotovini«
Leto X., št- 2.	V	L5ub9jan3v	13, sanusrjia 1923.
Glasilo Strokovne komisije za Slovenijo, (Pokraj. odbor GDSJ.)
KOVINARSKI:
Kako se
Pod tem naslovom je izšel v zadnji številki »Delavca« članek, ki opozarja na predstoiečo industrijsko krizo, oziroma opozarja delavstvo, kako se mora v tem položaiu zadržati. Med drugim pravi član-kar, da kapitalisti take slučaje izrabijo na zboljšanje svojega položaja. Da si svol položni izboljšalo uporabljajo vsa sredstva- Kratko povedano, njih želja ie nam nasprotna. Njihova želja je: »daljši delavni čas in nizke mezde«, naša pa: »krajši delavni čas in višje mezde«.
Boi strokovno organiziranega proletariata se vrši predvsem za izboljšanje ekonomskega položaja delavstva, to je za boljše delovne pogoje. Kako težki so taki boji. mislim da bo vsak delavec sam vedel, predvsem pa zaupniki. Delavstvo stavlia svoje zahteve podjetniku ve' takrat, kadar ve. da ima podjetnik do. konjukturo in ve, da podjetniku ne vseeno, ako se mu ustavi obrat.
Če delavstvo ve, da ima od podjetnika le takrat kaj za pričakovati, kadar ima pedietie konjunkturo, mora tudi vedeti, da bo podietnik takrat, ko ne bo imel konjunkture, skušal delavstvu vse to, kar si je preje s težkim bojem priborilo, odvzeti.
Naši reakcionarni jugoslovanski kapitalisti streme predvsem za tem, da po-daljša'0 delavni čas in zdi se mi, da je ta kriza, ki se ooiavlja, le splošen napad na 8-urni delavnik. Ta kriza se umetno širi, in sicer na migljaj Zveze industrijcev. ki ima svojo potuho v reakcionarnem zakonu o zaščiti delavcev.
Ker v tem zakonu ni izrecno rečeno, da se v vseh podjetjih brez nadaljnega delavski čas lahko podaljša, temveč, da mora prizadeto delavstvo šele za to glasovati in ker delavstvo — vsai pretežna večina — za kaj takega ne bo glasovala, je gotovo, da kapitalisti sedai to krizo iz-rabliaio za dosego svoiega cilja, to je: za daljši delavni čas in nižje mezde-
V takih slučajih imajo najtežje stališče delavski zaupniki in pa fukcionarji strokovnih organizacij, in sicer radi nezavednosti. ki je še v vrstah proletariata. Vsak količkaj zaveden delavec ve, da je v takih momentih le nezaveden del delavstva v podjetju orožje podjetnika, za dosego svojega cilja. Radi tega bo vsak podietnik gledal na to. da se iznebi predvsem organiziranega delavstva, zlasti onih. ki delavstvo v podjetju podučujejo in vzgajajo k razrednemu boju. Ker, dokler bodo taki v tovarni, ne bo mogel vsiliti delavstvu svoje volle. Seveda jih ne
bojujmo?
oostavi na cesto vse naenkrat, temveč skuša polagoma vplivati na celokupno delavstvo, in sicer na ta način, da začne predvsem z znižanjem akordnih nastavk, kršenjem pogodbe in drugimi odtegljaji. V takih slučajih bodo zaupniki pri podjetniku intervenirali, na kar bo podjetnikov odgovor čisto kratek: komur ni všeč, naj Da gre. C otovo je, da delavci z boljšo kvalifikacijo, ki so obenem tudi steber organizacije. s takim odgovorom niso zadovoljni, ker niso vajeni na teror podjetni* ka. zato odhajajo in prodajajo svojo delovno silo drugemu kapitalistu in mogoče še za slabše pogoje, kakor prvemu, samo za to. da se niso uklonili prvemu.
S tem ie podjetnik že dosegel to, da je ostalemu delavstvu pokazal, da je on gospodar hiše in začel bo groziti z zaprtjem podjetja in skrajšanjem delovnega časa, ali pa da bo ostalo delavstvo, ki s tem tudi ni zadovoljno, izprl. Seveda se pri vsei tej mahinaciji vedno izgovarja na gospodarsko krizo, ne misli pa na drugo, kakor kako bo napravil iz ostalih delavcev, delavce brez lastne volje.
Torej nekai jih je šlo samih, ker se niso pustili terorizirati, nekaj jih je pa izprl. Sedai pa nastane vprašanje, kai pa oni, ki so ostali? Cisto gotovo je, da jih ie veliko med njimi, ki se zavedajo podjetnikove mahinacije in niso pripravljeni poklekniti. Veliko jih ie pa nezavednih, ki bodo seveda brezpogojno sprejeli podjetnikove pogoje.
Ko je podjetnik to dosegel, bo skušal delavstvu, ki te ostalo v obratu, usiliti svoje delovne pogoje in bo zato zopet porabil vse mahinacije. Predvsem bo, da bo stvar na zunaj malo lepše izgledala, skrajšal delavni čas in akordne nastavke. Gledal bo tudi na to. da bo to delavstvo razdvojil in to zopet na zelo umeten način, tako da bo delavstvo kakor zgoraj omenjeno, ki ni pripravljeno sprejeti vseh podjetnikovih pogojev (organizirane) polagoma pripravil do tega, in sicer jim bo prikrajšal na zaslužku na ta način, da bo-bo indifirentni delavci delali vse delavne dni v tednu, mogoče še nadure in v akordu. ostalim organiziranim delavcem pa bo skrajšal delavne dni, od nadur pri njih še govora ne more biti. To se pravi, da jih bo izstradal In tako prisilil sprejeti njegove delovne pogoje.
Kdo so oa ti indiferentni delavci?
V prvo grupo spadajo delavci, ki so člani onih strokovnih organizacij, ki nimajo v programu razrednega boja, ki stoje na verski ali narodni podlagi in nimajo
V organizaciji I« mol, kolEkor rnoCi — toliko pravic«
Izhaja vsako soboto.
Uredništvo in uprava:
Ljubljana, Selenburgova ulica štev. 6/IL
Stane posamezna št. 75 p, mesečno 3 Din, celoletno 35 Din. — Za elane izvod po 60 p.
Oglasi: prostor 1X55 mm 1‘50 Din.
Dopisi morajo biti frankirani in podpisani, ter opremljeni s štamp. dotične organizacije«
Rokopisi se ne vračajo. — Reklamacije so poštnine proste.
poima o razrednem boju, temveč so prvi po večini verski fanatiki in je njihov program v reuk: »Delaj, kakor da bi večno živel in moli, kakor da bi jutri umrl,« drugi so pa narodni fanatiki, ki so vse drugo, kakor pa razredno zavedni delavci in mi« slijo, da bodo s fašizmom rešili svet iz verig kapitalističnega jarma. K tem lahko prištejemo še nekaj, iz naših strokovnih' organizacij izključenih »streberjev«, ki so skoraj najslabši, ker skušajo delavstvo odvračati od organizacije in jih s tem se-* veda odvračati od navodil, ki jih organi« zacija v takih slučajih izdaja-
V drugo grupo pa spadajo ljudje, ko-, iih delo je za podjetje jako malo vredna To po večini niso polnovredni delavci in! so zelo navezani na podjetnika, ker ni* majo upanja pri drugem podjetju dobiti službo. To so mnogokrat delavci brez lastne volje, ki so prišli že v leta, v kate« rih se težko najde drugo službo. Ako sle-, diš mišljenju teh delavcev, prideš do za-, ključka, da so to ljudje, ki nimajo zaupa« nja do samega sebe. ki imajo strah predi brezposelnostjo in mislijo, da bi bila to njih največja nesreča. Taki delavci nima« jo poguma v boju za boljše delovne po« go.ie, seveda jim tudi ni vseeno, ako se delovni čas podaljša in mezde skrajšajo, ampak oni so naposled tudi s tem zadovoljni, samo da jim je trajno delo zajamčeno.	•	i
* Vsa ta zgoraj našteta sredstva upo« rahljajo kapitalisti samo za to, da delavstvo izstradajo _ Izstradajo pa delavstvo zato. da mu usilifo slabše delovne pogoje.
Ker pa kapitalisti svoje tovarne niso postavili za krize, temveč zaito, da bodo večali svoi kapital, in ker brez delavskih! žuljev svojega kapitala ne bodo večali, nai vsak razredno zavedni delavec v svo* iem obratu vztraja, in če je kriza res ta« ka. nai se delavni čas za vse enako skraj« ša. to se oravi, da naj bo gospodarski po« ložai vseh delavcev enak. Ne pa, da se del delavstva odpusti zato. da bo drugi del lahko nekaj ur na teden več delal- če na kapitalisti tega ne bodo hoteli upoštevati, bomo pa vedeli, da jim gre za po* daljšanje delavnega časa, za kar seveda rabijo rezervno delovno armado.
Slej ko prej bodo pa kapitalisti mo« rali računati s strokovnimi organizacijami in prepričali se bodo. da je dober delavec tudi dobro organiziran In da bre/ dobrih delavcev ne bodo mogli delati.
Napad na 8urni delavnik.
Največja pridobitev proletariata po svetovni vojni je 8umi delavni čas, ki ga napada jugoslovanski kapitalizem od dne do dne z vedno večjo sila V dosego svo«
iega cilja se poslužuje vsakovrstnih sredr štev, izmed katerih mu je delavska neza^ 'vednost najljubša in najuspešnejša.
Predpriprave so se vršile celo leto. : Delavstvu so usiljevali čezurno in akordno delo. Ker se ie več proizvajalo, kakor ie bilo naročil, je nastala brezposelnost, katero izrablja kapitalizem na različne načine- V podjetjih, kjer je upeljan za delavstvo skrajno škodljivi akordni sistem, znižujejo akordne nastavke, kjer pa ni akordnega sistema, zahtevajo od delavcev, da se zavežejo 9 ali 10 urnemu delavniku. z grožnjo, da bodo v nasprotnem slučaju odpuščeni.
Temu se je mogoče upreti le tam, kjer je delavstvo zavedno in sicer z enotnim nastopom. Če je konjunktura v podjetju res slaba, treba skrajšati delavni čas ali praznovati en delavni dan v tednu.
Vsak delavec se mora zavedati, če dopusti da podjetnik vrže danes na cesto njegovega sodelavca, bo isti primoran ju-
Tudi oni, ki se vzdržujejo vseh predsodkov, bodo priznail, da je bil mirovni kongres v Haagu velika manifestacija za svetovni mir. Toda to velja predvsem za zunanji .vtis. ki ga je kongres napravil Kdor pa pozna natančneje govore zagovornikov miru, ta bo priznal, da bo imel kongres tudi dalekosežne posledice. Na kongresu pač ni bilo med 600 zastopniki in zastopnicami iz vseh dežel takih, ki bi ne bili prežeti z idejo resničnega miru in gnusom na vojno. Delavski zastopniki, ki so na kongresu s svojo veliko večino prevladovali, so dokazovali grozne posledice svetovne vojne za delavstvo- Te posledice so tako žalostne, da ne more noben delavski voditelj glasovati proti klicu: »Nikdar nobene vojne več!«
Brez delavcev bi bil boj za mir nemogoč: skupno z delavstvom in njegovimi strokovnimi organizacijami pa bo boj v veliki meri uspeL
Brezpogojno so se postavili vsi zagovorniki svetovnega miru (pacifisti) na stališče rimskega kongresa amsterdamske strokovne internacionale.
»Res je,« le rekel nemški profesor Ouidde proti ruskemu zastopniku Radcku (komunist), »da pomeni splošna stavka 'klic proti novim vojnam in socialno revolucijo.«
Da so komunistični zastopniki iz Rusije, ki so se udeležili kongresa, porabili to priliko in nastopili kot apostoli »enotne fronte proletariata«, to je jasno. Govorili so vsi kakor nedolžne ovce. toda cel svet jih pozna kot volkove. Trudili so se, da bi napravili na kongresu velik vtis in nesoglasje. V kratkem govoru je s. Abramovič (ruski socialist) kljub temu obsodil z uničujočo obsodbo ruski vladni režim, ki ga ie ves kongres obsojal.
Trgovski nastavljenci, posebno konzumnega društva za Slovenijo, kakor tudi drugih tvrdk, so bili združeni v »Osrednjem društvu trgovskih naslovljencev za Slovenijo«. Organizacija je bila pozneje oblastveno razpuščena, v zadnjem času pa je začela zopet delovati. Centrala se nahaja sedaj v Mariboru, ker Ljubljana baje ni bila toliko močna, 4a bi organizacijo spravila zopet v življenje-
tri sprejeti delo pod slabšimi pogoji, in tl pogoji bodo veliali tudi zanj. Če teh pogojev ne bo sprejel, bode podjetnik odpustil njega in to se bo vršilo tako dolgo, da bodo izpolnjene vse zahteve podjetnika.
Iz vseh poizkusov, ki jih uprizarjajo zadnje čase podjetniki (Strojne tovarne in livarne v Ljubljani!) je razvidno, da se delodajalci z vsemi močmi prizadevajo, da bi uvedli podaljšanje delavnega časa. Taki poizkusi podjetnikov se sicer ne dado podpreti s stvarnimi dokazi, toda oni se niti toliko ne potrudijo, temveč kažejo pest-
Take pojave opažamo danes po vsem svetu. Jasno se ločita dva tabora: delavstvo, ki zahteva težko priborjeni 8 urni delavni čas in kapitaliste, ki hočejo zopetno uvedbo 10 urnega delavnega časa ali pa še več.
Jasno je, da delavstvo Surnega delavnega časa ne bo moglo obraniti brez bo'"a pred napadi podjetnikov.
Imel je Radek prav le v tem, da je navajal dejstvo, da ni prav, da se govori na kongresu le proti novim vojnam v bodočnosti, medtem ko se v istem času vrše v Londonu in Lozani posvetovanja o vojaških pohodih na Turškem- Govori vseh zastopnikov pa so dokazali, da isti na to niso pozabili, in da odklanjajo dejanja svojih vlad in se proti njim bore z vsemi močmi. Pokazal je to rimski sklep za splošno stavko.
Toda ali je delavsko gibanje zmožno danes uprizoriti splošne stavke? Ali bo to toliko vplivalo na delavstvo, da bo uničilo vse vojaške transporte in onemogočilo prevažanje municiie. Dvomimo, toda proletariat je treba kljub temu vzgojiti za tako akcijo in kongres v Haagu je v veliki meri izvršil vse predpriprave.
Bodoča naloga strokovnih organizacij bo, da razjasnijo vprašanje vojne in oborožene obrambe. V delavskem gibanju ne s-me utihniti klic: »Nikdar nobene vojne več!«
Mirovni kongres je pripravil tla novim delavskim akcijam in njegove sklepe hočemo v kratkem posneti.
Vojna .ie bič človeštva in posebno delavstva.
V vojni je proletariat vedno premaganec. kapitalizem pa zmagovalec.
V vojni ne mori in slabi delavstvo samo imperializem in kapitalizem, ampak tudi samega sebe.
Vsak poraz proletariata ene dežele pomeni tudi poraz mednarodnega proletariata in zmago mednarodnega kapitalizma-
Zato je dolžnost delavstva vseh dežel, da vodi z vsemi sredstvi, ki so mu na razpolago, boi proti vojni in njenim vzrokom v parlamentih in izven njih.
(Konec prih.)
Bivša organizacija trgovskih nastav-ljencev je stala več ali manj na razrednem stališču, saj so bili jedro nameščenci konzumnega društva za Slovenijo. In ti bi kot del proletarskega pokreta morali imeti razredno zavest, — razredno zavedni proletariat jih vzdržuje. Organizacija je Jbila priključena Strokovni komisiji za Slovenijo, kar je bilo za razred-no-zavedno organizacijo popolnoma pravilno.
Sedanje vodstvo Organizacije pa je drugega mnenia. Sicer so v vodstvu organizacije znani socialisti, ljudje, ki se udejstvujejo v socialističnem pokretu in ki pravijo, da so razredno zavedni.
Vendar pa ta organizacija, v kateri so včlanjeni ponajveč nastavljene! konzumnega društva ni članica Strokovne komisije, pač pa se zedinjuje, kakor čita-rao v 9. štev »Glasila« zasebnih nameščencev z »Društvom zasebnih nameščencev za Slovenijo« v Ljubljani, ki ie popolnoma meščanska organizacija.
Ne vemo kako mislijo člani — trgovski nastavljenci o tej združitvi. Ce se s tem strinjajo, potem moramo le kon-statirati, da so pozabili, da se tudi oni nahajajo v proletarski službi, potem so pozabili, da je konzum delavska institucija, katero vzdržuje razredno zaveden proletariat.
Da se organizacija ne priključi Strokovni komisiji, so vzrok taktična na-sprotstva. Toda tudi taktična nasprotstva se moraio podvreči disciplini in redu-Predvsem pa je vzrok, da se organizacija ne priključi Strokovni komisiji ta, ker manjka razredne zavesti.
Vse trgovske nastavljence, posebno od konzumnega društva, opozarjamo, da se naj za svojo organizacijo bolj zanimajo, da jo ne bodio njeni voditelji — socialisti zavlekli med meščanske organizacije.
Strokovna komisija za Slovenijo je ustanovila »Splošno strokovno organizacijo za Slovenijo« z namenom, da vzdrži vse pri njej še neorganizirane stroke. Če se bo Vaša organizacija združila z »Društvom zasebnih nameščencev« ji povejte, da takih združitev ne boste podpirali in prestopite v Sekcijo trgovskih nastavljencev »Splošne strokovne organizacije za Slovenijo«.
Vodstvo organizacije v Mariboru pa naj dobro premisli kaj je razredna zavest in kaj so zveze z meščanskimi organizacijami.
Iz organizacij.
KOVINARSKA STROKA.
Pokrajinski kongres. Ker kongres kovinarjev v Zagrebu ni uspel, kakor smo to pričakovali je centralni odbor O- D. K. na svoji XXI. seji, dne 4. I. 1923 sklenil, da se pokraiinski kongres, ki je bil sklican za 28. I. 1923 na Jesenicah, preložil na L, 2. in eventualno tudi 3. aprila 1923.
Ravnotako je sklenil spremeniti tudi začasni dnevni red in sicer takole:
1. Otvoritev kongresa.
2. Volitev kongresnega predsednika in verifikacijskega odseka.
3. Poročilo centr. odbora: a) tajnika, b) blagajnika, c) kontrole.
4. Sprememba pravilnika.
5. Socialna politika.
6. Stavkovna in tarifna politika-
7. Organizacijski tisk.
S. Gospodarska politika.
9. Volitev novega odbora, nadzorstva in razsodišča.
10- Razna
Ta dnevni red se bo spremenil v toliko. v kolikor bodo poslale podružnice svoje predloge.
V imenu centralnega odbora O. D. K.
Predsednik:	Tajnik:
F. Svetek, 1. r. Joža Golmajer, L r.
Mirovni kongres v Haagu.
Trgovski nastavlfenci.
KamiFk. Razmere v tukajšnji tovami železne in barvarske robe d. d. »Titan« so postale neznosne, zato se čutimo dolžni, da široki javnosti navedemo mali primer brutalnosti nekaterih ljudi v tukajšnjem podjetju. Plača je daleč pod tržnimi cenami, ki neprenehoma rastejo, medtem ko se plače (če se to plača imenovati more) sistematično znižujejo, s pomočjo akorda, pri katerem se navadno niti temeljna plača ne zasluži. Pač pa se često dogaja, da delavka v akordu cel teden (48 ur) zasluži po 180—200 K. Zatoraj bodi naše geslo: dol z akordnim delom 1 Najsposobnejši za šikaniranje delavcev je g. mojster v oddelku za spojnice (ime za enkrat zamolčimo), ki vpije nad delavci in jim daje vse mogoče priimke, ter celo žuga s pestjo, kakor pravi »batinaš«. Isti g. mojster je tudi odpustil zakonito izvoljeno zaupnico dotičnega oddelka ali radi intervencije ostalih zaupnikov jo je moral sprejeti nazaj. Ali zdai jo ie začel šikanirati na vse mogoče načine, da bi jo tako odpravil, toda mi delavci smo zavedni in naša moč se krepi od dne do dne in zato ga svarimo, nai ne jemlje v poštev protekciie in naj neha s šikanami, ker drugače mu bomo v prihodnjič poslali bolj v srce segajoči pozdrav. Delavstvu pa kličemo: vsi do zadnjega moža v naše bojne vrste. Živela delavska solidarnost! Živel razredni boj! — Več prizadetih delavcev-
ŽIVILSKA STROKA,
Ljubljana. Osred. društvo živilskih delavcev, podružnica pivovarnarjev v Ljubljani sklicuje na dan 23. t. m. točno ob 5. uri popoldne v prostorih gostilne Reininghaus Spodnja Šiška svoj redni letni občni zbor. Udeležba dolžnost.
Iz organizacij,
Centrala »Osrednjega društva živilskih delavcev« v Ljubljani sklicuje na 16. t. m. točno ob 6. uri zvečer v društveni pisarni 18. redno centralno sejo. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala odbornikom. — Predsedstvo.
Maribor. Osred. društvo živilskih delavcev podružnice pivovarnarjev v Mariboru sklicuje na dan 21. t. m. točno ob 9. uri dopoldne v prostorih Delavskega doma svoj redni letni občni zbor. Udeležba dolžnost.
Tovarna Globus Vrhnika. Jasno je, da tukajšnja tovarna pod bleščečim imenom »Globus« še nikdar ni poznala pravega reda, odkar je njen obstoj.
In vendar je vodstvo te tovarne jako bistre glavice. Kdo bi si mislil! Vendar je to resnica.
7ačelo je iskati pristašev za svojo taktiko na jako premeten način. To, kar nam je bilo odvzeto lansko leto, namreč takozvana »malca« ali »Gabelfriihstuck« naenkrat ponuja sama z odprtimi rokami.
Toda tega niso vsi deležni, samo nekateri imajo to prednost. Vodstvo jih pozna še izza lanskega leta. To so namreč oni, ki so ob času stavke pridno zajemali iz sklede »ocvrta jetrca«, katere jim je ravnateljstvo postavilo na mizo, z besedo: »Jejte!« »Kdor pa ne dela, naj tudi ne le!« S temi besedami so bili žigosani oni, ki so trdno vstrajali ob času stavke.
Radi bi le vedeli kaj pomeni, da kar naenkrat ta radodarnost? Ali so se jim res iz usmiljenja do delavstva, kar na mah omehčala njih trda srca? Neverjetno! In zakaj ne vsem enako?
Že vemo zakaj vse to in zakaj ravno no-vodošlim Izkazuie vodstvo takšno radodarnost z »Gabelfruhstiickom«.
Ali res mislite, da jim s tem zapirate oči, da ne vidijo, da stoji v njih krogu še kopica organiziranih na katere čisto pozabljate v svoji dobrodušnosti in radodarnosti.
Ali jim s tem mislite zapreti pot do organizacije, do njihovih pravic?
Ali pa mislite, da s tem zapirate usta onim, ki_ lih vpregate do pozne noči v delo (do deset ali dvanajst ur), posebno ženske.
Gotovo še ne poznate zakona o zaščiti delavcev, ki vam to prepoveduje. Ali res mislite, da vse spi, tudi ono malo število organiziranih na katere ste čisto pozabili v svoji dobrodušnosti, te veste zakaj 1
Ne. ne, dobro vidimo kaj se godi okoli nas, radi bi le vedeli, ali bo vaša radodarnost takrat tudi tako velika, ko potrkamo na vaša vrata.
KEMIČNA STROKA.
V podružnici kem. del. Medvode-Goričaiie
so bili izvoljeni na občnem zboru podružnice dne 3. decembra 1922 v podružnični odbor sledeči sodrugi: Bečan Ivan, predsednik: Zajc Leopold, namestnik; Bitenc Jože, tajnik; Turk Anton, namestnik; Polak Franc, blagajnik; Ribič Fran, namestnik; Erben Ana, Čarman Avgust, Kuralt Viktor v nadzorstvo.
V podružnici kem. del. Moste pri Ljubljani
se je vršil dne 28. decembra 1922. v prostorih g. Kavčič občni zbor podružnice. Občni zbor je otvoril predsednik s. Cof, ki je podal svoje poročilo. Po poročilih ostalega odbora je poročal tajnik osr. dr. s. Rete o splošnem položaju delavstva. Pri volitvi novega odbora je izrazil s. Cof željo, da naj se v odbor izvoli sodruge, ki bodo pri svojem delu nadomestili dosedanji odbor. Na občnem zboru se je vršila tudi precej živahna debata. Konstituiranje novega odbora objavimo prihodnjič.
Medvode - Goričane. Shod podružnice v Medvodah se bo vršil v nedeljo 21. januarja v gostilni pri g. Potisku ob 2. popoldne s sledečim dnevnim redom: 1. volitev delegata za centralni občni zbor; 2. poročilo o volitvi delavskih zaupnikov; 3. raznoterosti. Udeležba dolžnost!
Živiska stroka.
 ............. I	1 I i	"	'	i »II im I im,-
Objave la zahvale.
Važno za delodajalec in njih uslužbence. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani nas naproša za objavo sledečega opozorila: Ker je minister za socialno politiko Statut Osrednjega urada za zavarovanje delavcev odobril, se prispevek za bolniško zavarovanje, ki je do-zdaj znašal v celokupnem iznosu 5% (za delodajalca in delojemalca skupaj) na podstavi § 197 tega Statuta počenši z dnem 1. januarja 1923 zviša na 6% zavarovanega zaslužka (mezde). Od tega prispevka plača delodajalec kakor doslej polovico t. j. 3%, drugo polovico pa ima pravico odtegniti od plače (zaslužka) delojemalca. — Z istim dnem se uvede na podstavi naredbe ministra za socialno politiko od 7. decembra 1922, štev. 10.810, prispevek za Borzo dela v višini 5% celokupnega bolniško - zavarovalnega prispevka (delodajalca in delojemalca skupaj). Tudi ta prispevek plačata po polovici delodajalec in delojemalec, tako da odpade na delodajalca 2'/s%, druga polovica pa se lahko odtegne od zaslužka delojemalca. — Prispevek za zavarovanje za slučaj nezgode se na podstavi naredbe ministra za socialno politiko od 20. novembra 1922 štev. 8507 počenši z dnem 1. januarja 1923 zniža od dosedanjih 8% na 6% zavarovanega zaslužka in ga plača kakor doslej delodajalec v celoti. Prispevek za slučaj nezgode znaša torej od napovedanega dneva dalie zn vsakih t on mn zavarovanega zaslužka (mezde) tolikokrat po 6 par, kolikor znaša nevarnostni odstotek, v katerega je v zavarovanje priglašen obrat (podjetje, gospodarstvo, gospodinjstvo) uvrščen, kar je razvidno iz uvrstitvenega odloka, ki ga je vsak delodajalec dobil oziroma ga bo še dobil. — O navedenih spremembah bodo vsi delodajalci še posebej obveščeni. — Kakor znamo, se deli zavarovani zaslužek po zakonu o zavarovanju delavcev v 17 mezdnih razredov, na podlagi katerih se izračunavajo in predpisuiejo v plačilo vsi zgoraj napovedani prispevki. Vsi prispevki se bodo predpisovali detailirano na skupnem plačilnem nalogu. Vsled silnega navala dela in pomanjkanja osobja se je predpis prispevkov za minule mesece zakasnil, da mnogi delodajalci še niso dobili plačilnih nalogov; ker se je sedaj osobie pomnožilo, bo mogoče, da bodo prispevki za dobo do konca leta 1922. predpisani in plačilni nalogi zanje do najpozneje 31. januarja 1923. vsem delodajalcem dostavljeni. Po dovršeni reorganizaciji Okrožnega urada bo urad izdajal plačilne naloge, iz katerih bodo razvidni prispevki za vsakega delojemalca posebej.
LISTNICA UPRAVNIŠTVA.
Ker niso nekateri posamezni naročniki poravnali svoje zaostale naročnine, smo Jim z današnjo številko ustavili nadaljnje pošiljanje našega lista. Vse one, ki smo jim poslali prošli mesec račune za naročnino »Delavca« pa opozarjamo, da jih čim preje poravnajo.
Kuiturni vestn’k,
»Naši Zapiski« štev. 8., 9„ 10. so izšli. Vsebina: E. K.: Naše stahšče do najvažnejših ustavnih določb. Friderik Adler: Nujen razkol in nuina združitev. Dr. Š- Ž.: Kritična študija o današnjem komunizmu. Peter Jug: Delavsko gibanje
in sociabzem na Angleškem. Žalski: Socializem v Sloveniji. Peter Jug: Kaj je in kaj ni demagogija? Petrolej in politika, T.: Izza fronte. Pregled:. Politika: Združitev socialističnih strank v Nemčiji. Gospodarstvo: Gospodarsko propadanje Nemčije. Mezdne razmere v inozemstvu. Strokovni pregled: Strokovno vodstvo mezdnih gibanj. Boj rudarjev v Čehoslovaški. Socialna politika: Draginjske številke v raznih deželah. Kompenzacijske blagajne za družinske doklade na Francoskem. Kultura: Esperanto kot učni predmet v šolali. — Delavstvu »Naše Zapiske« toplo priporočamo.
Boj med delom in kapitalom.
Dva velika razreda se bojujeta v svetovnem metežu. Kapitalistični razred se bojuje za nadvlado močnejšega nad slabejšim, delavski razred, ki ima po številu večino, se bojuje za gospodarsko enakopravnost vseh ljudi, vseh narodov in vseh ver. Človeški rod morda ne pomni tako ostrega boja, kakor se odigrava danes po celem svetu. Samo nekateri najvažnejši dogodki nam bodo potrdili, da imamo prav. Niti ni potreba, da bi se ozirali predaleč. Že v lastni državi opazimo nešteto takih prask, ki so pa šele začetek najhujšega.
V Jugoslaviji živi delavstvo v največji brezpravnosti in anarhiji. Na eni strani očetje in varuhi protidelavskih zakonov, na drugi strani pa demagogi, ki begajo delavstvo in izrabljajo njegov neprijeten položaj v zlobne namene.’
V zadnjem času se nahajajo v hudem boju in sporu pomorščaki (transportni delavci) s podjetniki in lastniki ladij. Sa-vez jugoslovanskih pomorščakov preti s stavko, ako podjetniki ne sprejmejo zahtev. saveza. Federacija (zveza) podjetnikov je odvrnila zahteve, vendar pa se boji, da se delavstvo ne posluži zadnjega sredstva in zato se še niso končnoveljav-no odločili in izjavljajo, da bodo skušali spor odstraniti. V ostalem je jugoslovansko delavstvo izvanredno izmučeno od neprestanih bojev. Opažati pa je, da se delavstvo zaveda svojega položaja, ki ga bo izrabilo za utrditev svojih organizacij.
Na Balkanu je delavstvo v približno istem položaju. Na Bolgarskem in Grškem divja meščanska vojna, v kateri je najbolj prizadeto in oškodovano delavstvo, ki pa še ni toliko zavedno, da bi se uprlo pokoljem in napravilo konec nepotrebnim bojem.
Iz Rusije prihajajo mnogo bolj razveseljive vesti. Rusko delavstvo kaže svetu, kaj vse zmore delavski razred. Že v državni organizaciji opazimo spremembo. Sovjetski Rusiji se je priključila republika Daljnega vzhoda (Sibirija itd.) Ruska sovjetska republika je postala sedaj država z obnovljenimi vidiki in nosi nov naslov: »Zveza ruskih sovjetskih republik«. Obsega pa danes že isto ozemlje kot pred vojno: od Karpatov do Tihega morja. Isto obnovo opažamo v notranjem življenju ruskega naroda.
Novi vojaški zakon predvideva vojaško obveznost do 40. leta (pri nas do 60. leta); in sicer v pehoti 1*4 leto, v konjenici 2M> leti, pri topništvu 3 in pol leta in v mornarici 4 in pol leta. S tem zakonom namerava ruska vlada zmanjšati svojo armado.
S 1. januarjem je ruska ylada izdala nove bankovce, katerih vrednota bo slonela na zlatu in srebru. S tem se bo ru-
BeJJ ustalil to povečal svojo vrednost.
Sovjetska vlada misli reformirati si' stem ruskih sodišč in se posebno zanima za sistem ameriških sodišč.
Prava novost za Rusijo je bila ladja, ki je prejadrala pot iz Baltiškega morja v Kaspiško morje s 1000 tonami tovora. Za »razorano« Rusijo je to pravi čudež. Angleži se za ta napredek zelo zanimajo, posebno, ker je ladja nemška last.
Ameriški delavci (krojači) so ustanovili društvo, z namenom, da obnove krojaško industrijo v Sovjetski Rusiji na modemi podlagi. Namen tega društva je, pomagati deželi, ki jo vodi delavstvo samo in odpomoči pomanjkanju oblačil. Rusija je imela mnogo surovin; te surovine pa bi morala izvažati, ker nima industrije, da bi sama Izdelovala. Pojavila so se med organizatorji te akcije sicer nesoglasja, upati pa je in naša želja je, da se uresničijo humanitarne želje ameriških krojačev, ker bo v interesu delavske Rusije in zadružništva.
V Nemčiji se nahaja delavstvo v hudem boju z raznimi nacionalističnimi bandami, ki ogrožajo obstoj nemške republike. Središče tega monarhističnega hujskanja je na Bavarskem.
Na drugi strani pa se snuje baje blok vseh delavskih strank (pridružujejo se tej akciji celo komunisti) proti francoskemu imperiju na zapadnl meji.
V Švici je 20. decembra 1922. končala velika stavka stavcev. Švicarski stavci so se morali vrniti na delo pod krutim terorjem tiskarskih podjetnikov. Vlada »svobodne« Švice je stala tekom stavke na strani podjetnikov in stavkujoče preganjala, kjer jih je le mogla.
V Italiji brezposelnost vedno bolj narašča. V zadnji številki »Delavca« smo poročali, da je število brezposelnih v Italiji približno 200.000. Temu poročilu moramo prisoditi pomanjkljivost v toliko, da je Število brezposelnih v Italiji meseca decembra 1. 1. znašalo 354.000. Tej brezposelni armadi so se pridružili še odpuščeni državni uradniki in policaji, tako, da je v Italiji danes preko 400.000 brezposelnih.
Na Francoskem se nahaja delavstvo v hudem boju za 8umi delavnik, ki ga hočejo francoski kapitalisti z najbolj gnusnimi sredstvi odpraviti.
V znak protesta so stavkali 54 dni francoski transportni delavci. Kljub temu. da jih je podpirala Mednarodna zveza železniških in transportnih delavcev, stavka ni imela zaželjenega uspeha in francoski podjetniki dan za dnem trgajo in jemljejo delavstvu pravice, za katere se je francosko delavstvo borilo 60 let.
V Belgiji se ponavlja v tem času isto kot na Francoskem. V ospredju se bojujejo transportni delavci, posebno v Ant-verpnu (glavnemu belgijskemu pristanišču).
Na Angleškem manifestira delavstvo za brezposelne delavce in zahteva, da se zvišajo brezposelne državne podpore. V nedeljo 7. t. m. so se vršile po celi Angleški velike manifestacije za brezposelne delavce. Istočasno napadajo brezposelne množice razne državne urade in zahtevajo za svoje družine kruha.
Na Irskem je izbruhnil v dnevih »božičnega miru« ogromen Štrajk irskih železničarjev, ki traja še danes. Pogajanja med delodajalci in delojemalci so se razbila.
V Ameriki se bavi delavstvo sedaj najbolj z vprašanjem takozv. »enotne fronte«. Delavske stranke žele. da se
združijo v veliko stranko, ki bo zmožna varovati proletariat pred kapitalističnimi napadi. Socialistična stranka smatra ta korak za prezgoden, ker vidi v tem le iz-treznenje ljudstva, ki pa še ni umirjeno. Stoji na stališču, da bo prinesel ustanovitev federativne delavske stranke razvoj sam. Popolnoma pravilna taktika 1
K razmeram v ameriških delavskih vrstah se bomo Še povrnili.
V Avstraliji je zmagala pri volitvah delavska stTanka z veliko večino. Sedanja meščansko - kapitalistična vlada je doživela hud poraz.
Velika socialna gibanja po celem svetu so najboljši učitelji delavskega razreda.
Utrinki.
Temelj kapitalistične moči }e v tem. da posedujeio oni vsa produkcijska sredstva. kakor: rudnike, stroje, železnice itd. S podružabljenjem teh sredstev bo podru-žabljena tudi moč._______________________
Tedenski pregled.
.Ljubljana, 9. januarja 1923.
Takoj ob polomu centralnih držav je stat vil takratni predsednik Zedinjenih držav amet riSkih predlog v senatu, naj pošlje Amerika svoje zastopnike v reparacijsko komistjo. Toda nezaupanje Amerike napram Evropi je bilo že takrat tako omajano, da je senat Wilsonov predlog odklonil. Ko se je Wilson umaknil z mesta vodilnega državnika Amerike, se je bolj in bolj odtegovala sodelovanju pri obnovi Evt rope. Kakor smo že večkrat ugotovili, se je Amerika postavila na stališče, da se ne bo vmet šavala v evropske zadeve in tega načela se je Amerika tudi držala do letos. Koncem prostega leta pa se je pokazal preokret, ki nastopa letos še jasneje. Že na lozanski orientski konferenci je stopala ameriška delegacija v ospredje. Razen tega pripravlja Amerika posebne komisije, ki odpotujejo v Evropo proučevat razmete. In Wilsonov predlog je ponovil pred kratkim v ameriškem senatu senator Robinson. Vlada je ta predlog ugodno sprejela in je tako pričakot vati, da bo Amerika kmalu odločala v Evropi. Anglija je stvar že razumela in obljubila Amet rikl, da ji povrne vse dolgove.
Ta Robinsonov predlog ni priSel tako ne» pričakovano. Predsednik Harding je že dalje časa razmišljal o tem, kako bi se brez Izgube za Ameriko približal Evropi, predvsem antanti. V terh smislu so se že vršila pogajanja med za» stopniki Amerike In Evrope. Na željo pred sedi nika Hardinga je državni departement (departmA _ oddelek) znova vprašal antanto, ali bi Ji bila dobrodošla posredovalna akcija Zedinjenih drt iav, ako bi se ne dosegel sporazum antante In drugih evropskih držav glede konsolidacije Evi rope. Anglija, Italija in Belgija so že sporočile, da ameriško posredovanje sprejemajo, doiim stališče Francije še ni znano.
Italijanska zunanja politika je naletela na trd oreh v vprašanju svojih kolonij v Afriki. Ne bilo bi nič čudnega, ako bi bila po porazu italijanske vojske tepena tudi italijanska diplot macija. Izza časov pokojnega Menelika je vrelo proti Italijanom, sedaj pa se je postavila proti Italijanom enotna fronta vstašev v Cirenaiki in v Tripolisu. Na čelo uporniškega gibanja se ja postavil sunški princ, ki se je proglasil za kralja zedinjene Ubije.
*
Reparacijska komisija je dospela do razi potja; ali nastopiti z odločnostjo ali pa sploh prenehati. Komisija sc je pod pritiskom Fram cije odločila za prvo pot. Najprej je ugotovila, da je Nemčija sama zakrivila zamudo glede dot bave premoga Franciji, Ker se je Nemčija za*
mudila tudi z dobavo lesa, "je Francija mnenja, da je treba nastopiti proti Nemčiji- z vso brezt obzirnostjo. Francija ima v smislu mirovnih določb pravico, da v takih slučajih nastopi proti Nemčiji na lastno pest s sankcijami. Tu pride v poštev vojaška zasedba nemškega ozemlja. Ministrski svet v Parizu je sklenil, da francoske čete zasedejo nekaj ozemlja ruhrske kotline ter več industrijskih središč v Porenju. Med Fram cijo in Nemčijo se ustanovi posebna carinska meja. Te akcije se udeleži tudi Belgija, ki bo mobilizirala nekaj svoje vojske. Italija stoji ob strani, vendar oficielno pozdravlja okupacijo; nadela si je pač zopet hinavsko krinko. Fram coski ministrski predsednik Poincare je poslal vsem vladam male antante brzojavko, v kateri pojasnjuje razloge, ki so privedli francosko vla» do do omenjenega nastopa proti Nemčiji. Pri tem omenja, da hoče Nemčija na vsak način razbiti verzajlsko mirovno pogodbo. V tej brzot javki so se Francozi prvi pot toliko upognili, da ne zahtevajo od nas, naj se opredelimo za fram cosko ali angleško politiko. Brez dvoma bo kret nila jugoslovanska diplomacija na eno pot, ki bo najbolj nerodna.
Francoska namera je vzbudila v Nemčiji seveda silen odpor. Nemčija sama trosi v svet vesti, da se bo uprla, četudi z orožjem. Res Je, da se snujejo nove monarhistične organizacije, ki skušajo v tem nejasnem položaju kovati svoj politični kapital.
Italija pripravlja preosnovo svoje armade. Zimski čas bo imela vojska manj mož, kakor poletni. Vmes posega seveda tudi D’ Annuncio, ki je po eni strani prepovedal snovanje novih oboroženih legionarskih formacij, na drugi strat ni pa se je zvezal s fašisti In ustanavlja nove oborožene skupine, da eventuelno udari na Ret ko ali Dalmacijo. Zanimivo je, da se je ravno ta čas uprla kraljeva garda, ki so jo morali ukrotiti orožniki. Če že torej naj zanesljivejši niso dovolj zvesti, se ima laški kralj bati še težt kih časov in bo moral peč prositi, da ga čuvata Mussolini in D' Annuncio osebno, če se morda ne premislita in postaneta čez noč republikanca,
V znamenju našega časa se Je dogodil v Pragi zopet umor, ki je težko zadet čehostovaSko republiko. Pod streli atentatorja je padel čehot slovaški finančni minister dr. Rašin, ki je znal očuvati čehoslovaško valuto padca in je čehot slovaško krono tako dvignil, da se prišteva k zdravi valuti.
Zadnje čase so se pojavljale vesti, da sta sovjetska Rusija in Čehoslovaika republika sklet nili zvezo, po kateri sta obvezani v slučaju spot pada s katerokoli državo druga drugo podpirati. Čehosloveški službeni viri te vesti zavračajo kot popolnoma neosnovane in navajajo, da obstoji med obema državama le trgovska pogodba.
Spor med Turčijo in Grško postaja vedno opasnejši in nevarnost nove vojne je pred dun mi. Z uspehi lozanske konference niso zadot voljni niti Turki niti Grki in si skušajo pomat g ati, kakor pač vedo in znajo. Turčija kakor Grška koncentrirata svoje čete, zadnja v Trat kiji. Na posredovanje Angležev in Francozov je Grška odgovorila, da ne more trpeti dosedanjet ga položaja, In da se mora pripraviti na moret bitne napade na svoje ozemlje. Z ozirom na predstoječe dogodke je Grška ukinila tranzitni promet z Jugoslavijo.
Volilna borba se razvija z vso ljutostjo. Radikalci nastopajo po eni strani zelo nasilno, po drugi strani pa iščejo stika in zvez z vsemi mogočimi strankami: z bunjevci, klerikalci, mut slimani, zemljoradnlki itd., ter konferirajo seda) z dr. Korošcem, sedaj z dr. Šušteršičem, sedaj s slovenskimi radikalci itd. Po vseh krajih Jut goslavije se vrše volilni shodi, od katerih so net kateri tako burni, da mora posredovati policija. Ministri in poslanci pa potujejo, da Je veselje.
V imenu Strok, komisije (P. odb. GDSJ.). Izdajatelj: France Svetek. Odgovorni urednik:
Ivo Meznarič.