Škofijska klasična gimnazija
v St. vidu nad ljubljano
Izvestje
o šolskem letu 1931/32.
Izdalo ravnateljstvo. Vsebina: Šolska poročila.
Št. Vid nad Ljubljano, 1932.
Založilo vodstvo zavoda sv. Stanislava. Tiskala Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. (K. Čeč.)
Škofijska klasična gimnazija
V ST. VIDU NAD LJUBLJANO
Izvestje
o šolskem letu 1931/32.
Izdalo ravnateljstvo. Vsebina: Šolska poročila.
Št. Vid nad Ljubljano, 1932.
Založilo vodstvo zavoda sv. Stanislava. Tiskala Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. (K.. Čeč.)
Šolska poročila.
I.	Učiteljski /bor.
a)	Izpremembe v šolskem lotu 1981/32.
Skof. ordinariat v Ljubljani je z odlokom št. 4217 z dne 14. oktobra 1931 dovolil bolezenski dopust prof. dr. Ratajcu Antonu.
Z odlokom škof. ordinariata št. 887 z dne 1. marca 1932 je bil nameščen kot suplent nemščine in latinščine g. Strupi Alojzij; min. prosvete mu je izdalo »uverenje« o pravici poučevanja z i odlokom S. n. br. 10.495 z dne 19. aprila 1932.
Škof. ordinariat je z odlokom št. 1562 z dne 23. aprila 1932 dovolil prof. Pavlinu Jerneju bolezenski dopust do konca šolskega leta. Hkrati je poveril pouk verouka v V. in VI. razredu prof. v pok. g. konz. svetniku Mlakar ju Janku, v VII. in VIII. razredu pa prof. v pok. g. konz. svetniku Pernetu Francu.
Min. prosvete je z odlokom S. n. br. 11.005 z dne 21. aprila 1932 priznalo absolventu glasbene akademije na Dunaju Tomcu Matiji po dodatnem izpitu iz vokalne glasbe na drž. konservatoriju v Ljubljani kvalifikacijo za suplenta glasbe.
b) Učiteljsko osobje v šolskem letu 1931/32.
■a N	a	~>N	£
^ '3	,z->	^	n
b S	X3	^	N	o
►f3 p	rt	-h
> C a^;s g
a) n ,rt
■S-S s
— CD
S .H .S
r~ rt G
0)0 0) *o
oo
00
co
in
O' o C rr»CN
^ .2 >« * 3* o >£ yfi td r~
TJ >r/> G . S ^ h (1)^
S'»
co
§>5 ° s
.3 ^tT rr o
>o -—s	f_
>c/) CN - |~~~r fi > C CO	>
b/)'
03 s
a o)
>o >
>o > G
a.
o-
cn
O «D
Si
ff) "T
W)Ja5 O
P* SJ
3 ~
(N
oo
00
CD
'CD
CO
<N
d) O
^ o ö
> X3 ^ O O
S ei~ 3 ^>2-s5«f|&
2cf>! >Sdm
^ ^ M ^
<N ~
CO .-
CZ co
sp 2
"O -h CO
ClSS
> O > >-* T3
‘n \T>
CO
S a
a o
C O
a.
>X
co
00
c
a.
03 <U
as o
os a
00
00
<D O
(N^r
■'S
<N
^.CO>
!~~! Li>
• ~ P S <? CN -eno -2 cö^
■^- tH	O) HH	P"
-o >> <d	JZ5
Oh >
Cu
od»	o	<i>
g ts	a	ts
o	o
-G 3	^3
a.
m
o
oo
<N
CN
cn
CN
II.	Šolski letopis.
1931.
Popravni izpiti po § 51 in razredni izpiti po § 52 Zakona o sred. šolah so se opravili dne 24. in 25. avgusta 1931 s sledečim uspehom:
I.a razred. Izdelali: Bernik Martin; Ferkulj Jožef; Vider Miroslav; Vodopivec Franc; Mokorel Janez; Omahen Anton; Ožura Viktor. Nista izdelala: Keržič Stanislav in Lotrič Jožef.
I.b razred. Izdelali: Čop Anton; Jeraša Stanislav; Novinec Jožef; Žerjav Dragotin; Sever Janez; Suhadolnik Stanislav; Trojar Marijan. Nista izdelala: Vode Marijan in Zrimec Stanislav. Niso prišli: Božič Cvetko; Mole Franc; Bartol Jožef; Koželj Alojzij; Orel Alojzij.
II. a razred. Izdelali: Bratuš Marijan; Frlan Valentin; Zavec Boris. Nista izdelala: Smolej Jožef; Šega Ciril. Ni prišel: Majnik Ivan.
II. b razred. Izdelali: Vode Miroslav; Brezovar Milan; Omejec Slavko; Zupanc Franc. Ni izdelal: Šelhavs Edvard.
III. razred. Izdelala: Brancelj Josip; Jurca Anton.
IV. razred. Ni izdelal: Malavašič Anton.
VI.	razred. Izdelal: Lavrič Ivan. Ni izdelal: Logar Jožef.
VIII. razred. Izdelal: Kregar Karel.
Višji tečajni izpit se je vršil od 26. do 29. avgusta 1931 pod predsedstvom dr. Dragotina Lončarja, direktorja I. drž. real. gimnazije v Ljubljani. Ves izpit je delal Kregar Karel; popravne izpite pa Mihelič Franc iz latinščine in Uršič Adolf iz zemljepisa in zgodovine.
Pismeni izpiti so bili: 26. avgusta iz slovenskega jezika; 27. avgusta iz nemškega jezika; 28. avgusta iz latinskega jezika. — Izpitni odbor je izmed predloženih nalog izbral sledeče:
1. Iz slovenskega jezika: Umetnost oblikuje čas, iz katerega je izšla.
2. Iz nemškega jezika: Monunsen, Julius Caesar »Wenn in einer so harmonisch«... do »wieder aufs Spiel gesetzt hat«.
3. Iz latinskega jezika: Cicero, De officiis I. 55 sed omnium... do 58 (similitudo morum coniugavit).
Ustni izpit se je vršil 29. avgusta. Izpitni odbor je vsem trem pripravnikom priznal zrelost za univerzitetno fakulteto.
Sprejemni izpiti za I. razred so se vršili 28. in 29. avgusta 1931
v	4 skupinah. Javilo se je 83 učencev; 4 so bili odklonjeni, 79 pa jih je izpit naredilo.
Vpisovanje za šolsko leto 1931/32 se je izvršilo od 1. do 5. septembra 1931.
V	sredo 9. septembra je bila sv. maša v čast sv. Duhu, v četrtek
10.	septembra pa se je pričel redni pouk.
31. oktobra je bila namesto zadnje šolske ure proslava stoletnice Levstikovega rojstva po sledečem sporedu: 1. Dve Levstikovi otroški pesmi; uglasbil Emil Adamič, pel deški zbor. — 2. Govor o Levstiku (prof. Šolar Jakob). — 3. Deklamacije Levstikovih pesmi: a) Otrokova molitev (Wörle Ivan I. b), b) Kadar pridejo vojaki (Košir Nikolaj II. a), c) Ubežni kralj (Benkovič Niko IV.), č) Tolažba (Cukale Jožef V.), d) Na Prešernovem grobu (Böhm Edmund VIL). — 4. Recitacije iz Levstikovih spisov v prozi (Podobnik Josip VII.): a) Iz Potovanja od Litije do Čateža«: Pisateljev poklic, b) Iz »Novic« 1858 Napake slovenskega pisanja: Kritika, c) Iz »Napreja« 1863: Oteta narodnost, č) Iz »Zvona« 1881: Izročilo mladini.
6. novembra. Namesto 1. šolske ure slovesni Requiem za umrle profesorje škof. klas. gimnazije.
9. novembra se je vsled min. razpisa S. n. br. 28.379 z dne 27. avgusta 1932 uvedel deljen pouk, tako da se v ponedeljek, torek, sredo in petek vrši pouk tudi popoldne.
13.	novembra. Proslava sv. Stanislava, zavodskega zaščitnika. Dan je bil prost pouka.
29.	in 30. novembra ni bilo pouka zaradi duhovnih vaj.
1.	decembra. Proslava drž.' praznika Zedinjenja. Učenci so se udeležili sv. maše, po kateri so zapeli državno himno.
17. decembra je zavod proslavil rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra I. s sv. mašo in petjem državne himne. Dan je bil prost pouka.
19.	decembra. Zavod je nadzoroval g. prosv. inšpektor profesor dr. Kotnik Franc.
22. decembra. Sklep L polletja. — Ta dan ni bilo pouka.
Božične počitnice so trajale od 24. dec. 1931 do 10. jan. 1932.
1932.
27.	januarja. Šolska proslava v spomin srbskega prosvetitelja sv. Save.
Program je bil naslednji: 1. Fr. Strak: Intermezzo orientale. Orkester. — 2. S. Gregorčič: Blagovestnikom. — 3. Govor; govoril su-plent Miklavčič Maks. — 4. Silv. St. Kranjčevič: Slavenska lipa. Deklamacija. — 5. Adamič Emil: Himna sv. Savi. Zbor. — Dan je bil prost pouka.
4. februarja. Strossmayerjev dan, ki so ga učenci proslavili s šolsko prireditvijo po sledečem sporedu: 1. Kovač Ivo: Zagorski glasi. Karišik za orkester. — 2. S. Gregorčič: Strossmayerju. Deklamacija.
—	3. Govor o Strossmayerju, govoril prof. dr. Trdan Franc. — 4. Pre-radovic: Pjesma biskupu Strossmayeru. Deklamacija. — 5. Runjanin: Ljubimo Te, naša diko! (Strossmayerjeva himna.) Zbor. — Pouka ta dan ni bilo.
20.	februarja. Skupno predavanje za vse učence o Vuku Ka-radžiču. Predaval prof. dr. Breznik Anton. — Tstega dne skupno predavanje o Juriju Washingtonu o priliki 200 letnice njegovega rojstva. Predaval prof. dr. Trdan Franc.
12.	marca. Zavod je proslavil god ljubljanskega škofa dr. Rožmana Gregorija. Dan je bil prost pouka.
Velikonočni odmor je trajal od velikega četrtka	24. marca	do
torka po veliki noči 29. marca.
30.	aprila je predaval o Zrinjskem in Frankopanu suplent Miklavčič Maks.
6.	maja so učenci poslušali proslavo materinskega	dne,	ki	jo	je
šolski radio prenašal iz I. dekl. meščanske šole v Ljubljani.
14. maja se je sklenil pouk za učence IV. in VIII. razreda.
15. maja je bila v zmislu razpisa min. prosvete S. n. br. 7849 od 16. marca 1931 in br. 11.376 od 23. aprila 1932 javna prireditev iz godbe in petja. Spored je bil naslednji:
1.	Fučik: Koračnica »Triglav«. Orkester. 2. M. Tomc: Pristop, Svet in Blagoslov iz »Slovenske maše«. Mešani zbor. 3. a) H. Vä-clavik: Na planinci. Klavir dvoročno. (Sodja V.) b) A. Neffat: Koračnica za tri gosli s klavirjem. (Gosli: Kenda I. b, Klinar J. I. b, Pavlin J. II. b, Ostaszevski III., Jager III., Fister IV., Vrabič IV., Vrolih IV., Tavčar IV. Klavir: Vilhar III.) 4. a) Pregelj: Vigred približa se. b) Koroška narodna, c) Aljaž: Triglav. (Deški zbor.)
5,	a) R. Wagner: Labodja pesem iz opere »Lohengrin« za klarinet in harmonij. (Klarinet: Skubic VII. Harmonij: Kenda I. b.)
b)	W. A. Mozart: Quatuor 10. (Pitterle VIL, Lavrič VII., Bartol VII.,
H.) 6. a) Malat: Ptički, b) Schwab: Večer na morju, c) Tomc: Ena ptička. (Moški zbor.) 7. a) Al. Kronovič: Sanjarija. Gosli s klavirjem. (Gosli: Bostič VI. Klavir: Kastelic V.) b) Jos. Novak: Med prijatelji. Mazurka za tri gosli in klavir. (Gosli: Pitterle VII., Lavrič VII., H. Klavir: Bartol VII.) c) Jos. Novak: Pomladni pozdrav. Valček za tri gosli in klavir. (Gosli: Pitterle VIL, Lavrič VII., H. Klavir: Bartol VII.) d) J. Haydn: Arija iz »Stvarjenja«. Klavir in harmonij. (Klavir: Pitterle VII. Harmonij: Ferjančič VIII.) 8. a) Dev: Na
Gorenjskem, b) Jereb: Jutranja, c) Premrl: V Korotan. (Mešani zbor.) 9. A. Jaki: »Slovenski 'biseri«. Orkester s klavirjem in harmonijem. 10. Državna himna. Petje z orkestrom.
Petje je vodil suplent Tomc Matija, godbo pa dirigent Hybäsek Vojteh. Prireditev je prav dobro uspela. Zavodska dvorana je bila polna povabljenih gostov, zlasti staršev in sorodnikov učencev.
17. maja. Celodnevni izleti vseh razredov pod vodstvom razrednikov.
31.	maja. Zavod je obiskal prevzv. ustanovitelj nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Učenci so ga s profesorji in prefekti slovesno in z velikim navdušenjem sprejeli ter ga spremili v dvorano, kjer ga je direktor s toplimi besedami pozdravil, spominjajoč se zlasti 82 letnice njegovega rojstva. Ginjen do solz se je visoki knez zahvalil in izpregovoril zbranim učencem nekaj prisrčnih očetovskih naukov. Le prekmalu se je ljubljeni vladika poslovil od zavoda.
1.	junija. Min. odposlanec g. dr. Novak Grga, vseučiliški profesor v Zagrebu, je pričel pregledovati delo na zavodu.
Vsled min. razpisa S. n. br. 7849 z dne 16. marca 1932 je bila 5- junija javna telovadba vseh učencev, ki so v teku šol. leta obiskovali telovadbo. Ker je ob 10 dopoldne deževalo, se je morala prireditev
vi	siti v zavodski dvorani. Kmalu po 10 so ob zvokih koračnice, ki jo je ljubljanska radio-postaja prenašala iz Beograda, vsi telovadci prikorakali v dvorano in v rajalnem pohodu ustvarjali najrazličnejše vrste, dokler se niso v osmerostopih ustavili pred odrom, da bi čuli govor g. ministra prosvete. Z navdušenjem so se pridružili vzklikom svojih beograjskih tovarišev, ki so na ministrov poziv pozdravili Nj. Vel. kralja Aleksandra 1. Nato so se vršile proste vaje v treh skupinah; prva je obsegala učence	IV., V. in VI.	razreda,	druga	II.	in	III.	razr.’
tretja I. razreda. Vmes	so nastopili	telovadci	tudi	na	orodju:	na
bradlji, konju, kozi, v skoku na daljavo in v višino. Prireditev, ki jo je vodil telovadni učitelj Arh Jožef, je prav lepo uspela, posebno še vaje na orodju. Prisostvoval ji je tudi min. odposlanec g. univ. prof. dr. Novak Grga.
Istega dne je bila v risalnici izložba risb učencev I. in II. razreda, ki jo je priredil prof. risanja g. Sever Anton. Tudi izložbo je obiskal g. min. odposlanec, kakor tudi mnogo občinstva.
6. junija. Sklep predavanj za vse učence.
7. junija. Popravni izpiti za učence IV. razreda.
Od 10. do 16. junija	nižji tečajni	izpit.
Od 13. do 20. junija	višji tečajni	izpit.
Od 25. do 27. junija sprejemni izpiti za I. razred.
28.	junija. Vidov dan. Sklep šolskega leta s sv. mašo in običajno proslavo Vidovega dne, po kateri so učenci prejeli letna izpričevala in izvestja.
Ekskurzije.
V	šolskem letu 1931/32 so bile na zavodu sledeče ekskurzije:
I. a razred.
1. Dne 24. septembra 1931. Poldnevna poučna ekskurzija v okolico, kjer so učenci opazovali pojave pojemajoče jesenske narave v rastlinskem in živalskem svetu. Vodil prof. Pengov Frančišek.
2. Dne 23. aprila 1932. Poldnevna poučna ekskurzija k Savi. Opazovanje delovanja vode: erozija, denudacija, akumulacija. Vodil prof. dr. Trdan Franc.
3. Dne 17. maja 1932. Celodnevna poučna ekskurzija na Toško čelo, odtod skozi Šujico na Dobrovo pri Ljubljani. Namen ekskurzije je bil, da učenci spoznajo kraje v okolici zavoda. Vodil prof. Belec Franc.
4. Dne 21. maja 1932. Poldnevna poučna ekskurzija proti Savi, nato ob reki navzgor, skozi grmovje in preko livad proti Vižmarjem. Namen: Spoznavanje v tem cvetočih rastlin in njih bioloških prilik. Vodil prof. Moder Anton.
I. h razred.
1. Dne 24. septembra 1931. Od Št. Vida preko polja do Save: opazovanje jesenske narave. Vodil prof. Pengov.
2. Dne 23. aprila 1932. Od Št. Vida do Save in ob reki navzgor do mostu v Tacnu; opazovanje, kako deluje voda. Vodil prof. dr. Franc Trdan.
3. Dne 17. maja 1932. Kranj (ogled okolice in mesta), peš za Savo skozi Drulovko, Jamo, Praše, Mavčiče, Podrečo, Medvode v Št. Vid. Vodil razrednik. (Celodnevna ekskurzija.)
4. Dne 21. maja 1932. Ogled pomladanske flore pod ježo na Savskem bregu. Vodil prof. A. Moder.
II. a razred.
1. Dne 24. septembra 1931. Ogled domačega parka, sadnega in zelenjadnega vrta. Raznovrstno lepotno in sadno drevje, cvetlice, zelenjad. Vodil prof. Pengov.
2. Dne 10. oktobra 1931. Ekskurzija na Rožnik in v Narodni muzej v Ljubljani. Namen: ogled ozemlja, kjer je prazgodovinski človek postavil mostišča, nato pa ogled ostankov iz prehistorične dobe v muzejskih zbirkah, hkrati še spotoma ogled morfoloških tipov za geografijo okolice in študij jesenske flore. Vodila prof. Pengov in Miklavčič.
3. Dne 23. aprila 1932. Ekskurzija na Šmarno goro po dr. Pogačnikovi poti in nazaj po navadni poti. Namen: spoznavanje pomladne flore. Vodil suplent Moder.
4. Celodnevna ekskurzija 17. maja 1932. Št. Vid—Tacen—Smlednik—Stari grad—Skaručina—Št. Vid. Vodil razrednik.
5. Dne 30. maja 1932. Ekskurzija k potoku Glinšica, kjer so si učenci ogledali močvirsko floro, opazovali ribe in lovili rake. Vodil suplent Moder.
II. I> razred.
1. Dne 24. septembra 1931. Poučni izlet v bližnjo okolico zavoda. Predvsem ogled domačega parka, sadnega in zelenjadnega vrta. Strokovni učitelj za botaniko je tolmačil učencem mnogovrstno lepotno in sadno drevje, jesenske cvetlice in številne vrste zelenjadi. Vodil prof. Pengov.
2. Dne 9. oktobra 1931. Izlet v šentviško okolico. Živalstvo (divji zajec, ptice, žuželke) in rastlinstvo prostega polja in hoste ob Savi. Vodil prof. Pengov.
3. Dne 10. oktobra 1931. Ogled Narodnega muzeja v Ljubljani, nato z Rožnika ogled Ljubljanskega barja, spoznavanje jesenske flore v gozdu. Vodila: razrednik in suplent M. Miklavčič.
4. Dne 17. maja 1932. Celodnevni poučni izlet preko hribskega grebena Črnuče—Rašica. Na Črnučah ogled transformatorske postaje velenjske elektrarne, župne cerkve, moderne opekarne Jerko. Na vrhu pri Dobenem krasen razgled po kamniški okolici, radio-postaja v Domžalah. Rašica izraziti sadjarski kraj. V Gameljnah lepa opekarna in valjčni mlin, tovarna »Štora« za angleške gardine. V Šmartnem ogled župne cerkve. Vodil razrednik.
III. razred.
1. Dne 6. novembra 1931. Ogled župne cerkve v Št. Vidu nad Ljubljano. Vodil prof. Pavlin Jernej.
2. Dne 25. aprila 1932. Poldnevna ekskurzija v Kranj in okolico pod vodstvom razrednika Omerze Franca.
3. Celodnevna ekskurzija dne 17. maja 1932 na Sv. Jošt pri Kranju, Staro Loko, Škofjo Loko.
4. Dne 1. junija 1932 je peljal prof. dr. Trdan Franc učence na Ljubljanski grad in jim razložil razgled po mestu ter bližnji in daljni okolici. (Poldnevna ekskurzija.)
IV. razred.
1.	Dne 6. oktobra 1931 poučna poldnevna ekskurzija na Rožnik, Mirje in Ljubljanski grad. Cilj: spoznavanje aluvija in diluvija, emon-
skega zidu in ugotovitev mestnega selišča v starem in srednjem veku. Vodil razrednik M. Miklavčič.
2. Dne 5. decembra 1931 ogled alpinskega filma »Durmitor«. Vodila razrednik in prof. J. Arh.
3. Dne 3. maja 1932 poldnevna ekskurzija na Črnuče in Rašico. Cilj: pregled transformatorske postaje v Črnučah z gospodarskega, socialnega in tehničnega stališča, dalje proučavanje topografije daljne okolice. Vodil razrednik.
4. Dne 17. maja 1932 celodnevni izlet: Brezje—Sv. Peter-—Begunje—Tržič—Kranj. Cilj: proučavanje gorenjske ravni in njenih srednjeveških in modernih selišč. Vodil razrednik.
V. razred.
1. Dne 22. septembra 1931. Botanična ekskurzija na šentviški hrib. Dijaki so si ogledali tedaj rastoče gobe, mahove in jesenske gozdne cvetlice, praproti in lisičine. Zaključil se je s kratkim razgovorom: Borov gozd kot rastlinska združba. Vodil suplent Moder.
2. Dne 16. oktobra 1931. Zgodovinska ekskurzija v Narodni muzej v Ljubljani. Ogled prazgodovinskega oddelka na podlagi »Vodnika po zbirkah Narod, muzeja v Ljubljani«. Vodil supl. Miklavčič.
3. Dne 22. aprila 1932. Botanična ekskurzija na ježo med Viž-marji in Savljami, kjer so si dijaki ogledali pomladno floro tega terena. Vodil suplent Moder.
4. Dne 17. maja 1932. Celodnevna ekskurzija na Golico (1835 m). Na Jesenicah so si dijaki ogledali znamenitejše stavbe in naprave, na Golici pa so se divili alpski flori in občudovali razgled na slovenski Korotan. Vodil razrednik.
VI. razred.
1. Dne 7. novembra 1931. Obisk pokopališč pri Sv. Križu in pri Sv. Krištofu. Ob grobovih naših velikih mož, pisateljev, pesnikov in drugih kulturnih delavcev je voditelj podal kratek oris njihovega življenja in delovanja. Vodil razrednik dr. Samsa Janez. (Poldnevna ekskurzija.)
2. Dne 16. januarja 1932. Obisk Rostandove drame »Vest« v dramskem gledališču v Ljubljani. Vodil telovadni učitelj Arh Josip.
3. Dne 11. maja 1932. Obisk umetnega vališča »Niko« v Vižmarjih. Gospodar je razložil, kako je ravnati potem s tako perutnino. Vodja prof. A. Moder.
4. Dne 17. maja 1932. Celodnevna ekskurzija na Borovnico in Vrhniko. V Borovnici ogled znamenitega viadukta in župne cerkve. Na poti proti Vrhniki smo v Bistri videli Galetovo graščino, nekdaj
znamenit kartuzijanski samostan. Na Vrhniki ogled obeh izvirov Ljubljanice. Popoldne ogled župne cerkve, nato odhod na grič k cerkvi Sv. Trojice, odkoder je bil lep razgled po domovini pisatelja Ivana Cankarja. Na povratku ogled rojstne hiše pisateljeve in njegovega spomenika na trgu. Vodil razrednik dr. Samsa Ivan.
VII. razred.
1. Dne 22. aprila 1932. Poučni izlet k savskim bregovom, kjer so si učenci ob priliki velikih poplav ob Donavi, Tisi in Savi ogledali delovanje erozije ob naši Savi. Vodil prof. Pengov. (Poldnevna ekskurzija.)
2. Dne 29. aprila 1932. Izlet na Šmarno goro po Westrovi alpinistični stezi. Vodil prof. Pengov. (Poldnevna ekskurzija.)
3. Dne 13. maja 1932. Izlet v šentviško okolico in obisk perutninarskega zavoda »Niko« v Vižmarjih. Vodil prof. Pengov. (Poldnevna ekskurzija.)
4. Dne 17. maja 1932. Celodnevni izlet v Vel. Lašče (Levstikov spomenik) — Ret je (Levstikov rojstni dom) — Velika Slevica — Sv. Gregor (Krekova rojstna hiša) — Ortnek (razvaline gradu Orten-buržanov). Vodil razrednik.
5. Dne 20. maja 1932. Popoldanski izlet v Kranj; peš skozi Smlednik in Podreče (rojstna vas in bivališče S. Jenka) v Kranj (Jenkov in Prešernov grob). Vodil prof. dr. Breznik.
6. Dne 28. maja 1932. Obisk dramskega gledališča v Ljubljani ob predstavi Sophoklejevega Kralja Oidipa« (vzor grške tragedije). Vodil razrednik v spremstvu suplenta Modra.
VIII. razred.
1. Dne 9. septembra 1931 so si učenci pod vodstvom prof. Fr. Pengova ogledali razstavo na ljubljanskem velesejmu, zlasti mesta, letovišča in zdravilišča v dravski banovini.
2. Dne 27. septembra so učenci pod vodstvom prof. Jak. Šolarja obiskali v dramskem gledališču I. Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi« kot ponazorilo moderne drame.
3. V isto svrho so učenci 29. februarja 1932 obiskali pod vodstvom prof. Jakoba Šolarja dramo Bernarda Shawa »Zdravnik na razpotju«.
4. Dne 27. aprila 1932 so si učenci pod vodstvom prof. Jakoba Šolarja ogledali J. Plečnikovo stavbo, cerkev sv. Frančiška v šiški.
5. Dne 7. maja 1932 so učenci napravili celodnevno ekskurzijo na Brezje in v Radovljico. Vodil je razrednik.
111.	Učbeniki v šolskem letu 1931/32.
Raz- red	Učbenik	Odobrilo ministrstvo prosvete
I.	Verouk Dr. Levičnik Alfonz: Zgodbe sv. pisma I.	S. n. br. 10.495
II.	Katoliški katekizem	od 19. IV. 1932 S. n. br. 3787
	Stroj Alojzij: Liturgika, 3. izdaja	od 14. III. 1930 S. n. br. 27.300
III.	Liturgika kakor v II. razredu	od 7. VIII. 1929
IV.	Dr. Levičnik Alfonz: Zgodbe sv. pisma no-	S. n. br. 44.734
	vega zakona	od 23. XI. 1929
V.	Dr. Svetina: Katoliški verouk, I. knjiga	S. n. br. 36.011
VI.	Dr. Pečjak Gregorij: Katoliški verouk,	od 7. X. 1931 S. n. br. 44.734
	II. knjiga	od 23. XI. 1929
VII.	Dr. Pečjak Gregorij: Katoliški verouk,	S. n. br. 44.734
	III. knjiga, 2. izd.	od 23. XI. 1929
VIII.	Dr. iMedved Anton: Zgodovina katoliške	S. n. br. 27.300
	cerkve, 2. izd.	od 7. VIII. 1929
I.	Slovenščina. Dr. A. Bajec, Ant. Sovre, dr. Mirko Rupel,	S. n. br. 18.540
	Jakob Šolar: Slovenska čitanka in slov-	od 14. VI. 1931
II.	nica za I. razred Wester Josip: Slovenska čitanka za II. raz-	S. n. br. 27.300
	red srednjih šol	od 7. III. 1929
	Dr. Breznik Anton: Slovenska slovnica, 3. izd.	isto
III.	Wester Josip: Slovenska čitanka za III. raz-	isto
IV.	red srednjih šol Slovnica kakor v II. razredu Wester Josip: Slovenska čitanka za IV. raz-	isto
v.	red srednjih šol Slovnica kakor v II. razredu Dr. Grafenauer Ivan: Slovenska čitanka, I. del	isto
VI.	Slovnica kakor v II. razredu Dr. Grafenauer Ivan: Slovenska čitanka,	isto
	II. del Dr. Grafenauer Ivan: Kratka zgodovina	isto
VII.	slovenskega slovstva Dr. Grafenauer Ivan: Slovenska čitanka,	isto
	III. del Zgodovina slovenskega slovstva kakor v VI. razredu	
Raz- red	Učbenik	Odobrilo ministrstvo prosvete
VIII.	Dr. Grafenauer Ivan: Slovenska čitanka,	S. n. br. 41.293
	IV. del Zgodovina slovenskega slovstva kakor v VI. razredu Srbohrvaščina.	od 4. XI. 1929
I.	Dr. Rupel Mirko: Srbskohrvatska vadnica I.	S. n. br. 21.329 od 15. VI. 1929
II.	Dr. Rupel Mirko: Srbskohrvatska vadnica II.	S. n. br. 18.534 od 14. VI. 1931
III.	Raič Sl.: Srbskohrvatska čitanka	S. n. br. 27.300 od 7. VIII. 1929
IV.	Kakor v III. razredu Francoščina.	
I.	Dr. Šturm Franc: Francoska vadnica, I.,	S. n. br. 27.300
	2. izdaja	od 7. VIII. 1929
II.	Kakor v I. razredu	
III.	Dr. Šturm Franc: Francoska vadnica, II. del Nemščina.	S. n. br. 9880 od 26. IV.1930
IV.	Dr. Bezjak Janko: Deutsches Übungsbuch,	S. n. br. 24.622
	II. del	od 23. VIII. 1930
	Dr. Bezjak Janko: Deutsches Übungsbuch,	S. n. br. 4802
	III. del	od 12. 11. 1929
V.	Dr. Bezjak Janko: Deutsches Übungsbuch, III. del	
VI.	Pascher Ernst: Njemačka čitanka za V. in	S. n. br. 41.631
	VI. razred, 4. izdaja	od 4. XI. 1929
VII.	Pinter; Njemačka čitanka za VII. razred	S. n. br. 41.629 od 4. XI. 1929
VIII.	Pinter: Njemačka čitanka za VIII. razred Latinščina.	isto
I.	Dr. Pipenbacher Josip: Latinska vadnica,	S. n. br. 19.329
	I. del, 4. izdaja	od 6. VII. 1929
	Dr. Pipenbacher Josip: Latinska slovnica,	S. n. br. 27.300
	3. izdaja.	od 7. Vlil. 1929
II.	Dr. Pipenbacher Josip: Latinska vadnica, II. del, 3. izdaja Slovnica kakor zgoraj	isto
III.	Dr. Pipenbacher Josip: Latinska vadnica, III. del, 2. izdaja Slovnica kakor zgoraj	isto
Raz- red	Učbenik	Odobrilo ministrstvo prosvete
	Košan J.: Latinska čitanka za III. razred	S. n. br. 27.300 od 7. VIII. 1929
IV.	Caesar de bello Gallico	isto
	Slovnica kakor v I. razredu	isto
V.	Sallustius Bellum lugurthinum et bellum Catilinae Cicero Orationes in Catilinain	
VI.	Cicero De imperio Cu. Pompei Ovidius Carmina selecta Cicero Laelius De amicitia	
VII.	Cicero De imperio Cn. Pompei Cicero Cato Maior De senectute Vergilius Maro Aeneis in izbor drugih pesmi Plinius Epistolae	
VIII.	Qu. Horatii Flacci Carmina P. Cornelii Taciti Annales Terentius Adelphoe Grščina.	
III.	Dr. Bradač Franc: Grška vadnica Bradač-Osana: Grška slovnica	S. n. br. 27.300 od 7. VIII. 1929
IV.	Kakor zgoraj	
v.	Ksenofon. Izbor Herodot. Izbor Slovnica kakor v III. razredu	
VI.	Homer Ilijada in Odiseja Plutarh. Izbor Slovnica kakor v III. razredu	
Vil.	Platon Apologija Demostenes. Izbrani govori Basileios: Ilp'o; tsü; vsou; Slovnica kakor v III. razredu	
VIII.	Platon Fajdon Sofokles Antigona Euripides Alkestis Slovnica kakor v III. razredu Zgodovina.	
II.	Bučar Josip: Zgodovina starega veka, 2. izd.	S. n. br. 23.523 od 16. VII. 1928
III.	Melik-Orožen: Zgodovina Srbov, Hrvatov in	S. n. br. 23.953
	Slovencev, I. del	od 18. VII. 1928
IV.	Melik-Orožen: Zgodovina Srbov, Hrvatov in	S. n. br. 2401
	Slovencev, II. del	od 15. III. 1930
Izveslje.
2
Raz- red	Učbenik	Odobrilo ministrstvo prosvete
V.	Pirc: Zgodovina starega veka za višje raz-	S. n. br. 27.300
	rede srednjih šol, 2. izdaja	od 7. VIII. 1929
	Bučar Josip: Zgodovina srednjega veka za	S. n. br. 46.459
	višje razrede srednjih šol, 2. izdaja	od 1 ‘J. XII. 1929
VI.	Bučar Josip: Zgodovina kakor zgoraj	S. n. br. 27.300
VII.	Komatar-Capuder: Zgodovina novega veka	
	za višje razrede srednjih šol	od 7. Vlil. 1929
VIII.	Komatar-Capuder: Zgodovina kakor zgoraj Melik Anton: Zgodovina Srbov, Hrvatov in	
	Slovencev za višje razrede srednjih šol Zemljepis.	isto
I.	Pajk-Kržišnik: Zemljepis za srednje šole,	S. n. br. 27.300
	I. del, 3. izdaja	od 7. VIII. 1929
	Dr. Šenoa M.: Geografski atlas	S. n. br. 20.527 od 1928
II.	J. Kržišnik: Zemljepis za srednje šole, III.del Atlas kakor v I. razredu	S. n. br. 27.300 od 7. VIII. 1929
III.	Prijatelj-Bohinc-Savnik: Zemljepis za sred-	S. n. br. 17.13
	nje šole, 11. del Atlas kakor v I. razredu	od 7. III. 1930
IV.	Melik Anton: Zemljepis kraljevine Jugosla-	S. n. br. 27.300
	vije za IV. razred Atlas kakor zgoraj	od 7. VIII. 1929
V.	Radivojevič: Osnove opšte geografije za	S. n. br. 10.956
	V razred	od 23. IV. 1928
VI.	Reisner: Fizika za višje razrede (Osnovni	S. n. br. 27.300
	nauki astronomije)	od 7. VIII. 1929
VIII.	Melik Anton: Jugoslavija, zemljepisni pregled Prirodopis.	isto
I.	Vales-Verbic: Prirodopis živalstva	S. n. br. 1269 od 27. XI. 1930
	Kapus: Prirodopis rastlinstva, 2. izdaja	S. n. br. 18.542 od 14. VI. 1931
II.	Kakor v I. razredu	
V.	Kapus: Prirodopis rastlinstva kakor v I. razredu	
VI.	Dr. Poljanec Leopold: Prirodopis živalstva	S. n. br. 23.803
	za višje razrede	od 20. VII. 1928
VII.	Dolžan Franc: Mineralogija in geologija za	S. n. br. 1665
	višje razrede	od 5. 11. 1930
Raz- red	Učbenik	Odobrilo ministrstvo prosvete
III.	Fizika. Kunc K.: Fizika za nižje razrede	S. n. br. 25.679
VII.	Reisner Josip: Fizika za višje razrede,	od 31. VII. 1929 S. n. br. 27.300
	2. izdaja	od 7. VI H. 1929
VIII.	Kakor v VII. razredu	
IV.	Kemija. Prezelj: Kemija in mineralogija za nižje	S. n. br. 8771/1
	razrede	od 16. VI. 1931
I.	Matematika. Kunc K.: Aritmetika za I. in II. razred	S. n. br. 12.903
	srednjih šol	od 23. IV. 1928
	Mazi: Geometrija za nižje razrede srednjih	S. n. br. 36.011
	šol	od 7. X. 1931
II.	Kakor v I. razredu	
III.	Kunc K.: Aritmetika za III. in IV. razred	S. n. br. 23.114
	srednjih šol	od 24. VII. 1931
IV.	Geometrija kakor zgoraj Aritmetika kakor v III. razredu	
	Matek-Mazi-Jeran: Geometrija za IV. in	S. n. br. 27.300
	V. razred	od 7. VIII. 1929
V.	Geometrija kakor v IV. razredu	
VI.	Dr. Variček Vlad.: Geometrija za V. razred srednjih škola Matek-Zupančič-Jeran: Geometrija za VI.,	S. n. br. 27.300
	VII., in VIII. razred, 2. izdaja	od 7. VIII. 1929
	Sodnik Al.: Logaritmi	isto
VII.	Kakor v VI. razredu	
	Higijena. Dr. Homan Ant.: Somatologija in higijena,	S. n. br. 27.300
	II. del (za III., IV., VI. in VIII. razred)	od 7. VIII. 1929
VII.	Temelji filozofije. Dr. Ozvald K.: Logika	S. n. br. 27.300
	Dr. Veber Fr.: Očrt psihologije	od 7. VIII. 1929 isto
VIII.	Kakor v VII. razredu	
I. in	Petje. M. Bajuk: Pevska šola	S. n. br. 27.300
II.		od 7. VIII. 1929
		
Raz- red	Učbenik	Odobrilo ministrstvo prosvete
	Stenografija. Novak Franc: Slovenska stenografija I. in 11. del Dr. Robida A.: Slovenska stenografska čitanka in samoznaki Pomožni učbeniki. Dr. Breznik Anton: Slovenski pravopis (za vse razrede) Dr. Bradač: Latinsko-slovenski slovar Dokler: Grško-slovenski slovar Dr. Bradač-dr. Šlebinger: Nemško-slovenski slovar	S. n. br. 27.800 od 7. Vlil. 1929 isto S. n. br. 27.000 od 7. VIII. 1929 isto isto isto
IV.	Pismene naloge iz slovenščine.
V. razred.
1.* V deveti deželi. — 2. Kako se loči romanca od balade? —
3.	Moja knjižnica. — 4.* Ali sem že kdaj prebral življenjepis kakega velikega moža? — 5. a) V muzeju, b) Moje razglednice. — 6. Naše staroklasično berivo. — 7. Zakaj praznujemo dan premirja? (Nal. po min. odi.). — 8.* Katera povest se mi zdi najmodernejša? — 9. Vseh zemeljskih imen najslajše je — mati. (Nal. po min. odi.)
VI. razred.
1.* Kako slavno zgodovino ima drama! — 2. Pokažite dramatski ustroj v Hamletu. — 3. Kako me skrbi govor! — 4.* a) Svet je mnogo večji, kakor si more o njem misliti kakršenkoli posamezen človek (Fr. Veber). — 5. V katerem delu zemlje bi najrajši prebival? —
6.	Iz našega domačega beriva. — 7. Zakaj praznujemo dan premirja? (Po min. odi.) — 8. Stiki med Srbi, Hrvati in Slovenci v preteklosti.
—	9. Mati. (Nal. po min. odi.)
VII. razred.
1.* Ali se kesam, da sem šel študirat? — 2. Genij je pridnost (prim. Edison). — 3. Ali so ugovori proti Prešernovemu krstu opravičeni? — 4.* Živeti se pravi boriti se zoper temne sile v sebi, delati se pravi izrekati sodbo nad samim seboj (Ibsen). — 5. Ali je človek
sredi moderne tehnike srečnejši, kot je bil v preproščini? — 6. Iz našega staroklasičnega beriva. — 7. Zakaj praznujemo dan premirja? (Nal. po min. odi.) — 8.* Kako je Jurčič snovno in oblikovno napredoval? — 9. Mati — to je beseda vseh besed. (Nal. po min. odi.)
VIII. razred.
1.* a) Svetovnonazorno ozadje drame »Kralj na Betajnovi« in »Slehernik«. — b) Problem izobrazbe in poklica v Novakovi povesti »Tito Dorčič«. — 2. V koliko je upravičen Heraklitov rek: nu/.e/iog nnxi)Q jvdvtfov ? — 3. Pomembnost zemljepisne lege naše države. —
4.	a) Pomen Jos. Stritarja za razvoj slovenskega slovstva, b) Navdušenje. (Presoja dobrih in slabih strani.) — 5.* a) Kako mi je gimnazija širila obzorje? — b) V koliko mi je šola pospeševala duševno rast? — c) Katera zgodovinska doba mi je največja in zakaj? —
6.	Les etxremes se touchent. (Pokaži smisel izreka v logičnem, psihičnem, fizičnem in moralnem redu.) 7. Mati v umetnosti in slovstvu.
—	8. Naloga za višji tečajni izpit.
V.	a) Vzajemno delovanje doma in šole.
Učencem škofijske klasične gimnazije, ki vsi stanujejo v zavodu sv. Stanislava, nadomešča internat domačo hišo. Tu so pod stalnim nadzorstvom posebnih prefektov, ki pazijo, da vrše svoje šolske in druge dolžnosti. Prefekti so v stalnem stiku z učitelji, ki jih obveščajo o dobrih in slabih uspehih učencev. Pa tudi starši učencev se vedno zanimajo za napredek svojih sinov, prihajajo po informacije k ravnateljstvu ali k posameznim učiteljem, radi uvažujejo nasvete, ki jim jih daje šola, in tako podpirajo šolsko delo. Posebnih roditeljskih sestankov v zavodu ni bilo, ker so učenci po veliki večini iz oddaljenih krajev in so zaradi tega taki sestanki nemogoči.
b) Dijaška društva.
1.	Palest ra.
(Pokrovitelj: prof. dr. Čepon; načelnik za 1. 1931/32: Svet Fr. Vlil.)
To društvo višješolcev škofijske gimnazije je imelo letos 101 člana; delo v društvu so vršili literarni, dramatski, socialni, cirilmeto-dijski, naravoslovni in telovadni krožek, katerih vsak je imel svojega voditelja in načelnika. Glasilo društva so »Domače vaje«, ki obsegajo letos 400 strani z nekaterimi ilustracijami.
a) Literarni krožek.
(Voditelj: prof. dr. Breznik; načelnik: Svet Vlil.)
Članov je imel krožek 23; v krožku so člani recitirali svoje lastne proizvode in obravnavali probleme v prečitanih delih, n. pr.: B. Magajna, Gornje mesto (Moder VII.), Fr. Bevk, Stražnji ognji (Svet
VIII.), Romantika in realizem pri Finžgarju (Levičnik VII.), F. S. M. Dostojevskij (Bizjak VIII.). Največ truda pa so posvetili člani »Domačim vajam«, katerih urednika sta bila Erjavec Vlil. in Moder VII. Delo v krožku je bilo razgibano.
b) Dramatski krožek.
(Voditelj: prof. Omerza; načelnik: Janežič VIII.)
V	tem krožku so člani gojili predvsem deklamacije in prirejali manjše nastope na odru, n. pr.: Shakespearovega Julija Cezarja
IV.	dej., 3. priz. (šestošolci), Macbetha V. dej. (sedmošolci), Zdravnikovega strežnika (petošolci).
Razen tega je priredil krožek pet večjih prireditev: Noč na verne duše; proslavo hišnega zavetnika sv. Stanislava (Calderonovo »Skrivnost sv. maše«); Miklavžev večer; pustno prireditev (veseloigra »Dva tička«); ob koncu leta pa uprizoritev H. Gheon-Kuretove igre »Tri modrosti starega Wanga«. Režijo prireditev je navadno vodil prof. Omerza, le pri zadnji je iz prijaznosti prevzel režijo E. Gregorin, član narodnega gledališča v Ljubljani. Krožek je imel 84 članov in je veliko delal.
c)	Socialni krožek.
(Voditelj: suplent Miklavčič; načelnik: Vičič VIII. in Wurzbach V.)
Ta krožek je imel 40 članov in 17 sestankov, kjer so se skušali člani poglobiti v študij sociologije in se seznaniti z bližnjimi socialnimi problemi. Med drugimi so imeli naslednja predavanja:. Nove ideje iz socialnih zborovanj (Logar VI.); Proletariat in vera (Vičič
VIII.); Socialna orientacija nemške kat. mladine (Ločniškar VIII.);
O	enakosti (Briški VII.); Delavski sindikati (Volčjak VIII.); O kapitalizmu (Wurzbach V.); Evropski gospodarski položaj (Pitterle
VII.). V krožku so gojili tudi debato.
d)	Ciril m e t o d i j s k i k rože k.
(Voditelj: prof. dr. Čepon; načelnik: Janež VII.)
Krožek je imel 28 članov, sestankov pa 12, kjer so se vršili medsebojni razgovori in predavanja. Naj omenim nekatera: Puškin in njegovi predhodniki (Kopač VII.); Gospodarske razmere v Sovjetski
Rusiji (Lenič VII.); Gogolj (Ločniškar VIII.); Svoboda vesti v Rusiji pred revolucijo (Močnik VII.); Poljaki in slovanska ideja (Pečenik
V.); Sv. Janez Zlatoust (Skubic VII.); Svetniki vzhodne Cerkve (Gnidovec VII.); Sekta stranikov v ruski cerkvi (Janež VII.); Ruski značaj in revolucija (Golob VI.); Puškinova smrt (Kupljenik VI.); Boljševiška brezbožnost (Marinšek V.).
e)	Naravoslovni krožek.
(Voditelj: supl. A. Moder; načelnik: J. Moder VII.)
Namen krožka je gojitev ljubezni do	narave;	skoraj	vseh 32
članov se je tudi udeleževalo vrtnarskega pouka,	ki	ga	je vodil
prof. Moder. Imeli so tudi sledeča predavanja: Zaznavanje in pojmovanje življenja in rasti v naravi (prof. Moder); Pogoji za rastlinstvo in živalstvo na Jadranu (Eržen V.); Teorije o postanku sveta (Havvlina VII.); O termitih (Moder VIL); 0 fotografiranju (prefekt Ronko); Vpliv alkohola na človeški organizem (prof. Pengov); Spreminjanje barv pri živalih (Levičnik Vil.).
f) Telovadni krožek.
(Voditelj: tel. učitelj J. Arh; načelnik: Logar VI.)
Krožek je imel 48 članov, ki so imeli ob ponedeljkih in petkih svoje vaje. V telovadnici so bili le pozimi,	drugače	pa	v prosti na-
ravi. Urili so se predvsem v gimnastiki.
*
Palestra je imela tudi nekaj skupnih sestankov, kjer so bila sledeča predavanja: 0 socialnem vprašanju (kaplan Vital Vodušek); Iz življenja v Beogradu (akademik Iv. Sekula); Politični pomen Afrike za evropske velesile (prof. Belec).
2.	Podmladek Rdečega križa.
(Poverjenik: Josip Arh, telovadni učitelj.)
Namen tega mladinskega društva je, gojiti v mladih srcih ljubezen do bližnjega, pritegniti mladino k dejanskemu sodelovanju pri delu v korist trpečega in pomoči potrebnega človeštva. V ta namen zbira pri svojih članih mesečne denarne prispevke po 50 par, ki si jih more tudi mladi človek prihraniti, če si zna pritrgati kak užitek. Podmladek podpira tudi revne in siromašne učence: posoja šolske knjige in potrebščine, preskrbuje hrano v šolskih kuhinjah, obleko zdravila itd. — Goji pa to društvo tudi treznost, kaže na pogubne posledice alkohola. Navaja člane, kako morajo skrbeti za
svoje zdravje, da bodo mogli prav vršiti svoje dolžnosti. Zato ustanavlja počitniške kolonije, kjer se bolehni in slabotni učenci zopet okrepe in pozdravijo.
Z vsemi temi plemenitimi nameni so se seznanjali tudi naši člani Podmladka. Bilo jih je letos 120, ki so zbrali 6()0 Din članarine v obče namene Rdečega križa. Poleg tega so pa nabrali za našo podporno knjižnico še 250 Din. Ta knjižnica izposoja našim revnim in siromašnim učencem šolske knjige.
Tudi naš Podmladek je skušal vzgajati srednješolsko mladino v koristne in delavne člane človeške družbe in lako opravičiti svoj obstoj.
3. Počitniška zveza (95. podružnica).
(Nadzornik: prof. Šolar J.)
Za organizacijo je bilo razmeroma veliko zanimanja in razumevanja za njene ugodnosti in njena stremljenja. To dokazuje porast v številu članov, redno izpolnjevanje njih obveznosti in točno poslovanje odbora. Dne 25. septembra se je vršil V. redni občni zbor, na katerem je bil izvoljen naslednji odbor: Briški M. (VII. razr.) predsednik, Mavec J. (VI.) tajnik, Skubic A. (VII.) blagajnik. Število članov: 143. Odbor je imel več sej, na katerih je sklepal o delu. Obiskal nas je tudi g. banovinski poverjenik prof. R. Pavlič, ki nas je navduševal za moč organizacije in nam dal navodil za delovanje. Na kongresu P. Z., ki se je vršil 3. maja v Beogradu, je zastopal podružnico predsednik kot izvoljeni zastopnik z dvema glasovoma. Dopisov smo prejeli 11, odposlali 8. Podružnica P. Z. naroča planinska in domovinoznanska glasila, skuša vzbujati umevanje, navdušenje in ljubezen do naše narave in naše lepe domovine. Dohodkov: 5308 Din, izdatkpv: 5080 Din; podružnica, ima torej 228 dinarjev premoženja.
VI. Učila.
a)	Učiteljska knjižnica.
(Varuh prof. Šolar Jakob.)
Učiteljska knjižnica je štela ob koncu šolskega leta 1931/32 skupno 7864 del v 20.473 zvezkih. V teku leta je narasla za 114 del v 332 zvezkih.
Knjižnica je dobivala 49 listov in časopisov, bila je naročena na vse važnejše knjižne izdaje in prejela tudi letos mnogo darov. Zlasti lep dar je naklonil knjižnici g. msgr. -I os. Dos ta I, ravnatelj škofijske pisarne; poslal nam je mnogo lepih naravoslovnih del in več slovenskih knjig.
b)	Slovenska in srbohrvaška dijaška knjižnica.
(Varuh prof. cir. J. Samsa.)
Knjižnica je ob koncu šol. leta 1930/31 štela 1652 del v 5074 zvezkih. Tekom letošnjega leta ji je došlo 44 del v 86 zvezkih. Sedaj šteje knjižnica 1696 del v 5160 zvezkih. Tri knjige je zavodu podarila Umetniška propaganda, za kar ji bodi na tem mestu izrečena topla zahvala. V tekočem šolskem letu so si učenci izposodili 3803 knjige.
c)	N e m š k a dijaška knjižnica.
(Varuh prof. dr. J. Samsa.)
Knjižnica šteje ob koncu lota 836 del v 2230 zvezkih. Izposojenih je bilo 607 knjig.
č) Veroučna zbirka.
(Varuh prof. Pavlin Jernej, zač. prof. dr. Jere Franc.)
Zbirka obsega 156 slik, 612 razglednic in 6 drugih učil. V šolskem letu 1931/32 je ostala neizpremenjena.
d)	Nazorila za žive jezike.
(Varuh direktor.)
Zbirka obsega 12 stenskih slik iz zaloge učil K. Jansky, Tabor (Češkoslovaška).
e) Nazorila za klasične jezike.
(Varuh dr. Jere Franc.)
V	zbirki je 23 stenskih slik grških in rimskih starožitnosti iz kolekcije: St. Cybulski, Tabulae quibus antiquitates Graecae et Romanae illustrantur.
f)	Zemljepisna in zgodovinska zbirka.
(Varuh dr. Trdan Franc.)
Zemljepisna in zgodovinska zbirka se je letos pomnožila za dve zemljepisni stenski karti: P. Vidal Lablache, France Villes in Armour, The Greatness of tlie United States is founded on Agriculture, Fro-benijevo reliefno karto Gorenjske in deset stenskih slik, ki so jih izdelali dijaki po navodilih in vodstvu svojih strokovnih učiteljev. Vsa zemljepisna in zgodovinska zbirka je štela ob koncu šolskega leta 1931/32: 1 pridvižni zemljevid, 3 zemljepisne oble, 44 stenskih kart in 132 zemljepisnih nazornih slik, generalnih in specialnih zemljevidov in načrtov; 21 zgodovinskih stenskih kart za stari, srednji in novi vek, 36 zgodovinskih stenskih podob in tabel ter 40 samostojnih dijaških izdelkov.
g) Numizmatična zbirk a.
(Varuh direktor.)
Zbirka šteje 94 starogrških novcev, 118 rimskih iz časa republike, 1008 iz dobe rimskih cesarjev, 40 bizantinskih, 130 jugoslovanskih, 19 beneških, 87 avstrijskih iz predvojne dobe, 24 papeških, 21 škofovskih, 55 verskih svetinj; skupno 1596. Poleg tega ima kovanih novcev raznih držav 239 in mnogo papirnatega denarja iz vojne in povojne dobe.
h) Prirodopisni kabinet.
(Varuh prof. Pengov Franc.)
1. Živalstvo: Slik: zidnih 255, za stereoskop 20. — Modelov: pravih 4, šematizovanih 18. — Nagačenih živali: 146. — Preparatov: v tekočini 95, suhih 92, mikroskopskih 45. — Hroščev in metuljev: 1500.
2. Rastlinstvo: Slik: zidnih 262. — Modelov: šematizovanih
16.	— Aparatov: ispravnih 9. — Preparatov: suhih 116, mikroskopskih 38.
3. Rudninstvo: Slik: zidnih 56. — Modelov: šematizovanih 94. — Aparatov: ispravnih 6. — Rudnin: 430.
i) Prirodoslovna zbirka.
(Varuh prof. dr. Ivan Knific.)
Stanje neizpremenjeno. Zbirka vsebuje: Zidnih slik 7, stereo-skopičnih 20; modelov, strojev in pristrojev 245, kemikalij 50.
j) Telovadna zbirka.
(Varuh Josip Arh, telovadni učitelj.,
Stanje zbirke je ostalo isto kakor lansko šolsko leto. Zbirka vsebuje sledeče predmete: 1 drog, 3 bradlje, 1 konja, 1 kozo, 5 na-skočnih desk, med temi 2 prožni, 2 opremi za skok v višino, 2 plezalni lestvi, 1 visečo pleteno lestvo, plezalno vrv, 5 plezalnih drogov, kroge in trapeč, 3 blazine z usnjem prevlečene, 1 palico iz bambusa, 2 železni krogli za suvanje 4 kg in 7-25 kg, 175 železnih ročk od 1—20 kg, 50 železnih palic, 32 lesenih palic. V zbirki je tudi nekaj igral, kakor disk, žoga, vrvi za vlečenje, kolebnice, strelni lok, palčice za štafeto in še nekaj manjših igral. Skupno število vseh predmetov znaša 301.
k) Risarska zbirka.
(Varuh prof. Sever Anton.)
Zbirka obsega: 35 sadrovih odlitkov, 284 lesenih modelov, 26 umetnih sadežev, 573 nalepljenih listov, 80 suhih mladik in storžev,
114 lončenih steklenih modelov, 150 nagačenih živali, školjk, polžev, metuljev in ptičjih peres, 87 kovinastih modelov, 60 kosov narodne obleke in orodja, 250 papirnatih modelov, 10 teoretičnih del in zbirk predlog in 235 kosov sobnega inventarja.
1) Pevska zbirka.
(Varuh suplent glasbe Tomc Matija.)
Zbirka cerkvenih pesmi se je v tem lelu pomnožila za 7 različnih partitur, 16 mešanih zborov in 1 moški zbor. Bivši gojenec P. Kosto Seljak (Kuna, Dalmacija) je podaril cerkveni zbirki 11 različnih partitur, nekatere v dveh izvodih. Sedaj obsega cerkvena zbirka 32 latinskih maš, 1289 skladb za mešan zbor, 256 za moški zbor in 95 za enoglasno petje.
Zbirka svetnih pesmi se je pa v tem letu povečala za 3 partiture (eno- in dvoglasne pesmi s klavirjem), za 1 moški zbor in za
2	enoglasni himni s klavirjem. Tudi tej zbirki je podaril bivši gojenec P. Kosto Seljak pet partitur in tri zbirke skladb za klavir oziroma harmonij. Ob koncu leta je štela zbirka 58 pesmaric, 175 moških in deških zborov, 110 mešanih zborov, 56 skladb s spremlje-vanjem klavirja ali orkestra in 4 spevoigre.
m) Godbena zbirka.
(Varuh prof. Hvbašek Vojteh.)
Godbena zbirka se je v tekočem šol. letu pomnožila za 4 skladbe za vel. orkester in 5 tercetov. Šteje torej ob koncu šol. leta 1931/32: 40 raznih šol, 33 duetov, 20 tercetov, 29 kvartetov, 61 sekstetov, 17 oktetov, 13 skladb za mali orkester, 219 skladb za vel. orkester in 8 skladb za razne instrumente s spremljevanjem klavirja.
VII.	Poročilo o zdravstvenem stanju.
Zavod ima svojega domačega zdravnika, ki skrbi za zdravje učencev in preventivno skuša že v kali preprečiti vsako nalezljivo bolezen, daje učencem higienična navodila in zdravi obolele.
Vsi učenci se pregledajo v začetku šolskega leta, ko vstopijo v
I.	razred, stehtajo se vsi, pogledajo se jim oči, sluh, zobovje, odredi vse potrebno. Vsak teden se potem še posebej pregledajo vsi, ki se javijo, da so oboleli. Posebno se pazi, da se vsak sum kake tuberkuloze takoj odstrani. Za obolele učence ima zavod svojo bolnišnico, kjer je vse za bolnike preskrbljeno. Vodijo jo sestre sv. Vinka. Iz knjige, v katero se tedensko in po potrebi tudi večkrat vpisujejo
vsi oboleli, se vidi sledeče: Vseh bolnikov je bilo v letu 1931/32 227; obolelih na dihalih 17, na prebavilih 16, srcu 6, koži 20, očeh
19,	za revmatizmom 9, za poškodbami 26, za gripo 110, na mišicah
9,	za ostalimi boleznimi 4.
Po razredih je bilo obolelih: v I. razredu 47, v II. razredu 39, v III. razredu 29, v IV. razredu 43, v V. razredu 24, v VI. razredu 13, v VII. razredu 21, v VIII. razredu 11.
Razen gripe ni bilo v splošnem drugih nalezljivih bolezni. Čistost in higieničnost lokalov, centralna kurjava, red in disciplina v zavodu je dosti pripomogla k splošnemu zdravstvenemu stanju.
Dr. Justin Matej,
šolski zdravnik.
VIII.	Klasifikacija učencev.
(Debeli tisk znači odlične, ležeči prav dobre.)
L.a razred.
(Razrednik prof. Belec Franc.)
a)	Izdelali s o :
Avbar Alojzij, Gor. Globodol, srez Novo mesto.
Bizjak Miroslav, Hotavlje.
Butina Anton, Morava, srez Kočevje.
Čižman Franc, Tacen.
Dolšina Stanislav, Podsmreka pri Vel. Laščah.
Erjavec Božidar, Ruta, srez Maribor.
(Gabrovec Stanislav, Kamnik.
Hočevar Janez, Vrh, srez Krško.
Hrušovar Gabrijel, Zg. Hudinja, srez Celje.
Jaklič Vladimir, Dolenja vas, srez Logatec.
Kepic Matija, Ljubljana.
Kisovar Alojzij, Zg. Zreče, srez Konjice.
Klinar Anton, Javornik na Gor.
Klinar Janko, Javornik na Gor.
Kosta Ladislav, Strnišče pri Ptuju.
Koželj Alojzij, Podkoren.
Lajovic Bojan, Litija.
Lebinger Hinko, Litija.
Levstek Franc, Gora pri Sodražici.
Markež Valentin, Jesenice.
Palme Josip, Ig.
Pergar Franc, Svine, srez Kamnik.
Pesjak Franc, Srednja vas v Boh.
Petrač Leon, Kropa.
Pogačar Andrej, Kamnik.
Pohar Alojzij, Poljče, srez Radovljica.
Prašnikar Leon, Podlipovica, srez Litija.
Pungartnik Janez, Lukovica.
Ravnik Vladimir, Nemški rovt, srez Radovljica.
Rigler Franc, Dol. Logatec. Rupnik Janez, Hotedršica.
Sojar Anton, Vič.
Štangl Branko, Dvor, Avstrija. Štrukelj Mihael, Zapuže, srez Ljubi jana-okolica.
Tomelj Josip, Šmarca.
Vilfan Stanislav, Ljubljana. Vode Marijan, Glince pri Ljubljani.
Zabret Stanislav, Zg. Tepe, srez Litija.
b) Popravni izpit bodo delali:
čenčič Radivoj, Selca nad Škofjo Loko, iz francoščine in latinščine. Korošec Zvonko, Braslovče, iz francoščine in latinščine.
Kremžar Franc, Ljubljana, iz francoščine in latinščine.
Veber Leopold, Češnjica pri Železnikih, iz francoščine in latinščine. Vrbinc Miroslav, Ljubljana, iz francoščine.
c)	Nisoizdelali:
Ambrožič Albert, Gorenja vas pri Ribnici.
Število učencev: 44.
I.b razred. (Razrednik prof. Šolar J.)
a)	Izdelali so:
Adamič Leon, Ljubljana. Auersperg Karel, Turjak.
Bitenc Anton, Št. Vid n. Lj. Bregant Alojzij, Jesenice. Engelsberger Janko, Tržič. Erman Josip, Gaj pri Št. Janžu. Grebenc Alojzij, Rakitnica. Kenda Josip, žužemiberk.
Keršič Stanko, Cesta, srez Kočevje.
Klemenčič Franc, Trebelno. Klinar Blaž, Jesenice.
Kosina Vladimir, Zapotok pri Sodražici.
Pekolj Ivan, Artmanja vas, srez Novo mesto.
Pleničar Dušan, Litija.
Rigler Miloš, Ribnica.
Sirk Franc, Velika Kostrevnica. Štrukelj Ivan, Glinice, Ljubij.-okolica.
Šuklje Stanko, Dol. Lokvica, sr.
Črnomelj.
Torkar Franc, Kršič, sr. Kamnik.
b)	Popravni izpit bodo delali:
Jarc Franc, Hrastje, sr. Novo mesto, iz latinščine. Lavrič Josip, Žužemberk, iz latinščine.
Leskovec Janko, Grobelno, iz latinščine.
Rabič Adolf, Ljubljana, iz latinščine.
Zrnec Karel, Vel. Žalna, iz latinščine.
Holczan Emil, Vevče, iz francoščine in latinščine.
Klinar Valentin, Hrušica, iz francoščine in latinščine.
Krese Franc, Bogneča vas, iz francoščine in latinščine.
Pavli Viljem, Moravče sr. Litija, iz slovenščine in latinščine. Polajnar Stanko, Sp. Kokra, iz francoščine in latinščine.
c)	Niso izdelali: •
Borštnar Ciril, Gabrovka, sr. Litija.
Dolšina Ivan, Brankovo, sr. Kočevje.
Markež Ivan, Jesenice.
Peternel Josip, Gorenja vas, sr. Kranj.
Pogačar Franc, Planina.
Resman Josip, Naklo.
Vehovec Uroš, Ljubljana.
Vezjak Ciril, Sp. Poljčane.
Wörle Ivan, Ježica.
Število učencev: 38.
II.a razred.
(Razrednik prof. Arh Luka.)
a)	Izdelali so:
Absec Anton, Mihela vas, Črno-	Matjašič Milan, Ljubljana.
melj.	Mavsar Jožef, Straža, Krško.
Aleš Edvard, Pulj (Italija).	Oblak Franc, Rigelj, Kočevje.
Battis Janez, Konj, Litija.	Pavlič Jožef, Loke, Kamnik.
Brezovar Vladimir, Št. Rupert.	Pavlič Stanko, Stari trg, Logatec.
Brodnik Jožef, Velike Lašče.	Snoj Ivan, Tacen.
Črne Pavel, Dobrunje.	Šinkovec Miroslav, Čabrače,
Ferkulj Jožef, Ra.plavo, Kočevje.	Kranj.
Hladnik Leopold, Žiri.	Tavčar Franc, Sv. Lenart, Kranj.
Jarc Peter, Strahinj, Kranj.	Truden Ivan, Stari trg, Logatec.
Kocjan Jožef, Vižmarje.	Zajec Ivan, Zadvor, Ljubljana-
Košir Nikolaj, Poljšica, Radov-	okolica.
ljica.	Zupan Jožef, Kropa.
Kvaternik Franc, Osilnica, Ko-	Žitko Aleksander, Matenja vas
čevje.	(Italija).
b)	Popravni izpit bodo delali:
Bernik Martin, Srednja vas v Bohinju, iz francoščine in latinščine. Grilj Janez, Češnjica, Kamnik, iz francoščine.
Lobe Milan, Zagradec, Novo mesto, iz francoščine in latinščine.
Mokorel Janez, Bistrica, Kranj, iz francoščine in latinščine. Naveršnik Jožef, Gorenji Dolič, Slovenjgradec, iz francoščine. Ožura Viktor, Osilnica, Kočevje, iz francoščine in latinščine. Štibrnik Anton, Luče, Litija, iz francoščine.
Vodopivec Franc, Krško, iz latinščine.
Žargi Radoslav, Dele, Krško, iz francoščine in latinščine.
c)	Ni izdelal: Omahen Anton, Dobrava, Litija.
Število učencev: 34.
II.	1» razred.
(Razrednik prof. Pengov Franc.)
Izdelali so:
Ahačič Metod, Tržič.
Bric Dominik, Dobrova.
Brunet Danijel, Ljubno.
Drenik Franc, Begunje.
Gogala Mirko, Šmarje.
Habjan Janez, Spodnja Luša, srez Kranj.
Hrovat Josip, Podkoren.
Jazbec Stanislav, Sebenje pri Kranju.
Lavrač Vladimir, Podlipovica pri Litiji.
Lotrič Janez, Sp. Sorica.
Lozar Anton, Novo mesto. Malavašič Rudolf, Vrhnika.
Nadrah Jožef, Mrzlo polje pri Litiji.
Novinec Jožef, Gornji Bušinec pri Novem mestu.
Ogorelec Ivan, Ljubljana.
Pavlin Joško, Martinj hrib pri Lcgatcu.
Smolej Jožet, Griže pri Litiji.
Špeh Janez, Kozarišče pri Starem trgu.
Štiherle Alojz, Rovte pri Radovljici.
Veber Jožef, Sp. Gorje.
Zupančič Ivan, Vrh pri Litiji.
b)	Popravni izpit bodo delali:
Čop Anton, Sava pri Jesenicah, iz francoščine.
Erčulj Henrik, Zdenska vas pri Kočevju, iz francoščine in latinščine. Feldin Zvonimir, Soteska pri Radovljici, iz francoščine in latinščine. Klinar Avguštin, Sava pri Jesenicah, iz francoščine in latinščine. Konjar Jakob, Smlednik, iz francoščine in latinščine.
Matajec Boris, Glince pri Ljubljani, iz francoščine in latinščine. Palčič Milan, Fara pri Logatcu, iz francoščine.
Rosemvirth Stanislav, Verd pri Vrhniki, iz francoščine in latinščine. Sever Ivan, Žiri, iz francoščine in latinščine.
Suhadolnik Stanislav, Borovnica, iz francoščine in latinščine.
c)	Nista izdelala:
Jeraša Stanislav, Soteska pri Radovljici.
Pavlič Anton, Brusnice pri Novem mestu.
Število učencev: 33.
III.	razred.
(Razrednik prof. Omerza Franc.)
a)	Izdelali so:
Avguštin Alojzij, Radovljica.
Bratuš Marijan, Idrija, Italija.
Bukovec Vincencij, Virje, Ljub-ljana-okolica.
Frakelj Franc, Dražgoše, Kranj.
Gole Jožef, Zagorica, Novo mesto.
Gole Milan, Gorenja vas, Novo mesto.
Golob Peter, Polica, Kranj.
Jager Valentin, Št. Vid, Ljub-ljana-okolica.
Kastelic Franc, Martinja vas, Litija.
Klinc Franc, Zdenska vas, Kočevje.
Levstek Jožef, Prigorica, Kočevje.
Lokar Franc, Polje, Litija.
Mahnič Jožef, Bob. Bistrica, Radovljica.
Marin Anton, Mirna, Novo mesto.
3Iilielič Franc, Dane, Kočevje.
Modic Jožef, Matena, Ljubljana-okolica.
Omejec Slavko, Št. Vid, Ljub-ljana-okolica.
Perčič Jožef, Paradišče, Ljub-1 jana-okol.ica.
Perčič Stanislav, Želimlje, Ljub-liana-okolica.
Polda Anton, Zabrezno, Radovljica.
Prijatelj Jožef, Dol. Nemška vas, Novo mesto.
Rožman Ivan, Laboviče, Kamnik.
Seljak Vojnimir, Stara vas, Logatec.
Starc Jožef, Čurili, Črnomelj.
Šemerl Franc, Planina, Logatec.
Štrubelj Alojzij, Paradišče, Ljub-I jana-okolica.
Tominec Leopold, Št. Rupert, Krško.
Vilhar Jožef, Veliki Otok (Ital.).
Žlebnik Leon, Materija (Ital.).
b)	Popravni izpit bodo delali:
Brezovar Milan, Št. Rupert, Krško, iz latinščine in grščine. Kmet Ivan, G. Podšumberk, Novo mesto, iz latinščine.
Kobal Ivan, Gabrijele, Krško, iz grščine.
Prodnik Karel, Kregarjevo, Kamnik, iz francoščine.
Rešek Alojzij, Trnje, Kranj, iz latinščine in grščine.
Štipkov Andrej, Plovdiv, Bolgarija, iz latinščine in grščine. Vode Miroslav, Skaručina, Kamnik, iz grščine.
Zavec Boris, Krško, iz latinščine.
c)
Čebul Ivan, Potok, Kamnik.
Frlan Valentin, Predmost, Kranj. Hren Franc, Zvornik, Tuzla. Ostaszevski Marcelj, Radovljica.
Andolšek Andrej, Karlovica, p. Velike Lašče.
Arhar Ivan, Št. Vid n. Ljubl jano.
Benkovič Nikolaj, Kamnik.
Bernot Vinko, Koče (Avstrija).
Erjavec Karel, Draga pri Višnji gori.
Fister Franc, Bistrica pri Pod-brezju.
Hirschegger Ernst, Vevče.
Hodnik Franc, Vrhnika.
Hönigmann Valter, Stari Log.
Humek Miloš, Ljubljana.
Iskra Anton, Begunje pri Lescah.
Janež Josip, Globel j pri Sodražici.
Jeločnik Aleksander, Št. Vid n. Ljubljano.
Jeni Franc, Škocijan pri Mokronogu.
Malavašič Anton, Vrhnika.
Malavašič Homan, Št. Jošt nad Vrhniko.
Markič Ivan, Strahinj.
Mušič Anton, Mali Mengeš.
Predanič Edvard, Mrzla vas pri Krškem.
Pustotnik Franc, Srednja vas pri Kamniku.
Radev Nikolaj, Plovdiv (Bolg.).
Saje Josip, Žabjek pri Vel. Loki.
Iz vest j e.
Puhar Ivan, Ljubljana.
Pust Bogomil, Loke, Laško. Zupanc Franc, Krška vas, Litija.
Število učencev: 44.
Selimov Atanazij, Hambarlija pri Plovdivu (Bolgarija).
Seljak Josip, Podlipa pri Vrhniki.
Slapšak Božidar, Radovljica.
Strašek Stanislav, Škofija pri Zibiki.
Strle Anton, Osredek pri Cerknici.
S Irmi jan Franc, Tenetiše pri Litiji.
Tavčar Martin, Trebija.
Trobec Jakob, Log pri Polhovem Gradcu.
Urbančič Mihael, Dragomelj.
Vrabič Ladislav, Bistrica pri Tržiču.
Vrolih Franc, Freistein pri Sp. Polskavi.
Žolgar Danilo, Makole.
b)	Niso izdelali:
Brancelj Josip, Pristava pri Borovnici.
Jurca Anton, Vrhnika.
Novak Mihael, Spod. Brezovo pri Višnji gori.
Pavlovič Franc, Bušeča vas ob Krki.
Število učencev: 38.
3
Niso izdelali:
IV.	razred.
(Razrednik supl. Miklavčič Maks.)
a)	Izdelali so:
V.	razred.
(Razrednik prof. dr. Knific Ivan.)	
Izdelali vsi:	
Aljančič Peter, Kovor.	Novak Vladimir, Radovljica.
Benkovič Ciril, Kamnik.	Pavlin Franc, Kranj.
Cukale Jožef, Vrhnika.	Pečenik Franc, Smolnik pri Pol-
Čeledin Stanislav, Dunaj (Av-	hovem Gradcu.
strija).	Penca Jožef, Male Vodenice pri
Eržen Pavel, Škofja Loka.	Kostanjevici.
Femc Boris, Tržič.	Pezdirc Vladimir, Ljubljana.
Grč man Anton, Leskovec pri	Pogorelec Anton, Podtabor pri
Višnji gori.	Strugah.
Jančar Josip, Šmihel pri Žužem-	Sodja Franc, Bohinjska Bistrica.
berku.	Šinkar Anton, Selca.
Jeraša Ivan, Rečica pri Bledu.	Šparovec Alojzij, Sp. Blato pri
Jurca Maks, Rovte pri Logatcu.	Grosupljem.
Karo Stanislav, Motnik.	Švigelj Stanislav, Kožljek nad
Kastelic Vincencij, Klečet pri	Cerknico.
Žužemberku.	Tomazin Ludovilc, Naklo.
Konov Peter, Plovdiv (Bolg.).	Vitigoj Viktor, Dolenja vas pri
Košenina Franc, Sp. Senica pri	Veliki Loki.
Medvodah.	Vrtačnik Venceslav, Srednja vas
Kunstelj Franc, Vrhnika.	pri Kamniku.
Lavrač Janko, Podlipovica pri	Wurzbacli Josip, Ljubljana.
Izlakah.	Zabret Štefan, Britof pri Kra-
Lobe Hinko, Zagradec.	nju.
Malovrh Franc, Srednja vas pri	'Žabkar Jožef, Velika vas pri
Polhovem Gradcu.	Leskovcu.
Marinšek Vincencij, Strahinj pri	
Naklem.	Število učencev: 35.
VI.	razred.
(Razrednik prof.	. dr. Samsa Janez.)
a) Izdelali so:	
Bostič Anten, Sv. Jurij pri La-	Golob Melhijor, Brezje pri Kam-
škem.	niku.
Bukovac Janez, Planina.	Hočevar	Jožef,	Sv. Janez, srez
Cerar Ciril, Št. Vid nad Ljublj.	Krško.
Ferjan Jakob, Spodnje Laze pri	Jevnikar	Martin, Sp. Brezovo p.
Gorjah.	Višnji	gori.
Jurca Ivan, Vrhnika.
Kupljenik Franc, Orehovica pri Št. Jerneju.
Kvaternik Viljem, Dunaj.
Logar Jožef, Vodice nad Ljubi j. Mavec Jakob, Iška vas.
Oblak Anton, Drenov grič pri Vrhniki.
Pirnat Avguštin, Sv. Gregor. Potočnik Anton, Češnjica pri Podnartu.
Požar Jožef, Petelinje pri Št.
Petru na Krasu (Italija). Kauber Franc, Trst (Ital.). Rotar Jožef, Ježica.
Šegula Rudolf, Litija.
Urbanč Janez, Gržeča vas pri Leskovcu.
ViiLadislav, Stand rež (Ital.). Zupan Franc, Lom pri Tržiču. Zupanc Aleksander, Klanec (Italija).
b)	Razredni izpit po § 52 bo dela Makovec Andrej, Sv. Vid pri Logatcu.
Število učencev: 24.
VII.	razred.
(Razrednik prof. dr. Čepon Anton.)
I	z ti e 1
Bartol Marijan, Ljubljana. Bidovec Anton, Koroška Bela. Böhm Edmund, Tržič.
Briški Martin, Vas pri Fari pri Kostelu.
Cvar Franc, Lipovšicai pri Sodražici.
Dolenc Jožef, Železniki. Gnidovec Franc, Ajdovec. Hawlina Herbert, Tržič.
Jaklič Anton, Poznikovo pri Vel. Laščah.
Jama Alojzij, Podgora pri št.
Vidu nad Ljubljano.
Janež Ivan, Žimarice pri Sodražici.
Kljun Janez, Nemška vas pri Ribnici.
Kopač Janez, Sv. Andrej nad Škofjo Loko.
Košir Janko, Škofja Loka. Lavrič Janez, Stari trg p. Ložu.
ali vsi:
Lavrič Ivan, Cerknica.
Lenič Ivan, Plešivica pri Brezovici.
Lenič Stanko, Župeča vas pri Cerkljah ob Krki.
Levičnik Miloš, Kamnik.
Lovko Alojzij, Brezje pri Cerknici.
Močnik Jožef, Beč pri Tuhinju.
Moder Janko, Dol pri Ljubljani.
Pacep Jožef, Gorenja vas pri Krškem.
Padar Jožef, Gajniče p. Šmarju pod Ljubljano.
Perc Mihael, Zdole pri Šmarju pri Jelšah.
Pitterle Leon, Ribče pri Litiji.
Podobnik Jožef, Ljubljana.
Senica Ivan, Šmarje pri Brežicah.
Skubic Anton, Draga pri Višnji gori.
Škorjanc Jožef, Dolenja vas pri Celju.
Šmid Janez, Železniki.
Verbič Pavel, Ljubljana.
Vidmar Janez, Sava pri Jesenicah.
Število učencev: 33.
VIII.	razred.
(Razrednik prof. dr. Jere Franc.)
Izdelali vsi:
Bizjak Anton, Studeno (Italija).
Brglez Ignacij, Slivnica pri Šmarjah pri Jelšah.
Brunet Bogomil, Ljubno v Savinjski dolini.
Erjavec Jane«, Plešivica p. Žalni.
Ferjančič Josip, Goče (Italija).
Fister Alojzij, Brest pri Igu.
Janežič Ciril, Ljubljana»
Jenko Franc, Jama pri Mavčičah.
Jesenko Milan, Celovec (Avstr.).
Kopač Franc, Prikemica pri Moravčah.
l.angerholz Franc, Beljak (Avstrija).
Ločniškar Vladimir, Logje pri Breginju (Italija).
Matzelle Julij, Chicago USA. Mikuž Stanislav, Šmarje pod Ljubljano.
Milavec Anton, Studeno< (Ital.). Pleterski Martin, Cerklje ob Krki.
Svet Franc, Koče pri Slavini. Šimenc Anton, Olševek.
Šolar Jožef, Mirna.
Udovč Josip, Cerknica.
Vičič Bogomil, Zarečica pri Trnovem (Italija).
Volčjak Viktor, Virmaše pri Stari Loki.
Weingerl Janko, Sv. Barbara v Slov. goricah.
Število učencev: 23.
IX. Izpiti.
a)	Vi š j i tečajni i z p i t.
G. minister prosvete je z odi. S. n. br. 12748 z dne 9. maja 1932 imenoval za svojega odposlanca pri višjem tečajnem izpitu v letu 1932 vseučiliškega profesorja v Zagrebu g. dr. Novaka Grgo. Izpitni odbor je bil sestavljen takole: predsednik g. ministrski odposlanec, podpredsednik direktor Koritnik Anton; člani: za srbsko-lirvatsko-slo-venski jezik prof. Šolar Jakob, za nemški jezik prof. dr. Samsa Ivan, za latinski in grški jezik prof. dr. Jere Franc, za narodno zgodovino in občo zgodovino z zemljepisom kraljev. Jugoslavije prof. dr. Trdan Franc.
Pismeni izpiti so bili: 13. junija iz srbsko-11rva tsko-slo ve nskega jezika; 14. junija iz nemškega jezika; 15. junija iz latinskega in grškega jezika.
Izpitni odbor je od predloženih nalog izbral sledeče:
1. Iz srbskorhrvatsko-slovenskega jezika: V borbi za Jadran.
2. Iz nemškega jezika: A. Stifter, Aus der Vorrede zu den bunten Steinen. Über das Erhabene und Große im menschlichen Leben.
3. a) Iz latinskega jezika (17 pripravnikov): Sali. Bell. Catil. 53,
2	do 54, 6.
b)	Iz grškega jezika (6 pripravnikov): Platon Gorg. 83 (527 A—D).
Ustni izpiti so se vršili 17., 18. in 20. junija 1932.
K višjemu tečajnemu izpitu se je prijavilo 23 pripravnikov, ki so v šol. letu 1931/32 dovršili VIII. razred škofijske klasične gimnazije v Št.Vidu. Vsi so bili pripuščeni k višjemu tečajnemu izpitu prvič. Na podlagi pismenih ocen je izpitni odbor po čl. 16 a) Pravil o v. t. i. oprostil 6 pripravnikov ustnega izpita. Ostalih 17 je bilo pripu-ščenih k ustnemu izpitu.
I. Višji tečajni izpit so napravili:
1. Bizjak Anton, sin Tomaža, poljedelca, rojen 6. junija 1910.
2. Brunet Bogomil, sin Josipa, organista, rojen 25. marca 1913.
3. Erjavec Janez, sin r. Josipa, poljedelca, rojen 27. marca 1912.
(Oproščen ustnega izpita.)
4. Ferjančič Josip, sin r. Riharda, poljedelca, rojen 17. marca 1913.
5. Fister Alojzij, sin Martina, poljedelca, rojen 18. junija 1910.
6. Janežič Ciril, sin Antona, knjigoveza, rojen 3. julija 1913.
7. Jenko Franc, sin r. Franca, poljedelca, rojen 7. novembra 1913.
(Oproščen ustnega izpita.)
8. Jesenko Milan, sin Roka, dr., advokata, rojen 11. novembra 1912.
9. Langcrholz Franc, fr. Kalist O. F. M., sin Franca, železničarja,
rojen 23. januarja 1911. (Oproščen ustnega izpita.)
10. Ločniškar Vladimir, sin Franca, šol. uprav., rojen 15. maja 1911.
11. Matzelle Julij, sin Ivana, poljedelca, rojen 17. avgusta 1911.
12. Mikuž Stanislav, sin Valentina, šol. uprav., rojen 1. maja 1913.
13. Pleterski Martin, sin Martina, trgovca, rojen 5. novembra 1913.
14. Svet Franc, sin Antona, poljedelca, rojen 22. oktobra 1911. (Opro-
ščen ustnega izpita.)
15. Šimenc Anton, sin r. Petra, poljedelca, rojen 19. septembra 1913.
16. Šolar Jožef, sin r. Antona, poljedelca, rojen 19. aprila 1912.
17. Uriovč Josip, sin Josipa, trgovca, rojen 17. oktobra 1912. (Opro-
ščen ustnega izpita.)
18. Vičič Bogomil, sin Josipa, strojnika, rojen 20. maja 1910.
19. Volčjak Viktor, sin Franca, poljedelca, rojen 15. septembra 1913.
20. Weingerl Janko, fr. Baldomir O. F. M., sin Mihaela, poljedelca,
rojen 15. septembra 1911. (Oproščen ustnega izpita.)
II.	Popravni izpit bosta delala v avgustu:
1. Brglez Ignacij, fr. Emanuel 0. F. M., sin Alojzija, pismonoše,
rojen 22. julija 1911, iz obče zgodovine in zemljepisa kraljevine Jugoslavije.
2. Milavec Anton, sin Jakoba, poljedelca, rojen 25. maja 1910, iz
obče zgodovine in zemljepisja kraljevine Jugoslavije.
1.	Kopač Franc, sin Franca, poljedelca, rojen 9. novembra 1911.
V	izpitnem odboru za nižji tečajni izpit so bili: direktor Koritnik Anton kot predsednik; supl. Miklavčič Maks kot razrednik in izpraševalec za narodno zgodovino z zemljepisom Jugoslavije; prof. Arh Luka za slovenščino; prof. dr. Čepon Anton za latinščina; prof. Pengov Franc za matematiko. Izpitu je prisostvoval tudi ministr. odposlanec g. dr. Novak Grga.
Pismeni izpit iz slovenščine je bil 10. junija. Učenci so pisali nalogo: Moje dosedanje leposlovno čtivo. Ustni izpiti so se vršili od
13.	do 16. junija. K izpitu se je priglasilo 34 učencev, ki so izdelali v šol. letu 1931/32 IV. razred na škof. klasični gimnaziji.
I. Nižjega tečajnega izpita so bili oproščeni po čl. 2 Pravil o nižjem tečajnem izpitu (§ 57, al. 2 Zakona) sledeči učenci:
1.	Arhar Ivan	5.	Seljak Jožef
2.	Benkovič Nikolaj	6.	Strašek Stanislav
3.	Jeločnik Aleksander	7.	Strle Anton
4.	Mušič Anton	8.	Žolgar Danilo
III.	Odklonjen za eno leto:
b)	Nižji tečajni izpit.
II.	Nižji tečajni izpit so naredili:
1. Andolšek Andrej
6.	Hönigmann Valter
2. Bernot Vinko
3. Erjavec Karel
4. Fistar Franc
5. Hirschegger Ernst
7. Humek Miloš
8. Iskra Anton
9. Janez Jožef
10.	Jerič Franc
11.	Malavašič Anton	18.	Selim,ov Atanazij
12.	Malavašič Homan	19.	Slapšak Božidar
13.	Markič Janez	20.	Tavčar Martin
14.	Predanič Edvard	21.	Trobec Jakob
15.	Pustotnik Franc	22.	Urbančič Mihael
16.	Badev Nikolaj	23.	Vrolih Franc
17.	Saje Jožef		
III. Popravni izpit bodo delali:
1. Hodnik Franc iz matematike.
2. Strndjan Franc iz matematike.
3. Vrabič Ladislav iz latinščine.
X.	Statistika učencev.
i. Številčno stanje učencev.
V raz- redu	Vpisanih v začetku šolskega leta			Nu-knailno spisanih in doseljenih iz <lru-(fih Sol	Sku- paj	Prenehali		biti učenci te vsled		šole	Od vseli vpisanih učenec v je ostalo
	novin- cev	ponav- ljalcev	vseli			prestopa v druge šole	izključen,ja po § 43	smrti	raznih drugih vzro- kov	Sku- paj	
I.	j 80	10	00	—	90	5	1	—	2	8	82
II.	67	2	69	' —	69	1	1	—	—	2	67
III.	48	—	48	—	48	-	1	—	3	4	44
IV.	37	2	39		39	—	—	—	1	1	38
V.	35	—	35	—	35	—	—	—	—	—	35
VI.	23	1	24	—	24						24
VII.	33	—	33	—	33	—	—	—		—	33
VIII.	23	—	23	—	23						23
Vseh j	346	15	361			361	6	3	—	6	15	346
2. Statistika ocenjenih učencev ob koncu II. polletja.
Razred	Od vseh vpisanih učencev je preostalo	Niso prišli do konca II. polletja in niso ocenjeni v teku leta po			Število ocenjenih učeucev
		S 52	8 54	Skupaj	ob koncu U. polletja
I.	82	—	—	—	82
II.	67	—	—	—	67
111.	44	—	-	—	44
IV.	38	—	—	—	38
V.	35	—	—	—	35
VI.	24	1	—	1	23
VII.	33	—	—	—	33
VIII.	2 i	—	—	—	23
Vseh . .	346	1	1		345
3. Statistika učencev po uspehu.
	Razredi		.	II.		lil.	IV.	V.	VI.	VII.	VIII.	Vseh	v%
	Oddelki	a	1 b	a	b								
	Odlični		8	3	8	4	12	5	7	3	11	5	66	19-08
	1’rav dobri		21	12	13	10	15	27	26	15	19	15	173	50-00
	Dobri		9	4	3	7	2	2	2	5	3	3	40	11-56
1.	Izdelali so torej		38	19	24	21	29	34	35	23	33	23	279	80-64
2.	Delajo popravni izpit . . .	5	10	9	10	8	—	—	—	—	—	42	12-14
3.	Delajo razredni izpit (§52)	-	—	—	—	—	—	—	1	—	—	1	0-28
4.	Delajo razredni izpit (§54)												
5.	Ponove razred		1	9	1	2	7	4	—	—	—	—	24	694
6.	Izgube pravico do rednega šolanja		—	—	—	-								
	Vseh . . .	44	38	34	33	44	38	35	24	33	23	346	100%
Izvestje.
4
XI.	Naredba za šolsko lelo 1932/33.
1. Popravni izpiti se bodo pričeli 24. avgusta ob 8. Učenci, ki imajo popravne izpite, naj pridejo v zavod že 23. avgusta do večera ali vsaj 24. avgusta do 7 zjutraj.
Za popravni izpit je treba vložiti kolkovano (5 Din) prošnjo, spisano na prvi strani cele pole, na ravnateljstvo, in za vsak predmet, iz katerega se dela izpit, priložiti kolek za 10 Din. Prošnje naj se pošljejo na ravnateljstvo najkesneje do 31. julija 1932.
Razredni izpiti bodo 24. in 25. avgusta. Za razredni izpit se vloži kolkovana prošnja do 31. julija kakor za popravni izpiit, toda brez kolkov po 10 Din.
Popravni nižji in višji tečajni izpiti bodo 26. in 27. avgusta. Tudi za te izpite naj se učenci prijavijo s kolkovano prijavo do 31. julija 1932.
2. Glede vpisovanja učencev v posamezne razrede velja določba § 35 Zakona o srednjih šolali, odn. § 10 Zakona o izpremembah in dostavkih zak. o sred. šolah: Prijavi za vpis mora vsak učenec priložiti izpričevalo o dovršenem prejšnjem razredu, a učenci I. razreda izpričevalo o dovršeni osnovni šoli s potrdilom na zadnji strani izpričevala, da so naredili sprejemni izpit.
V	I. razred se smejo vpisati samo taki učenci, ki so v tekočem letu dopolnili ali bodo do konca leta dopolnili najmanj 10 in največ 13 let. Ob vpisu v V. razred ne sme biti učenec starejši od 17, ob vpisu v VII. razred pa ne starejši od 19 let. Za vpis v V. in VII. razr. se dobi pri banski upravi spregled, če starost ne presega predpisane starosti za 2 leti. Te prošnje (kolek 5 Din) je treba takoj ob sklepu šol. leta (28. junija 1932) po ravnateljstvu predložiti prosvetnemu oddelku kr. banske uprave v Ljubljani in jim priložiti rojstni in krstni list.
3. Učenci, ki bodo za šolsko leto 1932/33 na novo sprejeti v zavod sv. Stanislava in so napravili sprejemni izpit za I. razred, naj pridejo v zavod v četrtek 8. septembra 1932.
Oni učenci pa, ki bodo na novo sprejeti v ostale razrede, kakor tudi oni, ki so bili že doslej na škof. klas. gimnaziji v Št. Vidu, pridejo
k vpisu v četrtek 1. septembra 1932. Po zgoraj navedenem paragrafu Zakona o sred. šolali mora vsak prinesti k vpisu letošnje letno izpričevalo in plačati po novem zakonu o taksah 50 dinarjev takse za prijavo. Poleg tega plača vsak učenec 20 Din za zdravstveni fond, 30 Din pa za obrabo učil. Skupno torej 100 Din.
4. V petek 9. septembra bo otvoritvena sv. maša v čast sv. Duhu, ki se je morajo udeležiti vsi učenci; po sv. maši bodo učenci v svojih razredih dobili potrebna nadaljnja navodila. V soboto 10. septembra 1932 se prične redni pouk.
5. Učenci se opozarjajo na člen 39. Pravil o vedenju, ki se glasi: Kaznjiva dejanja, storjena ob šolskih počitnicah, se kaznujejo po počitnicah, kakor da so bila storjena v šolskem času.
Del. Št. 223.	Direktor:
27. junija 1932.	Koritnik	Anton.