. Letnik XiVt Posamezne Številke v Trstu In okolici po 10 stotink. — Oglasi se račuajjo f Sirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stat; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabtla po 40 stot., oglas! denarnih zavodov mm po 80 stot. Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L 1*—. Oglase sprejema inseraini oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu. ul. sv. Frančiška At 20L Sfev. 307 V Trsta, v poadellek 18. novembra 1919 Izhaja vsak dao, «<*! ob nedeljah In ptaziiikib. zjutraj. — Uredništvo: unca mr. Frančiška Aa!?k*gfl «ev. 20, 1 «wM*>p}e. — Dopisi naj se pošHJaJo med-niitvu. — Kefrankirtsa plama se ne sprejemajo, «fc«»p4ai se »te vračajo — Jidajatelj In odgovorni uradni* Steiin Godina..— Lastnik kOnuadi Usta EdinostL — Tisk ttaiiai«e Edinost — N« ročni na znafa na mesec L 3-—. pol leti L 16'—* In cdo leto L 36 —. — Telefon arednlftva in uprave *tev. NOS Iz Jugoslavije. Minister Kri,Un na potovanju. BELGRAD, 8. Minister za šume in riidc Kristan je posetil pred nekaj dnevi središče šumarske industrije Drvar v Bosni. Iz ministrstva za obnovo zemlje. BEf.GRAD, 8. Pri ministrstvu za obnovo zemlje se je vršila konferenca zastopnikov svilarsi e industrije iz vse kraljevine. Na konferenci so pretresali vprašanje o razširjenju svilarske industrije in o ustanovitvi svilarskih zadrug v krajih, kjer je sviloreja razširjena. BEOGRAD, 8. Minister za obnovo zemlje je upokojil uradnika Martina Marasa radi zlorabe službene oblasti. Diplomatski imenik. BELGRAD, 8. V ministrstvu za zunanje posle se izdeluje diplomatski imenik, ki bo v kratkem objavljen. Ob tej priliki bo imenovan poslanik za Poljsko. Aretacija bivšega ministra. BELGRAD. 8. Tu je bil aretiran bivši minister Vukaški Petrovič, ki se ima zagovarjati radi veleizdaje. Zaprt je v Kragujevcu. Uprava monopolov. BELGRAD, 8. Bivši minister za finance dr. Ntnčič je za svojega ministrovanja sklenil v imenu države z nekim Francozom dogovor, da bo ^prejet za upravnika monopolov. Vsled tega bo dosedanji upravnik že te dni upokojen. Kolkovanje bankovcev. BELGRAD, 4. Pri ministrstvu za finance se je vršila konferenca denarnih zavodov radi sporazuma, kako izvršiti kolkovanje bankovcev. Prevladovalo je mnenje, da se pridrži 20% kronskih bankovcev. Vsi denarni zavodi, ki bi se ne udelež-'i kolkovanja, bi bili ta čas zapr*:. tako da bi se izognilo tihotapstvu s kronami. Kolkovanje se bo vršilo pri 302 denarnih zavodih v Srbiji in pri sličnih u-pravnih skupinah novoosvobojenih krajev, i Vi vsakem zavodu bo v to svrho imenovana posebna komisija. Kolkovanje se mora izvršiti v desetih dneh. Sodijo, da kroži v prometu okrog 10 milijard kron. Od denaria se : d legne 20?,', in se izroči za ta znesek posebno potrdilo, ki bo imelo isto veljavo kakor gotovina. Savka bančnih uradnikov končana. ZAGREB, 5. (Zakasnelo-) Danes je končana stavka bančnih uradnikov. Iti je trajala 7 tednov. Stavkajoči uradniki niso popustili v jvojih zahtevah, vendar pa so sklenili, da se vrnejo na delo. Banke bodo odločevale, katerega uradnika bodo zopet sprejele v službo. Danes popoldne je bilo zborovanje bančn ih uradnik-v, na katerem se je stavkajočim na-er ril rezulatat pregovorov, ki je za stavkajoče uradni l e nepovoljen. Na zborovanju je došlo do demonstracije proti ministru Kora-ču, o katerem pravijo, da ni posredoval v cnem pravcu in z ono ene-gijo, kakor je v Belgradu o-betal delegatom bančnih činovni-kov. Po zborovanju so odšli stavkajoči urad-tniki v dclgi vrsti po mestu do svojega društvenima lekala, kjer je tajnik društva bančnih uradnikov dr. Politeo imel govor, ki ga je zaključil z besedami: Stavka je propala, toda organizacija živil« Drobiž belgrajske občine. liELG^RAD, 8. Ker je tukaj veliko poman-k?~je drobiža, je sk!«Br!a belgrajska c !jč:nat da izda svoj lastni drobiž, ki bo veljal do ureditve valutnega vprašanja. Uporaba neprepecatenih znamk. ZAGREB, 8. »Službeni lisU objavlja, da se ne smejo več uporabljati madžarske znamke, ki niso prepečat« e na ozemlju SHS. Izvcz žita in živil. PARIZ, 8. Iz Belgrada poročajo, da je ministrski svet dovolil izvoz žita in živil. Izvoz rži, koruze, ječmena in ovsa bo navezan le sedaj na posebno izvoznico, ako prekaša količina 20 voz. Izvozna carina se določi pozneje. Izvozna carina. BELGRAD, 8. Na seji ministrskega sveta so pretresali vprašanje o izvoznih carinah. Minister dr, Kramer je prečital pravilnik, po katerem se bo zacarimeval izvoz. V pravilnik bo sprejetih še nekaj opomb posameznih ministrov. Carino bo možno plačati pri posameznih finančnih upravah, da se olajša izvoz. Odprava moratorija. BELGRAD. 8. Minister za verstvo je izdal naredbo, ki odpravlja moratorij, kolikor je v zvezi z ločitvami zakonov. Izgon tihotapcev. ZAGREB, 8. Tukajšnja policija ie začela izganjati iz Zagreba vse tujce, ki so se bavili s tiholapst\ om. Ker so s to naredbo prizadeti najbolj židje, je predsednik zagrebške židovske občine odpotoval v Belgrad intervenirat. Spremstvo vlakov. BELGRAD. 8. Sklenjeno je. da bo vsak naš železniški vlak spremljal policijski komisar z gotovim številom orožnikov. Izselitev madžarskih podanikov iz Medmurja. ČA KOVAČ, 8. V sredo je odšel od tukaj transport zaostalih madžarskih podanikov, ki so se imeli izseliti iz naše kraljevine. V tem transportu je tudi večje število bivših madžarskih uradnikov in učiteljev. Prostovoljci proti boljševikom. BELGRAD, 8. Politika« javlja: Na seji ministrskega sveta je bilo sklenjeno, da vojni minister naznani častnikom in vojakom, da se morejo priglašati, ako žele, v zavezniško prostovoljno armado, ki se bori proti boljševizmu. Pogoji, s katerimi se prostovoljci sprejemajo. se objavijo naknadno. Vrnitev vojnih ujetnikov. ZAGREB. 8. V sredo je prispel transport našrh ujetnikov iz Italije iz ujetniškega tabora na Sardiniji. Ravnanje z zaprtimi častniki. ZAGREB, 8. Povodom govoric, da se s častniki, ki se nahajajo v belgrajskih zaporih, postopa nečloveško, da so zaprti v lesnih, nečistih celicah, skrhaj z navadnimi zločinci itd., se z merodajne sirani naznanja, da so te govorice popolnoma izmišljene. Častniki so zaprti v čistih, lepih sobah, popolnoma oddaljeni od navadnih zločincev. Ves dan se smejo izprehajati po dvorišču. Glede postopanja s temi častniki ni došla pristojnemu poveljni-štvu še nobena pritožba ali prošnja. To je najboljši dokaz, da so lake vesti brez podlage. Nikitov agent aretiran. SARAJEVO, 8. V hotelu Evropa- je sarajevska policija aretirala Marka Mijatoviča, agenta bivšega kralja Nikite, ki je delal usi.no in pismeno proti zedinjenju jugoslovanskih dežel in za separatizem Črnogorcev pod kraljem Nikito. Kakor pravi, je nepismen, in so pisali v njegovem imenu drugi proti Srbiji. Ko je Avstro-Ggrska okepirsla Črnogoro, se je mudil v Parizu in Ženevi in je dobival mesečno 150 švicarskih frankov. Zadnji čas je bival v Italiji v bližini Nikite in je- dobival 420 lir mesečne plače. Tu je bil imenovan za poročnika, dasi ni bil nikdar vojak. Ko je došla nanj vrsta, da gre s četami v Črnogoro, je izginil in se je javil našim oblastim. Pri njem so našli potne liste kraljevine SHS kakor tu.di črnogorske zemljevide. Denarja je imel samo 130 kron. SV-ozi Sarajevo je potoval štirikrat. Sedaj so ga oddali belgrajskim oblastim, kjer bo prič: koval obtožnice, kamero dvigne proti njemu okrožđii načelnik Krečkovič. Sušak in Vukovar — mesti. BELGRAD, 8. Z re^entovim ukazom sta bil» občini Suš:>k in Vukovar povzdignjeni v vrsto mest. • Konlcrenca jugoslovanskih frančiškanov. SARAJEVO, 3. V Sarajevu se vrši konferenca jugoslovanskih frančiškanskih provinci-jalov, katere se udeležujejo^ provincijali iz Zagreba. Sarajevega, Mostarja ter namestnika dubrovniškega in splitskega provincijala. Ljubljanski provincijal zarad' ustavljenega prometa ni mogel priti. Na k lferenci razpravljajo o potiebah frančiškanskih provincij in o listu Naša misel- , ki i;.iu 'biti skupno gl? silo vseh jugoslovanskih frančiškanov. Ep'di.-mij3ka komisija. BtiJ.GRAD. 8. Minister za naredno zdravje je predp.^al pravila za stalno epidemij^ko komisijo. Alkoholno vprašanje. BELGRAD, 8. V četrtek je bila v ministrstvu za poljedelstvo konferenca, na kater« se je razpravljalo o alkoholnem vprašanju za vso državo. IZ RUSUK. Boji z boljševik!. BtiRoLIN. S. »Vossisdre Zertung« prk>b5u!e tole poročilo ruskega časopisa »Priziva«: Fronta generala JudeuJća: Na vsej fronti se jradaiiujejo Uhu beji. Dalekonosni angleški topovi l*ombairdi-r-a^o trdnjavo Kroostadt in Kra-sito Gorko. Južno od Kras.se Gor-ke se bi jejo boji z mencajoči m se uspehom. Po srditem bej-u s premočnim sovražnikom smo e nu>r&H umafloriti iz Gačine. Tudi južno-v ho::'.no od Ckiova ob Peipurjkem ježem se nad .»Jo-ejo boji. :Pri Pskovu močan artiljerijski boj. Južno-v vhodno cd BaJtinova so napacSi estonski oddeiki m zasc^M Bondjerje. — Fronta Denjikinova: Na levem kri Ju v smeri uroti Mogi-'evn 11 :• padu sovražnik. .Pri Ceroigovu so biti do--Lej v i šovrađni raspadi odbiti. V središču so napade naš s Čete sna črti Dmfrtrijev-tKreniy-0 rel-Mižercstk. Sovražnik se umska -s trdovratnim odporom na vsej -fronti proti severozapedu. Bmitri-i c v, ki smo ga. morali pre^šavji dan saipostiti, srno iznova csveJUf. Na fronti Novosđ-Blek smo pre-goaii c-G VanažnUca Jiazaj- Zaipadoto od C-leka s. ti o z-aseJtli kmliko in Doigorukovot OSb Domu se je ..stavil naš strateglčni urmk, kJ je traja! nekaj dni na odsekai Voron^ež-Lisko. Uspesito ustavlja in o sovražnika. \rir:ho->no od' GariČina so nase čete po ijutih 'bojih tta Ievent bregu. Vofiige prekorače roko in se tam utrdile — Fronta admirala Kdčaka: V 'STediSču je sovražnik zrpočel odLr>^..!erv napad »n je poti-snŠ nabe Čete utaza'- PAR1Z, 8. Iz ttefe&rcgforsa poročajo: Estonski tq«earera!i'i šteb javlja, da so estonske čete zavzele 40 ktn ddtfo frorrto pred Pebrogradom. — Kstcrivka fronta »poteka od iPiir&kega zaH-va -do JaminiTffa. H-FLSINGFORS, 8. Glasom varšavskih vesti 'e catenta jpozv^-la PoMsko, da postarvi skupno z obmejiimi državami fronto proti bcijševvknm. PoT'a'kl so irjaviH, da so pripravljeni, ako se ltmrAiicio nemške Oete iz baltiških prcvvic. Pogajanja s Kolšakom. PAiRlZ. 8. Iz Oir.-kn. poroča-jo, da je general Kato dospel kot irrcden odposlanec h Koičaku, J a uvede pogajanja. SoljSeviški mirovni pogoji. LONDON, 8. »Davi.v Espresek priobćuie pc,go;e, ■poj katerimi bi brli Hc\'ieviki pripravljeni na skle-.nHev n-.:fi z. zavezniki. Ti pogoji so v-glavnem -isti. kjkor listi, ki jih pred1o.?M Bu'Ht. Ta nova mJba ostaiis v veljavi do 15. t. m. BcljševiAka vlada izjavlja istočasno, da živo 7/S-, da bi ameriška in ■ nglt->ka v'a-da r -adno /.:. spostovamja prtmi'rnih >pogo;ev s strani Kr.?.nci>;e. Lonjin in Trockij predbi^ata torej, naj ii-i vl'o sovražnosti na vseh boj«i:ih ita Ozen lHi stare ruske J-ržrrv. Cin? bilo po'••>»-sano premirje, bi se merala sklicati v fcak'r nev-iialni državi konferenca, r.a kateri bi se tvz-prcvijaflo o miru na ttasledTtji »pcifaigi: 1. Po znanje vseh v.lad, k« sedaj obstoj na cem't'' stare nujke države; 2. cd prava bk'kade in vzpostavitev trgovmskib odnošajev tasJi s sovjetsko republiko; 3. priznanje pravice moskovski vlr.di. da febko uporalblia vse žcieiznice iu pri-stanisća. k*t so pripadala utar'i r-Uiki državi: 4. sp-k>šna amnestija: 5. «tn^kinitev vseli nemških čet rr-kc^a ozemiia. — Moskovsloa vlada se s s\o+v >straini ob\ eKt-ie, da bo priznaJa dolg stare Rus-ije. v inozemsf.u. K; neno i-zražirjo bcJiSeviki upan}w\ da ne bcnk> 'f.r*svr>eni, pre:'lcžiti iste pred-inge. seveda, s polrebnkrd izpremembami (nemški vladi. Te predloge je sporočit! angleški vladi polkovnik MalotLiie, ki se :e pred kratkim povrnil iz Rišite. Ju«2enič se še vedno umika« HELS1NGFORS, 9. (S.) Neko poročilo ruske severne vojske pravi, da se Judenič še vedno umika in da se nahajajo njegove Čete kakih 20 vrst zapadno od Gačine. - is Poljske Posojilo 60 milijonov za agrarno reformo. VARŠAVA, 7. (S.) Zakasnelo. Porany Ku-rjer poroča: V seji zakladne komisije se je določilo posojilo 60 milijonov za izvršitev agrarne reforme. Ta svota je bila baje določena kot predujem za male posestnike in za one, ki nimajo zemlje, da si hočejo nabaviti omenjene dele zemljišča. Odobritev mirovne pogodbe. PRAGA, 9. (S.) Narodna skupščina je enoglasno odobrila besedilo mirovne pogodbe; izid glasovanja so pozdravili z živahnim odobravanjem. Iz MadZarske. Romuni zapuste Budimpešto. LONDON, 8. »Thnesu« poročajo iz Budimpešte, da je izjavil poverjenik romunskega zasedbenega zbora Điamandis, ententnemu pooblaščencu siru Clarcku, da začnejo romunske čete v ponedeljek zapuščati Budimpešto in da ne bo v sredo zvečer romunskih čet več v mestu. Medzavezniški generali niso dobili doslej še uradnega poročila o tej zadevi. Medtem skuša Friedrich na vse načine dokazati angleškim pooblaščencem, da ni mogoča druga vlada nego samo njegova. Frie-driechova stranka je organizirala živahno propagando proti domnevnemu ententnemu namenu, da vzpostavi v Budimpešti po večini socijalistično vlado. Toda ententa ne namerava odvzeti Friedrichu vlade, temveč izjavlja samo, da se ne more pogajati s provizo-rično vlado, ki je sestavljena samo od reak-cijonarcev. Zdi se pa, da bo imela Friedricho-va vlada težavno stališče, ker je baje admiral Horty, ki vkoraka s svojimi četami po romunskem odhodu v Budimpešto, izjavil, da se ne bo pokoril vladi, kateri je na čelu Friedrich. Romuai morajo zapustiti Madžarsko. PARIZ, 9. »Intransingent« piše, da je konferenca poslala romunski vladi noto, v kateri zahteva, da umakne svoje čete iz Madžarske na meje, določene v noti od 13. junija, a iz Banata na mejo določeno 30. Junija. Nota izjavlja, da se ista zahteva pošlje tudi Jugoslaviji in Češkoslovaški. Is Nemii|e. Obletnica 9. novembra v Nemčiji. CURIIt, 9. (S.) Mnogi sestanki večincev in neodvisnežev so praznovali obletnico 9. novembra; druge stranke se niso udeležile. Stavka na berofinskih cestnih železnicah. BEROLIN, 8. Okoli 1000 delavcev v glavnih delavnicah velike berolinske cestne železnice je 4. t. m. začelo stavkali. Nemške ladje izvzete od blokade. PARIZ, 9. (S.) Nemške ladje, ki prevažajo les v belgijske luke bodo izvzete od blokade nad Baltiškim morjem. Cs Preiskava proti Weisskirchn3rjd. CURIH, 8. (S.J Z Dunaja poročajo: Dunaj-ki občinski svet je sklenil imenovati komisijo z nalogom, da preišče nezakonito delovanje bivšega dunajskega župana W?isskirchnerja, delovanje, ki je je ugotovilo mestno računovodstvo. Sedanja socijalislična uprava naznanja, da je bivši dunajski župan osebno vodil posle, ki so dovedli do približno 13 milijonov deficita. Weisskirchner se zagovarja izjavljajoč, da so bile kupčije, ki jih je on vodil, med vojno dovoljene. PGniankanje premoga na Dunaju. DUNAJ, 8. Po poročilu dunajskega župana Reumanna v današnji seji mestnega sveta se je preskrbovanje mesta Dunaja s premogom tako poslabšalo, da sta kar najresneje ogroženi elektrarna in plinarna. Mirovna konferenca. Ratifikacija mirovne pogodbe« AMSTERDAM, 8. Iz Pariza se poroča, da aliirane vlade ratificijske listine ne bodo deponirale pred 20. novembrom, ker upajo, da bodo do tedaj Zedinjene države ratificirale. Tittooi se povrne v Rim. PARIZ. 8. V konferenčnih krogih se govori, da se Tittoni povrne v Italijo prve dni prihodnjega tedna. Nadzorovanje ljudskega glasovanja. PARIZ, 8. Vrhovni svet je sklenil, okrožja, kjer se ima vršili ljudsko glasovanje, odka-zati posameznim aliirancein v nadzorstvo takole: Okrožje Allenslein (na vzhodnem Pruskem) Angliji, okrožje Marienwerder Italiji, Gorenjo Šlezijo Franciji in Tešin Ameriki. Do ratifikacije pogodbe z Ameriko bo Francija provizorno prevzela tešinsko okrožje. £adcul obsojen na smrt. PARIZ, 8. Vojni svet je obsodil nocoj stotnika Sadcuia enoglasno na smrt. Obsodba se je izrekla seveda »in contumacia-;, ker se ob- PODLISTEK Za £t:ra pravdo. (32) Avgust Senoa: Seljačka buna. — Zgodovinska povest :z XVI. stoletja. Uršula se je umeknila za tri korake, raz-prla oči in pogledala bana, staremu Ambrožu pa se je mračilo čelo. In to je vaša pravda, to je vaša sodba? In vse to naj dokažem. Ali je treba dokazati, da solnce sije na nebu? Koliko da je imel Bator prav, ko je ubil človeka? Redna pravda? O, vem, kaj se hoče reči to. Poznam poti vaše pravice. Krive so, dolge so, ozke so, a /a vsakim korakom zeva poguba. Redna pravda. pravite, hrvatski ban, afi je treba za razbojnika več nego vislice? Vaša redna pravda traja sto let, jaz pa morem poginiti gladu, jaz m moji otroci,« je zavrisnila Uršula in si je ,>okrila z rokama solzni obraz, »ali, pravim vam, ban,* se je zaobrnila nagla, >*da govorite krivo, to niso besede hrvatskega bana, marveč Takovega zeta; to ni pravica juris ci-v ili s, to je sila, to je nota infidelitatis, to je zločin, na katerem se tudi vi delate krivca-- — — — Gospa Heningova,« je planil Peter Er- r dodi in obraz iiru je zardel v temnem žaru, i » brzdajte svoj je.iik, pomisLle, da stoji p~ed j vami kraljev namestnik, da ste v njem ogr-dili tudi kralja.« Ne bojim se vas, ban moj. je vrisnila Uršula, vzdignivši pest. Le skrivajte svebedno sebične spletke pod plašč k-aljevega veličanstva, ne bojim se vas! Snamem vam to vzvišeno zavetišče in poderem stebre vaše lažnjivc pravice, naj vedo, da vam je tehtnica pravice izjela rja, da vam je zakone raz-jedel črv. Vi pebijate Turke za sveti križ, a krivo ste prisegli, sami ste Turki! Zakaj me mučite? Ban Peter, krivica vaša pade na vas, na vašo ženo, na vašo deco — — —^ V tem trenutku je banica, pritisnivši deie krepkeje in prebledevši, skočila v vis. V črnih očeh je zaplamtel ibesen ogenj. »Radi te želje naj vam usahne jezik, gospa HeningovaJc je zaklicala Uršuli. »Dovolj je,« je k.im po svojem spominu, tipljem ;ta -levo >n desno, a odgovora ne najdem. Takrat je tako življenje najlepše. Nekoč je zapisal Ravenski điterat, da je vojna sojenec, ki je obtožen, da je zapustil francosko misijo v Rusiji in prešel k boljševikom ter deloval sporazumno s sovražniki proti Franciji, še ni vrnil v domovino. Vsled te razsodbe bo obsojenec izbrisan iz socijalistične kandidatske liste III. pariškega volilnega o« kraja. Lloyd George tolaži. LONDON, 8. (S.) Lloyd George je v svojem govoru, ki ga je imel v Gnildhallu, rekel: »Med težkimi vprašanji, ki še vedno čakajo svoje rešitve, je jadransko vprašanje. Vkljub vsem težkočam zaupam, da se bo mogla najti rešitev, ki bo v skladu z interesi in častjo vrle zaveznice, ki nam je prišla na pomoč v kritičnem momentu vojne. Med to vrlo zaveznico in angleškim narodom so obstojali vedno bratski čuti (živahno odobravanje). Z druge strani ne dvomim, da se izkaže pravica državam, ki so se osvobodile izpod avstrijskega jarma vsled naporov in vztrajnosti zaveznikov, med katerimi se nahaja Italija na prvem mestu. Proti revolucionarni propagandi. NEW YORK, 9. (S.) V petek je aretirala policija več oseb in zaplenila ogromno množino tiskovin za revolucijonarno propagando. Newyorški glavni sovjetski stan je bil obkoljen; 200 oseb je bilo aretiranih, 50 odvedenih. Tudi v Chicagu, v filadelfijskeni okraju in v drugih krajih je bilo aretiranih več oseb, ki so po večini Rusi. Zaplenili so tudi precejšnjo množino eksplozivnega materijala, več rdečih zastav in ponarejenih bankovcev. Mednarodna delovna konferenca. WASHINGTON, 8. Mednarodna delovna konferenca je sklenila, da one države, ki ne bodo poslale na konferenco delegatov ali ki bodo zastopane samo po vladnih zastopnikih, ne bodo imele nobene pravice do glasovanja. Izgon Rusov iz Italije. RIM, 3. Že nekoliko časa sem je začeli policija strogo postopati z nekaterimi tujci, ki se nahajajo v Italiji. V Rimu je bil aretiran in izgnan ruski podanik David Lakharjin, iglasbemk, ki je živel od glavnice ruskega odbora in bival v Rimu že nekoliko let. V minulem tednu je bil aretiran brezposeln ruski kipar Selmann, ki je bil tudi izgnan. Dre 5. novembra je bil aretiran publicist Boris Ja-kovenko, ravnatelj lista »La Russia Nuova hoče grof Czerniit širiti svojo l^ujl-go: bajki nam rej. da bi b"1 <*n mož pravega tapoznanja iti prave volje, ter da mu le okoćuiosti, ki jih njegova ?noč ui moi,L. nadvladati, n«so dopustite, da bi prinesel svetu mir. Nobenega dvoma ni. da -o brla v poletju teta 1917. d-?.Pia možnost, da bi pri.di do me, da t^o i>ili na nem, da ni prešlo do resnih pogajanj v, nasprotniki, krivi izključno le držav- ventil, iz katerega bo izpulite! ves gnoj človeško drn/be. ki bo vstala potem očiščena i« prerojena v novo življenje. Takrat so se mi zdele te besede poetska floskula, ki nima z resnico nič opraviti. jMi>ja slutnja se je uresnnčila! VentH je deloval dolgih pet tet. monda je iz njega izteklo dok.ij -uioja, a človeška družba ni očiščena, ne prerojena. Ideji svobode in demokracije ni šteti med pridobitve te vojne, ker sta to pojava, rojena iz nravi življenja v obče in posebej še človeškega poslanstva v njem. To ie večno •stremljenje naravnih sil k sofeicu m prostosti, v kokkor so sklada z žhijenkrpoi^tn ritmom vesoljstva. Vojna je kvečjemu ta proces pospešHa; a cena, za katero se je zgodilo, ie bila visoka. ■Da Je zmogel človek le par korakov naprej do svojega ideala. moral vreči od sebe precejšen kos plašča, ki mu pravii?*o civilizacija. Posu-roveti Je moraJ, otresti se skoraj tjo nagega vsek duševnih m srčnih dobrin, ki si jih je privzgojil v dolgih letih mirnega tn pravega življenja. Poznam moža, sicer dobrega in poštenega, ki mi je re^no ziatrieval. da bi bil v letih pomanjkanja in bede. tudi sam kradel samo če bi b*i imel kjo Jemati. Takrat mu je bi-lo zmanjkalo ttvhiib tal pod nogami; duh časa je prevrgel v nJem vsol moralne in etične principe, na katere se je pre| navkiniaL da je žWol pravično in pošteno. Doživel ie tedaj svoj duševni polom ki b"4 nekaka) čtoveška razvalina, žH' pomnik *očisćevfl4ija ini prerojen Ja«, ki je vršila vojna med človeštvom. V Ivmkm. 1«. MIM^fl 11)9. »iki in \ ojalkj gNtfotci usniiKh Ver;:- oć S*. vedfitt, du ruc-fJ Tiasj>rc pok^za^i pravi te-aci, nisće-k v-.eh bosov. kot Jiai'e, ki niso n»oetf ■ ide ti kar je hro fco: .22 jasno. Videli so, da e '.a V' tj bre/. -i«>a iTTt.ee, vkleli !om. pj so vendar nadaljevali z vojno i« so s - - v*, >r cS' Jo valoma. Niso le krivcu tni3ak .. avi z.k>:'nci!* !• eden Javaili krivcev je rav;:;> C-iern-ii, ki h-..c- Jaj kazati kot žrtev ti ep r l rt' tslf- *•; h oknines t i' i"1'. 4 o glasilo ;va v i a obrazloženje« z dne \2. j pr:'a 1917.. v katerem je isti grof Czernhi •ar-.vf! -t povedal cesarju Karta. da gre vojaška noć Ai sli Odrske h kravu. Ni več — jc pisafr — >irov-" y.s i?!oio iludstva rad* ^-re);rane. Na jasnem sem si, da je i.r. ^cvanjc \ ->;ne preko rhne povsem izkl:«iče-io. Z voe odgovornost«, mora računati s tem .;i:;;ul -m. Odsevom«** m nadaljevanje vojne je ve! ki večja za -monarha, čigar dežela je združena 'e Jj-C- vezi cilnastve, nego pa tam, kier se Hu-d->tvo >ao>o bori za svojo narodno samostojnost Va&e veličanstvo ve. da ie stiska. ki tlači Jjud-stvo, postaia tohka. dta je enostavno »ezoosna. Vaše veličanstvo vc. da ie sirupa tako napeta, da more p«>čii od dne do dne! Moramo torej, preden Amerika vnov.Tč i premeni voino s4»ko ne-•»godno z,, nas J predložiti dalekosežnejšo mirovno ponudbo in se ne smemo tfstrašrti tudi morebitnih velikih čl težkih žrtev.« Ta-ko fe govoril grof Cze»min česan-H« Kartf v -vrvjem -ekspoae.m dae 12. aprUa KH7. A kako in ka; ie delal potem?! »Arbeiter Zertirtjr- pravi •povsem pravilno in resnično: Kdor tako misži ji govori, nma dovesti do mvru in je odgovoren za to, da vojna neha, predem bo pre-poz-*o!-t Grci Czermn si je bS na jasciem ie v aprSu 1. 1917.: vkljub temu *zpozr»atiju je nadaljeval vono še ee*n k-to. Naio&il te krvavo krivdo. De!/.nrst a v« tro-ogrske polio k e v onih d*>eh je da pojasnijo beroJmvktm gospodom re^no^ pr/ož ia, res poslali v Rero-lj4i. Berctm je odMor.tf, češ, da bi se vsak tak korak totmaCH krat znak -slabosti. Mat o je Sfe. iKn-a ponudba v RetoHii v lo?n siitč^k?: če se Nemčija •.TTOfTijAvmc s Frcncro »islede vpre^aiHa Alzaoije m Lotanhgiie. bi bite Av>4riia spripraNHjeiia za odstop O -^cije novi Pdjsk} ter se hoče z vso siio zavzemati >zp to. da se nova vefikopoljska drtava r»-?VNemčiji morda v periOii»l«e tf- nlie! Iz lierofna so odgovorili nalprej. da >c tre-ba stvar sele premieri, a jK)4em so — ad4do-rtHi definitivno. Z druso be^eJo: boteff so nadaljevanje vojne! (Kcsnec jutri) ton cfarnti*; JfciniJiiiianiia M o*»l» 2« strafic. Dakl«. orsaimec«i» jo mrnum dobra. Treći iaktor pobede je #>i»o mne&t. a OOgoio\ o bo rine da iMtma mi. Pftm ovota Hi or.oga, kfvi ie upacen * «*v<*loia. k«wt oc ti, da imnfdemo |K*ipwvo pra\ o, da to čitvano. Evo s-ve mti ukraHco kaže *edira vokiipoa stranka. A drusa? Nećka šrraikwje i ona sa odtgovorom; ipoćeta je već i preH-ti se. barem presedmclma i cdboru, ali gubi na lere*ui: nade da će (ako hude) ?tra^k br.zo a t povorko svršiti. A školska deca (treća stranka)? Deca. to 43 ■n shOaiu jteutralci. Bit će (praznika, a svet | ne će propasti, kažu naši protivnici-, A'.i ti fst» naši protivnici kaži» ioš i ovo: »NaroJ bez škda je narod bez bii-itfč^tosii-. I to je štrajk it mibii-ma i govoar. — Svakako, praistina (aksiom) je, da su uC-itelfi g*av:ii faktori c^vilizaciro i ea to venm-a potrebni r Mirdskosn društvu. Gospodo, tim irjiima dajte što itn za život ireba, pak će se svome srva-nju sasvim posvetiti, i ne će ko nikad na pamet doći reč št-ra*k, a ka-roofc rJa 2austa\ijahi f na oas gospodi!-« pro^^eui a svome radu. ili kruha> ili štrajk, gospodaru! S tanka ažltglisM (Dopis iz Tstre.) Štrajk i štrajk<>v-ati ive su reči, al* nisi; "zvora. jer u hrvat^Jvom jeziku mita ne znače. &tgfezi 90 pcčeii pn. i na svetu šrr^.jkm'au i lt:-da i ova reč. a znaCi >ostavili pc>ao u svrhu, da se poprave primke nekoga staleža.« I>akle. neki sf-'tež štrafkuje. jer nru nisu uredjene životne pr'b'ke. U novi-re (sadasnfe) vreme dii moraVrh (poštenje, ponos) i soci'alniJi prilika ■nekoga staleža. Jedan primer: Kotarska ipred-toinik uvredi sve učitelje svoga kotara. Učiteljski odbor traži zadovoljštinu. Ne dobi U je. onda učitelji onoga kotara štrajku-;,u. do-k se njihove moraltie prilike iie poprave. Ne koristi K to, omia štrajkuju učitetpi ocie pokrtt-jine, pače ako ?e potreba ce^e države. S vremenom bi mresta doći i do toga. da štrajku?u cefc kcnMmenti (deo »veta, ji. pr. C\Mopa). Srra,;k (stavka) ima dve strane: dobru i zrnima b štrajk ove vvete: poštesri zahtev, jakni (dobru) orgamzaciiu i iavpo nujeiije — uspet će. a to je dobra strana Stranka. Irtače, nedostaje ^ mu 6eda će proći. Pre «e>go dntšt\o, organVzacija, stalež kle u štrajk, treba da ćA*a zgoJnra sredstva upotrebi, da uklcsvi štrajk, jer ic ojiiozan (neu«odan) i it vek škodi. «a štetu ie. i ako «e opi-iu d vem strankama u borbi, već trećima, pfsu ^ni krfrvi. ni dužni«. Hrvatski učitelji Istre odkiči-še dne 2. novembra ove godine da štra^kuju od 10. ov\ nfeseca. .ako im sc ne uredi plača do onoga dana. Talikmslki učitcVi sK-oriše dam pre odluku u istom smlsJui. Dakle, isporaizusimo? Da i ne! Da, u toliko kofiko se sJaže nadnemk (de tum); a ne. što »ije bilo medjusobnog dogovaraTrja. Mi smo kod n/ih -gen-le rrnnore*. premda sa istom naukom i većim znanjem jezika. Ali što ćemo: >ceo je s\~et politika«. Sto traže učitelji? Veću plaću i bcHie trakti-ran.'e (postupak). Mi smo dosada slabije plaćeni nego nijedan «s-l»!ež « pokrajini i t» državi. Držav ii poshižnik irma dve tri 1/rc na dan više nego li stariri učitelj, a kamo.1: snrta-dH. Niie od potrebe porediti nas «a drugim staležima, dosta ie da, kons teti ramo sa brojevima, da s našom plaćom se danas živeti ne može. PrenruIeJia je! A postupak? Pitamo i pitamo, da nant »vrede plaće, da> možemo barem naše .učiteljske dužnosti vrSiti; oni obećittu i ebećuj«. a4i tra tome i o-tače. Katka»ia na« rrwt>o -zakupa iu. da se gclo-taf** ne vidi, ali do novosa odeiU (odeće) kasno bismo ovako došli. 1 baš zato idemo u štrajk. A to je prvi uvet da ćemo u^p-stf. Druso je pitanje a i uivet, da U ?mo dobro or-®anizovani (tired.ie-ni). Naša učiteljska drirv.t%^a, a i savez talijanskih uJtefjskih drušiava na svo- b» takih iivili prič hodi tta miljone po svetu. Vsaka je imela svojo pot. a vse poti so š!e v propast. Kaj naj pomeni k temu izguba na bogastvu in imetju? Kaj je vse iizićno trpljenje, ki ga je trpei svet, pre»«kute. Kam to meri, sam Bog ve? A kakor je pot sobica iz noči v dan. tako se mora tudi človeštvo vzdigniti iz prahu. Kreniti mov; v?, široke ceste, ki vod; v propast, na pot. ki i>e-He im-z-gor. Ozka je ta pot in strma, kakor Frpolco. u, božja pot in morda pretečejo leta Ln leta preden c^pr človek na kraj. odkoder ga je sinHr. nrrraM. To bodo dnevi očiščevanja !n prerojenia * znamenju dela ter ljubezni do vseh In do cebe. To bo pesem prave svobode in demokracije, potača z večnim ritmom bratstva in ecinstva. In takrat ne bo najti med nami ne altruista, nitr egoista, ampak živeli bodo na svetu «n:r* — '--ndje! Domaie vesti. Seja političnega nera^nesra ci^-tkresa komisarja ob priliki sprejema ženskega odposfeuistm, de naj ee naznanijo še vsi doefe! neita-z^rleo« primeri internacij, je treba ugotoviti, da je poMthčno društvo j>Edšnost« v?ak primer internacije, ki mu ic bit naznanjen, tudi predtož^Jo v vtogl g že-f5e*e potožil svo'o /«očo bel, svoje nsfte ki trp-#en9e. Moftče* smo mora® tr,peti. ntot;« smo mo-r.ale prenaša-tr v>>e to s^no gorje. Po čtAgem ino-ledovaflr-ij so n^m kasiCsto veiidaiie ilovoiđi, da saro sarrste stopiti pred fpospeda generalnega ci-viineiga k*>m»»arja >n ir«- mogie povedat?, kar nam stiska srce, da smo mogle poprcs&i za svoje drage. In obJ.U-b^oui. nasn ic pomoč. Bog daj. da b: se na>m «ndl -Vpcin-Sa d?.iva ot-^tiha. V tej iradi izrekajno zato tem pogrni svojo najprisrttiejšo zahvodo viaem onim dobrim tHfdem. ki so nem pr«-T>otn?K^i dr. tes»a žarka »p»n«9i, :pc^ebno pa se naviskreueie zaiivaliuremo predsedsvku nagega ,po>itičiiega društva »Cdii«»tf»,agospodu dr. Jo?jpu -ki nas ie popeljal h generafnem« chi'htemu kenrisarju m uui v našem imenu rez-ložH naše bridkosti >n naše žeiie. Scžee hvalež-rrosH nas mater, ren im sestra naj bodo v plačno n4emi! in vsem. ki mora voditi notranja siLa, ki ne sune biti odvisna cd vnan-fih, nam tuXb, ®a nas slabo razpoloženih či-nitei.iev; ne »sme se oizirati na to, kar drug; nri-sHjo in žele, marveč se mora ozirat? samo na stvarne potrebe naroda! Clatn naj predlagajo svoja mnenr;a, svoje predloge, ali v imenu narodne cil-scipline naj se potem pekore končnim sklepom osrednjega oora, ki naj ta način pc».-tane prava vodi hi a sila, pravi' avtoritet^ da reši, kar se rešiti da. Naša življenska korist zahteva, da vse svoje politično delo osredotočimo v političnem društvu v Trstu! Pazireski Ia?t navaja na za-ktjućkti besede vladike P. Petroviča N.: A ia sta ćm aH sa kime ću — malo riikah, malena i snaga (meč) — Moje pderne snom mrt vijem spava — suza meja nema roiiteiia---Crni dane. a crna sudbino---! — Poziv v pazin- skem pa ne velja -samo za fc.tro, ampak za vie Primoric: tudi za Kras, GerMko, n'aše Gore! Osredotočeno, složnos. smotreno čelo, oprto na trč:io organizacijo »n strogo disciplino, bo za iuis res /ivrer>ko vprašanje. Koliko mandatov dobe socijalni demokrat je v Italiji. Volilni boj v Italiji se je že razvil do s&ovitosti, ki je umljiva le onemu, kdor pozna vročekrvni iužnjaški značaj Italijanov. Nas, ki gledamo ta boj iz najbližje bližine, gotovo zamiua, kak izid bo imel, in zato ga tudi •spremljamo z vso pogrebno paznontjo. V tam pogledu je tržaški »Lavoraiore < An'o! naj%rž prihajal v dobro socijalnim demokra-; so povoziti uckega Franca Deli' I-ni«Kxti a. ki jej tom, ker bodo te volitve gotovo izraz ogor- \ 3»hke poškodbe na koteniir. Agenti >0 rosiJI čenia, nastalega tekom vojne zlasti med de-!M UXim katero so oddali k ves turi. umočimo .lai&nejšega v vk-itOtK vrc-J^K*!^ 50.000 Hr. katero so spravni ik- vozov s Ui peHaii na — vanio. V ukci PafljuEo pa so zajia-zil'1 Titaovi agenti pod nekim vOBCTii 10 zavciev bfcga. Ljnd« ni bilo pri vpz». Age«ifr «=0 praviti pod voz «1 čakati tatove, kt so kmaki na to nrl^H e drugim vozom. Vozniki pa so zagleda!« začeli strehe nst.svro; enja. nastalega tekom vojne lavstvom zaradi prestanega trpljenja in izraz Pekui v Doiini. Snooi se ie v Sanv .iov i upanja, ne samo v malo vedjo volilno, temveč j v Dolini pies. l^srti očitaj Vipcenc Vo- - - - - ' dop«vec, star 28 tet. stanujoč v Dofirn tudi gospodarsko in morafcno pravičnost zai, 4 . . .... , ^ 'hote1 dovoliti, nekemu -t. m Ivanu ^trajflin, ^tare;r,u ker ni plača! r«>a ie nt/^aina, dočkn ic bila druga iako nevarna, ker je prereeema . Vcdopivec >c na Ha. Stran pa »e zbežai; kmalu na to Vodcpivec zr»pet vsta.1 i;i začel metati ka;noc .Ta Str aktom. Kri mu re curkoma tekla iz r^nc, nakar je zepet pade-, neearvesten na tla. V^j^n 6a«» so prihiteli orožniki, ki so telefonirali re-sluti postaj. Zdr-avnik, ki ie b:i tako.) na licu mei?ta, e še v pravem času zašM rafiio. ga obvezal in iga ;iato odpe^ai z avtonrobMoui v mestno bol-n&nfcc, kier se sedaj ircha.ki v 4. oddelkir. Kam se je Iv-T.n Strahu skriT se ne ve. Hotel je ukrasti konta in kočijo. V ulici Co«it-merciaie stoji vsak večer ^ekeutko kočij prci gostilno »Clviitarac. Koč^e -so navadno brez vrar-kajti kvc^čelvl ?td:jo pr« mf>za9i v gostHni; Je &patam pogleda t?kczi ckno go.-thlničar, da vkU, ak še vse v redu. Titdi sticči je brlo neko-ffke kočij pred gost'*no. Go-stftia re bila nabito b 16 ;e bija Marge-rita Novak v cerkvi .Ui^ta za botro pri kr-:*j; snedtum ko so krstH« otreka, tte-nodoma orr e-dleJa" in pcdla aa tia. ZJravr/k rešilne posta"«, ki je prišel v cev'-:. v, da b7 H d:\! potrebuj poni čr. je -irjfotovU L'ii.-rt, ki x na^top^'a vvlcd srčr,- k.:p-. LISTNICA LRiDNli>TVA. Učiteljsko društvo za soriški irkrai. dep >, s katerim napc-v edi?»ete zborovanje za 6. novembra t. smo prejefi šcCe c bilo, kakor kaže po itn! pečat, na poolo v Gtrvci t. ;n. Ta>.> V .-;n tore i nismo rrrogti ustreči. vse. To ogorienje da ie naperjeno proti pred-1 fet da hi vslopL1 v ^^^ stavrteljem gospodujeega razreda, ki m znal lwt<«:'>.!e: raaun tega si nista bila prav dobra preprečiti krvavega reševanja gospodarskih t jnijate&i- ker sta b:la ba?e drug na driigesa liu-vprašairj za tekmovanje velikih meščanskih boscnKia. Štrvju je po/:ie"e poki'ca! Vodopivca j skupin v pridobivanju mednarodnih trgov. | na inico, ćeš da nm Lii>a neka1 povedati. Tu pa Delavskim masam gre za to, da 6e izpremeni re <»kočw Stra.^ proii j4esnemu učitelju Fu ga ra-splošno ozračje, ne pa samo oarafije voiiinega, ^ « ▼ Jevo reko in v levi seivec; pr% a boja. Sto in stotiaočem je tudi gonilna sila j dejstvo, da nočejo več vojne. In ker meščanstvo ni znalo preprečiti voine, ker je versail-Ieski mtr pripravil v splošnem le še nove vojne, natnento da bi M odpravil vsako možnost zanje, pripada torej eocrjatnodemokrat-ski stranki vsak, kdor ni hotel, kdor noče vojne, kdor obsoja določbe meščanskega miru, kdor hoče taktno vladavino, da fad bili vzroki vojne skrčeni na najmanjše, m bodo torej za socijnlnodemokratsko atraako glasovali vsi tisti, ki »ovmiijo vofno. tn teh da fe veliko. Tako potem e«ldj«£iaje j LavoraAore«; Potemtakem moremo predvidevali, da itevilo mandatov, ki dobi socajalnodeenokraiska stranka 16. novembra, ne bo znašajo po 80 in da se bo znaio prlb&ižati tudi številu 100 ki je morda tudi prekoračiti« tako da bodo socijalni demokratje šteli eno petino nove zbornice. — »Lavora»tor«« ceni torej število mandatov, ki naj bi yrh dobili socijalni demokratje, precej niže kot pa skoraj splošno sodijo pristaši stranke, ki govore o 120 do 150 mandatih, dočun navdušenje prihaja do 200. Nam bi se skoraj zdelo, da -Xavoratore< pač nekoliko tPirctfrava v svoji skromnosti. Ne pravimo, da je res tako, afi moglo bi pa (biti, in verjetno je tudi, zlasti če se spominjamo, kako je pred kratkim, v času onih draginj ki h nemirov, vsepovsod v Italiji odločevala socijalna demokracija, pravimo, verjetno je, da »Lavoratore: kakor moder vojskovodja, zakriva sovražniku svc*o moč, da mu zada potem tem hujši poraz. Morda je tako, ali pa tudi ne: vsekakor je stvar zanimiva, in koračni izid, kakršen že bo, bo vsekakor velepomem-ben za bodočnost Italije. Polževo delovanje. Predeli smo; V ul. Udi-ne, na koncu proti Greti, so napeljali -polno kamenja za tlakanje. Menda hočejo popraviti pločnik, ki je res potreben poprave. Kamenje voaiio že delj Časa in ga postavljao tako, da si človek prav lahko polomi noge: osobito tisti, ki mora rano ali pozno hoditi po tem edinem pločniku. V«e delo se vleče tako, kakor da bi se hotelo nalašč zavlačevati? Ali ni delavcev ali pa «o in so drugi vzroki, da delo ne napreduje? Cestni organi bi morali malo več skrbeti za meščane — tudi če so ti le revni delavci. — Delavec. Glasbena Matica. Danes ob 1£'30 pevska va-a za ženski zbor. — Ob 19'30 je pevtška vara za moški zbor. Ob tej priliki se sprejemalo novi pevci, ki se vl:iid»u> vabijo k pristopu, da se mere oživotvoriti nova koncertna sezona. Razprodajalne aprovizacijske komisije so sk. p-no -razprodale v mesecu oktobru t. I. za ! 259*63 Mr Haga. i Iz našega gledališkega občinstva smo prejeli: Velik del rednih obiskovalcev naših gledaliških predstav, tieti namreč, ki prihajajo pravočasno, ije bil navadno orlovoljen že pred predstavo. To po krivdi rednih — zamudnikov, Radi teli se začetek predstave zaka-snju-je za cele četrt ure, aH tudi več; še trdovrat-nejši zamudniki pa motijo s svojim prepoznim prihajanjem toliko občinstvo, kolikor tudi igaralce na odru. Kako prihajajo točni ljudje do tega, da trpe radi netočnih?! Že dc-lgo smo želeli, da bi gledališko vodstvo kaj ukrenilo proti tej nepriličnosti. Zato smo z zadoščenjem pozdravili objavo gledališkega vodstva,: da zamudniki ne bodo smeli zasedati svojih j prostorov med dejanji. Mi bi fcili sicer želeli j še radikalnejše odredbe: da bi se namreč zaprla dvorana, čim je začela predstava, in c*a ; bi zamudniki ne mogli vstopiti v dvorano med prvim dejanjem. Tako je menda urejeno tudi v Ljubljani. Ali zadovoljujemo se tu'.ii z ukie-poni gledališkega vodstva toda ta ukrep naj se res strogo izvaja. Bo to v interesu občinstva in kakovosti igre. Deucrja ni! Prejeli smo: Pred dobrim le-1 tom dni je bilo vse preobloženo z denarjem. Denarni zavodi pa niso več skoraj vedeli, kam bi nalagali, da bi sploh mogli kako obrestovati vl&g&teljem. Prišlo pa je menjanje, in denar se je skrčil za celšii 60%. Zraven tega se je začelo še ipreseLjevajaje ijudi in denarja. Sedaj se že vse peha za tem, kako bi pubrali v doaiačrh zavodib denar in £a znesli tja, kjer u?a.jo, da dobe več! Koristolovstvo, ki se je u£nez-diIo med vojno, vlada danes še v povečani meri, in bati se je, da bodo ti revni kapitalisti uničili skoraj vse naše denarne za- FRANC MISLE3, Trst ulica S, Hfcfrelta 25, Dobe se vsakovrstni mirodilniski predmeti po ni/.kih cenah. Copic:, barve, i rnež, laneno olje, kisova kiselina in vse druge kiseline, voda „Acherina" za perilo, ptičji besek, strup za uničevanje mi i in podgan, mineralna voda, nafta-talin, milo, sveče, ačvti itd. itd. Dražba hofeia z vso opravo in kopališčem se vrši pO znižani ceni na Lcu mesta, hotel „|ama" v Postoircš prihodnjo soboto, 15. t m., ob 14. Pojasnila daje sodni kom sur ncisr JAKO? KMEJ Stroj za si?»j2 iti pravi ser^ki ozmi Seldel & Netimann in »Siiiger4 Gast & Gasser o , , . . ... T»Tdka ustanovljen \. 187^ S^iCT^^ FIIARCESCO mm popravljani«. Trst. ul. Campaoile 10 - nT' se računajo po 19 stcit. heseda Nal»nanjša pr5stoj- j blna L 1'—. Debele črke J9 stot beseda, Nahiunj^a prKvjbina L ?*—. POSESTVO v Postojni, obstoječe iz hiše st. 201 in skoro 6 oralov zemljišča se proda. Ponudbe, najipoznele do nedelje ,16. t. m., ob 9 sprejema nclar.J. Kogej v Postojni. Prejšnjim ponudbam pristoja predkupna pravica pred poznejšimi. 3331 ZALSGA B3 !fi ZLSTSiilHE::: na veliko izbem so • vdobi pfi A. POVH v Trstii TRG GAR1BAI.UI (BARRlEHA> 3. 20 miši in pod^ons povzroča med mišmi in podganami kiijic, vsled katere poginejo vse v najk ajsem časti, ker enn dobi bolezen cd druge Za vse druge živali je „strup za nrfi* b ez učinka in nevarnosti. Ena doza s poštnino vred 2 iirr. Lekarna IVAN MED v Vipavi. Zaloge : Okrajna leksrua v Sežani, G. Brelič-Antoniazzo, G. Baccar-Clch, lekarna v Postojni, lekarna k sv. Cirilu in Metodu. — Ivan Dorčič v Pazinu.) 3E2 m Pozor! V ulici Udioe (prej Bclvedcrc) štev. 49, se nahaja PRODAJALNA USNJA, KOZ, sploh vseli čevljarskih potrebščin. — Specijaliteta; i Za krojenje in prešivanje (otepanje) zgornjih p delov najmoderni: jše fasoue. ; f5j m* Fiiipčič in dru^. Kdor želi posestva, hiše, vile, prodajalne itd. mu da pojasnila rolsli mu TBOlT, MapiiJor Ferdinandova ulica 3, III. isfosrafični atelja %mmw Trsi, Ccrsa š^v. 35. Rarg'edn're v pl.-.ln . .-pccija'.it« ta . v barvah, folcsthižzi. Ga'jineT. povajanjj, n produkcije vsukevrste. Elektr. razsvetljava. Mm BANKA z in brez čelutst', zlate krone in tudi obrobUr vsugitf nsKaEa'0^1^ zujure.rvitf TRST, ul liO. oktobra (ex Ciscr i»a> l i, u Ordinira od 9 predp. do ti zvečer. Delo gliv. K 3W).0)0, Rcserve Centrali; T.UT mim ti iimm 5 - m 5. Nin!) i Podružnice: Dubrovnik, Ditnaj, !Cot >r, LjtUi-Ijaira, Metković, Opatiji Split. Sibenu. Zanj onim, katere nalagajo z lirami! Kobil vpoklican, in poslali so me na fronto. Rusi so me ujeli. Do meseca februarja t. 1. sem bil ujetnik, a ko sem se vrnil domov, nisem več našel svoje drage. Španska bolezen mi jo je ugrabila. Da nisem umrl žalosti, je velik čudež !... . — Opogumi se, prijatelj! Usoda hoče tako.... najdeš drugo! — Ne potrebujem drugih, kajti jaz vidim vsak dan svojo rajnicol — Glej ga, si morda špiritist? — Ne, a fotografični atelje v ti!« AeCglieCiGSSO Šle 27 mi je povečal njeno siiko tako popolno, da se mi zdi, kadar jo gledam, da vidim živo in smehljajočo se svojo ljubljeno rajnico. d olj v' le, domoljubje in vse slične stvari so daci«.- ie v žepu. le v lovu za molohomf Naj-->a*a gospodarska nesreča pa so tisti, ki pečatilo nepečatene bivše avstroogrske bankovce in jih radi prevelike ljubezni do Jugo-li.. ije pošiljajo ali nosijo čez mejo! Ti rodo I)-, h bi in domoljubi duše nas tu in naše brate na oni slratti. Kej naj bi se ukrenilo, da se napravi konec temu vedno nevarnejšemu po-Čenjanju? ftaj bi se o^asil kak strokovnjak in temeljito pojasnil etvar! Mestna zastavljalnica. Danes, v ponedeljek, doc; Ine «1 .popoidne ®e bodo iprodcta.?:' raan? nedr^ "jenJ. in Heobnov^^em. predmeti ser i i c i-14 od