Uhftja trikrat na teden rmaki torek, četrtek in eobftto. Stane za celo leto m Ameriko (izven Cttcage $$.oo. Za Ev-itrpo $33*. Za Chicago $3-5®- LI 5T ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER n. iqiq. AT POST OFFICE AT CHICAGO.ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879. "Jfyjesloqa tlaiij ŠTEV. (No.) 123. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, ig. OKTOBRA—THURSDAY, OCTOBER, 19. 1922. LETO (VoL) VII RAZNE NOVICE. ANGLJJA NE BO DOVOLILA PREISKAVO NA NJENIH PARNIKIH. Washington. D. C.. 18. okt. — Angleška vlada odločno odklanja vsako preiskovanje za opojnimi pijačami na njenih parnikih v ameriškem vodovju, kakor to zahteva a-meriška prohibicijska postava. Anglija trdi, da je to kršitev mednarodnega parobrodskegn prava. AMERIKA BO V KRATKEM ODPOKLICALA SVOJE ČETE IZ NEMČIJE. Washington. I). C.. 18. okt. — Državni department je sklenil, da se odpokliče v kratkem vse ameriške vojake iz Nemčije domov. Sedaj se nahaja ob reki Reni nekako 1200 ameriških vojakov. -o- VELIKANSKI VOJAŠKI ZRAKOPLOV ZGOREL. Kdo je prijatelj delavstva? Naši t decker j i, ki se zbirajo okoli 1'rosvete, Proletarca in drugih radikalnih flik, st od časa do časa silno radi privoščijo katoliške duhovščine. da jih delajo črne in-sovražne proti delavstvu. Pri teh ljudeh je katoliški duhovnik vse drugo, samo človek ne. Katoliški duhovnik je demagog, je celo nevaren* državi. je sovražnik delavstva, on hoče. da je delavstva 'vedno v verigah kapitalizma in še celo slabši je od najslabšega mej najslabšimi. Tako slikajo duhovnika po našem ''delavskem" ( r) časopisju. Duhovnik > vsega' kriv. pa magnri naj ve za stvaT, ki se je zgodila :afi ne. In kai čuda, da je naše delavstvo po slovenskih naselbinah že v večini zastrupljeno. In kdo ga naj ozdravi iz te bolezni. Ga lnrdo mar tisti, ki sr sami nekdaj hiteli zastrupljati to ljudstvo. Ti ne bodo! Y njih srcilt tii poštenega namena, ne prave volje. Vendar pomoči je treba — nujno pit treba, da se reši, kar se še rešiti dal Marsikdo bo vprašal, kako naj pa rešimo to zapeljano ljudstvo? Prav lahko, samo nekoliko prave energije je potreba med' nami katoličani pa se be> stvar izpeljala prav lahkim potom. Katoliška inteliganca naj stopi vkup in si naj ustanovi m<»čan KATOLIŠKI DNEVNIK, naj pridno v njem sodeluje in to ljudstvo podučuje, ki je zašlo na nepravo pot in mu naj pokaže novo, pravo pot. ki ga bo vodila k svetni in dušni sreči- Močan katoliški dnevnik je \lanes edina sila na svetu in edino zdravilo za bolno slovensko de-iavstvtj, katero je okužilo slabo časopisje. Židinji poTidei ek se je zbrala v RockfordtL, delegacija THinoieke Delavske Federacije na svoji štirideseti tetni konvenciji. Nekako 450 delegatov je prihitelo na to konvencijo iz vseh delov države THinois, da začrta svoji organizaciji bodoče smernice za prihodnjost. SLOVENSKO DELAVSTVO POSLUŠAJ J Na to konvencijo je jrrišel siam Rockfordski mil, škof Peter ]. MuJdoon in tam imel otvoritveni slavnostni govor. Njegov govor je nekaj tako pomenljivega, da bi si jvfc moral vsak ameriški delavec vzeti k srcu. Mej drugim je rekel tudi to.: "Bkelavstvo se ne sme nikdar potisniti \ tako stanje, da bi bilo pri-mesrano preklicavati pogodbe z delodajalci. Kdor ga potisne, ta zagreši, pa naj bo to petem voditelj delavstva ali delodajalec sam. "Kakšna naj ho'Vaša največja aktivnost v bodočnosti? Na to vprašanje je-odgovoril £kuf tako-le: "Nadvse je Vaša prva,dolžnost, da si izberete zanesljive voditelje, ki bodo delovali za Vas napredek, poštenim in pravičnim potom. Voditelji delavcev bi ne smeli na sebi rmeti kriminalnih madežev, -niti enega ne izvolite, ki ima na sebi kaka slaba spričevala iz -preteklosti', ker tak Vam ne bo zvest in Vaši interesi mu ne bodo mar. •"Ako si boste -pa zbrali pošteno in zanesljive voditelje tedaj jo ni silt na svetu, ki bi premagala pravično idejo delavstva. Take sile nima ne kapttalizwn in -ne -nobena stranka na svetu. Zanesljivi voditelji, na katere se da zanesti jt sila, ki pomete vse, kar ji pride na pot njenega napredlca. Pošteni iti zanesljivi možje bodo za Vas pridobili v svetu srce javnosti in kaaar bo to srce na Vaši strani, tedaj bo nastopil dan delavske zmage/ Tako torej Rockfordski katoliški škof amerikanskemu delavstvu povdarja. Njegove besede če ši jih delavstvo vz-ame k srcu so najmočnejša podlaga za delavski -napredek. Slovensko delavstvo, ki si toliko hujskano po slabem protiverskem časopisju, poglej na tega velikega inteligentnega moža, katoliški škof je. poglej ga od blizu če je res taka zverina. kakor slikajo katoliške duhovnike naši rdeči odpadniki po Prosveti Proletarcu in drugih radikalnih tlikah. Ali ne uči ravno nasprotno, kakor tiče tvoji hujskači na Lawndale. 'Njegov* nauk je: Držite se poštenosti in pravičnosti, pa bo zmaga Vaša. ker poštenosti in pravice se ne da ugonobiti. Kaj pa Vaši apostoli uče ? .Ravno nasprotno, s silo hujskajo razred proti razredu in s tem netijo sovraštvo med družbo. Nepobitna resnica je tudi, da katoliška duhovščina je pridobila slovenskemu narodu doma. vso izobrazbo, kolikor jo slovenski narod poseduje. Slovenska duhovščina je branila slovenski narod po državnih zbornicah pred vsenemštvom, ko še o raznih Zavrtnikih, Novakih in Molekih ni bilo ne sluha ne duha. Slovenski narod je vzgojevala v ljubezni do Boga, na političnem ig gospodarskem polju in Slovenec je bil v tistih č.!sih srečen, zadovoljen in živel je v drugačnih razmerah, kakor pa živi danes, ko mu vladaj6 razni Kristani, Žerjavi in vsa framazonska banda. ki nima na sebi niti toliko poštenja, da bi se na njega vsedla drobna skakalka. In kljubtetmu, da slovensko delavstvo vidi, kako jih farbajo ti voditelji na Lawndale s svojo hinavsko politiko, tava kakor slepa kura za njimi. Prosveta. ki je vzela s svojo radikalno gonjo slovenskemu imenu ugled pred ameriško javnostjo, farba slovensko delavstvo še naprej. Slovensko delavstvo, kdaj se bodo odprle tvoje oči? Kaj si res že popolnoma slepo? Nekaj mora biti, ko vendar pri jasnem, belein dnevu ne \idiš, kako te farba in vleče za nos rdeča gospoda na Lawndale! Vsta- ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ ni vendar in spreglej, kdo je tvoj prijatelj — in kdo pa tvoj sovražnik! BOUŠEVIKI PRIČELI PR0-| DIRATI PROTI VLA- i DIVOSTOKU. IZ JUGOSLAVIJE. Peking, Tatvina v vlaku. Med Zalogom in Rakekom je bil ukraden v vlaku Robertu Mueller ju kovčegf /vreden 8000 kron in 600 kron vreden klobuk. -o- Neznani 18. okt. — Odkar se je; pričela širiti novica, da Japonske čete izpraznujejo mesto Vladivo-, Vlom na Črnem vrhu. stok, so se boljševiki na tiho tajno! zločinci so vlomili v hišico Marija-pripravljali za vojno akcijo za oku-| ne Bradeška na Črnem vrhu in ji pačijo Vladjvostoka in tamošnjega odneslk blaga v vrednosti 7000 kron. i vzhodnega ozemlja, kjer so kralie-i 0 vali beli Rusi. Vlom na Igu. Dne 10. m. m. je bi- Zadnje dni so boljševiki podvojili! vlomljeno v podstrešje hiše po-svojo agilnost'in so pričeli prodirati ustnika Jakoba Sterleta na Igu št. . ,. . . 07- Vlomilci so odnesli raznega bla- proti \ ladivostoku 111 v notranjost; 11 i- r> 1 - v vrednosti 13.000 kron. vzhodnega ozemlja. Rdeče armade J so zavzele L'ssuri železnico, ki vodi iz Nikolskega v Pograničnavo. Ves promet meti Vladivostokom in me-j stom Harbin je ustavljen. Poroče-I s',alnlco P°*estnika Franca Cofa v Ivalci poročajo, da se ob ussurski že- »orfarjih štev. .4. Na srečo takrat , . - ... . ... rranc Cof in njegova žena Franči- lezmci pomicej© #dolge vojaške ko- 1 & lune proti mestu Vladivostoku, da , istega zasedejo, kakor hitro istega . „ . , .. . ! San Antonio, Tex., ,8. okt. - Ve- [{zpra2nejo Japonci. rec. !?? napaaalec. Škofjeloški o- > likanski vojaški vodilni balon, ki je * rožniki so zaprli nekega moža kate- 1 pravkar napravil transkontinental- Prebivalci mesta Vladivostoka, ki ri je osumljen opisanega poskuše- jno pot iz Washington® v Kaliforni- so se naselili zadnje leta v to mesto, nega umora. jo, se je. ko se je nazaj vračal v so povečini begunci, ki so ušli izpod -°- Washington vžgal blizu mesta San jboljševiškega tiranstva. Vsi ti so v Antonio in ogenj ga je popolnoma u- stra*lu» da se ,:>0fi° rdeče , ničil. Poročnik Bali je v kratkem ča- maščevale nad njimi. Izhod iz Via- proti Sv. Lenartu. Brata Jože in jsu umrl na poškodbah, ostali štirji jdivostoka jim je za enkrat skoro ne- Karel Belec ter Jakob Gorup so šli potniki so nevarno poškodovani. mogoč. ker prometna zveza s tem po cesti proti Schickertovi gostilni. _Q__mestom je zelo slaba. Na kontinen- Nenadoma jih napade z nožem Ka- HARDING OBIŠČE V KRAT- tu Je Pot žc zajezena po boljševi- reI Ribič, hlapec pri Ropu v Zamar- kih. Po morju pa je promet zelo o- kovi- ^elec Jože se je takoj zgrudil mejen. Iz Vladivostoka vozi na Ta- mrtev — zadet v srce. Njegov brat . i Poskusen umor. Nedavno opolnoči je nekdo streljal skozi okno v ška nista bila doma, ker bi bila gotovo ustreljena : tako dobro je nam- i Strašen umor. 10. sept. se je izvr-armade šil strašen umor na cesti od Pesnice KEM CHICAGO. Washington. I). C. 18. okt. — Predsednik Harding je obljubil odboru Chicaške odvetniške lige. da namerava v kratkem posetiti mesto Chicago in da bo tedaj govoril ligi v Chicago. -o- SE PREOBLEKLA V MOŽKEGA IN ODŠLA NA FARME. Chicago. 111. — Zadnji teden sc našli na neki farmi blizu Chicago jso se predkratkim med seboj lasali ko je spal. deklico Margaret Davis, učenko viš- !so vsi sk"Pno obvestili poveljnike1 ponsko potniški parnik samo enkrat Karel ie biI težko ranjen. Prepeljana teden. h st> g^ v Sv. Lenart, kjer mu ie podal zdravniško pomoč dr. Kram-o ^ berger. Čuje se, da, je tudi Karel KITAJCI ZAHTEVAJO OD RU- Belec že limrl- Jakob Gorup pa ie SOV, DA NE PRESTOPIJO bil težko ranjen v glavo. Morilec NJIH MEJE. Je P° storjenem dejanju čisto mirno v sosednjo hišo, kjer se je u-Peking. 18. okt. — Kitajski gene- mil. nato pa je šel — spat. Orožniki rali Cang. \Yu Pei in še drugi, kijso g-a na§ii drugo jutro v postelji, ie šole v Chicago. Margaret Davisjhol-^evikov* aa naJ* Pe čuvajo presto- Obsojena je bila pred ljubljansko j so pogrešali kake štiri dni in so že! piti Kitajsko mejo. sicer bo to po-l poroto detomorilka Ana Tačar iz 'mislili, da je postala žrtev umazanih' llienil° vojno med Kitajci in bolj- Spodnjih Gameljnov na tri leta tež-trgovcev s ženskami. Stvaf pa je bila vsa drugačna. Margaret se ie preoblekla v fanta si dala porezati lase in odšla na farme v službo. I-me si je dala Dick Davis. Na farmi je delala kot moški in še le čez štiri dni so io zavohali in vrnili starišem. IZŠEL JE KOLEDAR "AVE MARIAw za leto 1923. Te dni smo pričeli razpošiljati Koledar za leto 1923. Krasna knjiga je. Vsebuje 256 strani. Cena samo 50c. Za v stari krai 75c. Rojaki sezite po tej krasni knjiffi. Naročnino pošljite na: "AVE MARIA" 1849 West 22nd Street. CHICAGO, ILLLINOIS. DENARNE POSILJATYE. K Vsem oošiljateljem denarja naznanjamo, da pošiljamo denar v Jugoslavijo v kronth in dinarjih, kakor tudi v ameriških dolarjih. Denar se dostavlja na najbližnjo domačo pošto prejemnika in sicer to izvršuje "LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" s katero smo v zvezi. Kadar pošljete nam denar, vedno označite na navodtlni listini. kako želite, da se denar odpošlje v kronah ali ameriških dolarjih. Včerajšne cene so bile: Italijanskim liram: 50 lir ...................$ i.yO 100 lir .................. 5-3° 500 lir ............1......25.00 1000 lir ................... 50.00 Jugoslovanskim kronam: 500 — kron ..........$ 2.80 1.000 — kron ..........$ 5.30 5,000 — kron ..........$25.50 10.000 — kron ..........$50.50 Za pošiljatvc v amerikanskih dolarjih smo dobili posebne cene in računamo sedaj: Od $1.00 do $25.00 računamo 40c. Od $25-©o do $50.00 računamo 75c. Od $50.00 do $75-Oo računamo $1.00. Od $75 00 do $100.00 računamo $1.50. Za vsa nadaljna nakazila računamo po ic in pol od vsakega dolarja. Denar pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava. Za vsa nadaljna navodila pišite na: BANČNI ODDELEK "EDINOST" 1849 West 2 and Street Chicago, HL EDINOST" EDINOST GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. Izhaja trikrat na teden. Edinost Publishing Comoany. k<49 W. aand Street, Chicago, I1L Telephone: Canal 0098. ADVERTISING RATES ON APPLICATION. Published Three Times a Week by EDINOST PUBLISHING CO., 1849 West aand Street, Chicago, Illinois. Entered as second-class matter October 11, 1919, at the post office at Chicago, 111. under the Act of March 3, 1879- Poročevalec. Anglija in politični nagib Kanade. Vojni duh, ki je strašil v Mali Aziji in grozil južni Evropi z vojsko, je povzročil mnogo političnih debat in političnih nasprotstev v širnem svetu. Glavno besedo pri tem sporu je imela Anglija, ki je mislila, da bo potreba že z mečem poseči v ta konflikt. Na vse svoje kolonije je ze poslala apel za pomoč, za ekspedicije vojaških sil na bližnji vzhod. Tak apel je poslala tudi Kanadi, ki spada pod nadvlado Anglije. Toda Kanada ni več tako vročekrvna za svojega valpta Angleža, i akor je bila svoje čase. Kanado oživljajo svobodoljubni elementi, ki ljubijo popolno svobodo in enakopravnost. Zato tudi apel Velike Britanije ni zadel takoj na pravo mesto kanadskih političnih voditeljev. Ti so ostali gluhi in izjavili, da se mora cela stvar poprej predložiti ka- . nadskemu parlamentu in še le če ta tako akcijo odobri, potem še le se bo kai takega storilo, namreč odposlalo kanadsko vojaštvo v kako vojno akcijo črez morje. Kanadski političarji so mnenja, da gospoda 11a Downing streetu v Londonu nima nikake pristne pravice pričakovati od kolonijskih in drugih vladavin pomoči, za vsiljevanje svoje zunanje politike. Če se pa že zahteva kaj takega od vladavin, mora isto najprvo odobriti narod sam, če je pri volji vzeti tako sodelovanje na svoje rame. Iz tega odločnega odgovora kanadskih političnih voditeljev na apel Anglije za pomoč, se zrcali svobodoljubna misel, ki se tudi med Kanadci vedno bolj ukorenjuje po zadnji minuli svetovni vojni. Kanadčanje so i?e v zadnji vojni marsikaj naučili, kako so jih zviti Angleži rabili samo 2? vojno orodje na bojnem polju. Mejtem. ko je cvet kanadskih iti drugih kolonijskih čet umiral v zakopih, je angleško vojaštvo paradiralo po Irski z izgovorom, da vzdržuje red med upornimi Irci, katerih tedaj itak dosti ni bilo, ker vse za službo zmožno je bilo mobilizirano in odposlano na fronto v zakope. Prav tako je hotela in nameravala zvita Anglija ukrotiti Turka s pomočjo kolonijskih čet. Prelite krvi bi bilo mnogo, toda med to zelo malo pristne angleške. -o- McGregor, Minn. — Cenjeni u- vredno, da si vsak ki pride v Joliet rednik: Zadnji četrtek 5. oktob- te prostore ogleda, ker so v resnici ra smo imeli tu na farmah slavnost- interesantni. Seveda pripomniti mo-m dan, ko je naša mladina pristo-jranii da ni interesantno za tiste, ki pila prvikrat k sv. Obhajilu. Kato- ;so poslani v te prostore na počitni. liski duhovnik iz Atkinsa, ki pride ce maševati vsake dva tedna se veliko, trudi za našo mladino. Kako lepo! so jih pripravili za prvo sv. Obha- j jilo. Takih prizorov pri nas na farmah ni mnogo, zato pa nas tudi ganejo, kadar jih imamo. Tudi Vaš list imajo tukajšni farmarji jako radi. Na jesen, ko bo več časa za čitati se jih je obljubilo naročiti še več. Želim, da bi taki listi, kakor jih Vi izdajate, prišli v vsako slovensko hišo. Naročnica. -o- IZ DUHOVSKIH KROGOV. Rev. John Plevnik, Jolietski župnik se je vrnil iz starega kraja. * Rev. V Mihelič je odšel iz župnije Sv. Jožefe v Forest City. Začasno oskrbuje župnijo slovaški duhovnik. * Rev Luka Teržič. O. F. M", hrvatski župnik Presv. Srca TezusD- vega v So. Chicago se je odpovedal svoji župniji in se začasno vrne v Evropo. * Rev. Bonaventura, O. F. M. no-vodošli hrvatski frančiškan, Herce-govac, je nastavljen na njegovo mesto. * Rev. Kazimir Zakrajšek. O. F. M. vodi te dni 40-urno pobožnost v slovaški cerkvi v Whiting. Ind, * t*t:«fc4( Rev. Francis S. Mažir, slovenski župnik iz Springfielda, vojaški ka-pelan in kapelan državne zbornice v Springfieldu se mudi v starem kraju, kamor je odšel na zlato poroko svojih dragih starišev. * Rev. Pavel-Drev. O. F. M. je naredil na praznik sv. Frančiška neslo-vesne obljube v redu sv. Frančiška v Cincinati. O. Granville, 111. — Cenjeno urecini-■ Naznanjam vam, da sem dobil svoto $5.00. katero mi je po- Chicago, 111. slala družina Požun iz Johnstowna. I F A R A N I. Pa. Nikdar bi ne bil mislil, da so še 22. oktobra, tn je v nedeljo ob 3. uri popoldne bomo blagoslovili tako dobri ljudje na svetu. Prav ;z „OVe šolske prostore. srca se jim lepo zahvalim, kakor tu- Oh 3. uri bo najprej v cerkvi Sv. rožni venec in blagoslov. di moja žena. Naj jim Bog stotero pG blagoslovu odide cela župnija v šolo. kjer se bodo blagoslovile povrne. posamezne sobe, kip presv. Srca Jezusovega v veži ^n kipi patronov vsa- Tem potoni se pa tudi najlepše kega razreda, zahvaljujem uredništvu "Edinosti." V pritličju, kamor gremo po blagoslovu šolskih razredov, bo naj- ker ste izprožili tako dobro sama- prej govor in zahvalna pesem, ritansko misel za pomoč stavkarjev. Na to se razvije prosta zabava, ples in fer. Nikdar ne bom pozabil svojih do- Vstopnina v dvorano na zabavo bo dal vsakdo, kolikor bo hotel, brotnikov. Rog jih blagoslovi. Se- kdor bo šel skupno z vso župnijo na prireditev. Kdor pride pozneje, bo daj že delamo hvala Rogu po 4 dni moral pri vstopu v dvorano kupiti čipsov za 50c.. katere bo potem lahna teden in mislim, da v kratkem bo- ko razpečal na feru. mo pa vsak dan. Igrala bo zopet orkestra našega Mr. Gortza. Vas pozdravljam, vam udani. Zvečer ob 7. uri bodo nastopili zopet naši "Orlici" z nekoliko Frank Drnach. vajami. m . . .... -ji-.,.,.. 1 -0- ' zabavi bo obilo poskrbljeno s kavo. s čajem, katerega nam je la nakana pa je vsem kolonijcem precej odprla oci, da vidijo, na- tu t> 1 1 , • 11 » • t.-*. - t - - 1 ™ «-. - j , ' - A ... ,. 1 , , t •• 1 . . Joliet, 111. — Predzadnji torek ie-poslal naravnost iz Kitajske nas rojak Rev. \ eseljko Kovač, s sandvici. kane svoje mačehe Anglije. Prebivalstvo vseh kolonij spregleduje in vse , , . , , . .. _ .. , i , , , , , , ..... . .... ., . . „ , , , . , 7. . nekdo telefonicno obvestil šerifa da sladoledom, mehko pijačo in kranjskimi klobasami. kolonije na tihem snujejo načrte, kako bi se znebile neljube mačehe, 1-111 , • - * , vi 1*11 • . ......, , - ......... . , . , , J , . .. jSe nahaja krdelo pohaiacev z revni- ■ Nabava obeta, da bo ena izmed najzanimivejših, kar smo tih ao se- ki jih klice za svoje otroke samo tedaj, ko je potreba na bojna polja •• , - , _ _ A - • ,. 3 .... . . . « ... . , ' ; . .. verji oboroženih v nekem železni- daj imeli. losiljati sinove za interese Anglije in angleških kapitalistov. L, ... „ . . , ,. . , , -i- j » , - T j t « i. ... .... f 1 & . . . . skem vozu blizu Rockdale. \ sled- Na teru bomo razpecavah vse dobitke kar jih se imamo. In dobile Da, tuci Angliji se bliža dan računa, to potrjuje jasno zlasti samo-L . . . 1 1 1 * -t 1 . , , , ji . , tega se je podala oodelek detekti- ^ bodo lepe stvari za jako nizko ceno. \ se knjižice se bodo zaključile zavesten odgovor Kanade na apel njene mačehe Anglije. 1 ..... . _ . _ J- , , . , .... J b _1 __s 3 vov, ki Jih je vodil pomožni šerif |in dobitki razdelili. Lindgreen. Ko prihitijo na mesto so Rojaki, vabite se k obilni udeležbi. Ta dan bomo slavili prvi del na- Francija in Rusija. Evropa dobiva novo politično obliko. Francija in Rusija se zbližujete in že se plete diplomatičnem potom vez za obnovo trgovskih zvez t ed obetfia državama. Sovraštvo, ki je vladalo zadnjih par let med obema državama se ne da premostiti čez noč, to ve vsak, ki ima količkaj vpogleda v politiko, vendar predpriprave za premostitev so v teku in nikako razočaranje za ostali svet ne bo, ako bomo v kratkem čuli, da ;res zalotili sedem "bumsov" pri ka-jterih pa niso našli revolverjev. Vse še konečne zmage katero smo dosegli v tako kratkem času. Nihče nam ni vrjel. da bomo dost močni in premagali tako silen odpor, tako veli-kar so našli je bilo 35c.. dva žakelj-j krnske zavire proti naši šoli. Pa smo ga vendar premagali in slavno ca tobaka in en zavratni gumb. To- žagali in si postavili prvi del cele stavbe, postavili krepko podlago za rej finančno se jim ni izplačalo po nriPrej- Katera slovenska naselbina v Ameriki se more z nami meriti? te bumse. Nobena f Zato 22. oktobra naj bo za celo našo župnijo dan veselja in dan Pomanjkanje železniških vozovi f1^3' dan* ko se boste vsi dobri farani s Prosom postavili in pokazali, se je vstvarila tesna gospodarska in politična zveza med Francijo in Rusijo. Francija prav dobro ve, da če se Nemčija in Rusija združite, ji bc pretila večna nevarnost od Nemčije in izogniti si ji ne bi mogla. Zato je tudi Francija umetno pregradila mejo med Nemčijo in Rusijo z več malimi državami, ki so koprnele po popolni neodvisnosti. Sedaj pa skuša pridobiti še Rusijo na svojo stran, navezati jo hoče na sebe politično in zlasti gospodarsko. Tako bo prekrižala Francija račune za germansko maščevanje in obenem bo prekrižala tudi gospodarske račune njeni naj-x«ečji tekmovalki na svetovnem trgu Veliki Britaniji. Francija pa dela načrte tudi za vojaško alijanco med Slovani in njo. Zvesto podpira militarizem v Čehoslovakiji, Jugoslaviji in na Poljskem. To dela iz vzroka, ker vidi v bodočnost, da slovanska sila se bo združila naravnim potom prej ali slej. Če se ji pa posreči pridobiti to silo na svojo stran, bo z njo prav lahko izpodrinila iz svetovnega odra Veliko Britanijo in vsakega, ki bi si ji postavil po robu. Francijo in Rusijo loči samo še gospodarski sistem. V Franciji so na krmilu ljudje kapitalističnega kalibra, dočim vodijo Rusijo skrajno je pričelo ovirati obratovanje v Illi-1 \ol.iko ,Ste dose^Ii v tako kratkem času! Manjšina ste v Chicago. V nois Steel \Vks. Velika naročila, ki C htca^ ie do sl(>v- družin. Od teh spada v župnijo samo 700 dru- jih je ta družba prejela od New žin' In vendar kai ima pokazati večina? KAj ste pa vi manjšine dosegli!? York Central železnice za tračniške Le l)okažitc se! Le ponosni bodite! Saj imate dovolj uzroka. Res, ni žeblje in vkrivljene podpornice so >e- c<*,a stavba ^ot9va! ~ Manjka le toliko, kolikor manjka navdušenih sedaj zadržana, ker družba ne more sU,ven*k'h rodoljubov. Vendar vi, farani, ste pa storili več kot svojo dobiti dovolj železniških voz za od- { 'Iz"OSt m cast X am za to! pošiljanje naročil. Izdelke ukladajo . . 1Zat° 2J" oktobra popoldne ob 3. uri vsi k slavnosti blagoslovitve okoli tovarne, ki čakajo transporta-cije. — Prizivno sodišče Združenih Držav ne bo zasledovalo naznanjenih slučajev Jolietskih pivovarnar-jev, kateri so bili že obsojeni v za-, por po sodniku Page za neposluš-j nost do prohibicijske postave. Last-! niki pivovarn se sodnijsko branijo.! da ne bi prišli v zapor. Well, kdor radikalni nasprotniki kapitalističnega sistema. Vendar v aoglednem ča- 5ma denar ta se brani! su se bodo obe strani modificirale in zveza med obema državama bo gotova stvar. VARČUJTE S PREMOGOM. . Najbolj enostaven način, kako naj štedite na premogu, je ta, da ga toliko manj rabite. Toliko boljše za zalogo premoga, za vaš žep in tudi za zdravje. Federalni zdravstveni urad je sploh mnenja, da večina mestnih stanovanj je preveč zakurjena in da normalno odrasel človek bi prav lahko izhajal ravno tako dobro, ali pa še boljše, ako bi bila temperatura njegovega stanovanja za dva do deset stopinj nižja kot je običajno. Amerikanci vendarle niso take nežne cvetlice iz rastlinjaka, da bi potrebovali gorkoto od 72 stopinj ali še več, na kakoršno navadno naletimo v pisarnah in apartmentih. 68 stopinj Fahrenheit, je baje zadosti gorkote za one sobe, kjer se navadno mudite, in celo 65 stopinj zadostuje za komfort brez nikake zle posledice za zdravje. Znižanje temperature od 72 na 65 stopinj pa predstavlja nič manj leot prihraniti petino stroškov za kurjavo, kakor to ceni federalni rudniški urad. Nekateri zdravniki trdijo, da zimski kašlji in prehladi so bolj pogosto posledica preveč kot premalo zakurjenega stanovanja. Nižja temperatura bi v mnogih slučajih predstavljala nižji zdravniški račun. Mnogo kuriva se trati za zakurjenje sob. ki niso v rabi. To je zlasti resnica glede spalnic. Saj najjoolj zdravo spanje je v nezakurjenih sobah, kamor lahko prodira polno svežega zraka. Ljudje na Francoskem in v drugih evropejskih deželah se očivid-no prav dobro počutijo po zimi, ne da bi kurili niti zdaleka v takem razmerju. kakor razvajeni Amerikanec smatra to potrebno za svoj komfort. — Mr. John Simonich, ki stanuje na Cornerju Moran in Clement Str., je že skoro gotov s prenovi j en jem svoje hiše. Iz navadne hiše je napravil lep dvonadstropni "bungalow,'' ki izgleda jako ličen in jazen. — Tukajšni farmarji okoličani potrebujejo silno farmarske pomoči zlasti za krhanje koruze. Koruza je to leto izvanredno dobro obrodila. Za krhanje koruze plačujejo po 3 in pol centa od bušlja in zraven prosto stanovanje in hrano. — Governor Small je zadnji petek pregledal državno kaznilnico, ki se je zgradila severno-zapadno od Jo-lieta. Izrazil se je povoljno nad delom, ki se ga je izvršilo v tako kratkem času. Governerju so pokazali tudi konkretne stene, ki so postavljene okoli kaznilnice. Stene so zgrajene na tale način, da je ubežniku nemogoče skozi. Tudi celice so zgrajene po novem načinu. Sploh vsa stavba je nekaj modernega in NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim in žalostnim srcem naznanjamo vsem svojim sorodnikom. prijateljem in znancem, da je nam preminula naša ljubljena hčerka in sestrica Jozeffna Vavpotič dne to. oktobra ob 12. uri opoldne v svoji mladi starosti 5 in pol mesecev Pogreb se je vršil dne 12. oktobra iz slovenske cerkve sv. Štefana na pokopališče NA SUMMITU. Ob tej priliki nas veže dolžnost, da se najprisrčneje zahvalimo vsem, ki so našo malo Jozefino prihajali obiskat. Zlasti se iskreno zahvaljujemo Mrs. Tomažič, ki so jo prišli večkrat obiskati. Najlepše se zahvaljujemo tudi vsem, ki so prišli pokojno Jozefino kropit, ko je ležala na mrtvaškem odru. Iskrena hvala tudi vesm, ki so se udeležili pogreba in darovali za na krsto krasne cvetlice in vence. Ti so : — Družina Mr. Tomažič. družina Mr. Šimec. Mrs. Fannie Ulčar. Mrs. Helen Vičič. Miss Rosie Vahtar, Miss Mary Škrlep, Miss Fannie Čatež in delavke Lipmanove tovarne. Vsem prisrčna zahvala za izkazano prijateljsko naklonjenost v uri preizkušnje. Tebi ljubljena, nikdar pozabljena hčerka in sestrica, ki si odšla v družbo angeljev nad zvezde, prosimo, prosi v svoji beli nedolžnosti pri Rogu. za Tvoje stariše, sestrico, sorodnike in vse naše prijatelje, da se enkrat v veselju snidemo gori pri Tebi v raju nad zvezdami! Žalujoči ostali: Frank in Mary Vavpotič, stariši, Mary sestra. Chicago. III., dne 14. oktobra 1922. ........ - .'/v • - Tia ■ - ' f EDINOST ZBOLJŠANJE GOSPODARSKIH RAZMER V JUGOSLAVIJI. New York. — "Commerce Reports" priobčuje članek, naslanjajoči se na poročila ameriškega, ministra H. Percival Dodge in konzula K. S. Patton v Belgradu, konzula A. R. Thomson v Zagrebu in druge vire, iz katerih posnemamo: Opaža se neko zboljšanje v splošni gospodarski situaciji. Dobra letina je okrepčala financijalni položaj in valuta kaže tendenco navzgor. Sklenjena je bila trgovska in plo-vitvena pogodba s Čehoslovakijo. Izdali so nove odredbe glede trgovanja z novčanicami in trgovskimi papirji. Prometne razmere so se zbolj-šale. Trgovske in financijelne razmere. Splošna gospodarska situacija kaže na nekako zboljšanje. Iz raznih poročil se da sklepati, da je nastala večja živahnost v industrijalnem o-bratu kakor doslej ; v bližini Zagreba so nedavno otvorili nova indu-' strijalna podjetja narodne važnosti. Zdi se. da je dobra letina in splošno zboljšanje situacije blagodejno vplivala na valuto. Finančni minister je ob predlaganju proračuna za fiskalno leto poročal, da tekom devetih mesecev se ni vlada zatekla k Narodni Banki za posojila in da vlada plačuje vse obveznosti. Naznanil je, da se državni dohodki stalno povečujejo in da upa, da proračun ne bo izkazal nikakega primanjkljaja, ako se di-j narska valuta ne poslabša. NAZNANILO IN PRIPOROČI LO. Naročnikom v Clevelandu, Lora-inu in Barbertonu, Ohio, naznanjamo. da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik Narodna Banka stavlja v obrat novo desetdinarsko novčanico, ki jo je narisala in natisnila neka ameriška tvrdka. Splošni vtis novčanice je toliko iz umetniškega stališča, kolikor glede papirja in izdelanja je ja-ko ugoden ; neki bankir se je izrazil, da ni bito v tej deželi še tako izvrstnih bankovcev. Letina. Letina jako dobro kaže. Pšenična žetev je že končala in pridelek je baje jako velik. Časopisi cenijo, da prebitek letošnjega pridelka žita bo znašal 150,000 metričnih ton, t. j. skoraj dvakrat več kot lani. Letina koruze pa je nekoliko trpela radi nedavne suše. Pridelek češpelj bo — kakor se pričakuje — čez povprečen. Zboljšanje prometa. Glasom poročila ministrstva sa-obračaja je vseh lokomotiv v kraljevini v dobrem stanju 1. maja znašalo 966. Ceni se pa v Jugoslaviji, da potrebščina za popolni promet znaša po eno lokomotivo in po pet tovornih vagonov za vsak kilometer železniške proge. Treba bi bile torej vsega skupaj 9,323 lokomotiv in 46,600 vagonov. Da se nadopolni vse potrebščine lokomotiv in vago- nov, primanjkuje pa še vetfno čez 8,000 lokomotiv in čez 19,000 vagonov. V delno pokritje tega primanjkljaja bo služilo 6,000 tovornih vagonov, ki jih Nemčija izroči na račun reparacije. Gradijo novo tovarno za zgradnjo in popravljanje železniških vozov v Brodu; glavnico od $750,000, so večinoma investirali v zagrebške banke. Ta zboljšanja v prometu bodo bržkone ugodno vplivala na valuto in trgovino. Ob jugoslovanski obali obratuje vštevši manjše linije. 54 plovitvenih prog; vlada baje namerava dovoliti istim letno subvencijo dvajsetih milijonov dinarjev. Jd^" Ali si že naročil "KOLEDAR AVE MARIA" svojcem v domovi-ni? — AKO NE, STORI TAKOJ? PRODA SE HIŠA iz proste roke takoj na lahka odplačila. Proda se iz vzroka, ker lastnik odpotuje v staro domovino. Hiša je v dobrem stanju in se jo dobi za nizko ceno če se jo takoj kupi. Za vsa pojasnila se obrnite na lastnika na: 1636 East 29th Street, LORAIN, OHIO. Mr. FRANK ZUPANČIČ, kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Ave Maria" "Edinost" in "Glasnik P. S. J." Kakor tudi za c-^lase, tiskovine in sploh vse, kar je v zvezi z našo tiskarno. Vse naše naročnike in naše marljive lokalne zastopnike lepo prosimo, da mu pomagate število naročnikov tako pomnožiti, da bo v vsaki katoliški hiši katoliški list. Vsakemu, ki mu bo pomagal, bodisi z besedo ali dejanjem, širiti naše liste, se že vnaprej najlepše zahvaljujemo. Uredništvo in upravništvo "Edinosti," "Ave Maria" in Glasnika P. S. J." SLAVNEMU OBČINSTVU naznanjam, da popravljam in napeljujem vodne in pli-nove cevi, kakor tudi izvršu-' jem vsa dela, ki spadajo v PLUMBARSKO STROKO. — Pred vsem si zapomnite da jaz izvršujem vsa dela najboljše in za najnižjo ceno. Kadar potrebujete naše po- . moči, pokličite nas po telefonu, ali pa če pridete osebno na: JAMES A. JANDOS, PLUMBAR 2042 W. 22nd St., near Hoyne Ave Chicago, 111. Tel. Canal 4108. ZDRAVJE IN BOGASTVO Zelo važne informacije so bile objavljene v javnosti zadnje čase o iznajdbi čudovitega sredstva, ki iz-vanredno učinkuje na človeški sistem po elementu, ki se era pozna pod imenom VITAMINES. Te iznajdbe vodijo k seriji kvasnih p reparacij, ki so bile preizkušene v vsih prominentnih vodilnih bolnišnicah s čudovitimi rezultati. Mejtem, ko se je to preizkušalo in ko se je javnost radovala z uspešnimi učinki zdravljenja z kvasnimi tabletami, ie skupina farmacijskih kemistov v Chicago in Indianapolisu eksperijentirala za povečanje vspe-hov kvasnih VITAMINES tabletov do najvišje mere, katere meje se dosedaj še ni doseglo. Rezultat je "YEASTOLAX" — svetovni NAJVEČJI ZDRAVSTVENI KVASNI TABLETI * YEASTOLAX je največji zdravstveni predmet kvasnega odvajalnega sredstva. To je najnovejši znanstveni razvoj okusnega kvasa. Ki ni samo izvrsten v Vitaminss, ampak vsebuje tudi visoko dragoceno zdravstveno gradivo odvajalnega sredstva — sploh je kvaliteta, katero nobene druge kvasne tablete ne vsebujejo. V tabletah je posebno dober okus, in ni zopern za uživanje in je posebno zadovoljiv v svojih učinkih. Otroci ga ljubijo, ker jim zelo pomaga. Ako Vi trpite na: "REVMATIZMU, ZAPRTJU, SLABI PREBAVI, SAPNIŠKIH BOLEZNIH, BULAH, ALI SLABI KRVI ali če je vaša nervoznost prizadjana v kakem slučaju; ali če želite imeti lep polt na Vašem obrazu; ali ako Vaš želodec ni v dobrem stanju, mi hočemo, da Vi poizkusite zavoj našega VELIKANSKEGA GRADITELJA ZDRAVJA YEASTOLAX. Izmed njegovih različnih elementov YEASTOLAX vsebuje najvišjo in najbolj potentalno VITAMINES, o katerem je svet pronašel, da je brezpogojno potreben za telesno krepost. Ljudstvo, po vsej deželi je pronašlo veliko odpomoč v uživanju yeastolaxa, za katerem se počutijo popolnoma zdrave in vitalne. YEASTOLAX ima tudi posebnosti, da ne povzroča nikakega grizenja ali težav, ampak povzroča mirno odvajanje, vsebuje izvrstno regulativno moč za reguliranje želodca, ter tudi učinkuje zelo hitro. Odvajalna sestavina, ki je vtelesena v YEASTOLAX, ie jako zadovoljivo kombinirana z drugimi vitalnimi tvarinami za telo-gradivnimi elementi, kateri povzročajo, da so ti tableti zaželjivi bolj, kot katerikoli druge jedilne kvasne sestavine dosedaj ponudene na trgu. Pri vzdržavanju vaše vitalnosti in kreposti po uživanju YEASTOLAXA bo Vaš telesni sistem v stanu se boriti proti invadiranju raznih bacilov, kateri se neprestano skušajo ugnezditi v človeškem telesu, da bi se zajedli v sistem in uničili človeku življenje. Nikdar se nemore dovolj povdarjati, da ie vsakdo dolžan samemu sebi in svoji družini, da dobro pazi na svoje zdravie in istega vzdržuje v dobrem stanju. Človeški organizem je čudoviti stroj, prilagoden normalnim pogojem, ki iščejo balanco zdravja. Toda. ker so naše moderne metode v čiščeniu hrane (uničili njih zdravje-gradivni vitamines) in naši splošni načini življenja, ni našim telesom dano niti polovico prilike za varstvo proti vsiljivim bacilom in infekcijam, kateri se prosto brez zabranjevanja zajedajo v naša telesa. NAJBOLJŠI VITAMINE KVAS. Vodeno raztopljivi Vitamina B., vsebuje v bogati proporciji v YEASTOLAXU element, ki ima posebno moč v -raieniu telesnih živcev in iste vsposobFjuje za odpor proti okužitvi in tudi bistveno odstranjuje slabe učinke na zdravje in civilizacijo. Dobro izčiščene že-.lodčne regulativne posebnosti, ki so vcepljene v YEASTOLAX ustvarjajo pozitivno telo-gradivno sredstvo v naiboljši meri. Ako imate slab ali rahločuten želodec, ali kakQršnokoli želodčno nerednost YEASTOLAX bo Vam čudovito odpomogel in bo Vas izpremenil, da se boste čutili, kakor nov človek. Kot za posebni pričetek —- da narodu hitro predstavimo YEASTOLAX — bomo dali za kratko dobo vsaki osebi, ki na mpošlje $1.00 po pošti za pokritje stroskov za dobro velikostni zavoj YEASTOLAXA ' ABSOLUTNO ZASTONJ 50,000.00 RUBLJEV! Ruski rubelj ie bil pravkar vreden 55c. in je nudil za zgorajšne število vrednost $27,500.00 Hrani ta denar, veliko bogastva je bilo spravljenega skupaj s kupovanjem tujezemskega denarja po voinah.,Pravkar se tudi govori, da so na Ruskem najd-h radium, ki je baje vreden celih $50,000,000,000.00. časopisi tudi opozarjajo velikanski dohod amerikan-skih industrijalcev v oljnate okraje na Ruskem. The Chicago Tribune je letos 12. septembra opozorila javnost na neki novi kanal med Rusijo, Nemčijo, Perzijo in centralno Aziio, po katerem se bo dovažalo razne sirovine za Rusijo in Nemčijo, zlasti sirovine, kot so petrolei. baker in druge take stvari, ki jih industrije neobhodno potrebujejo. S tem je dohod v bogato Perzijsko polie in Centralne Azije odprt. Premislite kaj vse to Domeni. Gotovo je, da Vi ne boste zamudili te zlate prilike, da si pridobiste te rublje. POVRNITEV DENARJA ZAJAMČENA. Mi hočemo, da vsaka oseba v Ameriki, ki potrebuje naših zdravil, pošljemo po en zavoj našega YEASTOLAXA. Mi se poslužujemo te metode samo zato, da oglašamo, in s tem seznanimo javnost hitrejše s našimi zdravili, čudovita tonika in zdravstvena vsebina YEASTOLAXA je vredna velikokrat več, kot je cena zavoju. Vi boste izvanredno zadovoljni ž njim, to Vam zaiamčimo. Vi se ne poslužujete nikake rizike, ker mi Vam povrnemo denar nazai, ako ne boste zadovoljni z YEASTOLAXOM. 50,000.00 rubliev je Vam poriudenih samo za posebno oredstavo iavnosti. Ti Vas prav nič ne stanejo. Cena zavoiu YEASTOLAXA je itak $1.00. Mi Vam zaiamčimo, da Vi boste več. kot hvaležni, ko boste dobili to p-radivno sredstvo Vašega zdravja. Samo napolnite spodnji naročilni listek in ga pošliite nam vred z enim $1.00. In Vi boste preieli zavoi YEASTOLAXA in zraven 50.000.00 rubliev brez odlašanja. Zadovoljnost zajamčena, ali pa denar povrnemo. Zapomnite si, da ie ta ponudba v veliavi samo za določen čas in da je na Vas ležeče, da si takoj preskrbite tega zdravstvenega sredstva od katerega je odvisno Vaše bodoče zdravje. * Z naročilom za našega YEASTOLAXA $2.00 pa damo 100,000.00 ruskih rubljev. Mi si pridržujemo pravice, da ne vrnemo Vam naročila, v slučaju, da bi naša zaloga ruskih rubliev pošla. YEASTOLAX COMPANY, 1253 — SO. MICHIGAN AVENUE, DEPT C. 436 CHICAGO, I L IN O IS. Izpolnite spodnji kupon! YEASTOLAX COMPANY, 1253 S. Michigan Ave. Deot. C. 436, CHICAGO, ILLINOIS. Prosim, pošliite mi zavoiček YEASTOLAXA in 50.000.00 ruskih rubljev. V nriloženem dobite $1.00. Ako ne bom zadovolien s pošiljatvijo mi morate vrniti denar. Ime:.................. Naslov:........................ Mesto*..................Država Tudi poštne znamke se sprejemajo v malih vrednostih. II MIIIIIIHIIIIIIIIU^ mM.............................................. wm$\ . : . .. ■ .i-i . S^., .Si hA ...bi* . ....... ifiii '" liffljttHi | EDINOST" ZADNJA PRAVDA. ROMAN Spisal češki J. S. Baar. Poslovenil Vojteh Hybasek. Kadar je kmet pogledal Manco v modrem krilu, z ruto, katero je jamo površno zavezala, v prepoteni srajci brez jopice, in se mu je potem prikazala na dvorišču drobna postavica Dodličina, takoj je vnovič čutil, da je in da bo Dodlička boljša žena, četudi slabša gospodinja. 44 Pregraditi jih moram," je sklepal v takih trenutkih, "sicer ne bo prida. Fanta sta dobrega srca in bi se že razumela, toda ženski, voda in ogenj, se ne bosta mogli." In dokler je imel še rokodelce v hiši, je pripeljal iz gozda kole in z žage latve za pregrajo, potegnil vrvico, še enkrat zmeril dvorišče in preštel na korake, temeljito preračunal, če bo tU'Ii za voz dovolj prostora. Ko se je prepričal, da voz — visoke lestve široko naložene z žitnimi snopi — lahko pelje in varno zavije v kolnico in na pod ter obrne, je začel delati pregrajo. "Tega bi ne bilo treba," sta prigovarjala očetu sinova, "vsaj sva vendar brata; razumela se bova, odnehavala in popuščala drug drugemu, kadar bo treba." Je že res, da sta brata, toda vajini ženi nista sestri. Vsaka je iz c.rugega lesa; in ta pregraja nima namena, biti na potu vajini bratovski ljubezni, ampak bo stala zato, da je ne prelezejo ne z ene, ne z druge strani srd. jeza, spori, prepiri, sovraštvo in še druge nemarnije. Zato pa le pomagajta, postavili bomo pregrajo, da bo tu stala, ko mene ne bo več med vami — namesto mene." Na obeh straneh pregraje je zasadil celo dve vrsti dreves lepo za tri sežnje narazen po vsej dolžini izmenoma — jablane in češplje. Na vse je mislil, o vsem preudarjal; samih skrbi dostikrat ni mogel spati, ker se je bal. da ne bi na kaj pozabil: na svinjak, kurnik, kamnite žlebove. na ključavnice in ključe, na nove meje med njivami in odtoke na travnikih, in da bi bilo vse o pravem času gotovo in skončano. Košnja tri sežnje narazen po vsej dolžini izmenoma — jablane in čišplje. Na zjutraj, preden je solnce popilo roso, kopica pri kopici na pokošeriih travnikih. Pozno v noč odmeva po vsem Klenči ropot kladiv, kosci si ca drugo jutro klepljejo kose, s šopkom kumina se vračajo ženske in otroci zvečer s travnikov in za njimi se zibljejo v prazne skednje visoko naloženi vozovi s širokimi boki in pritegnjenimi žrdmi. Pri Porazilovih kosijo in sušijo skupaj kakor poprej, vozijo pa že razdeljeno; z enim vozom peljejo v stari, z drugim v novi skedenj, in gospodar natančn > pazi, da ne bo na nobenem niti za ščepec sena več. Pravično deli dobro in slabo krmo. dolgo in kratko seno. Hvali Manco, kako čisto kosi in ne pušča za seboj griv, graja Dodličko, katero uči nasajati koso in jo brusiti, da ji ne bo treba vedno tekati za Adamom. Tako mineva čas. Porazil šteje dneve do svojega godu — do svetega Jakoba, ko žito šele dozoreva, šteje pa tudi glave živine, šteje pluge in brane, vozove in kose, motike in sekire, sploh vse. kar ima. Prešteva in v duhu deli \ dve pravični polovici. ^ novi stavbi se je že udomačil mizar. Vse diši po barvi in kitu. ko barva vrata in okna. Pa tudi mizar je opravil in nova domačija stoji gotDva od kleti do žitnice pod streho in čaka svojega gospodarja. Kakor jajce jajcu je podobna stari, tudi sobico za prihodnjega užit-1-arja ima zadaj. Gostač Gašper se je že izselil in prazna sobica ima vrata in okna odprta na stežaj, pobeljena je in pomita, čista k a kur steklo; čaka na starega — Porazila. Rž na solnčnih bregovih vidno zo-ii, žetev je pred durmi, sveti Jakob bo jutri. "Zjutraj pojdemo vsi v cerkev in potem se bomo selili. Prvi se preselim jaz v svoje, drugo pa že povem jutri," je ukazal oče po večerji in ta dan ni več spregovoril. Molčal je grob, četudi so imeli mladi vse polno vprašanj, kako bo vendar, kdo se bo naselil v "novo". Ničesar niso izvedeli in nepotolaženi so morali iti narazen. Sešli so se šele zjutraj v cerkvi. Akoravno je bil delavnik, je bila cerkev natlačeno polna ljudi. Prišli so vsi Jakobi iz cele fare in za tiste, ki niso mogli priti, ker so bili na delu na Bavarskem ali na Dunaju, so prišle njihove žene in otroci. Po povzdigovanju je vstalo iz klopi krdelce mož in pokleknilo k obhv jilni mizi pred altarjem. Glej —'med njim se beli tudi glava starega Porazila. Kot otrok kleči tu strogi starček, iz oči mu teko solze, roke se mu tresejo, in da ga ni sram, zaplakal bi naglas. Spominja se rajne zene. vidi sebe, kako se odreka gospodarstvu, misli na otroke. Vse mu \ živem neredu prihaja na misel. "Moj Bog, da se vse dobro izide." Po sv. obhajilu naredi križ. zaužije Telo Gospodovo, trenutek še kleči s sklonjeno glavo, sam vase zatopljen, vstane z drugimi in se vrne po cerkvi na svoje mesto, k svojemu širokemu klobuku. Toda kako .se * rača! Sam sicer ne vidi nikogar, a njega vidijo vsi. Ustnice je trdo stisnil. oci se mu leskečejo. gre ravan kot sveča, ne čuti teže starosti. Stara Petačka je sunila s komolcem Korenko in ji šepetala: "Glej no. Ančka, starega Porazila, z nama je hodil v šolo. sedem križev nosi na hrbtu. posestvo bo danes izročil, pa koraka kot mladenič." * "Oče jt še korenjak." si mislita sinova, "vsaj še deset let bi lahko gospodaril." - -Oh. ta bo živel še celo večnost, bogve, koliko žita mu bomo morali še dati." računa v duhu Manca in opazuje starca. "Lep je." se veseli Dodlička na kom in stopa na prste, da bi dobro videla. Hlače, suknja, čevlji, vse kakor novo. samo rutko bi mu bil-, morala dat, že včeraj." In stisnila je črno zidano rutico, kakor jih no-,s,jo moški v Klenči pod ovratnikom na srajci pod vratom. "Njegova ie malo razcefrana." Gospod župnik moli očenaše in vsa cerkev posluša, za koga bo molil : moli tudi za rajno Porazilko in h koncu pristavlja: "Molimo še posebej za dober namen !" "Aha. to je gotovo dal oče." so pomislili v tem trenutku mladi in molih so posebno goreče do konca. ^___ Solza ne znači vedno žalovanja Nekateri ljudje niso nikdar za-jlNekateri jih pretakajo tudi navidez-, dovoljni s svojim tekom. Bolj in več jno vs,ed hl'žnjih in drugih zopet, ko pojedo, bolj mislijo, da imajo da bi svoje bližnje omehčali. slab tek. POZOR IGRALCI HARMONIK Izdelujem slovenske, nemške in kromatične harmonike, enako kakor si kdo želi. Popravljam vsakovrstne harmonike, delo garantiram, cene so zmerne. Pišite po nal cenik. Sr priporočam rojakom sirom Amerike za naročila. S spoštovanjem ANTON MERVAR, 6921 St. Clair Av.. Cleveland. O Mi naznanjamo NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Naročnikom v vseh naselbinah v državah Illinois, Kansas, Coloredo,. Wyoming in Montana naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš po tovalni zastopnik Mr. LEO MLADICH kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Ave Maria," "Edinost" in "Glasnik Presvetega Srca Jezusovega", kakor tudi za oglase, tiskovine in sploh vse kar je v zvezi z na-. šimi listi in našo tiskarno. Vse na-, še dobrotnike in naše naročnike in marljive( zastopnike prosimo, da mu gredo pri razširjevanju katoliškega tiska na roko in mu pomagajo, da se bo zanesel v vsako slovensko hi= šo katoliški list. Vsem, ki mu bodo pomagali pri razširjevanju katoliškega tiska," smo že v naprej prisrčno hvaležni. Upravništvo in Uredništvo "Edinosti," "Ave Maria" in "Glasnika P. S. J." J. KOSMACH. i8°4 W. 22nd St., ChicAttu. Hi Rojakom te priporočam p«i raznih BARV, VARNISEV, ŽELEZJA KLJUČAVNIC IN STEKLA Prevzamem barvanje hiš zunaj to rnj* traj, pokladam stenski papir Najboljše delo. nanižje cene Rojaki obrnite se vselej na «voje«* rojaka' DR. J. Y. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Avenue in Corner E. 62nd St., nad Slovensko Banko. Uhod je na 62nd Street. Cleveland, Ohio. Izvršujem zobozdravniški poklic že nad 7. let v tej okolici. Moje delo je zanesljivo da smo prejeli v svojo bogato zalogo najboljše različne izbire jesenskih in zimskih oblek dvojnimi hlačami, ter tudi najboljše površne jesenske in zimske suknje, ki se jih je kdaj nosilo v tem mestu. SUKNJE ZA MOŽE IN FANTE, POVRŠNE SUKNJE ZA MOŽE IN FANTE IN NAJBOLJŠE "GABARDINES" £A FANTE IN MOŽE IN RAZNOVRSTNE O-BLEKE NA IZBERO Z DVOJNIMI HLAČAMI ZA MOŽE IN FANTE. Prodajamo sedaj po posebni ceni: od $25., $30., $35., $40., in $45. MI VAS VABIMO, da pri dete in si ogledate našo trgovino. Mi bomo Vam rade volje razkazali našo trgovino in vse naše blago, ki ga prodajamo sedaj po teh posebno ugodnih cenah. ImStno obleke, suknje in vso opravo vsakovrstne velikosti. GOSPODINJA PREMIŠLJUJE TRIKRAT NA DAN. Premišljuje: kaj bo pripravila za zajutrek. za kosilo in večerjo. Najbolj jo pa teži to, kje si bo kupila potrebne stvari za jedila. Odgovor na to je ta: V vaši sredini je "Slovenska mesnica!" MATH. KREMESEC ZASTAVE bandera, regalije in, zlate znake za slovenska društva izdeluje najbolje in najceneje EMIL BACHMAN, 2107 So. Hamlin avenue, Chicago, 111. Chicago, 111. SLOVENSKI MESAR 1912 West 22nd Street Phone: Canal 6319. Pri njemu ?e dobi vedno najboljše vsak dan sveže meso. suho f»o flomačem načinu prekajeno meso in prave domače "Kranjske klobase", doma narejene po slov. receptu. Gospodinje zapomnite si to! ■J" mCigarete Sil ■ ¥W DOBRE so! 10* Kupi te cigarete, hrani denar. t/WlMi ■ ■ Pripravite se za neodvisnost! J \ Vamn banka, kamor na> liga te svoj denar rr>vfxnV - «■ Začnite se sedaj pripravljati na denarno neodvisnost s tem, da začnete vlagati v hranilni oddelek v Kaspar State Bank. Čim prej začnete, prej se vam bodo pokazale lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar na banki, boste čutili v sebi moč za napredek in postali boste samozavedni. Konservativna in varna banka. »Ima vse bančne zmožnosti. Bančna moč nad dvanajst milijonov dolarjev. KASPAR STATE BANK BLUE ISLAND AVE., CORNER 19th STREET POŠILJAMO DENAR V JUGOSLAVIJO po najnižji kurzni ceni. PRODAJEMO ŠIFKARTE za potovanje v staro domovino in nazaj na vse linije.