rofrmnA ptaCana v ootovwi
UPRAVA .VEČERNDCA* V L. -VHCERNIK*. K) BODO OftjAVl
DO IL URE TUDI OGLASE ZA MARIBORSKI NASLEDNJEGA DNE. ZA OBJAVO ISTEGA DNE V (EMA UPRAVA V LJUBLJANI OGLASE DO 12. URE. »REJEMA DO 14. URE . SPISE C
IANSKEM VEČERNIKU* _____________
OSMRTNICE IN D*RUGE NUJNOSTI SPREJEMA DO 14. URE • SPlSE OBJAVLJAMO SAMO ENKRAT V LJUBLJANSKEM ALI MARIBORSKEM LISTU. ZATO NAJ SE ROKOPISI ODPOŠILJAJO SAMO NA ENO UREDNIŠTVO. BODISI NA UREDNIŠTVO .VEČERN1KA" V LJUBLJANI ALI V MARIBORU • UST IZHAJA OB DELAVNIKIH PO PRIHODU MARIBORSKEGA BRZOVLAKA
LJUBLJANSKI
DNEVNIK
VEČERNIK
LETO II.	Uredništvo in uprava v Frančiškanski ulici St. 6 Telefon 41 -77	LJUBLJANA, 17. Januarja 1940	NAROČNINA: Ljubljanski „Večernik“ prejeman skupaj z mariborskim stane mesečno 16'— din	ŠTEV. 13
Spranem) t angleški riali še ai kanec
Pomembna Chamberlainova napoved vrnitve odstopivšega vojnega ministra v vlado
LONDON, 17. jan. AA. Havas. Iz poročil današnjih londonskih listov o debati, ki je bila včeraj v angleškem parlamentu glede ostavke ministra Ho-re Belishe, je razvidno, da je afera končana in da bo morda žc v najkrajšem času bivši vojni minister ponovno dobil položaj v vladi. »Temps«, ki je seveda najboljše poučen o zakulisnih dogodkih in. namerah, meri celo na možnost nove in pomembne rekonstrukcije vlade, ki naj bi se izvršila v doglednem času in v namenu, da se še bolj okrepe vojni napori zaveznikov. Konservativni tisk je seveda zelo zadovoljen, da sta
bili izjavi Belishe in Chamberlaina skoraj skladni. Pač pa je opozicijski tisk nezadovoljen, ker debata ni prinesla več jasnosti glede motivov, ki so povzročili odstop vojnega ministra. »Dailv He-rald«, glasilo delavske opozicije, še nadalje piše, da je skrivnost Belishe še zmerom popolnoma nepojasnjena. Vsi listi poudarjajo, da zasluži ekspoze Ho-re Belishe vso pohvalo v pogledu dostojanstvene umerjenosti in objektivnosti. »Temps« objavlja pod naslovom »Incident je končan« članek, ki, v njem pravi, da v političnih krogih prevladuje splošni vtis, da incident zaradi odstopa
vojnega ministra ne bo imel zle posledice za bodočnost. Članek nadaljuje, da je angleški premier izrazil nado, da bo Hore Belisha skoraj imel priliko še dalje doprin.ašati svoj delež pri vojnih naporih države. »Temps« pravi v uvodniku, da bivši vojni minister ni niti z besedo omenil, da obstoji utemeljeni vzrok, da bi se razpravljalo o njegovi ostavki. Belisha je kratko omenil nekatere poskuse, ki so hoteli njegovo ostavko istovetiti s sabotažnim dejanjem, katero izjavo je nato spopolnil' še ministrski predsednik. Obe izjavi skupaj pobijata naziranje, da je bila poli-
tična sprememba izvršena za kulisami, ker so se tovariši v vladi m osebnosti, ki so podrejene ministru vojske, protivile demokratizaciji vojske. Uvodnik pravi tudi, da se bo kmalu pokazala potreba po novi preureditvi vojnega ministrstva in to v namenu, da bo to* ministrstvo no svoji sestavi in funkcijah bolj doraslo svoji nalogi. Razen tega bo potrebno izpopolniti metode in ustanove trgovinske in davčne politike, ki morajo še bolj izkoristiti ofenzivne vire zaveznikov. V tem pravcu je treba gledati nedavne spremembe v vladi in zato predstavljajo začetek, ne pa že konec rekonstrukcije.
RIM, 17. jan. »Popolo di Roma« komentira pisanje francoskega časopisja in pravi: Po zadnjih izjavah francoskega časopisja in po izjavah odgovornih krogov je očividno, da zahodni zaveznici mislita na ekspedicijski vojski, ki bi bili poslani ena na Finsko in druga na Kavkaz. Posebno zadnjo domnevo potrjuje koncentriranje francoskih čet
v Siriji in angleških čet v Egiptu pod
poveljstvom generala Weyganda. Turška pomoč proti Rusiji se zdi prav tako verjetna. Cilj teh velikopoteznih priprav naj bi' bil petrolej v pokrajini Baku in švedski železni rudniki, ki si jih hočeta zahodni zaveznici zagotoviti zase in jih odtrgati od Nemčije in Rusije.
Gospodarske zahteve medameriške konference
RIO DE JANEIRO, 17. jan. AA. Bra-1 fisciranja poštnih pošiljk ter proti an-ziljski listi sc bavijo v uvodnikih z med- gleškemu in francoskemu diktiranju ameriško konferenco za nevtralnost v , cen. Listi omenjajo, da je Argentina že Riu de Janeiru, ki je velike važnosti za prekinila pogajanja o dobavi mesa An-mednarodno življenje. Listi izražajo gliji, ker Anglija ni hotela plačati pri-upanje, da bo konferenca zavzela sta-1 mernih cen. lišče proti ponižavajočemu sistemu kon- i
Nemška kritika angleškega odgovora na noto ameriških držav
BERLIN, 17. jan. AA. DNB. Nemški listi’ se danes bavijo z odgovorom Anglije na noto ameriških držav, ki je govorila o vojnih akcijah v tako imenovanem panameriškem varnostnem pasu. »Deutsche allgemcine Zeitung« pravi, da angleška zgodovina že več stoletij vedno na novo dokazuje, da razumejo v Londonu poj m nevtralnosti precej drugače, kakor drugod po svetu. Pod nevtralnostjo smatrajo v Londonu enostransko stališče držav, ki niso udeležene v vojni v prilog angleškemu vidiku, kar je torej baš nasprotno nevtralnosti z vidika mednarodnega prava. To angleško stališče je vedkokdaj prišlo do tako jasnega izraza, kakor zdaj v njenem odgovoru na noto ameriških držav. Anglija zahteva za protiuslugo, da baje ščiti pravice ogroženih narodov, priznanje posebnih ukrepov v nevtralnem pasu, ki nimajo ničesar skupnega s pravico nevtralnosti in ki predstavljajo enostransko angleško stališče. Anglija hoče spraviti! vse države, ki niso udeležene v vojni, pod
svoje varstvo. »Berliner Borscnzeitung« piše, da zahteva Anglija od 21 ameriških držav, da zaprejo nemškim vojnim ladjam pas in pristanišča, obenem pa tudi vsem nemškim trgovskim ladjam, ki jih je treba internirati, če so zasidrane v pristaniščih obeh Amerik. Ta zahteva predstavlja odkrito podpiranje Anglije. Za protiuslugo bi bila Anglija pripravljena formalno priznati varnostni pas, s čemer pa ne bi bila prav nič prikrajšana svoboda gibanja njenih vojnih in trgovskih ladij v ameriških vodah. Anglija z največjim ogorčenjem odklanja vsak sum v možnost kake protipravne akcije svoje mornarice, čeprav ta mornarica s svojimi metodami blokade dnevno tepta mednarodno pravo. Nota predstavlja še en poskus ponovno vpostaviti angleško premoč na morju v enem delu sveta in to baš tam, kjer jo je zaradi stalnega povečanja ameriške mornarice zgubila, kakor že v Severnem in Sredozemskem morju.
LEDOLOMILEC »SEDOV«
MOSKVA, 17. jan. AA. Havas. Ledolomilec »Stalin«, ki je odplul na pomoč »Sedovu« se vrača s to ladjo proti sovjetski obali. Ladji si delata pot skozi kompaktne ledene mase. Ladji ploveta v smeri proti Barenbergu. Tu bo »Se-dov« podrobno pregledan, preden ponovno odpluje v Arktik.
NA JUŽNI TEČAJ
BUENOS AIRES, 17. jan. A A. Havas. Vlada je poslala pomorska častni-
ka Julija Foča in Emilija Diaza, da spremljata admirala Byrda na njegovi poti na Južni tečaj. Oba častnika se bosta vkrcala na »Severno zvezdo« sredi februarja. Glavna njuna naloga bo, vršiti metercološke in okeanografske raziskave. Ostala bosta z ekspedicijo do srede aprila.
AKCIJA PROTI TERORISTOM V AMERIKI
NEW YORK, 17. jan. AA. Havas. Preiskava proti tajni organizaciji »Krščanske fronte« se nadaljuje. Člani te organi-
zacije so bili v nedeljo aretirani zaradi obtožbe, da so pripravljali zaroto proti državi. Ko so dognali, da je šest aretirancev pripadalo narodni gardi, se je na zahtevo guvernerja države Nevv York preiskava nadaljevala v smeri, če niso morda obstojale kake zveze med teroristi in vojaštvom. Ker je bilo med aretiranimi tudi 44 stražnikov, ki so pripadali tej revolucionarni skupini, vodi generalni policijski komisar preiskavo tudi v tem pravcu.
Velik uspeli razpisa kanad-i skega vojnega posojila
! OTAVVA, 17. jan. Reuter. Včeraj se je začelo vpisovanje za kanadsko vojno I posojilo. Zanimanje je bilo tolikšno, da j je 'bil že po nekaj urah celotni znesek podpisan in celo precej prekoračen. Vlada je razpisala 200 milijonov dolarjev posojila, podpisanega pa je bilo nad 248,8 milijonov.
RIM, 17. jan. United Press. »Messa-gero« je dobil zanesljive informacije o pogajanjih med nemško in angleško trgovsko delegacijo v Rotterdamu glede angleškega trgovskega blaga, ki so ga nemške ladje natovorile pred izbruhom vojne in se z njim vred zatekle v nevtralna pristanišča. Vrednost tega blaga se ceni na 200 milijonov lir. Nemci so pripravljeni raztovoriti angleško blago
pod pogojem, da jim Angleži izplačajo 5 % vrednosti natovorjenega angleškega blaga, dočim vztrajajo Angleži na 2 %. Med pogajanji v Rotterdamu so ostali nemški delegati v eni in angleški delegati' v drugi sobi. Med njimi pa je tekal Holandec, ki je nosil predloge iz ene sobe v drugo. Ugotovljeno je, da se je zateklo v 52 nevtralnih pristanišč 142 nemških ladij.
Usmeritev blagovnih transportov iz Romunije
BERN, 17. jan. Havas. Prekinjen je promet med Romunijo in Nemčijo preko Poljske. Zaradi težav, ki jih delajo Rusi v tranzitnem prometu, so nemške oblasti začasno prekinile prevoz blaga med Romunijo in Nemčijo preko poljskega teritorija, ki ga je okupirala Rusija. Rusi so baje odklonili tranzitne olajšave tistemu romunskemu blagu, ki naj bi bilo preko Nemčije prepeljano v nevtralne države. Prav tako delajo težave z omejevanjem števila sovjetskih vagonov in lokomotiv, ki so določeni za prevoz nemškega in romunskega blaga. Zato se je Nemčija odločila, da usmeri, tranzitni promet iz Romunije preko Madžarske, toda — piše »Ncue Ziiri-cher Zeitung« —. prevoz preko Madžarske zaenkrat ne daje dobrih izgledov na uspeh, ker so madžarske železnice zaradi zamrzlih rečnih poti preobložene.
NOVI NEMŠKI TOPOVI
LONDON, 17. jan. AA. Havas, Današnji londonski listi priobčujejo pod senzacionalnimi naslovi vest, da preizkušajo v Nemčiji topove, ki streljajo izredno daleč. Po zatrjevanju teh listov sežejo ti topovi precej dlje, kakor znamenita »debela Berta« med svetovno vojno.
AMERIŠKI IZVOZ
NVASHINGTON, 17. jan. AA. Havas. Zaradi velikega izvoza letal, petroleja in kovin v Francijo in Anglijo je ameriški izvoz v minulem letu dosegel vrednost 358 milijonov dolarjev. To je v zadnjih 10 letih na j večji izvoz. Trgovinski minister je izjavil, da je bil samo izvoz v decembru za 71 milijonov dolarjev večji, kakor v novembru.
TRGOVINSKA POGAJANJA MED RUSIJO IN IRANOM
MOSKVA, 17. jan. AA. Havas. V kratkem se bodo začela trgovinska pogajanja med Sovjetsko Rusijo in Iranom. Pogajanja bo vodil v Moskvi iranski poslanik, ki mu bo dodeljen bivši iranski poslanik v Varšavi. V Moskvi se nahaja zaradi pogajanj s sovjetsko vlado tudi ravnatelj iranskega trgovinskega ministrstva, ki je pred dvema dnevoma obiskal ljudskega komisarja za trgovino Nikojana. Kakor je znano, sovjetsko - iranska trgovinska pogodba, ki je potekla jul. 1938., še ni bila podaljašana.
Oglase
in osmrtnice
»a ljubljansko in mariborsko Številko
sprejemamo dnevno v upravi lista
LJUBLJANA
Frančiškanska ulica 6
Stran 2.
V e č e r n i k«
V Ljubljani, 17. januarja 1940.
Ob 50 letnici ljubljanskega vodovoda
Hudo je bilo pomanjkanje pitne vode pred 50. leti v Ljubljani, ko je bilo v vsem mestu
samo 12 javnih vodnjakov
Ljubljana, 17. jan. 1940.
Mestni vodovod spada danes med najvažnejša mestna podjetja in lahko rečemo, da so z njimi vsi prebivalci zadovoljni. Lani med poletno sušo se je v raznih mestih države občutilo zelo hudo pomanjkanje vode, najhujše je bilo menda v Beogradu, v Ljubljani pa ni bilo prav nobene pritožbe. Zdaj nam osnutek mestnega proračuna spet iska-zuje lepe napredke tega velikega in važ-nega mestnega podjetja in zato ne bo odveč, če obudimo nekaj spominov na čase, ko je bila v jjubljani voda pičla in draga.
Do leta 1890. je bilo pomanjkanje pitne vode v Ljubljani zelo občutno. Javnih vodnjakov je bilo samo 12 in ker niso zadostovali, je hodilo prebivalstvo po vodo v zasebne vodnjake. Teh pa tudi ni bilo dovolj in jih je bilo na kakih 100 hiš komaj 10 do 14. Lastniki zasebnih vodovodov so seveda dopuščali zajemati vodo le takrat, kadar ni bilo pomanjkanja. Ob času suše so svoje vodnjake zaprli. Pritožbe zaradi pomanjkanja pitne vode so bile leta in leta na dnevnem redu.
Že leta 1870. je občinski svet posebni komisiji poveril nalogo, naj pregleda po kakovosti vodo v vseh vodnjakih. Komisija je dognala, da je voda slaba, po dolgih preiskavah in debatah pa je predlagala 6 let pozneje napravo dveh novih javnih vodnjakov: enega na Marijinem trgu, ki bi dobival vodo vz vodovoda pod Tivolskim hribom, drugega pa na Križevniškem trgu s podzemeljsko vodo. Temu svojemu sklepu in predlogu pa je komisija pristavila, da tudi s tem ni mogoče misliti na oskrbo vsega mesta z zdravo vodo. Predlogi komisije so bili sprejeti, niso pa bili izvedeni.
Konec leta 1882. je predlagal takratni mestni odbornik in poznejši župan Ivan Hribar sestavo šestčlanskega vodovodnega odseka. Predlog je bil sprejet in predlagatelj je postal vodja vse akcije, ki naj Ljubljančanom preskrbi zdravo vodo. Že prihodnje leto meseca maja je bila na mestni seji sprejeta zgraditev mestnega vodovoda. Odsek je prišel na sejo z obširnimi predlogi, ki so sicer nagllašalii potrebo graditve modernega vodovoda, a so govorili tudi o razširitvi
javnih vodovodov in tivolskega vodovoda, kar naj bi predstavljalo pomoč v največji sili. Razvile so se debate in prišlo je tudi do določitve vodne količine. Menili so, da bi zadostovalo .da vsako osebo 60 litrov vode na dan. Ljubljana je štela takrat 30.000 prebivalcev. Pozneje pa so pri' uvaževanju mestnega razvoja dnevno uporabo vode za osebo zvišali na 100 1.
Odsek je povabil strokovnjaka dunajskega geološkega zavoda, da bi pregledal okolico ter našel pripravno mesto za zgraditev vodovoda. Strokovnjak je po izvršenih raziskavah ugotovil, da voda na Ljubljanskem polju ni filtrirana savska voda, ampak da je istega izvora kakor voda, ki priteka izpod zemlje pri Skaručni. Nove raziskave so ugotovile, da je imel dunajski strokovnjak prav, in leta 1888. je občinski svet sklenil soglasno zgraditi; mestni vodovod na Ljubljanskem polju v Klečah po načrtu ing. Smrekarja. Proračun je znašal blizu 500.000 goldinarjev. Z delom so začeli že v jeseni in prvo vodo iz svojega vodovoda je Ljubljana dobila 17. maja 1890.
O davčni olajšavi pri novih hišah
Odkar so mestu Ljubljani priključene okoliške občine, mnogi posestniki novih hiš niso na jasnem, kako je z davčnimi olajšavami na nove hiše. Da pa posestniki novih hiš v inkorporiranih delih mesta ne bodo več v dvomih, jim je treba o tem nekaj pojasnil.
Vse zgradbe na ozemlju kraljevine Jugoslavije so zavezane davku na dohodek od zgradb in morajo torej plačevati zg.radarino. Kot davek na dohodek od zgradb pa se plačuje osnovni davek z 12 % od čistega dohodka zgradbe (najemnine) in dopolnilni davek, ki znaša glede na višino dohodka 2 % do 14 "/o.
Zaradi pospeševanja gradbene delavnosti zlasti v večjih mestih in važnejših krajih pa je zakonodajalec predvidel nekatere olajšave pri- plačevanju tega davka.
Tako določa člen 37./I. zakona o neposrednih davkih, da se plačuje za vse one zgradbe, ki so bile ali bodo postavljene z odobritvijo gradbenih oblastev po 31. decembru 1931. (tako imenovane nove zgradbe), namesto osnovnega in
dopolnilnega davka skupno le 12
% od
.čistega dohodka poslopja. To olajšavo pa priznava zakon za dobo 20 let za nova poslopja v krajih z nad 50.000 prebivalci, nadalje v krajih, kjer je sedež banovine ter tudii v mestu Sušaku in pa v krajih, ki so proglašena za kopališča ir. letovišča, toda v vseh drugih krajih velja ta olajšava samo za dobo 10 let.
* *
Po tem določilu uživajo torej oni hišni posestniki, ki so postavili svoja poslopja po 31. decembru 1931. v nepo-večani Ljubljani, to olajšavo 20 let, oni posestniki pa, ki so zidali v nekdanjih sedaj priključenih občinah, pa le 10 let.
Lastniki poslopij z desetletno davčno olajšavo, ki so z inkornoracijo prišli pod mesto Ljubljana, bi sedaj radi dosegli za svoje nove zgradbe podaljšanje te davčne olajšave od 10 na 20 let, da bi torej uživali enake olajšave kakor posestniki nepovečane Ljubljane. Vložili so tudi že več prošenj in pritožb, ki so bile pa vse negativno rešene in zavrnjene, ker pač za ugoditev tem pritožbam ni podana zakonska možnost. Zako.i namreč izrecno določa, da se ta davčna olajšava priznava za 20 let za nove zgradbe, postavljene v večjih in važnejših krajih, po vseh drugih krajih pa samo za 10 let. Zgradbe pesestivkov, ki so bile priključene Ljubljani, pa so bile postavljene in sezidane še v nekdanjih samostojnih občinah Vič, šiška, Moste, Ježica in Dobrunje, torej v manjših krajih, kjer velja samo olajšava za 10 let. To vprašanje bi bilo torej mogoče rešiti samo s spremembo člena 37./I. zakona o neposrednih davkih, ki bi določala podaljšanje davčne olajšave od 10 na 20 ‘let tudi za nova poslopja, postavljena v bivših, sedaj Ljubljani priključenih občinah.
se oprosti plačevanja vodarine tiste posestnike na periferiji mesta, ki zaradi uboštva ne morejo napeljati vodovoda v svoje hiše, pa morajo kljub temu plačevati mestni občini vodovodno naklado v istih odstotkih, kakor če bi uporabljali vodo iz mestnega vodovoda. Popolnoma jasno je, da je to velika krivica, če mora nekdo nekaj plačevati, česar ni nikoli prejel; dvakrat krivično pa je, če je ta človek še siromak povrhu, kakor so vsi tisti, ki v Ljubljani plačujejo vodovodno naklado, vodo pa uporabljajo iz svojih vodnjakov.
Podpore za brezposelne sezonske
delavce
Ljubljana, 17. jan. 1940.
Po uredbi o preskrbovanju nezaposlenih delavcev se sezonskim delavcem v tako zvani »mrtvi sezoni« od 1. decembra do 15. marca niso izplačevale redne podpore zaradi brezposelnosti. S to uredbo je bilo najhujše prizadeto poleg sezonskih poljedelskih delavcev na deželi stavbno delavstvo v mestih. Delavska zbornica v Ljubljani jc posredovala ponovno pri odločujočih ustanovah, da se uredba omili ter izplačujejo vsaj polovični redni podporni prispevki brezposelnim sezonskim delavcem tudi v zimskem času.
Posredovanja so dosegla naslednji uspeh: Od 15. t. m. se izplačujejo brezposelne podpore tudi sezonskim delavcem v polovičnem iznosu rednih podpor pod imenom »izredne podpore na račun redne podpore«. Ce pa bodo ti delavci po 15. marcu še vedno brez de-
la, bodo dobili tedaj izplačano še ostalo polovico redne podpore. Do redne podpore imajo pravico delavci, ki so najmanj osem mesecev v članstvu OUZD-Tii delavci naj pri svojih občinah zaprosijo za izplačilo podpor.
To je prvi uspeh Delavske zbornice za sezonske delavce, ki pa morajo biti po njenem prizadevanju čimprej v pogledu podpor izenačeni z vsemi ostalimi delavci.
Apel na občinski svet
Iz kroga posestnikov novih, malih hiš smo prejeli:
Prišel je spet čas, ko bo občinski svet sklepal o mestnem proračunu, katerega osnutek je te dni razgrnjen občanom na vpogled, da stavijo k njemu svoje pomisleke in; pripombe. Pri tej proračunski razpravi bi bilo nujno potrebno, da
Vreme se je obrnilo
Ljubljana, 17. januarja
Že včeraj jc nekoliko pojenjal mraz, barometer pa je začel naglo padati. Vse je kazalo, da se bo vreme obrnilo. In res je ponoči začelo snežiti in ves dopoldan gosto naletava suh pršič, ki so ga z velikim veseljem pozdravili ne samo smučarji, temveč menda še bolj siromaki, ki so skoraj mesec dni prezebali v nezakurjenih sobah. Mraz je namreč močno popustil. Vse te dni je bila povprečna dnevna temperatura stalno okoli 10 stopinj pod ničlo, danes pa se je gibala od —2 do največ —7 stopinj, tako da je v primeri & prejšnjimi dnevi skoraj toplo.
Na Gorenjskem je že do zdaj zapadlo približno 15 do 20 cm snega, še več pa v višje ležečih krajih, kjer sneži tako na gosto, da ni videti niti1 5 m pred seboj. Na Dolenjskem sicer tudi sneži, vendar ne tako močno. Tudi na Krasu je prenehala strupena burja in se je umaknila depresiji, ki je pripeljala s seboj obilo snega. Iz nekaterih krajev že poročajo o velikih zametih.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i
Od gladu in mraza je umrla
Žalostna smrt je doletela 42 letno Marijo Berce, kmetsko delavko iz Gradišča pri Šmarju. Reva se je poleti preživljala s tem, da je hodila na dnino k premožnejšim kmetom, za kar je prejela manjše plačilo. Lani' v jeseni pa je zbolela m je porabila za zdravljenje ves prisluzem denar. Zadnje tedne je živela od darov sosedov.
Ko je nastopil pred dnevi hud mraz je ni1 bilo nič več na izpreglcd. Zato so udrli sosedje s silo v hišo, kjer so jo našli na postelji nezavestno in vso prezeblo. Zmanjkalo ji je hrane in je tako oslabela, da ni mogla več iz hiše. Poskus zdravnika, da bi jo ohranil pri življenju, je bil zaman; umrla je zaradi lakote in mraza.
£juihli€sn&l£.G vesži
1. Proračun ljubljanskega okrajnega cestnega odbora izkazuje 4,835.850 din izdatkov ter 2,813.940 din dohodkov (prispevki banske uprave in železniške uprave ter razni' dohodki). V kritje primanjkljaja 2,021.910 din predlaga osnutek proračuna pobiranje 10 % cestne doklade na neposredne davke. Davčna osnova za pobiranje cestne doklade je določena za Ljubljano mesto, okolico in Vrhniko na 20,919.108 din. Okrajni cestni odbor ni povišal cestne doklade, ker je upošteval splošni gospodarski položaj in naraščajočo draginjo.
1. Začasna ureditev absolviranib filozofov. Predvidoma bo možno namestiti nekaj absolviranih filozofov ne glede na stroko za učitelje ljudskih šol in jih dodeliti meščanskim šolam za toliko časa, dokler ne bodo nameščeni na meščanskih ali srednjih šolah. Kandidatje, ki bi hoteli sprejeti to začasno službo, naj se prijavijo prosvetnemu oddelku.
1. 1461 sodnih stanovanjskih odpovedi je bilo lani, prejšnje leto pa 1338. Vzroki so razni spori in pridejo1 neporavnane najemnine šele na tretje mesto.
1. O svobodi in avtoriteti v vzgoji bo predaval jutri ob 20. na ženski gimnaziji. Blei-weisova cesta, docent dr. Stanko Gogala.
1. Ljudska univerza. Drevi ob 20. bo predaval v mali filharmonični dvorani docent dr. Fran Zvvitter o pomenu francoske revolucije.
1. Organizacija dipl. otroških negovalk in vzgojiteljic bo imela svoj prvi redni občni zbor v nedeljo, 21. t. m., ob 9. dopoldne v zavodu za zdravstveno zaščito mater in otrok, Lipičeva ulica 3.
1. Slovenska poročila beograjskega radia. Kratkovalovna radijska postaja v Beogradu, Miloša Vclikoga ulica 16, bo pričela od 21. t. m. dalje rednO' oddajati v slovenskem jeziku. Vsak ponedeljek ob 20,10 bo poročilo »Balkanski svet«, vsak četrtek ob 20,10 »Zunanje politični pregled«, vsako soboto ob 20,10 »Gospodarski pregled«. Že sedaj oddaja kratkovalovna radijska postaja vsak dan vesti v slovenskem jeziku in sicer ob 20,40 na valu YUG 49,18 m in YUG 31,56 m.
1. Razne tatvine. Iz nezaklenjene shrambe na dvorišču v hiši št. 4 na Novem trgu je bilo Julijani Renatovi ukradeno žensko kolo znamke »Puch« z evidenčno številko 15.227. Kolo je vredno 2000 din. Posestniku Karlu Kaltenegerju je nekdo izpod kozolca na Zaloški ccsti izmaknil sprednji del tovornega voza. V mlekarno Marice Kovačič na Celovški cesti so ponoči vlomili. Zlikovci -niso odnesli ničesar.
CjubljansKo gledališče
DRAMA. Začetek ob 20. uri. Sreda, 17. januarja: Antigona. Red Sreda. Četrtek, IS. januarju: Profesor Klepec. Red Četrtek. Petek, 19. januarja: ob 15. uri: Kozarec vode. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Sobota, 20. januarja: Hudičev učenec. Izven, Globoko znižane ccne od 16 din navzdol. Nedelja, 21. januarja: ob 15. uri: Neopravičena ura. izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20. uri: Profesor Klepec. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
OPERA, Začetek ob 20. uri. Sreda, 17. januarja: Traviata. Gostovanje Zlate Gjungjc-nac in Antona Dermote. Izven. Četrtek, 18. januarja: Nižava. Red A. Petek, 19. januarja: Zaprto. Sobota, 20. januarja: Nižava.
Sprememba repertoarja! Abonente reda Četrtek, A in B opozarjamo na spremembo predstav odnosno reda abonmanov, ki je bila potrebna zaradi obolelosti g. Betetta, v operi in drami, in sicer: abonenti reda Četrtek imajo v četrtek predstavo v drami in ne v operi, kakor jc bilo prvotno objavljeno; v operi bo ta večer za abonente reda A predstava »Nižava«, za abonente reda B pa jc predstava Kozakove komedije »Profesor Klepec« preložena na prihodnji teden. Sprememba repertoarja v operi je povzročila za ta večer tudi spremembo abonmana v drami, in prosimo vse p. n. abonente redov: Četrtek, A in B, da to spremembo blagohotno upoštevajo.
BIOSKOPI
KINO MATICA: V vrtincu strasti. KINO SLOGA: Polnočni pevec.
KINO UNION: Glej. da se ne zaljubiš.
DEŽURNE LEKARNE Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakar-čič, Sv. Jakoba trg 9: mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20 in mr. Murmaycr, Sv. Petra cesta 78.________________________________  _
Vremenska napoved za četrtek, 18. t. m.:
Oblačnost bo prevladovala po vsi državi. Ponekod bo deževalo ali snežilo. Vzhodni in južnovzhodni veter v Podunavju, na Primorju precej močan jugo z dežjem. Temperatura se bo malo zvišala, le v vzhodnem in severnem delu države bo nekoliko hladneje.
Izdaja in urejuje
juje ADOLF RIBNIKAR v Ljubljani. Tiska Učiteljska tiskarna, predstavnik FRANCU ŠTRUKELJ v Ljubljani. - Oglasi po-ceniku. - Rokopisov ne vračamo. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6. — Telefon St. 41-77. —- Poštni čekovni račun št, 11.409.