fv/u
v\o\/ icke
2/2006
v /
2 0 0 6
Odgovorni osebi:
mag. Zvonka Pangerc Pahernik, nacionalna koordinatorica TVU, Nevenka Kocijančič, urednica
Oblikovanje: David Fartek Prelom in tisk: Tiskarna Pleško
Naslov uredništva:
Andragoški center Slovenije, Šmartinska 134a, 1000 Ljubljana
Telefon: 01 5842 560 Telefaks: 01 5245 881 Elektronska pošta:
zvonka.pangerc@acs.si nevenka.kocijancic@acs.si Spletna stran:
http://tvu.acs.si
lzdajo glasila TVU-Novičke denarno omogoča Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
Naklada: 2.400 izvodov
ISSN 1408-6751 TVU-Novičke (slovenska izdaja - tiskane) ISSN 1583-3746 TVU-Novičke (slovenska izdaja - online)
September 2006
TVU-Novičke so skupno glasilo izvajalcev izobraževanja in učenja v Sloveniji, ki jih združuje zanimanje za projekt Teden vseživljenjskega učenja in dejavno sodelovanje v njem. Bilten je namenjen obveščanju o pripravljalnih, temeljnih, spremljajočih in sklepnih dejavnostih Tedna, spodbujanju in koordiniranju sodelujočih ter izmenjavi njihovih izkušenj.
Tokrat preberite:
' i ^
Pred enajsto izpeljavo TVU
Ambasadorji strategije vseživljenjskega učenja Promocijsko gradivo in elektronska razglednica
Osrednja tema: Priznanja ACS za izjemne učne in strokovne dosežke v izobraževanju odraslih v Sloveniji za leto 2006
V desetih letih 126 primerov kulture učenja, ki navdihujejo! Dobitniki priznanj ACS za leto 2006
Pomembnejši datumi
Delovna skupina za pripravo in izpeljavo TVU 2006 na ACS
¥
TVU
]}> Ambasadorji strategije vseživljenjskega učenja
V času, ko se mreža prijateljev Tedna vseživljenjskega učenja ukvarja s pripravljalnimi dejavnostmi za njegovo enajsto izpeljavo, se na drugih ravneh zaokrožuje podoba Strategije vseživljenjskega učenja za Slovenijo.Ta nastaja v okviru evropskega procesa Izobraževanje in usposabljanje 2010' , ki narekuje vsem članicam Evropske unije pripravo te strategije do konca leta 2006. Strokovne razprave pa tudi mnoga konkretna dejanja z namenom oblikovati in udejanjati koncepta izobraževanja/učenja, ki teče vse življenje in zajema vsa področja posameznikovega (samo) uresničevanja, so stekla že v povezavi z Memorandumom o vseživljenjskem učenju (2000) in njegovim akcijskim načrtom (2001), nov zagon pa so dobila s prej omenjenimi sodobnimi pobudami na področju sistemov izobraževanja in usposabljanja v Evropi.
Teden vseživljenjskega učenja - v letu 1996 četrti festival učenja na svetu, obenem pa prvi, ki sije postavil za cilj promocijo vseživljenjskega učenja -je v Sloveniji utiral pot pojmovanju pa tudi uresničevanju kulture vseživljenjskega učenja. Prispeval je k stopnji zavedanja posameznika o pomembnosti, vseprisotnosti pa tudi'lahkotnosti'učenja, v marsikateri skupnosti pa povzročil povezovanje in prepletanje vsebin, tudi takih, ki niso neposredno prepoznane kot izobraževanje. Sprejetje bil celo kot (potencialna) gonilna sila za sinergijski razvoj skupnosti, saj se sodelovanje po izpeljanem Tednu ni končalo, temveč je postalo trajno. TVU je torej z več tisoči dogodkov, ki so v desetih letih nagovorili dobršen del slovenskega prebivalstva, pripomogel k spremembi miselnosti v zasebnem in javnem življenju, v praksi in teoriji, v politiki in stroki, v medijski sredini, pri mladih in starih. Poslanstvo Tedna, ki sicer na praznični, a zato nič manj odgovorni način posega v naša življenja, je torej velikega pomena, saj je pomemben del širšega gibanja za kulturo visoke ozaveščenosti in blagostanja. To pa mora biti gibanje brez prestanka, ki mu ne sme zmanjkati vztrajnosti niti svežih zamisli in spodbud!
Verjamemo, da smo skupaj z vami, ki na različne načine pomagate pri uresničevanju tega poslanstva, ambasadorji vseživljenjskega učenja - s svojim osebnim zgledom in z delom, ki ga na tem področju opravljamo. Tik pred enajsto izpeljavo TVU je zato pravi čas, da se tega še enkrat v vsej razsežnosti
1 Proces temelji na strateškem dokumentu EU Konkretni cilji za prihodnost sistemov izobraževanja in usposabljanja (2001), ki izhaja iz Lizbonskih sklepov (2000).
10^
zavemo in se okrepimo v svoji zavezanosti temu projektu in gibanju. Če za to 3 zmanjka informacij, napotkov, volje, prepričanja ali dobrih zamisli, smo vam na voljo sodelavci na Andragoškem centru; po svoji osebni naravnanosti in ne le strokovni zadolžitvi vam bomo z veseljem nudili podporo. Če se v danem okolju s svojimi prizadevanji počutite osamljeni, vam bomo rade volje pomagali poiskati enako misleče in delujoče. TVU je vseslovenska prireditev, uveljavljena v mestih kot tudi na podeželju in včasih je le malo naporov potrebnih, da se v tem prazničnem tednu uglasi celotna lokalna skupnost. Kar nekaj je tovrstnih uspešnih primerov, zato letos z velikim veseljem uveljavljamo novost: prenos nacionalnega odprtja TVU na lokalno raven. Tako bo v petek, 13. oktobra ob 11. uri na Jesenicah v okviru že tradicionalnega programa slovesnega odprtja TVU in podelitve priznanj Andragoškega centra za izjemne učne in strokovne dosežke v izobraževanju odraslih priložnost za počastitev dolgoletnih prizadevanj regionalnega koordinatorja TVU - Organizacijskega odbora za TVU priObčiniJesenice.
Naše skupna ambasadorska vloga vsa ta leta ni omejena le na ozemlje znotraj državnih meja, saj smo že sodelovali z nekaterimi izvajalci TVU iz sosednih držav. V letošnjem letu, ob 10. obletnici podeljevanja omenjenih priznanj, seje v bogato bero 126 dobitnikov umestil tudi nagrajenec iz širšega slovenskega kulturnega prostora. Osebne in video-predstavitve dobitnikov bodo dajale ton nacionalnemu odprtju TVU, zgodbe teh izjemnih posameznikov in skupin pa so predstavljene v pričujoči izdaji TVU-Novičk in na spletnih straneh (http://tvu.acs.si/priznanja/ 2006/).
Omeniti pa je treba še širši vidik - vlogo slovenskega TVU v mednarodnem gibanju festivalov učenja. Mnoge članice tega gibanja prav po zgledu Slovenije pa tudi zaradi sodobnih trendov na področju izobraževanja širijo svoj domet od izobraževanja odraslih na veliko kompleksnejši sistem vseživljenjskega učenja. Danes je naš festival eden od štiridesetih, še vedno pa se od drugih po marsičem odlikuje. Naj poleg omenjenega širokega dometa naštejem še nekatere najvidnejše:
•	urejeno sistemsko in denarno podporo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter Ministrstva za šolstvo in šport;
•	uspešno delujočo strukturo partnerjev v TVU - od široko razvejene mreže izvajalcev prireditev in ožje mreže regionalnih in tematskih koordinatorjev do nacionalnega koordinatorja ter njegovega usmerjevalnega organa -Nacionalnega odbora za TVU pa vsetja do pokrovitelja-Vlade RS;
•	banko banko primerov uspešnega uresničevanja kulture vseživljenjskega učenja - tako v življenju posameznika, skupine kot tudi skupnosti in ustanove. Dobitniki priznanj ACS so namreč najbolj prepričljivi zagovorniki te kulture,
4	njihov glas najbolj neposredno dosega najširšo javnost, zato je izjemnega
pomena naša multimedijska dokumentacija o njihovih življenjskih zgodbah; • dolgo tradicijo sistematično zasnovane strokovne podpore, ki jo uresničuje Andragoški center Slovenije tako, da v projekt nenehno vpeljuje nove razvojne vidike, prepletene s širšim, strateškim dogajanjem na področju izobraževanja v državi, Evropski uniji in širše,vsvetu.
Ti in še nekateri elementi so bili v mednarodnem gibanju festivalov učenja že večkrat izpostavljeni pa tudi uporabljeni za prenos našega znanja (neposredno predvsem v države Jugovzhodne Evrope ter v Španijo), svoje mesto pa so našli tudi v trenutno iztekajočem se mednarodnem projektu2 in njegovih izdelkih: nastajajoči zaključni publikaciji, publikaciji I Did it my Way-Journeys of Learning in Europe in na spletnih straneh projekta. O tem bomo še pisali.
Naj vsem, ki pripravljate enajsti festival učenja, zaželim uspešne in navdihujoče priprave ter bogato udeležbo na vaših prireditvah, vse druge pa vabim, da v spletnem koledarju TVU (http://tvu.acs.si/koledar/) poiščete dogodke, ki bodo potešili vašo radovednost in vedoželjnost ter vas navdušili, da tudi vi postanete ambasadorji vseživljenjskega učenja.
Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.panqerc@acs.si), ACS
Promocijsko gradivo in elektronska razglednica
Tudi letos vas vabimo na posebno stran, ki smo jo poimenovali TVU skupno promocijsko gradivo in je dostopna prek menijskih opcij Predstavitev, Gradivo ali neposredno prek naslova http://tvu.acs.si/qradivo.
Bi
[•■•i
11
1996 -2006
Na tej strani se nahajajo različna gradiva, predvsem pa imate na voljo kar nekaj različic logotipa. Navodila za uporabo na različnih podlagah in barvnih paletah je pripravil David Fartek. Logotip je shranjen v več različnih vektorskih in bitnih računalniških grafičnih zapisih, tako da ga lahko na zelo enostaven način vključite v aplikacijo, ki jo uporabljate.
Do začetka TVU 2006 bomo spletno stran dopolnjevali z nastajajočim promocijskim gradivom (plakati, zloženkami, dopisom ipd.), ki bo pripravljeno tudi v črnobeli različici.
2 Greza projekt Grundtvig 4: InternationalAdult Learners' Week in Europe - IntALWinE (2004 - 2006).
10^
Ustregli smo vašim željam po gradivu, ki se lahko tiska in fotokopira z manjšimi 5 stroški.
Vse tiste, ki imate svoje spletne strani in ste izvajalci prireditev TVU ali simpatizerji projekta, vabimo, da v času pred in med Tednom uporabite promocijsko gradivo tudi na vaših straneh in naredite povezavo na spletno stran projekta http://tvu.acs.si. Tako boste prispevali k promociji projekta, predvsem pa k oživitvi ideje o vseživljenjskosti učenja, ki je vanj vtkana. V ta namen lahko uporabite pasico TVU, ki jo lahko objavite na zelo enostaven način: na strani http://tvu.acs.si/qradivo/pasica/ si izberete statično ali animirano pasico primerne velikosti in v HTML kodo svoje strani skopirate programsko kodo, ki se nahaja v oknu pod njo. V primeru dodatnih vprašanj ali težav pišite skrbniku spletnih strani, Franciju Lajovcu, na elektronski naslovfrand@acs.si.
Pred tremi leti smo spletne strani TVU popestrili s privlačnim promocijskim orodjem - elektronsko razglednico. Gre za posrečeno kombinacijo uporabe sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije za promocijo projekta in za pošiljanje sporočil; gre za povezovanje različnih pristopov in različnih tehnologij. Do sedaj je bilo poslanih okoli 1.300 različnih e-razglednic, kar ni malo. 2elimo si, da bi se v prihodnje to število še povečalo.
10^
6 Kako postaviti in poslati svojo e-razglednico?
Do e-razglednice lahko pridete prek spletne strani TVU (na desni strani spodaj prek opcije e-razglednica) ali neposredno prek naslova http://tvu.acs.si/razg lednica.
Takoj se vam bo odprlo okno z različnimi elementi: na levi je predel, namenjen sporazumevanju, na desni pa je motiv razglednice, ki ga boste interaktivno oblikovali povsem sami s pomočjo elementov, razpostavljenih na dnu.
Najprej v okenca napišite vaš in naslovnikov elektronski naslov, v večje okence pa sporočilo naslovniku. Na desni strani je postavljen motiv razglednice, ki pa je na začetku še prazen, siv. S klikom na opcijo Samodejno razporedi razglednico lahko uporabite že pripravljene motive, lahko pa elemente postavljate po svoje. Zavoljo interaktivnega pristopa pri oblikovanju motiva bo vaša razglednica povsem unikatna. Tehnično je to izpeljano s pomočjo funkcije povleci in spusti (primer: z miškinim kazalcem se postavite na izbrani element, npr. rožico, kliknite in držite gumb toliko časa, dokler je ne odložite na želeno mesto). S klikom na posamezni obarvani kvadratek lahko spreminjate tudi ozadje razglednice.
Preden razglednico pošljete, kliknite na opcijo Predogled razglednice in se prepričate, ali ste vpisali prave podatke, predvsem naslovnikov elektronski naslov. Ob morebitnih težavah pri uporabi te zanimive aplikacije vam bom z veseljem priskočil na pomoč.
Franci Lajovic (franci@acs.si), zunanji sodelavec ACS
v /
Osrednja tema: Priznanja ACS za izjemne učne in strokovne dosežke v izobraževanju odraslih v Sloveniji za leto 2006
|| V desetih letih 126 primerov kulture učenja, ki navdihujejo!
Pred desetimi leti Slovar slovenskega knjižnega jezika še ni poznal besede 'vseživljenjski'. Toda vizionarji se ne ustrašijo samih sebe, ko odkrijejo, da so kot 'glas vpijočega v puščavi'. Tako je bilo tudi s tistimi, ki so sredi devetdesetih let minulega stoletja zasnovali Teden vseživljenjskega učenja, da bi tako v najširših plasteh prebivalstva, pa tudi med strokovnjaki, uveljavili novo razsežnost kulture učenja. Med prvimi pomembnejšimi koraki v snovanju novega projekta je bila odločitev o podeljevanju priznanj Andragoškega centra Slovenije za izjemne dosežke pri bogatitvi lastnega znanja ter za strokovne in promocijske uspehe pri
bogatitvi znanja drugih. Leta 1997 sta tako vodja projekta TVU, dr. Zoran Jelene, in 7 članica delovne skupine, mag.ZvonkaPangercPahernik, v poročilu o izvedbi prvega festivala učenja na Slovenskem, TVU '96, zapisala: »Že zdaj lahko ugotovimo, daje pri izpeljavi projekta v letu 1996 manjkalo zlasti podeljevanje priznanj za dosežke pri učenju. Ta del projekta naj se izpelje že vletu1997 in se tako uresniči želja, da postane Teden resnično slovenskipraznik učenjasč
Temeljni namen podeljevanja priznanj je bil torej predvsem - Tednu vseživljenjskega učenja dodati praznično razsežnost, ljudem, vajenim avstroogrske resnosti v šolskih klopeh, pa pokazati, da je človekovo pravico do veselja mogoče upoštevati tudi na tistem področju življenja, ki pripada učenju. S primeri uspešnih odraslih učencev so skušali dokazati, da za učenje ni nikoli prepozno, da zmorejo tudi dolgotrajno učno nedejavni odrasli doseči zastavljene cilje, in da so na svoje učne dosežke lahko ponosni, da se jih lahko vesele. TVU namreč ne uveljavlja učenja le kot ekonomske kategorije, temveč kot vrednoto samo po sebi, ki pomaga človeku življenje osmišljati, ga olajšati, in mu seveda dodajati novo vrednost. Dragocena dodana vrednost v svetu nenehnih sprememb je zmožnost odraslega, da se nauči živeti z njimi, jih razumeti, nanje vplivati in jih upravljati. Namesto strahu pred spremembami je torej bolje, da se jih naučimo sprejeti kot izziv za novo ustvarjalnost. In vseživljenjskost učenja kot kulturna vrednota in element osebne in družbene strategije namjetu lahkovveliko pomoč!
Mnogi odrasli, med njimi pa nedvomno tudi vsi dobitniki priznanj Andragoškega centra Slovenije, so že razumeli in sprejeli izzive časa in odgovorili nanje z učenjem - bodisi individualnim bodisi z vključevanjem v učeče se skupnosti ali pa z inovativnostjo pri pripravi programov in drugih možnosti za kakovostno posredovanje znanja drugim.V zakladnico dobrih zgledov je bilo doslej vpisanih že 113 imen dobitnikov priznanj; tem se letos pridružuje še trinajst novih. Ko bi lahko v retrospektivi preleteli vse ovire, ki so jih na poti k cilju ti uspešni odrasli učenci in izobraževalci odraslih uspešno premagali, in če bi se pomudili ob njihovih življenjskih sanjah, ki so bile s pomočjo učenja izpolnjene, bi videli, da je bilo vredno truda! Njihovega, pa tudi našega, da te primere dobre prakse predstavimojavnosti.
Deset let socialnega učenja, učenja v najširši skupnosti, kjer vse teži k uveljavljanju izbrane vrednote v vsakdanji praksi, je - po raziskavah sodeč - tista spodnja meja, pri kateri smemo pričakovati prve sadove. Snovalci in izvajalci festivala učenja smo lani praznovali 10-letnico prirejanja TVU, letos pa bomo že desetič podelili
3 Povzetekporočila o Tednu vseživljenjskega učenja 1996, priloga informativnega glasila Novičke: TVU 97, Načrt in vabilo k sodelovanju.
10^
8 priznanja prizadevnim posameznikom in učečim se skupinam ter izjemnim izobraževalcem, ustanovam, podjetjem in lokalnim skupnostim za posnemanja vredne dosežke na področju vseživljenjskega učenja in izobraževanja odraslih. Doslej smo torej že desetkrat sejali. In sadovi niso izostali, le meriti jih je težko, saj je socialno učenje odvisno od mnogih dejavnikov; sadovi pa lahko privzemajo najrazličnejše oblike. Veseli pa smo, da se danes ljudje manj bojijo vnovičnega vstopanja v izobraževalne ustanove, da vidijo v lastnem učenju ter v poučevanju odraslih ključ do novih zaposlitvenih oziroma ustvarjalnih možnosti, pa tudi priložnost za samouresničitev in pomoč drugim. Zdi se nam, da smo vendarle iz leta v leto bliže tisti novi vrednosti, ki smo jo skušali izraziti s sloganom Slovenija, učeča se dežela.
Slavica Borka Kucler (slavica.borka.kucler@acs.si), ACS
H Dobitniki priznanj ACS za leto 2006
4 Priznanja posameznikom/-cam za izjemne učne uspehe in bogatitev lastnega znanja
t Olga Oserban iz Celja
Predlagateljica: Ana Jasmina Oseban
Olga Oserban izhaja iz težkih socialnih razmer, v katerih si ni mogla privoščiti izobrazbe, po kateri je hrepenela. »Vedno sem si želela biti trgovka,« pripoveduje, »pa v mladosti ni bilo možnosti, ker nas je bilo veliko doma in smo morali čim prej v službe. Potem sem se poročila in imela otroke..., vedno je kaj prišlo vmes!«
Njene zaposlitve so bile le občasne, pa še te v deprivilegiranih poklicih - delala je 9 kot čistilka in delavka za tekočim trakom, po poroki pa seje priučila za opravljanje pisarniških del v moževem podjetju. Potem jo je življenje oropalo skoraj vsega, kar ji je kaj pomenilo: ostala je brez moža, kmalu za tem jije umrla še mlajša hči, starejša seje osamosvojila in živi v drugem kraju. Nenadoma je bila prepuščena sama sebi, brez izobrazbe in zaposlitve. Ostala sta ji pogum za učenje in spodbuda starejše hčerke. Namenila se je, da si izpolni življenjski cilj in pridobi poklic. Vztrajala je, čeprav je bila najstarejša v izobraževalnem programu, ki ga je obiskovala. Šolanje je končala 11. februarja letos z odlično opravljenim zaključnim izpitom in tako dosegla srednjo poklicno izobrazbo trgovske smeri, poklic prodajalec.
Zdaj se je svet zanjo spet nekako ustavil. Piše prošnje za maloštevilna prosta delovna mesta, a doslej neuspešno, saj je spoznala, da ima za konkurenčnost na trgu dela še vedno prenizko izobrazbo. Zato je pripravljena šolanje nadaljevati, a si tega zaradi prenizkih dohodkov na svoje stroške ne more privoščiti, do sredstev Zavoda za zaposlovanje pa menda ni več upravičena. Še vedno upa, da se bo našla kakšna rešitev, ki jo bo popeljala med ljudi in ji bodala možnost, da bo zadovoljna s seboj in rezultati svojega dela.
>1 Sonja Pungertnik iz Ljubljane
Predlagatelj: Društvo katoliških pedagogovSIovenije
Življenje s slepoto kot ustvarjalni izziv
Sonja Pungertnik s svojim bogatim osebnim in poklicnim življenjem dokazuje, da je življenje s slepoto ne le polno ovir, temveč tudi pozitivnih izzivov ter priložnosti za učenje in ustvarjalnost. Dobitnica priznanja je od rojstva slepa. Znanje je nabirala ločena od doma in tudi še po končani srednji šoli z izpiti nadgrajevala
10^
doseženo izobrazbo. Študirala je defektologijo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1999 tudi diplomirala. Ob izobraževanju je razvijala tudi mnoge druge talente in sodelovala pri različnih ljubiteljskih dejavnostih (v glasbeno-recitacijski skupiniTrenuteksvetlobe pri Društvu slepih in slabovidnih, vdomačem kulturnem društvu ter v gibanju Vera in luč).
Po zaposlitvi je ustanovila skupino staršev slepih in slabovidnih za samopomoč, vodila terapevtsko skupino kasneje oslepelih, prirejala tečaje opismenjevanja odraslih oslepelih, na Radiu Ognjišče pripravlja in vodi redno radijsko oddajo o slepih in za slepe... Njena lastna izkušnja jo je namreč prepričala, da lahko ovirani osebi najlažje pomaga oziroma svetuje nekdo s podobno življenjsko usodo kot tisti, ki pomoč potrebuje.
Sonja Pungertnik je nasmejana žena in mati ter požrtvovalna in inovativna strokovna sodelavka v Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije, ki kar prekipeva od pozitivne življenjske energije. Njena dobra volja je nalezljiva, zato je dobrodošla v mnogih strokovnih tirnih, pa tudi v skupinah za samopomoč, kijih vodi. Za nove naloge, ki jih sprejema, se nenehno dodatno izobražuje. Pred nobenim izzivom se ne ustavi, saj se počuti povsem enakovredno videčim, vesela pa je, da je tehnologija tako napredovala, da ji močno olajša seznanjanje z vsebinami, ki jim mora slediti, da je pri delu lahko uspešna.
< Tomaž Voršič iz Kranja
Predlagatelj: Srednja trgovska šola Ljubljana
Tomaž Voršič je izjemno uspešen mlajši udeleženec izobraževanja odraslih. Iz osipnika, ki je brez pravega življenjskega smisla prebijal čas na mestnih ulicah, se je po prvih učnih uspehih preobrazil v povsem novo osebnost. Prej prestrašen, raztresen in neorganiziran deluje zdaj umirjeno in samozavestno, ima realno zastavljene življenjske cilje, ki jih z vztrajnostjo, vedoželjnostjo in doslednostjo tudi uspešno dosega. Z odliko in pohvalo je zaključil usposabljanje za trgovski poklic, zdaj pa - prav tako s samimi odličnimi ocenami - končuje izobraževanje v programu ekonomski tehnik. Sam sebe je jedrnato predstavil takole: »Pustil sem šolo in se vpisal v Ljubljani na oddelek za odrasle, ker sem mislil, da se tam ne bo treba učit! Ko sem ugotovil, da brez truda ne bo nič, sem več let 'pavziral'. Potem sem se odločil, da hočem v življenju nekaj doseč, in se vpisal na Srednjo trgovsko šolo v Ljubljani. Program za poklic trgovec sem končal z odliko in pohvalo. Ker sem hotel imeti popolno srednjo šolo, sem izobraževanje nadaljeval po programu ekonomski tehnik. Zdaj sem sredi poklicne mature, in če bom dovolj
10^
uspešen, bom jeseni študent na Visoki poslovni šoli, svojo poklicno prihodnost pa 11 vidim v turizmu.«
Do ciljazzamikom, a z odliko!
Do sošolcev je odprt in toleranten. Znanje, ki ga pridobiva, je vedno pripravljen deliti z njimi. V stikih z ljudmi deluje kot zrela, odgovorna oseba, ki je sposobna poskrbeti zase, a zna ob tem pomisliti tudi na potrebe drugih in jim priskočiti na pomoč. Prosti čas preživlja ob igranju na kitaro, branju knjig in domačih opravilih, redno se ukvarja s tekom, več kot dve uri dnevno pa mu je doslej vzela pot v šolo in nazaj, tako da sije moral delovnikzelo dobro organizirati in se načrtovanega tudi držati, da je lahko dosegel uspehe, kakršnim smo priča.
I Priznanje skupini za izjemne učne uspehe in bogatitev lastnega znanja:
I Društvo onkoloških bolnikov Slovenije, Ljubljana
(predsednica društva: prim. dr. Marija Vegelj Pire, dr. med.)
Predlagatelj: Onkološki inštitut Ljubljana
Društvo onkoloških bolnikov, ki praznuje letos 20-letnico delovanja, je oralo ledino pri ozaveščanju o raku dojke - tako obolelih kot najširše javnosti. S svojimi svetovalnimi, strokovnimi in promocijskimi dejavnostmi je prispevalo k detabuizaciji bolezni, kar bistveno zmanjšuje stres in aktivira sile samozdravljenja. Dragoceno je delo prostovoljk, ki so na voljo bolnicam takoj po operaciji v vseh bolnišnicah po Sloveniji, v katerih izvajajo operativne posege. Seveda pa je za kakovostno opravljanje tega dela potrebno njihovo nenehno dodatno usposabljanje in timsko delo.
10^
V skupinah za samopomoč so se začele zbirati najprej ženske z rakom dojke, program so poimenovale Pot k okrevanju. Poleg izmenjave izkušenj, pogovorov s svetovalko in literature jim je v veliko pomoč tudi program samopomoči po Simonthonu. Mnoge članice pričajo, da se je kakovost njihovega življenja po vstopu v skupino bistveno spremenila. Uspešno delo v programu Pot k okrevanju je spodbudilo tudi druge: povezovati so se začeli oboleli za rakom prostate in junija izvedli svojo prvo promocijsko akcijo Kolo življenja, v kateri so s kolesi prevozili Slovenijo, da bi čim širšemu krogu ljudi sporočili svoje spoznanje, da seje vredno odločiti'za življenje'in živeti'kot zmagovalec/-ka', saj je rak bolezen, katere ozdravljivost lahko bistveno izboljšamo s pozitivno naravnanostjo, poznavanjem simptomov (zgodnjim odkrivanjem), z zdravim življenjem in preizkušenimi oblikami pomoči, predvsem v skupinah za samopomoč.
V društvu izdajajo glasilo Okno, informativne zgibanke, zbirki Dobro je vedeti, kaj pomeni (Mamografija, Hormonsko zdravljenje raka dojk) in Vodnik k okrevanju (Rak na modih, Maligni limfomi, Rak rodil) ter druge publikacije. Društvo ureja svojo spletno stran http://www.onkoloqija.org in tako omogoča najširši dostop do dragocenih informacij. Vpliv, ki ga ima delovanje društva na javno mnenje in s tem na družbeni status oseb po zdravljenju zaradi raka,je neprecenljiv!
1 Priznanje posamezniku/-ci, skupini, društvu, ustanovi, podjetju ali lokalni skupnosti za izjemne strokovne ali promocijske dosežke pri bogatitvi znanja drugih:
1 Marija Stanič iz Ljubljane
Predlagatelj: Občina Kanal
Z vseživljenjskim učenjem in solidarnostjo h kakovostnejšemu življenju
10^
Življenjska pot Marije Stanič razodeva, kaj vse lahko prispeva kreativna ženska h kakovostnejšemu življenju ne le enega kraja, ampak kar cele doline, v enem samem zaposlitvenem obdobju. Neumorna snovalka programov izobraževanja odraslih je kljub selitvi v tržno zanimivejše okolje ostala zvesta ljudem ob Soči, kar je pomembno še posebej zato, ker gre za socialno ogroženo območje, oddaljeno od izobraževalnih središč. Po nekaj letih poučevanja matematike in fizike v šoli seje zaposlila v podjetju Salonit Anhovo, kjer je vodila izobraževalno središče in tako odprla nove možnosti številnim zaposlenim.
Njena poklicna pot je polna inovacij in vse so v službi večje kakovosti izobraževanja odraslih. V Kanalu ob Soči je bila prva usposobljena mentorica študijskih krožkov. Najuspešnejši krožek, Keramika, je prerasel v društvo, ki deluje še danes in je ne le vir osebnih kreativnih izpolnitev, temveč tudi kakovostne ponudbe turističnih spominkov. Marija Stanič je bila leta 1992 med prvimi udeleženci usposabljanj za izvajanje programa za zviševanje ravni pismenosti odraslih in te programe izvaja še danes; dragocene so tudi njene izkušnje s področja računske pismenosti. V projektu U2U omogoča partnersko sodelovanje stroke in praktikov. Gibanje za zviševanje ravni pismenosti bi bilo brez takih posameznikov brez moči!
Programe usposabljanja je prirejala za manj izobražene in brezposelne; s podjetniškimi delavnicami je skušala opogumiti ljudi za samozaposlovanje. Bila je pobudnica ustanovitve e-točke v Kanalu, ki je omogočala usposabljanje občanov za elektronsko poslovanje.Vzadnjih letih je postavila na noge višješolski program za pridobitev poklicev komercialist/-ka in tehnolog prometa. V izvajanje programa vključuje nove komunikacijsko-učne možnosti in tako z razvojem spletnega okolja omogoča izobraževanje tudi tistim, ki se zaradi oddaljenosti, zaposlenosti ali družinskih obveznosti ne morejo udeleževati klasičnih oblik.

Po sledeh ustvarjalnosti
10^
* Nada Mulej iz Žalca
Predlagateljica: Andreja Jelen Mernik
Prava beseda pravo mesto najde
Profesorica slovenskega jezika in književnosti seje od poučevanja na osnovni in srednji šoli podala v negotove vode izobraževanja odraslih. Prve programe za odrasle je začela izvajati na UPI Ljudski univerzi Žalec. Več let je bila strokovna sodelavka Andragoškega centra Slovenije, potem pa ustanovila lastno izobraževalno podjetje.
Usposabljala se je za vrsto programov, ki jih še vedno uspešno izvaja po vsej Sloveniji. Sodelovala je v mnogih mednarodnih projektih - doma, v Avstriji, na Hrvaškem, Madžarskem in v Srbiji. V zadnjih treh letih je izpeljala na desetine seminarjev in delavnic za izobraževalce odraslih ter za ključne kadre v podjetjih. Vrzeli na strokovnem področju skuša zapolniti z lastno ustvarjalnostjo. Zasnovala je priročnik Spodbude za učenje (1992) in učni komplet Učna kartoteka (1992). Poskrbela je za izdajo vrste del iz tuje strokovne literature, ki jih je prepoznala kot pomembna za naše okolje. Z bogatimi izkušnjami in strokovnim znanjem je dobrodošla predavateljica na Višji šoli za poslovne sekretarje.
Doslej je vodila že okrog 700 delavnic o učenju, poučevanju, komunikaciji, svetovanju ... Je avtorica sodobnih učnih kompletov in knjig, prevajalka in izdajateljica strokovne literature. Tako je prispevala h kakovostnejšemu življenju, delu in razvoju kariere več tisoč ljudi. Iskani so njeni programi nevrolingvističnega programiranja,superlearninga, uporabnega govorništva,svetovalnekomunikacije, celostnega svetovanja, provokativne terapije, praktične intuicije in hipnoterapije. Mnogi udeleženci njenih izobraževanj se na njene seminarje in delavnicevračajo, da bi pridobljeno znanje še obogatili.
10^
>} Marina Hrs iz Manžana pri Kopru
Predlagateljici: Špela Pahor in Darja Kromar
Kaj vse lahko naredijo knjižnice za razvoj in povezanost ljudivlokalnem okolju!
Kaj naj bi naredila kreativna novinarka, ko si ustvari dom na podeželju, stran od izzivov polnega mestnega vrveža? Če ima srečo, najde zaposlitev v splošnoizobraževalni knjižnici, v kateri jo čaka tisoč priložnosti za delo z ljudmi in za ljudi. Taka srečna priložnost je za Marino Hrs Mestna knjižnica Izola. 2e kmalu po zaposlitvi se je navdušila za programe neformalnega izobraževanja, se zanje izobraževala in jih zdaj - kot direktorica - uspešno uvaja v redno delovanje svoje ustanove. V prostorih knjižnice delujejo študijski krožki, borza znanja, središče za samostojno učenje, rojeva pa se tudi center vseživljenjskega učenja. Vse te oblike je odprla tudi za deprivile-girane - ostarele, slabovidne, dolgotrajno bolne in invalide, pa tudi za druge ciljne skupine s posebnimi potrebami - za družine, otroke, turiste, hotelske goste ... Prireja predavanja, razstave, ustvarja razstavne zbirke in nenehno prisluškuje novim zamislim. Kljub zahtevnim nalogam direktorice je tudi sama mentorica in vodja študijskih krožkov Branje na domu ostarelim in slabovidnim, Izposoja knjižničnega gradiva na dom za posebne primere, Beremo s starši in Intelektualna samoobramba.
Spoznala je prednosti povezovanja knjižnice z lokalnim okoljem, zato ga z inovativnimi ukrepi tudi sama spodbuja: ob selitvi v nove prostore je povabila občane v živo verigo; mlado in staro je sodelovalo pri prenosu knjig in se tako seznanilo z novo lokacijo, marsikoga pa je živi stik s knjigami navdušil za branje in obisk knjižnice! Povezanost z okoljem utrjuje tudi na večerih zanimivih Izolanov, na katere vabi tudi predstavnike medijev. Ti o srečanjih z ljudmi, ki dajejo pečat mestu, tudi redno poročajo. Lokalnim umetnikom in drugim
10^
oblikovalcem omogoča razstavljanje, ustvarja pa tudi stalno, etnografsko in likovno zanimivo zbirko otroških igrač, ki že zdaj žlahtnijo knjižnično okolje.
1 Metka Zupanek iz Domžal
Predlagateljica: Dušica Kunaver
Kdor se je zapisal delu za druge, tudi po upokojitvi ne more odnehati! Ko se priložnosti za ustvarjalnost izmaknejo, jih je treba ustvariti-o tem priča življenjska pot Metke Zupanek. Vse življenje se je ob delu dodatno izobraževala, da je lahko opravljala dela, ki so ji bila v izziv, in ki so bila vedno v dobro širše skupnosti, po upokojitvi pa je ustanovila Društvo Lipa - univerzo za tretje življenjsko obdobje, ki ima okrog 700 članov, vključenih v jezikovne, literarne, bralne, študijske, likovne in druge krožke ter ustvarjalne delavnice.
Društvo izdaja publikacije, prireja izlete, študijska srečanja, razstave, ekstempore, literarne natečaje, predstavitve knjig, zimske in poletne šole ... in tako ustvarja povsem novo, veliko bolj kulturno naravnano okolje, učečo se skupnost, v kateri je MetkaZupanek spiritus agens tega bogatega dogajanja.
Posebej odmevna je njihova literarna delavnica. Prvega srečanja so se udeležile štiri literarne ustvarjalke, po devetih letih jih je kar 20, tudi iz širše okolice in Ljubljane. Ze vrsto let se povezujejo s starejšimi literarnimi ustvarjalci iz vse Slovenije in s skupnimi močmi izdajajo zbornik. Tako je lani izšel že osmi zbornik literarnega krožka Društva Lipa, kije bil hkrati šesti zbornikčlanov univerz za tretje življenjsko obdobje Republike Slovenije. Zbornik same pripravijo za tisk, opremijo pa ga članice likovnega krožka. »Vsak krožek je delček celote, v kateri se učimo in odkrivamo
»Pravi prijatelji nikoli ne odidejo, so naši sopotniki, pri delu in učenju!«
> ^
10^
svoje sposobnosti,« je zapisala Metka Zupanek. »Vsaka ura, vsako srečanjeje možnost za zbližanje, za smeh in dobro voljo. V zrelih letih znamo ohranjati mladost v duši ...« V pogovoru pa še zagotovi: »Mi pravimo, da pri nas ni starih ljudi, kajti nihče ni star, če ni izgubil volje do druženja, do učenja in do tega, da naredi v društvu nekaj za skupno dobro.«
< Marija Sušnik z Bizeljskega
Predlagateljica: dr. Ivanka Počkar
Marija Sušnik seje rodila v skromni hiši v Vitni vasi na Bizeljskem, ki jo je v poznih letih svojega življenja spremenila v muzej z bogato etnografsko zbirko, jo obogatila s publikacijo, v kateri so zbrana pričevanja domačinov, ostanki ljudskega pripovednega blaga, pesmi, anekdote, narečne posebnosti, opisani so predmeti materialne dediščine, njihova namembnost, izdelava in druge posebnosti ... Ob delu se je nenehno dodatno izobraževala, za potrebe etnografske zbirke pa poiskala tudi sogovornike iz etnološke, muzealske in zgodovinske stroke. Obogatila je turistično ponudbo Bizeljskega, prebivalcem pa okrepila občutek lastne vrednosti in samozavesti. »Med vojnama je veliko predmetov propadlo. Mladi ne vedo, kako je bilo nekoč, ne vedo, kaj bi s predmeti, jih ne znajo uporabljati, zato so mi jih, ko sem jih kot sodna cenilka obiskovala, ponujali. Tako seje bogatila zbirka v stari domačiji. O vsakem predmetu sem skušala od lastnikov zvedeti čim več in vse sem skrbno zapisala.« Posebnost zbirke je tudi v tem, da ostajajo predmeti v lasti darovalcev.
»Pomen zbirke je - skupaj z njenim izobraževalnim delom - izjemen,« pravi dr. Ivanka Počkar, kustosinja in etnologinja iz Pokrajinskega muzeja Brežice, ki je
»Zapisala sem vse, karso mipovedali.«
10^
z gospo Marijo že večkrat sodelovala. »Neprecenljivo je, da je zbirka nastanjena v domačem okolju, tam, kjer so bili predmeti v rabi, pa tudi to, da je dostopna javnosti... Z muzealskega stališča je Marija Sušnik zagnana terenska delavka, v nenehnem stiku s tvorci, uporabniki in imetniki predmetov. Je pričevalka o nekdanjem načinu življenja, pripovedovalka o njem in prenašalka znanja drugim ... Zbirka družine Filaje kot vino, ki najbolj tekne tam, kjer je pridelano ... Pri svojem delu za javnost pa ima Marija Sušnik še več drugih prednosti pred nami, muzealci: njeno sporočilo je sporočilo o osebnem življenju, življenju prednikov, sovaščanov in prebivalcev pokrajine, ki ga lahko prikaže na več tisoč načinov!«
1 dr. Anica Mikuš Kos iz Ljubljane
Predlagatelj: dr. Zoran Jelene
Anica Mikuš Kos, doktorica medicine, specialistka otroške psihiatrije, se posveča kliničnemu delu z otroki, mladostniki in starši. Je avtorica številnih knjig s področja duševnega zdravja ter skupnostnih modelov zaščite otrok v primerih oboroženih konfliktov. Za svoje izjemno delo je prejela že vrsto priznanj; bila je tudi med nominirankami v akciji 1000 žensk za Nobelovo nagrado za mir 2005. Je avtorica vzgojnega modela prostovoljskega dela mladih v službi ljudi v stiski, v konceptu državljanske in etične vzgoje (za solidarnost in delovanje). Za pomoč otrokom na vojaško ogroženih območjih je zasnovala program za učitelje, katerega jedro so znanja in veščine za nudenje učinkovite psihosocialne pomoči. V program je bilo doslej vključenih že okrog 5.000 učiteljev na različnih kriznih območjih v svetu (Kosovo, Irak, Kavkaz). Prizadeva si, da bi program lahko izvedla tudi v Pakistanu in Darfurju.
Vslužbi otrok, žrtev vojne
10^
Most do ogroženih otrok vidi v javni šoli, dejavnike pomoči pa v učiteljih. Takole pravi: »V preteklosti smo videli na šolo predvsem kot povzročitelja stresa pri otrocih, danes pa gledamo nanjo kotna možen zaščitni dejavnik za otroke, ki so preživeli kaj zelo hudega. Glavni agens je tu seveda učitelj, ki otroka podpira, mu pomaga razviti boljšo samopodobo. Zaščitna vloga šolskega okolja je še posebej pomembna, ko gre za množične nesreče. To izhodišče smo najprej preizkusili pri pomoči otrokom, beguncem iz Bosne in Hercegovine, ki so se zatekli k nam leta 1992. Seveda smo najprej izobrazili nekaj sto učiteljev, da so ti lahko pomagali otrokom v bosanskih šolah. Tako smo lahko nudili neko obliko pomoči vsem šoloobveznim otrokom! Poleg tega gre v tem programu tudi za obliko pomoči učiteljem, da se soočijo z lastnimi travmami in izgubami, da se odprejo za timsko delo, izmenjavo izkušenj in dobrih učnih praks...«
> Jože Kopeinig izTinj na avstrijskem Koroškem
Predlagatelja: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Sektor za slovenski jezik, in Društvo katoliških pedagogovSIovenije
Slovenska hiša - hiša učenja in srečanj, hiša dialoga
Rojen je bil slovenskim staršem v Šentpetru na Višinjah. Po maturi je končal bogoslovje in po dveletnem kaplanovanju prevzel vodstvo Katoliškega doma prosvetevTinjahJoieKope/n/gjeduša slovenskega življa na avstrijskem Koroškem, pa naj gre za duhovno, kulturno ali izobraževalno področje. Iz preprostega dušnopastirskega središča, v katerem so se zbirali slovenski duhovniki, povezani v društvu Sodalitete (gre za edino slovensko katoliško stanovsko društvo, ki praznuje letos že stoletnico delovanja), je pod njegovim vodstvom dom prerasel v sodobno in prodorno ustanovo, v kateri imajo - poleg duhovnikov in slovenskih vernikov s Koroške - prostor tudi slovenski umetniki z obeh strani meje in iz
diaspore. Dom krasijo likovne umetnine slovenskih ustvarjalcev, v galeriji prirejajo razstave, na koncertih, recitalih in drugih srečanjih se predstavljajo pesniki, pisatelji, gledališki in glasbeni umetniki in tako med rojaki utrjujejo veselje do slovenske besede, do slovenskega kulturnega in duhovnega izročila.
Po letu 1990 postaja Katoliški dom prosvete čedalje bolj vseslovensko, pa tudi mednarodno izobraževalno središče, prostor dialoga med narodi, kulturami in verami. Paleta prireditev je sestavljena iz župnijskih, splošnoizobraževalnih, kulturnih, strokovnih, dušnopastirskih, politično zbliževalnih in pristno ljudskih. V izobraževalnem programu najdemo tečaje, seminarje, delavnice, okrogle mize, študijska in počitniška potovanja, medverska srečanja ...V enem letu se zvrsti več kot 500 prireditev, dragocena dodana vrednost te bogate kulturnoizobraževalne ponudbe pa je v tem, da jih izvajajo v obeh deželnih jezikih, kar prispeva k medsebojnemu spoznavanju, sodelovanju in s tem h kakovostnemu sožitju na politično in nacionalno vse prepogosto pregretem prostoru. Srce vsega tega razgibanega dogajanja je dr. Kopeinig že 37 let!
1 Štefan Gorše iz Novega mesta
Predlagatelj: Šolski center Novo mesto
Od železarja do snovalca šolskih programov
Štefan Gorše je svojo poklicno pot zastavil v Železarni Jesenice, potem ga je pot zanesla na Dolenjsko, kjer sije ustvaril dom in se zapisal izobraževanju odraslih. Od leta 1971 je vodja programov izobraževanja odraslih v Šolskem centru Novo mesto. 2e tri desetletja si prizadeva za kakovostno izvajanje, razvijanje in odprtost srednješolskih in drugih izobraževalnih programov za odrasle. Izobraževalno ponudbo nenehno dopolnjuje z novimi programi, ki jih načrtuje v sodelovanju
10^
z zavodom za zaposlovanje in večjimi podjetji v regiji. Nenehno spremlja kadrovske potrebe dolenjskega gospodarstva in jih upošteva pri razvojnih načrtih izobraževanja odraslih.
Veliko je naredil na področju priznavanja predhodno (neformalno) pridobljenih znanj in spretnosti, kar je mnogim zaposlenim v času prestrukturiranja gospodarstva pomagalo pri prekvalifikacijah, brezposelnim pa je olajšalo dokvalifikacije in s tem pot do zaposlitve. Razvoj področja je Štefan Gorše, ki je imel razumevajočega sogovornika v direktorju šolskega centra, še pospešil z ustanovitvijo posebne enote za izobraževanje odraslih, v kateri je zdaj zaposlenih deset andragogov, organizatorjev izobraževanja. Enota deluje na treh ravneh: izvaja programe za pridobitev izobrazbe, za poklicna usposabljanja in kotavtošola, v kateri se usposabljajo vozniki poklicnih kategorij.
Danes imajo odrasli v dolenjski regiji po njegovi zaslugi na voljo čez 40 poklicev, za katere se lahko usposabljajo. S posluhom za potrebe gospodarstva in tem prilagojenimi programi pridobivanja formalne izobrazbe, usposabljanj in spopolnjevanj je dosegel zelo visoko stopnjo zaposljivosti med udeleženci izobraževanja. Pri načrtovanju dela v svoji enoti ni pozabil na osipnike, pa tudi ne na okoliške prebivalce, ki jim je v prostih terminih pod strokovnim vodstvom omogočen dostop do računalnikov in s tem do e-opismenjevanja. Štefan Gorše je torej poskrbel za tako vpetost šolskega centra v okolje in njegov razvoj,dajevredna posnemanja!
>1 Andragoški zavod Maribor - Ljudska univerza
(direktorica: Melita Cimerman)
Predlagatelj: Mestna občina Maribor
Andragoški zavod Maribor - Ljudska univerza je izobraževalna ustanova s 85-letno tradicijo, zato se ni čuditi, da je njena dejavnost vsestransko razvita tako po obsegu kot po vsebini in kakovosti programov. Z zavestno programsko vpetostjo v socialno okolje, upoštevajoč razvojne potrebe Maribora, sooblikuje utrip mesta in njegovega širšega zaledja.
Andragoški zavod je nosilec mnogih inovativnih izobraževalnih projektov. Kot žarišče kulture vseživljenjskega učenja je prepoznaven doma in v tujini. Je izvajalec projektnega učenja za mlade, informiranja in svetovanja na področju izobraževanja odraslih, usposabljanj za življenjsko uspešnost in promocije kulture učenja v okviru TVU. Zagotavlja kakovostno delovanje središča za samostojno
10^
učenje, študijskih krožkov in univerze za tretje življenjsko obdobje. Andragoški zavod Mariborje izbrana organizacija za zunanje preverjanje znanja tujih jezikov ter nosilec licence Goethejevega inštituta za severovzhodno Slovenijo. Z razmahom višjega in visokega šolstvaje postal študijsko središče treh visokošolskih zavodov. Je izvajalec usposabljanj po certifikatnem sistemu in programa 10.000+.
Pri snovanju programov znajo na Andragoškem zavodu Maribor upoštevati potrebe vseh generacij, pa tudi ljudi s posebnimi potrebami. Vključujejo se v projekte, kijih sofinancira Evropska unija, in tako ustvarjajo dragocena mednarodna partnerstva. Zasnovali so šolo za starše in otroke priseljenih družin (iz držav zunaj EU) - program INTI, sodelovali v projektih School is cool, Go - Europe - go ter v Mobile Game Based Learning (razvijanje inovativnega učnega okolja). V zadnjem obdobju je bil še posebej odmeven jezikovni festival (v okviru Socrates-Lingua), ki je s preprostimi, a učinkovitimi promocijskimi prijemi vse mesto seznanjal z jeziki novih držav članic EU. Za medijsko učinkovitost je prejel projekt kar pet prestižnih oglaševalskih nagrad ter uvrstitev na finalno prireditev v Cannesu.
V službi ljudi ob Dravi
Slavica Borka Kucler (slavica.borka.kuclenaacs.si), ACS
10^
membnejši datumi
Razpis za priznanja ACS za izjemne učne in strokovne dosežke v izobraževanju odraslih za leto 2006	30. marec do 30. april 2006
1. srečanje izvajalcev in koordinatorjev TVU	16. maj 2006,ob10. uri
1. seja Nacionalnega odbora za TVU	23. maj 2006
Izbor dobitnikov priznanj ACS za izjemne učne in strokovne dosežke v izobraževanju odraslih za leto 2006	29. maj 2006
TVU-Novičke 4/2005-1/2006	junij 2006
Razpis za prijavo dejavnosti v TVU 2006 oz. zbiranje prijav (po pošti, e-pošti ali prek interneta)	1. avgust do 1. oktober 2006
2. srečanje izvajalcev in koordinatorjev TVU	19. september 2006, ob 10. uri
2. seja Nacionalnega odbora za TVU	september 2006
TVU-Novičke 2/2006	september 2006
Objava začetne različice spletnega koledarja	september 2006
Objava končne različice spletnega koledarja	10. oktober 2006
Nacionalna novinarska konferenca ob TVU 2006	12 oktober 2006, ob 11. uri
Novinarska konferenca organizatorja odprtja	13. oktober 2006, ob 9.30 uri
Nacionalno odprtje TVU 2006 s podelitvijo priznanj ACS za izjemne učne in strokovne dosežke v izobraževanju odraslih za leto 2006	13. oktober 2006, ob 11. uri
lO.andragoški kolokvij	17. oktober 2006
Pošiljanje anket izvajalcem skupaj z izpisom prireditev	do 30. oktobra 2006
Zbiranje anket o izpeljavi dejavnosti TVU 2006	do 20. novembra 2006
LLW-Novičke 1/2006	december 2006
TVU-Novičke 3/2006-1/2007	marec 2007
10^
lovna skupina za pripravo in izpeljavo TVU 2006 na ACS
Vodja projekta: mag.Zvonka Pangerc Pahernik, nacionalna koordinatoricaTVU Nacionalna koordinacija:
•	Konceptualno-razvojne naloge - mag. Zvonka Pangerc Pahernik, vodja; Nevenka Kocijančič, Slavica Borka Kucler, Alenka Mavsar, Olga Vari;
•	Sodelovanje z izvajalci - Alenka Mavsar, vodja; sodelujejo: Nevenka Kocijančič, Slavica Borka Kucler, mag. Zvonka Pangerc Pahernik;
•	Nacionalna promocija TVU:
•	Stiki zjavnostmi in medijska promocija: Slavica Borka Kucler, vodja;
•	Skupno promocijsko in informativno gradivo: Nevenka Kocijančič, vodja;
•	Informacijski sistem TVU: Alenka Mavsar, vodja;
sodelujejo David Fartek, Franci Lajovic in vsi člani delovne skupine;
•	Mednarodno sodelovanje - mag. Zvonka Pangerc Pahernik;
Prireditve ACS vTVU:
•	Priznanja ACS 2006 - Slavica Borka Kucler, vodja; sodelujejo Diana BenedičičZibrat,mag. Nevenka Bogataj, Franci Lajovic, mag.Zvonka Pangerc Pahernik;
•	Slovesno odprtje TVU - Nevenka Kocijančič, vodja; sodelujejo vsi člani delovne skupine;
•	Andragoški kolokvij - mag. Jasmina Mirčeva, vodja; sodelujejo Diana Benedičič Zibrat, mag. Tanja Vilič Klenovšek, dr. Vida Mohorčič Špolar, mag. Marko Radovan, Olga, Vari.

10^
V naslednjih TVU-Novičkah med drugim preberite:
Poročilo o projektu TVU 2006 Preliminarni načrt TVU 2007
Vabimo vas, da obiščete spletni koledar prireditev TVU 2006 (http://tvu.acs.si/koledar).
v katerem boste našli podatke o prireditvah po vsejSloveniji. V paleti raznovrstnih dogodkov bostezagotovo našli kajzase.