Poitmlna pivialiriu. Ife t M^IIIH^IIWIWIWni»M(ll|i|WWMBIBm^ Strokovni Ust n povzdlgo fostilaiCarukega Glasilo „Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani". List tziiaia iti. vsahepa meseca. Uredništvo tn upravmstvo je v Ljuonani, UosposveisKa cesta štev. to. Za člane v „ Zvezi" včlanlenih zadrug slane list celoletno Din 20-—, polletno Din 10. četrtletno Din 5’—: posamezne Številke 2 Din. Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan od 8.—18. ure. Cena (nseratom: ‘/o «rxni O V— vključno davek. Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave Je pošiljati do 10. vsakega me- ----------*■ ■ seca. s tem dnem se uredništvo zaključi —- l . ..--8« Stev. 12. V Ljubljani, 20. decemnra 1928. Zveza gostilničarskih zadrug v Liubliani. VABILO na XX. redni občni zbor Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani, ki se bo vršit dne 21. januarja 1929 ob 10. uri dopoldne v prostorih g. Kavčiča v Ljubljani, Karlovška c. Privoz 4 po sledečem dnevnem redu: a 1. Pozdrav. 2. Citanjc zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Letno poročilo o delovanju Zveze. 4. Poročilo o računskem zaključku za leto 1928. 5. Proračun in njega pokritje. 6. Razgovor o prijavah dohodka k obrtnemu davku (zelo važnno). 7. Razgovor o pristopu k središ njemu savezu v Beogradu. 8. Raznoterosti. SAMOPOMOČ. 1. Poročilo o delovanju, dohodkih in razhodkih blagajne. 2. Razgovor o reorganizaciji. 3. Sprememba pravil. 4. Slučajnosti. Za vsakih 20 članov zadruge se sme udeležiti po 1 delegat občnega zbotra. Prosimo zadružna načelstva, da skrbijo za čim polnošteviinejšo udeležbo, da bodo Vsaj vse zadruge zastopane. V Ljubljani, dne 10. januarja 1928. Fran Kavčič, predsednik. Leto XV. Ob tiovem letu 1929. Leto 1928 smo nazivali jubilarno leto, t. j. lOlctiiiea, odkar smo sc ujedinili Srbi, Hrvati in Slovenci v eno državo v najsrečnejši nadi, da bo s pridobitvijo zlate narodne svobode, edinstva, bratstva, demokracije in socijalnega upoštevanja svojega bližnjega ali eden drugega, nastala zlata doba v tej lepi in bogati državi in da bo obrt, industrija in trgovina bujno prospevala. Bilanca jubilarnega leta pa ni razveseljiva. Izgledi, ki se nam odpirajo za bodoče leto, so nejasni in nas navdajajo s skrbjo. DTžava se je nahajala skoro zdržema v političnih krizah, delovanje parlamenta se je le krpalo, naredb in odredb se je izdelovalo toliko, da jih je že težko sproti prebirati, pravih modrih zakonov pa je izšlo prav malo, osobito obrtnega zakona, ki bi imel na ureditev točilne obrti, hotelirstvo in kar je s tem v zvezi, dobra in pravilna določila, pričakujemo že z veliko nestrpnostjo, pa ga bomo morda čakali še en desetletni jubilej. Na vsem gospodarskem polju nazadujemo. Z inozemskimi posojili, od katerih se je pričakovalo, da bodo prinesla novega poleta v naše gospodarsko življenje, ne bo menda nič, vse se je izjalovilo in vsa nujna potrebna javna dela, ki so se nameravala s tem denarjem izvršiti, so odgode-na. Tak položaj zadeva prebivalstvo s slabimi posledicami, ker se nikjer ne prične s kakimi večjimi javnimi deli. Ako ni denarja, ni dela, ni zaslužka, ne kupčij-skega obrata. Finančna politika si išče ix>magati na vse načine, da bi sc kazalo na zunaj, da \ se davki zmanjšujejo, se odpravi ene vrste davščina, vzpostavi pa pod drugačnim imenom zopet nova, ki nosi v sebi še ostrejše načrte, ki bodo v stanu ne le nadomestiti opuščeno davščino, marveč iste izgubo še z dvakratnimi dohodki nadomestiti. Državni proračun gre v dosedanji višini daleč preko meje razumne in dopustne davčne obremenitve našega gospodarstva in se v tej višini in obliki ne bo mogel obdržati. Pri napovedbah dohodkov za obrtni davek bo treba velikanske previdnosti, ker bo sicer ta davščina da-leko nadfcrilila nadomestek davščine na dohodnino, ki odpade. ______ Težko obremenitev gostilničarske obrti pa nam povzročajo poleg točilnih taks zopet oblastni proračuni z njih velikansko davščino, kar bo hotelo in moralo biti vkalkulirano v prehrano in pijače ter meri seveda zopet na povišanje cen, ker drugače biti ne more, in s tem analogno poslabšanje konzuma in obiska gostilničarskih obratov, čitali smo sicer, da je finančni minister predlagal člen v finančnem zakonu, s kojim se oblastnim samoupravam odmerjajo meje njihovih novih proračunov. Po tem členu bi smeli proračuni oblastnih samouprav za leto 1929 obsegati samo doklade na državne davke v letu 1928 kvečjemu s poviškom za 10 % lanskoletnega proračuna. Ali dejansko se to ni zgodilo, marveč je šlo pri nekaterih stvareh po 100 do 200 %, najmanj pa od 15 na 25 % poviška. Minister je znižal edino 200 % oblastno doklado k državni taksi za pridobitev krajevni!) in osebnih pravic za gostilniške in kavarnške obrti, tako da bo odslej prosilec za osebno pravico moral odriniti k državni taksi, ki je znašala doslej 200 dinarjev, tudi še 100 Din oblastne doklade. Politično strankarska borba v državi pa še bolj poostruje položaj in kakršnokoli mirno gospodarsko delo ne more uspevati. Ta borba vnaša v vse poslovne kroge negotovost, rezerviranost in povečuje mrtvilo, ki gnjavi gospodarsko delo in ogroža vse napore in požrtvovalnost dobrih gospodarjev naših organizacij. Obrezuspešujc vsa prizadevanja naših gospodarskih korporacij in organizacij. Našteti hočemo kasneje vsa naša prizadevanja, ki smo jih neprenehoma po-dvigali za odpravo teh gostilničarsko obrt morečih odnošajev, koja pa so kljub neprestanemu delu bila le z malimi uspehi venčana. Vendarle je toliko, da se ne more reči popolnoma brezuspešno, je bila naša borba in bo v bodoče gledati, da vsaj pri tem ostane, kar smo si v preteklem letu pridobili. Izboljšanja v obratnih ozirih se prej ne bo doseglo, da se bodo preživljenske razmere pocenile, kar pa bo mogoče seveda le takrat, ako bi se te gorostasne davščine, takse in doklade odpravile ali vsaj znižale na spodoben in sprejemljiv nivo. Statistični podatki glede konzuma alko- hola In raznih alkoholnih pijač navajajo tako z dežele kakor iz mesta Ljubljane vseskozi znatni padec v preteklem letu. 13rezdvomno bo v bodočem letu isto, ako ne še slabejše, saj se samo oblastna tro-šarinska doklada s 1. januarjem poviša pri navadnem vinu od 35 na 65 par pri litru, pri moštu od 25 na 45 in pri finih vinih od 8 na 10 Din liter. Vzroki padanja konzuma alkoholnih pijač so pač v prvi vrsti gospodarska kriza, v drugi pa razne trošarine in takse od strani države ter oblastne in občinske doklade. Samo v. mestu Ljubljani se je popilo v pretečenem letu 595.816 litrov vina manj, kakor pa v letu 1927. Na luksuzne pijače in fina vina v buteljkah že skoro nihče več ne misli. V Ljubljani n. pr. se je popilo v pretečenem letu le 4347 buteljk finega vina, torej za polovico manj kakor v prejšnjem letu. To je jasno zrcalo revnih gospodarskih razmer. Statistika pa zaznamuje porast konzuma žganih pijač, kar osvetljuje še dra-stičnejšo sliko, da leze konzum vina polagoma v nič, ljudstvo pa sega po žganju, pri katerem mora iskati vslcd svojih revnih in pičlih sredstev okrepčila, katerega je prej iskalo le v dobri vinski kapljici, dokler so bile cene zmerne in spodobne. Poročila govorijo, da sc toči v Romuniji v gostilnah splošno liter vina po 4 dinarje, pri nas pa plačujemo, osobito v Ljubljani, doklad s trošarino vred približno že 4 Din. Tak je torej blagoslov gostiiničarstva ob jubilejnem letu. V borbi za pravice gostiiničarstva in proti vsem mogočim krivičnostim, ki se skoro dan za dnem pojavljajo proti tej obrti, je imela zveza gostilničarskih zadrug v ljubljanski oblasti v letu 1928. tudi svoj Kajtnakčalan, na katerem je vsaj deloma pobedila ali zmagala ali vsaj delno ovirala napredovanje sovražnika. Ko so časopisi razglasili zadnje dni leta 1927. in ko je zveza prišla v posest pismenim predlogom o davščinah in nakladah oblastne skupščine, je sklicala ljubljansko in okoličansko gostilničarstvo k protestnemu shodu, na katerem sc je sklenilo proti vsem postavkam, ki režejo najoli-čutnejc v obstoj gostiiničarstva, obsežno protestno resolucijo z dobro utemeljenimi ugovori proti 100% dokladi na trošarino od vina, ter tudi z zahtevkom, da se vsako plačevanje te doklade prične šele z dnem. ko bo sklep ljubljanske oblasti razglašen kot odobren od finančnega ministrstva, ter protestirali proti vsakemu predjemanju teh doklad, kar je imelo uspeh, da se je pobiranje pričelo šele s 1. februarjem. Odklanjalo sc je tudi vmešavanje predčasno uvoženih zalog v mesto Ljubljano k naplačevanju oblastne doklade. ker velja Ljubljana za trošarino in doklade kot zatvorjen teritorij in se imajo vsa plačila in računi kot končnoveljav-ni izvršiti na mitnicah, ker merijo dajatve le za v bodoče, nikakor pa ne za nazaj. V dotični protestni resoluciji se je zahtevalo, da mora oblastna davščina na tro- šarino dajati tudi tri odstotni odpis pri pobiranju te doklade z ozirom na veliko osušenje, ki se godi ob času, ko leži vino v kleteh, tudi ako je že na pipi. Namero pobiranja nočne takse na obisk kavaren po 1. uri ponoči se je vehementno pobijalo kot neupravičeno samostojno davščino, ter so prizadeti vendarle toliko sodelovali s tem našim protestom, da so raje ob 1. uri zatvarjali lokale, kakor pa: bili rubežniki svojih gostov te petdinar-ske davščine in tako je s koncem lanskega leta morala oblast kljub svoji neupogljivi brezobzirnosti le uvideti, da se je s tem sklepom blamirala. Proti sklepu takse na plese se je odločno zahtevalo za podeželske male gostilničarske prireditve opust te takse, za po mestih in večjih krajih pa diferenciranje po priliki možnosti prireditve in eventualnega obiska itd., predvsem postavke, ki so segale % področje naše obrti, sc je z resolucijo razposlalo najprvc finančnemu ministru s prošnjo, da naše predstavke upošteva In temu analogno oblastni proračun preuredi. Vsi naši jasni in povsem utemeljeni dokazi niso dosegli zaželjenega uspeha ter je zmagal absolutizem. Po novi razpredelbi točilnih taks, pri katerih sc je nadejalo, da bodo vsled odredbe, da se imajo točilne taske ocenjevati le po množinah iztočenih pijač, prišle iste mnogo znižane na dan od prejšnjih let, pri čemer pa je finančna uprava postopala tako drastično, da je kiforbodl prišel še pod višjo takso kot prejšnja leta. ne glede na to, da se konzum vsepovsod! izdatno poslabšuje, je podala zveza generalni direkciji poreza ostro kritiko tega postopanja ter zahtevo da se mora sleherna pritožba podvreči reviziji ter krivica prizadetim popraviti Zadrugam pa so sc dala navodila, kako naj prizadetim pri tozadevnih pritožbah gredo na roko. Oblastnemu odboru se je podala tudi prošnja, da vsaj za pustni dan opusti zahtevo po plesni taksi, ker se itsti dan ljudstvo splošno raduje in po deželi se ne prirejajo za to posebni plesi. Odgovora nsmo dobili, nadejamo pa se, da bo ta uvidevnost vendarle obveljala Za odpravo računskih taks po 20 para od vsakega gosta, za ukinitev žganjar-skega registra in za preuredbo pravilnika o gostilnah in kavarnah, v kolikor je na kvar gostilničarstvu, kakor tudi organizacijam samim se je podalo dobro utemeljene predloge in zahtevke, tako potom obrtne zbornice, kakor tudi direktno na vsa tozadevna resortna ministrstva. Z najtežijirni kanoni pa smo šli nad podiranje trgovskih in branjevskih točilnic. Ob priliki ankete, ki jo je sklicala zagrebška trgovska zbornica, je bila dana prilika našim delegatom predstaviti sc notranjemu ministru g. Antonu Korošcu in v zadevi obširno z njim razpravljati. In nekaj dni nato mu je poslala zve- za jedrnat opis cele zadeve kakoir tudi yeč izvodov našega lista, v katerih se je ta nepravilnost vsestransko osvetljevala in podpirala z mnogimi navedbami dejanskih napak, ki jih je tako točarenje povzročalo. S to akcijo smo gospoda ministra tako trdno prepričali o nepravilnosti točilnih dovolil trgovcem in branjevcem, 'da je izjavil ponovnim deputaeijam trgovstva, ki so moledovale za podaljšanje teh zmed, d'a se iz stališča, katerega je V stvari zavzel in ukazal izdati prepoved in ustavitev teh točilnic s 1. januarjem 1. 1929, ne umakne več, ter deputaeijam gladko odrekel s pripombo, da bodi trgovec to, kar je, t. j. prodajalec, gostilničar pa točilec in se nimata ti dve panogi nič več skupno mešati, kajti eno je trgovina, drugo pa je obrt. Za to izdatno Prepričevalno akcijo nas je zahvalila četo središnja zveza v Beogradu. Na zagrebškem gostilničarskem kongresu je Zveza podala protestne spomenice za odposlatev na merodajna mesta, Proti krivičnim odmeram točilne takse z zahtevo po reviziji, proti plačevanju 20 Para od vsakega gosta, pri čemer je hotela davčna oblast šteti celo prazne stole kot obiskovalce gostiln, nadalje protest Proti nepotrebnemu registru pri prod iji žganja, ugovore kroti prepovedanju točenja žganih pijač od sobote na ponedeljek in seveda tudi za odpravo trgovsKih točilnic. Nadalje zahtevo, da se vpelje informacijsko postopanje pri podelieva-nju točilnih pravic, da imej tudi zadruga poglavitno besedo pri takih podeljevanjih, za strožjo kontrolo pri točilcih pod vejo in za uvedbo triodstotnega odpisa tako Pri trošarini kakor pri dokladah na osu-šitev in druge gubitke na vinu. Podal se je protest proti podeljevanju točilnih pravic konzumnim društvom na velikega župana in notranjega ministra z motivacijo, da so to vseskozi le trgovinska podjetja z mešanim blagom, omejena le za svoje člane in jim zaradi tega enako trgovstvu ne pristojajo pravice točilne obrti. Dne 26. julija se je vršila v Beogradu konferenca vsega gostilničarstva pri Osrednji zvezi v Beogradu. Ker zaradi Pomanjkanja sredstev ni bilo mogoče poslati delegata, smo podali pismene referate z osmimi točkami vsako za sebe obdelano, in sicer protestno Izjavo proti Prevelikim dokladam oblastnih skupščin In sploh avtonomnih korporacij. Zahtevo Po odpravi registra, zahtevo po odpravi Pavšalirane takse na gostilničarske goste, pritožbo proti nepravilnemu in krivičnemu odmerjanju točilnih taks. posebno podeželskim gostilničarjem, protest Proti plačevanju oglednih stroškov komisijam. tičoč se hlgijensklh ogledov, razne Predloge k Izpremmbl pravilnika, poročilo o predlogih, kakor smo lih podali pri tukajšnji obrtni zbornici k zakonu o trošarini in končno referat k ured'tvl enotne stanovske organizacije. Predsedstvo srednjega saveza smo naprosili, da našo zvezo na tej plenarni seji polnomočno zastopa, naše predloge osvoji, po možnosti upošteva in na posameznih oblastnih re-sortih po možnosti uveljavi. Hrvatske zadruge in zveze so podale ostre proteste proti plačevanju policijskih taks ob asistencah pri raznih prireditvah. Tudi tej akciji se je naša zveza pridružila. Culi smo, da ie bil g. notranji minister za odpravo iste in baje tudi že oddal tozadevni odlok. Ali krajevne oblasti so menda dotični odlok izgubile, ker se nič ne opazi, da bi se po njem ravnale. Proti prepovedi točenja pijač v rudniških krajih ob plačilnih dnevih se je zveza pridružila prizadetim zadrugam z osebno in pismeno intervencijo. Ali uspeha do danes še ni opaziti. Ob prilikah podaljševanja termina za odpravo trgovskih točilnic se je zveza vehementno pritožila pri velikem županu, notranjem ministru in finančnem ministru, tako da je dobila celo ukor zaradi pre-ogorčenih stavkov. Proti odredbi ministra za socijalno skrb, da bi pivovarne in njih založniki ob nedeljah ne smeli postrezati gostilničarstva s svežim pivom, se je podal ugovor iz umljivo tehtnili razlogov ter se je prosilo tudi trgovsko zbornico za intervencijo. Na kongres hotelirjev v Crikvenici je podala zveza po delegatu Putnika isto-tako svoje predloge k izboljšanju tujsko-prometnih razmer. Proti neprestanim zvišavanjern doklad in davščin oblastne skupščine in avtonomnih korporacij je sklicala zveza v novembru protestni shod v Ljubljani, ki je bil sijajno obiskan in na katerem so zborovalci tako jasno in odkrito dokazali, da je današnja brezobzirna obreme-njevalna politika nad gostilničarsko obrtjo uničevalna ter glasno zahtevali, da se mora s to tendenco odjenjati. ako nočejo merodajni činiteiji imeti iz gostilničarjev na mestu onega faktorja, ki z največjimi bremeni vzdržuje državni in deželni ustroj, da namesto tega pade tistim, ki ga sedaj uničujejo, kot brezposelni državljan v breme. Na shodu sklenjeno resolucijo smo razposlali vsem v poštev prihajajočim ministrstvom. kakor tudi domačim krajevnim oblastvom. Na poročilo iz Beograda, da Je hrvatsko trgovstvo še enkrat roma- lo v Beograd in hotelo finančnega ministra premotiti z lažnivo trditvijo, da bo država izgubila .300 milijonov na taksah, ako ne bo trgovstvo točilo vina Urno smo si nato izposlovali pri finančni direkciji natančen seznam v ljubljanski oblasti od trgovstva vplačanih taks, ter na podlagi tega kotištatirali. da bi morda v celi državi odpadlo nekaj milijonov na taksah, ampak ne tri sto, marveč morda komaj tri, kajti v ljubljanski oblasti je bilo vplačanih taks po trgovcih 600 tisoč v letu 1928. Drugo odpade na Hrvatsko, na Srbijo pa pride malenkost, ker tam sploh ni bilo te polomijadc s trgovskimi točilnicami. Nadalje sino k tej končni akciji zaprosili vse naše članice zadruge za pri-poslatev protestnih resolucij, katerih smo po 30 in trideset s primernimi spisi poslali notranjemu ministru g. dr. Korošcu in finančnemu ministru. To je bil poslednji kanon, katerega smo v tej akciji zažgali, in upamo, da je sovražnik premagan, ter da se bomo vrgli v bodoče lahko zopet na drugo bojno polje, ker je še veliko ljulike za izčistiti iz pšenice. Vsa ta našteta dela smo razmnožena pošiljali vsem drugim našim posestrimarn, t. j. zvezi v Mariboru. Udruženju v Zagrebu, v Osijeku, v Novem Sadu. v Dubrovniku, Sarajevu in središnjernu save-zu v Beogradu. Vsakokrat z nujno prošnjo za složno postopanje in sodelovanje v enakem smislu in to je povzročalo, da smo tudi mi z vlogami od onih strani vedno sodelovali in njih pritožbe solidarno podpirali. Edino to je tista činjenica. ki pripravi končno gospode na najvišjih mestih do uvidevanja, da je krivica splošna in se mora odpraviti. Jasno je tedaj, da ako bi ne bilo gostilničarstvo toliko organizirano kakor je in nudilo v svojih organizacijah' toliko odporne sile, bi bila usoda gostilničarstva še za 99% slabejša. Poleg teh' glavnih naporov in dela je bilo tudi še na stotine raznih intervencij za posamezne člane poedinih zadrug, nešteto pritožb proti lokalnim odredbam, podajanje pravnih nasvetov posameznikom in našim članicam ter vzdrževati neprestano pažnjo nad vsakim krivičnim pojavom, proti kateremu se je nemudoma podajalo vloge, ter moramo reči. da ne vemo. da bi bili le najmanjšo stvar prezrli in se ne pravočasno lotili, tako. da se je dosedaj še ve- Centralna vinarna d. d. V LJUBLJANI-Sp. Šiška, Frankopanska uk 11 Telefon 2673. Teteton 2b73 opozarja cenj. občinstvo na svoja zajamčeno pristna prvovrstna domača, štaierska in dolenjska vina. Na zalogi pa ima tudi zajamčeno pristna dalmatinska vina lastne preše. ..Centralna vinarna" kupuje v Dalmaciji ie grozdje in pieša sama, druga vina pa kupuie ie od vinogradnikov. Pridite in poskusite! Niste obvezani, da tudi naročite! dno zgodil«, ko je prišel eden ali drugi opozarjati na to in ono dejstvo, se mu je lahko reklo: tovariš, to je že vse storjeno in se mu je prečitalo dotične spise, tako da je sleherni z zadovoljnim oddihom zopet odhajal. Pod 570 številkami je šlo iz pisarne nad pol drug tisoč spisov v sivet. Zveza je imela en občni zbor, dve odborovi seji in en shod. Na plenarni od-borovi seji dne 6. julija 1927 predlagana podporna blagajna Gostilničarska samopomoč za slučaj smrti je prišla na občnem zboru dne 30. januarja lanskega leta do definitivne ustanovitve in pričela dejansko s 1. marcem s svojim blagonos-nim delovanjem. Ker pride zadeva pod posebno točko v poročanje in razgovor, končujem poročilo o delovanju zveze v preteklem letu s priporočilom, naj cenj. članice zadruge in njih načelstva ne pozabijo, da potrebuje vsak napor, bodisi fizičen ali duševen, moralne in gmotne podpore. In ta opora so edino načelstva zadrug. Cim smotrenejše bodo tc svojo centralno organizacijo znale in hotele ohraniti, teni krepkejša, smotrenejša in uspešnejša bo lahko borba, kajti sleherni mora priznati, da se brez sredstev niti svinčnika ne more kupiti, kamoli dmgega pis. materijala, ki ga neprestano delo, ki je vse usmerjeno le za vaš dobrobit, dan za dnem požira, zato prosimo pri tej priliki, ponesite svojim zadružnim članom zagotovilo, da je ta vaš osrednji urad edini posredovalec med vami in oblastmi, potom katerega je tudi delo posameznim zadrugam močno olajšano, ker sicer bi se morale zadruge same boriti tudi proti splošnim neprilikam, kar bi veljalo vsako posamezno zadrugo mnogo več, kakor pa je ta minimalni prispevek za vzdrževanje zvezi ne pisarne, za katerega se povrhu dobiva tudi stanovsko glasilo »Gostilničar« z vsemi mogočimi poročili in navodili, ki so dandanes zavednemu gostilničarju več kakor potrebni. Gostilničarska samopomoč. Ta blagotvorna ustanova Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani se je že v prvih desetih mesecih svojega obstoja obnesla idealno in kakor je v začetku v takili inštitucijah mogoče, izpolnila točno ysc štatutarično in zakonito jej predpisane obveznosti. Z ozirom na dejstvo, da je bilo v začetku v pretežni večini članstva že nad 45 let starih tudi umrljivost bila številnejša, kakor se v obče računa. Tehnika namreč šteje pri zavarovalnicah, ker je povprečna starost izpod 45 let na 1% umrljivosti. Pri nas pa je prvo leto znašal 2 in pol odstotka Ker je bilo le na podlagi člena 6 pravil, ki določa za nad 45 let stare člane enoletno karenčno dobo, t. j., 'da mora biti tak vsaj eno leto vpisan, da zadobe preostali popolno zavarovalnino, omogočalo, da so sc vse zavarovalnine primerno poravnale. Upravni odsek je vsled te določbe sklenil, da sc šteje pri vsakem članu, ki pred potekom karenčne dobe umrje, toliko nresecev, kolikor jih je preživel kot član. Vsega članstva je bilo do konca leta 1771. Umrlo pa jih je v 10 mesecih obstanka blagajne 41. Vseh vplačil je bilo 169.000 Din. Vseh upravnih stroškov z začetnimi pripravami, inventarjem in drugim vred, poštnine, tiskovine itd. okrog 24.000 Din. Vseh podpor se je izplačalo 138.000 Din. V blagajni oz. v poštni hranilnici je preostalo z 31. decembrom 6000 Din. Umrli so sledeči člani: Rajner Amalija v Zagorju, Jordan Frančiška v Trbovljah, Cetinski Matija na Moravi pri Kočevju, Remškar Franc na Brezovici, Petrič Ivan v Markovcu pri Starem trgu, Kavčič Marija v Tržiču, Vidmajer Anton v Trbovljah, Ponikvar Terezija na Bloški polici, Zabukovec Ana v Ljubljani, Ručigaj Jernej v Kranju, Seljak Anica v Domžalah', Kobe Matija na Uncu, Bast Friderik v Laškem, Oblak Jožef v Zabnici pri Škofji Loki, Balant Jožef, Klevišče pri Litiji, Ferderber Frančiška v Kočevju, Perušek Franc, Podcerkev pri Starem trgu, Vanossi Jo-sipina v Kamniku, Robavs Peter, Loka pri Zagorju, Fajfar Marija v Sori pri Železnikih, Cukjati Josip v Št. Gothardu, Mali Ana na Vačah, Smerke Alojzij v Žužemberku, Skrabar Franc v Višnji gori, Florenini Ema v Trbovljah, Grad Karol v Laškem, Kavčič Franja v Ljubljani, Arh Ivana v Bohinjski Bistrici, Grebenc Alojzija, Škofja Riža pri Trbovljah, Klun Franc, Livold na Kočevskem, Pakiž Angela v Ribnici, Brenčič Jožef na Vrhniki, Dečman Helena, Hrušica, Gorenjsko, Miiller Anton st., Domžale, Ban Rozalija, Videni ob Savi, Jakoš Marija, Kresnice ob Savi, Perne Franja v Tržiču, Rovšek Ivan, Kresnice ob Savi, Usnik Marjeta, Rudnik pri Ljubljani in Ladislava Korbar v Toplicah - Zagorje. Za slednja dva slučaja se bodo v mesecu januarju prispevki pobirali. Proponira sc na občnem zboru Zveze, ki se vrši dne 21. t. m. v Ljubljani, skleniti to podporno blagajno urediti tako, da bo vsak član zadruge tudi član tega podpornega inštituta. Da bi sc prispevki plačevali le enkrat na leto bodisi direktno ali potom zadrug, s tem bo članstvo narastlo daleko preko treh tisoč in bo podporna akcija vsled zmanjšanja upravnih stroškov in poštnine, donosa obresti itd. najmanje trikrat večja kakor pa je danes. Moramo pohvalno priznati, da vršijo člani človekoljubno svoje prispevke precej točno, da se je zamogto še dokaj v kratkem času izvrševati vsa izplačila. Zavarovanje. Zavarovanje je ena najvažnejših gospodarskih potreb in brez zavarovanja ne more biti noben posestnik ali gospodar. Zlasti potrebuje vsakdo požarno in življenjsko zavarovanje, tako posestnik hiše ali gospodarstva, kakor uradnik, delavec ali kmetovalec. Kdor ima premičnine in nepremičnine, treba je. da iste zavaruje proti škodi od požara, ker le v tem slučaju mu odškodnina nadoknadi nastalo škodo. Življenjsko zavarovanje pa preskrbi človeka za starost, ko pride bolezen in oslabelost, ko odpove delavna in pridobitna moč; to zavarovanje preskrbi tudi sorodstvo zavarovanca za slučaj njegove prejšnje smrti. So še druge vrste zavarovanja, ki so v isti meri potrebna, kakor: zavarovanje proti telesnim nezgodam, proti škodi odi vlomske tatvine, transportno zavarovanje i. t. d. Za provedbo zavarovanja proti škodi od požara ter življenjskih zavarovanj, bodisi za večje ali manjše zavarovalne glavnice, kakor tudi za vse ostale vrste zavarovanja, priporočamo naš najstarejši domači zavarovalni zavod »C r o a 11 a«, zavarovalna zadruga, ki je bila leta 1884 ustanovljena od občine svobodnega in kraljevskega glavnega mesta Zagreba, je tedaj več kot 45 let star zavod. Zavarovane vsote v vseh poslovnih panogah značajo danes pri »Croatiji« preko 9 milijard dinarjev. Število zadružnih članov znaša okoli 100.000. Jamstvena sredstva zavoda znašajo okoli 80 milijonov dinarjev. Centrala »Croatie« se nahaja v Zagrebu, Marovska ulica št. 1, v lastni palači. Podružnice in glavna zastopstva so ^ sledečih mestih, Banjaluka, Beograd, Dubrovnik, Ljubljana, Maribor, Novi Sad, Osijek, Sarajevo. Split, Subotica, Šibenik, Veliki Bečkerek. Lastne svoje zgradbe ima Croatia« v. Zagrebu, Ljubljani, Splitu, Osijeku, Subotici in Banjaluki. Nemška sodba o na .eni tujskem prometu in propagand?. Neka ugledna nemška strokovna revija je nedavno priobčila daljši članek o tujskem prometu v Jugoslaviji in o smo-treni propagandi, ki jo leto za letom vodijo v inozemstvu naše tujsko-prometne organizacije. Naj navedemo le del tega članka, ki mora z veseljem navdati vsakega našega čitatelja. Ni dvoma, piše člankar, Jugoslavija je postala v modernem prometu moda. V glavnem Nemci potujejo na solnčno obal vzhodne Adrije; poleg njih igra tudi češki element, — iz razumljivih narodnostnih simpatij, — večjo vlogo. Italijani niso priljubljeni. Angleži obiskujejo le Split in izkopine v Solinu ali pa vznemirjajo dal-matnsko vodovje s svojimi križarkami in zrakoplovi, kakor se je to zgodilo koncem septembra. Nemec vsaj ne nosi zastonj svojega dobrega denarja v Jugoslavijo. Pokrajine, otoki, polotoki so neizmerno lepi. Palme, solnce, kopeli do začetka novembra, vse to se dobi v Jugoslaviji, le mnogo ceneje kakor na rivijeri. Ne samo tarife, ampak tudi cene so točno fiksirane ter ostanejo tudi stalne. Kalkulacija izdatkov je naravnost vzgledna. Sicer tudi ne manjka na tem blagoslovljenem koščku zemlje različnih taks In doklad, teh neizogibnih spremljevalcev vseh hortelskih računov na svetu, vendar pa ti izdatki bazirajo vsaj na procentualno znosnih temeljnih cenah. Ničesar si potnik bolj ne zaželi, kakor približne pravilnosti svojega proračuna. To je glavni vzrok, zakaj je Jugoslavija tako priljubljena kot tuj-sko-prometna dežela. Komfort igra v Jugoslaviji seveda manjšo vlogo. Povsod se opaža, da je tu vladala do nedavno še primitivnost in Pogoje za bivanje razvajenih tujcev, da se povsod potrudijo, ustvariti boljše Jugoslavija je še »ein DornroschenIand« Nato opisuje pisec lepote našega Primorja, bujno vegetacijo in sledove stare “fvatske kulture, hvali podjetnost prebivalstva in uvidevnost naših prometnih ustanov, ki znajo z znatnimi popusti privabiti v deželo tujce, ter se vprašuje, zakaj se tudi v Nemčiji ne uvedejo slične ugodnosti na železnicah in parobrodih. »V propagandi nas Jugosloveni, ki jih v tujsko-prometni kulturi vsekakor nad-toriljujemo, odločno prekašajo. Uspeh Pač ni izostal. Moramo priznati spoštovanje onim, ki se jim je posrečilo v malo letih pričarati eno najbolj cvetočih tuj-sko-prometnih industrij Evrope. V Jugoslaviji se mnogo gradi in investira, vendar pa je treba še mnogo storiti na tem Polju.« Naše solidnosti pisec nc more prehvaliti ter poudarja, da se tujec pri nas lahko nastani v hotelih, ki se imenujejo prvorazredni, ne da bi se mu bilo treba bati, da bo oskubljen. Priporoča svojim rojakom, da posnemajo Jugoslovene v tem, da v glavni sezoni kljub prenapolnjenosti ne navijajo cen. »Nemci so v Jugoslaviji povsod čim najlepše sprejeti; vsa pota so jim odprta in ni se jim treba (kakor v Italiji) bati, da se bodo kjerkoli spodtaknili. Resne ovire razmahu jugoslovenskega tujskega prometa pa so: nerazčiščena politična situacija in večni strankarski boji na znotraj in zunaj, ki pa so sicer precej podobni našim lastnim političnim razmeram (nemškim namreč).« Ta članek jasno kaže, kako ogromno kulturno in narodno - gospodarsko delo vrše naše oficijelne tujsko-prometne organizacije doma in na tujem. Ta društva so izdala velikanske vsote za propagando v tujini, od javnih in privatnih faktorjev pa so dobivala v ta namen le neznatne subvencije, tako da so morala skoro vse te izdatke kriti iz dohodkov svojih potovalnih pisarn. Priporočamo, da se naše občinstvo v večji meri poslužuje udobnosti, ki mu jih nudijo naši oficijelni potniški uradi (»Putnik«) ter da kupuje vozne listke itd, le pri rajih, ker jih dobite po isti ceni kakor pri železniških blagajnah. A. V. P. Raznoterosti. RAZGLAS. Pričenši z 1929 letom se namesto dosedanjih sejmov vrše isti vsak drugi torek v mesecu, in sicer: Kramarski in živinski sejmi: dne 8. januarja, 12. marca, 11. junija, 13. avgusta, 8. oktobra in 10. decembra. Živinski sejmi: dne 12. februarja, 9. aprila, 14. maja, P. julija, 10. septembra in 12. novembra. Ako pade sejmski dan na praznik, se vržl dotični sejem prvi prihodnji delavnik. Županstvo mestne občine v Kamniku. Ljubljanski oblastni proračun potrjen »Trgovinski list« poroča v svoji včerajšnji številki, da je finančni minister odobril proračun ljubljanske oblasti z dohodki 69,639.206 Din in s tem tudi vse davščine v predlagani izmeri. Znižal je le 200odstotno oblastno doklado k državni taksi za gostilniške in kavarniške pravice na 50 odstotkov. Bifeji smejo prodajati pijačo samo v zaprtih steklenicah. Iz Beograda poročajo: Ministrstvo za notranje zadeve je odredilo, da se mora od 1. januarja t. 1. uporabljati čl. 83. pravilnika o gostilnah, kavarnah in ostalih obratovalnicah, v katerih se točijo alkoholne pijače. Naredba je veljavna za vse obratovalnice, ki jih predvideva čl. 82. omenjenega pravilnika. Zaradi tega so bile v zadnjih dneh po vseh beograjskih bifejih po naredbi policije odstranjene mize. Točenje alkoholnih pijač na malo je zabranjeno tudi v trgovinah z mešanim blagom in sličnih obratovalnicah. Te smejo razen pijač, omenjenih v členu 45. pravilnika, prodajati navadne pijače samo v zaprtih steklenicah in sicer pod predpisanimi pogoji. Ta naredba ministrstva za notranje zadeve je veljavna za vso državo. Prodam hišo s pripadajočimi poslopji in z vsem inventarjem vred. Hiša, v kateri je trgovina in gostilna, stoji ob cesti. Gostilna je edina v župniji. Pojasnila daje Ivan Buh, trgovec v Črnem vrhu, pošta Polhov gradeč. Posetite veliko oblastno VINSKO RAZSTAVO z vinskim sejmom dne 3., 4. in 5. marca 1929 v Ptuju. Vinska trgovina In restavradla Peter Stepli. So- Šiška 256. pripororoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriSkih, istrskih in Štajerskih vinskih eoric Telet. St. 262. I. slove ska tovarna mirti voda sa-frid id. Ljubljana. Slomškova sl ca št. 2/ priporoča: •od sviCo in poku lice, •»aravn1 matinou' in Oitpono« sok. nadalje sadne pijače v patentnih steklenicah: jagadottec nektar, krista no ci- tron^do in jabolčni biser. Gostiinič rji, podpirajte lastno podjetje! JSLJKL PERJE, PUH IN KAPOK PRIPOROČA A. & E. SKABERNE, LJUBLJANA ♦s MALINOVEC zajamčeno pristen, izborne kakovosti, izdelan samo iz pravih gorskih malin, kakor tudi neoslajen malinov sok (Succus), prodaja v vsaki množini po zmernih cenah t vornica „ALKO“ r„ib,8 Ljubljana, Kolizej Veletrgovina Andrej Mejač v Komendi pri Kamniku Veletrgovina priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih, priznano dobrih = VIN =- katera se stavijo z lastno priliko na dom, ali razpošiljajo franko po železnici na postajo kupca! H N M M N K M M [mi N l* fi N N Raznovrstno mineralno vodo Kakor: Rogaški Temnel vrelec, Stvna vrelec. Donati vrelec* Radinsk- zdravilni vrelec, Giesshllbelsko slatino. Prebiausko slatino Gteichenberšk' Emin vrelec, Gleichenberšk Konstantin vrel-Karinvovarski mlinski vrelec. Nieder Seiters, Fram Jožetove grenko vodo. Huftvad’ fanos areoKo vodo. Subersko Srebrenico irlaorvtr R. Šarabon, Uubtiana. /jairgjvinu »aacirisKsgt oiagt u> gievm itltfi ti>natlh in inozemskih mlncrcml* »en Cenikf na razoniago! I a (udi naiboltt« truncosfci cettrli >i ir> ‘KSant* fiat ao <*k> a litri nul. n Is [m H lM M M fi n M m M 8 /ANI) MESU © ffiif VOlJlLNA ZNAMKA DOBi SE V VSEH fRGOVlNAH, KI St 'jeCA|0 S PKODAIO IEGA PREDMETA nnizjEoiiuHizHi PRIBOR iLOUA IN UAZPOSILJALNICA ZA JUGOSLAVU> SREČKO PODGORNIK MARIBOR. MAISTROVA 3 m LIKERJC: Medicinalni cognac laični cognac Rum Jamajka - runa Pelinkovec Slivovko Tropnovec Sadjevec Brinjevec Vermut vino Malinbvec in neoslaien Malino« sok (Succus) Rumosol Špirit v najboljši kakovosti in po najnlžjl ceni priporoča »ALKO« IruvbK i o. « Ljubljana. Kofizej I I a 8 d s a s d a S 4 ?! wamrm masm m 'm m^i w uUOOOOOOOO' fea Nalboljfii v maierijalu in konstrukciji so: i | j Šivalni stroii in kolesa j Ji 8$lllg^ znamke ,Gritzner“ tn g „Adier“ za dom obrt “ in industrijo. — Pie- | y tiln „l)ubied“. pisalni ..Uranla**. le pri JOSIP PETEUNC, Ljubljana Na obroke: Poduk vezenta brezplačen i iiupujfe le pr« tvrdkah, ka n senu ra jo v našem glasilu E iiuGust mm LJUBLJANA Dunajska cesta 13. £ALOGA RAZNOVRSTNI: JA NAMIZJA /.A UOSTli. HOTELE (N KAVARNI zamAške o d d ■ i a Liubl sanska ndustriia ornatovih zamaškov JELAČIN & KOMP. UUBUINI I uccausM < j«>»c.tuiu »uoko ivauaiucim ooucDaCuuiius 4»m iua. i *tca visi aunununi in Daieii*ianu vini poauezc gosuinicariem oajccnen (n naisolidneje tvid k« T. MENCINGER, Lfabltf aa{ vogal Sv. Petra ceste tn Resljeve ceste. r% *»•»*. » wh ir I fifovarna n€NiQNu v lijiibljani (Spodnja Siika) priporoča svoje izborne izdelke, kakort marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah. Ilott« se tud) trooin« Ib slada* o im a. «d to kot ii Vlasta kraa *alo ariaorodltlva. t. & E. Skaberni Ljubljana Največja Izbira češkega in angleSkega sukna, O GARJE srab, kraste, lišaje odstranjuje pri človeku in živalih Naftol - mazilo, ki je brez duha in ne maže perila — 1 lonček za eno osebo po pošti 7 Din pri TRNSOGZT, lekarni, Dublinu Slovenila. 000000000000 Mii ii gostilničarske zadruge v mani Gosposvetska cesta štev. 16 posreduj« brezplačno za vsa slnftfec Iščoče : v gostilničarskem obrtu : Gospodarji Iz Ljubljane plačajo 1 Din, ■ z dežele 4 Din. :--- ■:: Tovariši gostilničarji i Postu-žnfte «o le agodne prilike I Zaloga stekia. porcelana m svetlllk FR. KOLLMANN, Ljubljana dovoli gostilničarjem in kavarnarjem pri večl naročbi izdatno znižane cene. E E El Kupujemo EIEE1I3E1EEEEEI3B J Ll JJJJ J !EBQ 13 zlato, srebro in platin in plačamo 1 srebrno krono Din 3-69 — — 2 srebrni kroni Din 7 20 5 srebrnih kron Din 18 — Prevzamemo v pozlatenje in posrebrnenje. Tovarna za ločenje dragih kovin Ljubljana VIL Sv. Jerneja C; 8. Ljubljana, Stara pot štev. 1 (poleg Leonišča) priporoča svo. priznano dobri »MAJARONCKOV® špiritov in vinski kis ter prvovrsten kis za vlaganje sočivja. Ustanovljena leta 1886. Telefon štev. 2578. Pristni in pravi KAVČIČEV RASTLINSKI ŽELODČNI LIKER inan in preizkušen kot zanesljivo domače zdravilo že nad 20 let izdeluje in dobavlja EDINO LE Kaztlinska destilacija JFLORIAN" (Izdelovalec fcdrannf< Kavčič) družba t o. z v Ljubljani, Gosposvetska cesta 13 (Kolizej) Vsaka pristna steklenica ie opremljena z originalnim podpisom: Za pristnost jamči Varujte se ponaredb, ki se prodajalo namesto pristnega Kavčičevega »FLORIANA« Izdaja m zalaga Zveza (o»ti!nKarskife *»4nig v Ljubljani. — Odgovora! urednik Iva? Hercog. — Za »Nar. tiskarno: Pr. J&eriefc. Glavna zaloga rudninske vode IVAN JELAČIN, LJUBLJANA nudi po naiue o d n e jš i b cenah Rogaški Tempel vrelec, Styria in Donat vreleo, Radenski zdravilni vreleo In mn« drug« domačo In Inozemske rudninske zdravilne vode* Zahtevajte cenik! Ustanovljene IKK8 ločna oostrežbal STGLARlNA V SODRAŽICI eKIPOROCA BOGATO .ZBIRO KAZNIH CENENIH STOLOV ,£A GOSTILNE, KAVARNE, DRUŠTVENE DVORANE ITD NADALJE ZAKLOP-NE STOLE IN MIZE, RAZTEZNE NASLANJAČE S PLATNOM, STOJALA 2A CVETLICE L T. D. ti GOSTILNIŠKIH MIZ IN 24 STOLOV DIN 1332 — CENIKI NA RAZPOLAGO JEDILNO ORODJE oprave za hotele, restavracije, kavarne, bare, sanatorije in gospodinjstvo. HLPHKA SREBRO Proizvodi svetovne tovarne „Sandrik" d. d. tvomice srebrnine in kovinskih predmetov Dolne Hamry