Poštnina plačana v gotovini
Katoliški
S ped. in abbon. postale - I Gruppo
L
x -
Polletna naročnina.L 900
Letna naročnina.L 1.800
Letna inozemstvo.L 2.800
Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
Gorica - četrtek 10. januarja 1963 - Trst
Kaj se dogaja v Kongu?
Posamezna številka L 35
Protest sibirskih kmetov
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
G o r 1 z 1 a, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177
PODUREDNIŠTVO:
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Leto XV. - Štev. 2 (724)
OB PRAZNIKU SV. DRUŽINE
Pismo prevzv. g. goriškega nadškofa
Dragi verniki!
Nedelja 13. januarja je letos posvečena Sv. Družini in našim družinam ter je obenem tudi dan posvečen šoli.
Praznik Sv. Družine nam postavlja pred oči družinsko skupnost, kjer je živel z Marijo in Jožefom Jezus in je ob njih rastel v starosti, modrosti in milosti. Skromna je bila Sv.Družina, saj je živela le od dnevnega dela, a sestavljale so jo osebe polne ljubezni in ponižnosti, bogate na milostih in pokorne svetim božjim odredbam.
Jezusa, Marijo in Jožefa je Bog obdaril z izrednimi odlikami pa vendar so živele skrito življenje za zidovi nazareške-ga doma. V tem domu se je pripravljal Sin božji na delo za odrešenje sveta. Nič čuda zato, če krščanske družine obhajajo ob Sv. Družini svoj letni praznik. Tudi te morajo postati prava žarišča, res podobna nazareški družini.
Žarišče zakramentalnega življenja najprej. Družina nastane ob zakramentu sv. zakona. Posebne stanovske milosti posvečujejo zakonca, da živita v ljubezni in zvestobi ter da vzgajata svoje otroke, ki so postali otroci božji po sv. krstu.
Žarišče krščanskih kreposti kot so vera v skrivnostno vodstvo božje Previdnosti, goreča ljubezen do Boga in do bližnjega, delavnost, velikodušnost, pripravljenost za žrtve...
žarišče molitve. Družinska molitev ima veliko nalogo, da veže družinske člane med seboj in z Bogom, da uvaja otroke v pogovor z Bogom in v javno bogoslužje Cerkve.
žarišče miru. Ce v družini vladata zvestoba in medsebojna ljubezen, če so otroci do staršev odkriti in imajo vanje zaupanje, če vsi delajo za skupni blagor, potem je v družini mir. V takih družinah se otroci vzgajajo v dobre člane Cerkve in države.
Vsi molimo, da bi bilo mnogo takih družin v naši nadškofiji!
Zlasti mladi zakonci naj gledajo družino v tej luči in naj se trudijo, da bodo njihove družine krepostne. Oni pa, ki se pripravljajo na zakon, naj gradijo svojo družino po zgledu Sv. Družine. Vsak, kdor pri tem pomaga, posamezniki ali razne katoliške organizacije, ima pri tem veliko zasluženja In sadov.
Vzgojno delo otrok prinaša staršem mnogo skrbi. Zato jim priskoči na pomoč šola, ki po svoji zamisli izobrazuje In vzgaja mladino. Naravno pravico Imajo starši do šole, id Jim je nihče ne sme kratiti In sicer take šole, ki temelji na krščanskih načelih in zdravih krajevnih izročilih.
Škofje treh Benečij so izdali o tem posebno pastirsko pismo In določili, da se vsako leto obhaja med drugim tudi dan šole. Priporočili so staršem, naj poskrbijo svojim otrokom vso možno šolsko izobrazbo, da se primemo pripravijo za življenje. Zato naj bo šola res kraj, kjer otroci in učeča se mladina dobi umsko izobrazbo In srčno vzgojo, da bo tako izpolnila poslanstvo, kl ga od nje pričakujejo starši in vsa človeška družba.
Vsem družinam, vsej učeči se mladini ter vsem vzgojnim zavodom in šolam pošiljam svoj nadpastlrskl blagoslov.
t ANDREJ, nadškof
Gorica, praznik sv. Treh kraljev 1963
Canterburški nadškof odstopil
Kraljica Elizabeta je sprejela ostavko canterburškega nadškofa dr. Havvletta Johnsona, kii ima 88 ilet. Nadškof je svojo ostavko opravičil z motivacijo, da žoli imeti več časa za pisanje. Sedaj piše lastno biografijo in se pripravlja na vrsto predavanj.
Zadnji dnevi starega leta so bili za predsednika kongoške pokrajine Čombeja usodni. Potem ko se je več kot eno leto dni na vse mogoče načine izmikal že sprejetim obveznostim, da bo priznal oblast osrednje kongoške vlade v Leopoldvillu in tako na miren način rešil eno najtežjih političnih kriz v Afriki, je prišla tudi zanj ura odločitve. Že več tednov so krožile novice, da mislijo čete Združenih narodov začeti resno vojaško ofenzivo proti Čombeje-vim vojakom. V ta namen se je pred dvajsetimi dnevi mudilo v Kongu ameriško vojaško odposlanstvo z generalom Trumanom na čelu, »da preuči potrebe kongoške vojske«. Toda za tem uradnim poslanstvom se je skrivala ameriška odločitev, da napravi enkrat konec katanški krizi. V ta namen se je omenjeno odposlanstvo obširno posvetovalo z zastopniki OZN v Kongu in sklenilo poslati četam Združenih narodov vso potrebno vojaško pomoč.
Za Božič je bilo v Katangi še vse mimo. Čombejevi vojaki ter vojaki mednarodnih oddelkov so si še v navidezni spravljivosti svete noči voščili vesele in mirne božične praznike. Toda že čez dva dni, to je 27. decembra proti večeru se je položaj nenadoma spremenil. Prišlo je do prvih sporadičnih spopadov med vojaki obeh strani v okolici katanške prestolnice Elisabethvilla. V začetku se je zdelo, da gre za navadne vojaške zdrahe, kakršne so bile pogosto na dnevnem redu ves čas, odkar so v Kongu mednarodni oddelki. Toda slednji so brž prešli takoj v protinapad in uspešno predrli in zavzeli vse postojanke Čom-bejevih žandarjev, ki niso nikjer postavili proti kakega večjega odpora. Tako so čete ZN s precejšnjo lahkoto in skoro brez prelivanja krvi zavzele prestolnico Elisabeth-ville. Combe je zbežal v sosedno Rodezijo, odkoder je zagrozil Združenim narodom, da bo začel z gverilo proti njim, če se ne u-maknejo iz Katange. V kraju Ja-dovillu so njegovi žandarji res pred umikom uničili številne naprave družbe »Union Miniere«, kakor tudi pognali v zrak električne vode, tako da je večina industrijskih objektov omenjene družbe morala prekiniti z delom.
ZDRUŽENI NARODI IN Z D A
Razvoj dogodkov v Katangi je presenetil večino mednarodnih krogov in še najbolj Čombeja samega, ki si ni pričakoval tako naglega in učinkovitega nastopa čet Združenih narodov. Toda poveljstvo čet ZN v Kongu se je za ta nastop že dalj časa pripravljalo. Glavni tajnik U Tant je za svoj načrt o ureditvi kongoškega vprašanja pridobil najprej ameriškega predsednika Kennedyja, kateremu je predočil nujo, da se Čombeje-vi dvoličnosti napravi enkrat konec, kajti drugače bodo mednarodne čete lahko še deset let v Kongu, ne da bi opravile svoje poglavitno poslanstvo. Najprej se je mislilo, da bodo dovolj gospodarske sankcije, toda končno je prevladalo prepričanje, da je treba istočasno ojačiti vojaški potencial mednarodnih čet. K tej odločitvi za obračun s Čombejem so silile tudi prazne blagajne Združenih narodov kakor tudi osrednje kongoške vlade v Leopoldvillu.
Ameriški vladi ni zato preostalo drugega, kot da se odloči ali za nadaljevanje misije ZN v ne-
dogled (in po stari navadi prevzame nase večino stroškov, ker ostale države nočejo ali ne morejo plačati svojih prispevkov) ali pa za resen nastop proti Čombeju, ki je s svojim zavlačevanjem vodil vse za nos. Odločila se je za drugo pot in v tem smislu dala glavnemu tajniku U Tantu vso materialno in diplomatsko pomoč za izvedbo njegovega načrta. — Drug razlog za tako odkrito podporo ZDA nastopu Združenih narodov proti Čombeju je iskati v kritičnem položaju, v katerem se nahaja osrednja vlada ministrskega predsednika Adule. Da prepreči nove notranje homatije v Kongu, se je Wa-shington odločil, da podpre Adu-lovo vlado, ki kolikor toliko jamči, da ne bi Kongo zašel pod sovjetski vpliv.
Francoski predsednik De Gaulle je nepričakovano hitro odgovoril na Kennedyjevo ponudbo raketnih izstrelkov »Polaris«, o kateri sta se ameriški predsednik in angleški ministrski predsednik Macmillan sporazumela med razgovori na Bahamskih otokih. Kolikor se je zvedelo, ni odgovor tako enostaven. V bistvu je general ponovil svoje staro stališče, da mora Francija nadaljevati svoja prizadevanja, da si ustvari lastno udarno atomsko silo. Kar se izstrelkov »Polaris« tiče, pravi, da v tem trenutku ni vprašanja za Francijo aktualno, ker nima še potrebnih podmornic, s katerih se spuščajo o-menjeni izstrelki. O tem vprašanju so po mnenju francoske vlade potrebna še nadaljnja pogajanja.
V tej zvezi piše »New York Times«, da je namen Kennedyjeve ponudbe bil vzpostaviti dvogovor s francoskim predsednikom o u-stanovitvi večstranske atomske sile v okviru Atlantskega zavezništva, kar na drugi strani v bistvu odgovarja De Gaullovi zamisli o
ameriško-angleško-francoskem di-
rektoriju. Zato se je De Gaulle zavedal važnosti ameriške odločitve in ni zato kategorično zaprl vrat pred nadaljnjimi pogajanji. Na drugi strani pa ni mogel krat-komalo sprejeti ameriške ponudbe predvsem iz dveh razlogov: 1. ker praktično ne spreminjajo sedanjega stanja pred letom 1970 in 2. ker bi Francija še vedno ostala na slabšem od Velike Britanije, kateri so ZDA zaupale atomske tajnosti. Zato dokler ne bo Francija tudi v tem oziru izenačena z Veliko Britanijo, bo De Gaulle težko odjenjal od svojih prvotnih zamisli.
Če je francoski predsednik tako
»Telstar« spet deluje
Ameriški satelit »Telstar«, ki omogoča ameriška in evropska televizijska videnja in ki ga je zamislila ameriška telefonska in telegrafska družba, po treh tednih molka spet v redu posluje. Zadnje čase se je namreč pokvaril in znanstveniki so dolgo časa iskali pogrešek, zaradi katerega ni več deloval. Sedaj so ugotovili, da so bili temu vzrok radioaktivni žarki Van Alleno-vega pasu, ki so prekinili prižigaJne naprave na »Telstaru«.
Satelit je brezhibno delovail štiri mesece, kar je že velik napredek. Odlično je prestal 250 tehničnih poizkusov in pripomogel k 400 televizijskih, telefonskih in telegrafskih oddaj. Pripomogel je k 47 televizijskim medcelinskim oddajam, od teh 5 barvanim. Spomladi nameravajo postaviti v vsemirje drugi »Telstar«.
Z nastopom čet ZN proti Čombeju nista zadovoljni Velika Britanija in Belgija, ker imata pač svoje interese pri rudniški družbi »Union Miniere«, katere dohodki predstavljajo preko 60% vseh narodnih dohodkov Konga. Zato sta se slednji do zadnjega potegovali za prekinitev bojev in za začetek pogajanj. — Kot poročajo, je Čom-be sprejel posredovanje angleškega in belgijskega konzula, da se vrne v Katango in tu sede k zeleni mizi.
Morda bo začetek leta 1963 le prinesel rešitev ene izmed najbolj težkih mednarodnih kriz, ki je zahtevala smrt tajnika Hammar-skjoelda in ogrožala sam obstoj OZN. Morda bo sedanji tajnik U Tant imel več sreče kot njegov prednik. Upajmo, da bo tako res.
dvoumno odgovoril, je to storil iz trenutnih interesov, ki jih ima, da neovirano nadaljuje z izdelovanjem domačih atomskih bombnikov (letal) ter podmornic. V tem oziru je na boljšem od Velike Britanije, ki je hotela biti atomska velesila, a je bila in je glede sredstev, ki bi atomske konice odvrgle na določen cilj, še vedno odvisna od ZDA. Zaradi tega je moral Macmillan kloniti pred Kennedyjem na Bahamskih otokih, kjer sta se sporazumela o dobavi raket »Polaris«.
Morda ni več daleč čas, ko bodo ZDA zaupale tudi Franciji svoje atomske tajnosti in bo tedaj vprašanje laže rešljivo. Toda v zameno bo moral nekaj dati tudi De Gaulle. Kaj? Popuščanje v Berlinu? Delno odpoved svoji narodni udarni atomski sili v korist Atlantske skupnosti? Da dovoli Veliki Britaniji vstop v SET? Kdo ve.
5. januarja je nemški kancler Adenauer dopolnil 87 let. Visoka jubilej je priletni državnik preživel veselo in razposajeno v krogu svojih sedmero otrok ter triindvajset vnukov. Adenauer je tako s svojimi 87 križi naj starejši državnik na svetu, ki se še aktivno ukvarja s politiko. Toda letos je Adenauer zadnjič praznoval svoj rojstni dan kot nemški zvezni kancler. Kot že na pol uradno napovedano, se bo v jeseni umaknil itn. svoje mesto po vsej verjetnosti prepustil sedanjemu ministru za gospodarstvo Erhardu, ki je znan tudi kot oče nemškega gospodarskega čudeža.
Na sprejemu ministrov in drugih visokih državnih osebnosti je Adenauer napovedal uresničitev združene Evrope od Urala do Atlantika. Nemški ilistd so si edini v tem, da je Adenauer nadvse zaslužen mož za nemški narod, toda, po znanih njegovih muhah zadnjih časov, ne pozabljajo spomniti, da ima vendar že 87 let...
21. t. m. pojde v Pariz
Kljub svojim letom se bo Adenauer še ta mesec odpravil na uradni obisk v Pariz, kjer bo imel z De Gaullom razgovore o praktični uresničitvi francosko-nemškega sodelovanja, o katerem sta se načelno sporazumela lansko jesen ob zgodovinskem obisku francoskega predsednika v Nemčiji.
Spremljalo ga bo več ministrov. To dejstvo dokazuje kanclerjevo željo, da bd, preden se umakne iz vlade, postavil -trdno ogrodje francosko-nemškeimi sodelovanju, tako da bi ga tudi njegovi nasledniki ne mogli tako zlepa porušiti.
Prejšnji teden se je v Moskvi pripetil nenavaden dogodek. 32 sibirskih kmetov, pripadnikov jehovske sekte se je v skrivnostnih okoliščinah zateklo v poslopje a-meriškega veleposlaništva v Moskvi. Ameriškim funkcionarjem so povedali, da prihajajo iz kraja Cernogorsk v Sibiriji, tri tisoč kilometrov daleč od Moskve in da se hočejo izseliti v inozemstvo zaradi verskega preganjanja, ki ga nad njimi izvajajo krajevne oblasti.
Ker niso zaprosili za politično zatočišče, so o tem obvestili sovjetsko notranje ministrstvo, ki je na kraj takoj poslalo svoje funkcionarje, da bi prepričali sibirske kmete, naj se vrnejo domov. Po večurnih pogajanjih so kmetje (6 moških, 12 žensk in 14 otrok) zapustili ameriško veleposlaništvo, od koder jih je odpeljal poseben avtobus.
še prej so jih na ameriškem veleposlaništvu pogostili in nasitili, ker so bili zelo lačni in sestradani od dolge poti. — Ko so jih odpeljali, so jim sovjetski funkcionarji obljubili, da bodo z njimi lepo ravnali in da se jim ne bo zaradi tega nič hudega zgodilo.
Tako se je zaključila ta nenavadna zgodba kmetov iz Černogorskega, ki je — bi rekel Cankar — stara že tisoč let.
V razgovorih s funkcionarji ameriškega veleposlaništva so kmetje zaupali, da so jim krajevne komunistične oblasti nasilno odvzele otroke in jih poslale v Moskvo, da bi jih tam po svoje vzgojile v nasprotju z vero njihovih staršev.
Ta dogodek kljub vsem še nepojasnjenim okoliščinam priča, da se ateistična propaganda v Rusiji nadaljuje z vsema zakonitimi in nečloveškimi sredstvi.
Komunistično časopisje je ta dogodek, kolikor je moglo, zamolčalo, če bi se kaj podobnega zgodilo na Zahodu, bi komunistični listi zagnali vik in krik, tako so pa pridno molčali. Oni znajo pisati samo o »preganjanju črncev v ZDA«, o drugem pa raje molčijo. Taka je pač objektivnost komunističnega in sopotniškega tiska.
Voščila Hruščeva
Nekaj dni pred novim letom je Hruščev odgovoril na Adenauerjevo protestno noto, ki jo je pred meseci poslal v Moskvo ob priliki tragične smrti nekega mladeniča ob »zidu sramote« v Berlinu.
V svojem odgovoru sovjetski prvak obtožuje nemškega kanclerja, da je on odgovoren za napeto stanje, ki vlada med obema Nemčijama in da ščuva Nemce k bratomorni vojni.
Dalje, da ovira na vse načine vsak poskus zbližanja med ZDA in Sovjetsko zvezo : »Dvakrat se je vnel svetovni požar po krivdi Nemčije, zakaj torej iščete razlogov še za tretjo svetovno vojno?«
Nato po stari- navadi očita Adenauerju, da kot kristjan ne posluša poziva papeža Janeza XXIII. za mir in pri tem ne pozabi pripomniti, da je on sam komunist in ateist.
Hruščev pride v Berlin
14. t. m. pride Hruščev v vzhodni Berlin, kjer se bo kot načelnik sovjetskega odposlanstva udeležil kongresa komunistične partije Vzhodne Nemčije.
Politični opazovalci sodijo, da je namen njegovega obiska v Vzhodni Nemčiji podpreti Ulbrichta in začeti z destalmdzacijo.
Smrt med filmskimi igralci
Zadnje čase smrt neusmiljeno kosi tudi v vrstah filmskih igralcev. Za Charlesom Laugtonom in Thomasom Mitchellom sta te dni umrla še Dick Powell in Jack Car-son. Vsi so umrli za rakom.
DeGaulle in atomska sila
Adenauer dopolnil 87 let
1 KRŠČANSKI NAUK j
DOBER NAMEN
Sv. Pavel piše: »Ali torej jeste	ali pijete	ali
kaj delate, vse delajte v božjo	slavo.«
(I Kor 10,31)
Kot otroci božji moramo pri vseh svojih opravkih imeti namen Boga častiti, izkazovati mu svojo ljubezen in hvaležnost, to je namen	z	našim	navadnim stanovskim delom izpolniti	božjo voljo.
Tak	namen	imenujemo: dober namen.
Dober namen posveti vsako naše delo, tudi razvedrilo, veselje in trpljenje. Tudi najmanjše vsakdanje opravilo napravi dragoceno pred božjimi očmi, in ker je zaslužno, nam tudi veča nebeško plačilo. — Kolikor čistejši in popolnejši je naš namen, tem večje postane naše zasluženje za večnost.
Dober namen moramo večkrat obuditi. Predvsem moramo z dobrim namenom posvetiti svoje vsakdanje poklicno delo, saj zavzema delo večino našega časa.
Dober namen obujajmo vsak dan pri jutranji molitvi, na pr. Tebi v čast bodi vse, kar bom danes mislil, govoril, delal in trpel, ali pa ono otroško: Tebi delo posvetim, dušo in telo izročim. Tekom dneva pa tudi ne pozabimo, posebno pri kakih težavah, na dober namen v zdihljajih: Vse v čast božjo ali v božjem imenu ali Jezus, tebi na ljubo.
Varovati pa se moramo slabih namenov, ki tudi dobra dela pokvarijo. Farizeji na pr. svojih dobrih del niso opravljali zaradi Boga, ampak da bi jih ljudje videli in hvalili. Jezus je rekel o njih: »Resnično povem vam, prejeli so svoje plačilo.« (Mat 6,15).
Svetniki so vsa svoja dela posvečali z dobrim namenom. Sv. Jerezija je pustila zapisano: Bog ne gleda toliko na vzvišenost tega, kar delamo, kot na ljubezen, s katero delo opravljamo.
		
		z življenji Cerkvg#||%M 		J
Zakaj samomori?
Razsodba izraelskega sodišča
Izraelsko sodišče v Jeruzalemu je odločilo, da Izraelci, ki postanejo kristjana, ne morejo dobiti izraelskega državljanstva. Do te odločitve je prišlo zaradi pritožbe Oswalda Ruffeisena, ki je živel na Poljskem, postal katoličan in redovnik z imenom Danijel. Pater Danijel je našel med zadnjo vojno zatočišče v samostanu. V stiku z redovniki je postal katoličan in kasneje tudi redovnik. Rešil je življenje mnogim Judom.
Kardinal med igralci
Bostonski nadškof kardinal Cushing se je udeležil edinstvene prireditve mladoletnih pohabljencev, ki so nastopili z berglami in na vozičkih. Prireditev je imela štiri dejanja in kot igralec je nastopil tudi kardinal sam. Izredna prireditev je privabila mnogo gledalcev.
Mati Terezija
Slovita redovnica, mati Terezija, doma iz Skoplja, po rodu Albanka, ki deluje v Kalkuti, je v desetih letih svojega delovanja sprejela v Dom smrti 13.810 umirajočih. Ustanovila je tudi posebno redovno družbo, ki je našla v Indiji ugoden odmev. Indijska vlada zelo ceni njeno delo in ji je v znak priznanja dala prosto vožnjo na vseh državnih prometnih sredstvih. Za desetletnico novo redovne družine ji je tudi sveti oče poslal posebno poslanico.
Prihodnji svetovni evharistični kongres
Prihodnji svetovni evharistični kongres se bo vršil v Bombaju v Indiji, in sicer od 28. novembra do 6. decembra leta 1964.
O konkordatu s Poljsko
Na Silvestrov večer je tajnik kardinala Wyszynskega msgr. Choromanski dejal v govoru, da med Cerkvijo in poljsko državo ne more priti do konkordata, dokler Cerkev na Poljskem ne bo uživala svobode. Škof je obžaloval razne vladne ukrepe preteklega leta na škodo Cerkve. Omenil je počasnost pri izdaji potnih listov poljskim škofom, potem zaprtje nekaterih semenišč; zaprtje otroških vrtcev', ki so jih vodile redovnice, in nadzorstvo nad poučevanjem verouka. Med sovražnimi ukrepi do Cerkve je škof omenil tudi pretirano visoke davke, ki jih nalagajo cerkvenim ustanovam.
Kardinal Wyszynski pa se je na nekem javnem govoru opravičil, da na razna pisma, ki so mu jih pisali verniki v Rim, ni odgovoril, ker jih enostavno ni prejel. Dejal je, da je med Rimom in Poljsko veliko hribov in dolin. Iz tega je jasno, da komunistične oblasti cenzurirajo kardinalu namenjeno pošto.
Nevarnost blagostanja
V novoletnem govoru je milanski kardinal Montini govoril o nevarnosti blagostanja. Omenil je, kako razveseljivo je dejstvo, da se gospodarsko stanje tudi nižjih slojev polagoma zboljšuje. Obsodil pa je pretirani luksus nekaterih, ki pozabljajo, da je še mnogo ljudi, ki jim manjka najpotrebnejšega. Opozoril je na to, da blago-
stanje lahko človeka zapelje, da še pretirano žene za denarjem in da hoče postati bogat za vsako ceno. Druga nevernost pa je, da bi človek v blagostanju videl edini namen življenja in bi ob tem pozabil na duhovne dobrine in na zadnji namen človeškega življenja. Blagostanje nas ne sme zapeljati, da bi postali življenjski materialisti.
Katoličani v Ghani
Afriška država Ghana ima 6,691.000 prebivalcev. Od teh jih je 655.000 katoliške vere. V enem letu se je število katoličanov povečalo za 33.000. Za dušnopastiratvo skrbi 305 duhovnikov'.
150 novih cerkva v Parizu
Tekom letošnjega leta bodo v Parizu dogradili 150 novih cerkva. Za božič so imeli po pariških cerkvah nabirko za nove hiše božje, po katerih se kaže vedno večja
„Kat®li®ki glas" v vsako slovensko družino I
potreba. Časopisi poročajo, da so se pokazali Parižani zelo radodarne.
Uspel študijski tečaj v Asiziju
Ustanova Pro Civitate Christiana v Asiziju organizira vsako leto za Božič poseben tečaj o verskih problemih za viso-košolce. Zadnji tak tečaj se je zaključil v nedeljo 30. decembra. Udeležilo se ga je 1350 mladih izobražencev. Predavatelji so vzeli za osnovo uvod v evangelij svetega Janeza. Predavali so profesorji iz raznih italijanskih in drugih evropskih univerz. Med tečajem so bili na sporedu tudi umetniški večeri.
Zveza za nagrade svete noči je tudi letos razdelila nad dva milijona lir nagrad za sveto noč 1962, in sicer »Zvezde za dobroto« in »Zlato srce«.
Nagrado »Zlato srce«, ki jo podelijo o sebnostim zaslužnim za kulturo, umetnost in dobrodelnost, je letos prejela plemkinja Javotte Bocconi iz Villahermose. Vdova po senatorju Bocconiju, ustanovitelju znane univerze v Milanu, je vse svoje imetje dala na razpolago dijakom, katerim je nudila tudi vso svojo materinsko skrb in ljubezen.
Poteg te nagrade so podelili še deset nagrad »Zvezde za dobroto« osebam, ki so se na poseben način odlikovale v nesebični ljubezni do bližnjega. N. pr.:V Firencah je star upokojenec izgubil edinega prijatelja, malega psička. Iskal ga je povsod mesece in mesece, tako da so se mu ljudje Že smejali. Tedaj so mu priskočili na pomoč učenci neke florenške šole. V prostih urah so preiskali vse mesto in končno našli malega psa na neki kmetiji zunaj mesta. Vrnili so ga srečnemu gospodarju.
V Bariju je gospa Maria Negla stregla
Kaj povedo pisma tistih, ki si vzamejo Življenje? Statistike dokazujejo, da je samomor pogostejši v blagostanju kot v bedi, da je bolj razširjen med belci kot med črnci. Temelji vsega tega je sovraštvo: nespametno sovraštvo proti samim sebi in proti družbi. Ugodna tla za samomor so pa melanholije.
Dne 6. avgusta je ameriški časopis »New York Herald Tribune« presenetil svojih sedem milijonov bravcev z naslednjo vestjo: »Marilyn Monroe je umrla, ker je zaužila preveliko količino uspavalnih sredstev. Imela je 36 let, bila je brez otrok in vsem je bilo znano, da je bila nesrečna, ker se je njena kariera bližala zatonu.«
Pred tem tragičnim koncem, ki se pridružuje neskončni verigi drugih podobnih slučajev, se človeku vsiljuje vprašanje: »Zakaj se umorijo?«
Iz neke statistike je razvidno, da je samomor pogostejši pri moških kot pri ženskah, da pride do njega pogosteje v bogatih družinah kot v revnih. V velikih zahodnih državah so samomori številnejši med vodilnimi sloji kot med nižjimi. V Angliji je število samomorov trikrat večje med dijaki Oxforda in Cambridgeja kot med ostalim prebivalstvom.
Mnogi psihiatri trdijo, da so samomori patološka dejanja in da izhajajo pretežno iz melanholije. Melanholija je pogostejša kot bi kdo mislil in pomeni veliko zlo. Ločiti je treba živčno depresijo, ki na splošno ni tako nevarna, od resnične melanholije. Melanholičen človek se navadno ne prito-Ž,uje in zakriva svoj namen samomora. Toda če ga vprašajo: »Ali misliš, da si drugim v breme?« — odgovori navadno pritrdilno.
Da pride do samomora, so zunanji vzroki (bolezen, samota, beda) in psihološki kontrasti, ki uničijo v človeku voljo do Življenja. Človek ima namreč močan nagon po samoohranitvi, zato lahko prenaša tudi najtežje situacije. Anketa, ki so jo izvedli v nekaterih nacističnih taboriščih, je dokazala, da so tam, kjer je bilo stanje najbolj brezupno, bili samomori zelo redki in je nagon po življenju vlival v uboge izglodane organizme nesluteno moč.
Največji odstotek samomorov na svetu pripada Švedski in zahodnemu Berlimi, nato Japonski, Avstriji in Danski. Najnižji odstotek pa je na Irskem. Na sredi poti so Združene države z desetimi samomori na vsakih sto tisoč oseb. A njim pripada največje število samomorov med mladoletniki. Vsako leto pride tu do 290 samomorov med mladino od petnajstih do devetnajstih let. Večina teh mladih ljudi izhaja iz ločenih in nesrečnih družin.
Ljudje, ki se umorijo, so izgubili sleherno upanje. Da se ozdravi to zlo, se je treba obrniti do vere, ki je brez dvoma najboljša duševna in terapevtična pomoč. Psihiatri bodo lahko zgubili stotine ur, da ozdravijo bolno notranjost. Toda malo bodo pomagali, kajti duša potrebuje predvsem u-panja. In upanje je dar, ki ga da lahko samo Bog.
Administrativne spremembe v Sloveniji
Sedanja oblast v Jugoslaviji bo gotovo šla v zgodovino kot tista, ki je najbolj spremenila ustavo in administracijo. Saj se človek niti z enim ne seznani dovolj, ko je že na vidiku novo.
Tako so sedaj z novim letom preuredili
Z veliko požrtvovalnostjo in ljubeznijo svoji bolni služabnici polnih 12 let. Vse svoje imetje je razdala in plačala zanjo tudi dostojen pogreb, ko je umrla.
Johanna Marcher iz Bozna ni imela o-trok v svojem zakonu, zato je sprejela in vzgojila šest sirot. Ko so ti odrasti, je sprejela dva druga in poleg teh skrbi še za pohabljenega otroka, katerega starši so ves dan na delu.
Celestina Gaole iz Verone je bila operirana na očeh, a operacija se ni posrečila in dekletce je bilo na tem, da oslepi. Molčala je in kljub bolečinam in pešanju vida skrbno stregla očetu in mami, ki sta hudo obolela, dokler ni popolnoma oslepela.
Antonina Arra iz Sardinije je sprejela pod svojo streho 30 otrok, katerih očetje so po ječah in so bili zato popoltioma zapuščeni. Ni bogata, a njeno dobro srce najde vsak dan dovolj sredstev, da prehrani vse te sirote.
To so v dvajsetem stoletju sebičnosti in uživanjaželjnosti svetle zvezde, ki nam kažejo pot k večni Ljubezni in Dobroti. — Posnemajmo jih!
okraje v Sloveniji. Od prejšnjih osem so ostali še samo 4, in sicer: Ljubljana, Maribor, Celje in Koper. Izginil je okraj Murska Sobota, Kranj, Nova Gorica in Novo mesto. Pod okraj Koper spada sedaj vsa jugoslovanska Primorska do Predela, pod Ljubljano skoro vsa nekdanja Kranjska, pod Celje del Štajerske in Kranjiske, pod Maribor pa ostala Štajerska in Prekmurje. Predsednik združenega okraja Koper -Nova Gorica je Milo Vižintin, ki je bil prej predsednik novogoriškega okraja.
Oblasti utemeljujejo novo reorganizacijo okrajev z dejstvom, da se tako prištedi na izdatkih za upravno osebje, saj da bo v novem koprskem okraju 70 -ljudi manj
V Zagrebu
bodo od 19. do 21. februarja priredili ho-milatično liturgični tečaj za duhovnike. Na njem bodo razpravljali o pridiganju v zvezi z liturgijo v cerkvi. Tečaj prireja medškofijski liturgični odbor s sodelovanjem zagrebške teološke fakultete.
Msgr. Valentin Zupančič 80-letnik
Starosta slovenskih izseljenskih duhovnikov msgr. Valentin Zupančič bo prihodnji mesoc obhajal 80 letnico rojstva. Rojen v Mostah pri Ljubljani dne 14. 2. 1883, je bil v mašnika posvečen leta 1908. Po župnikovanju v Polhovem gradcu je odšel v Francijo v Pas de Calais, kjer je bil dolgo -let učitelj in voditelj rojakov rudarjev. Sedaj se je umaknil iz aktivnega dela in živi v zavetišču Naše Gospe miru blizu francosko belgijske meje.
K jubileju čestitajo dragemu monsignor-j-u vsi izseljenci in njihovim čestitkam se pridružuje že danes tudi naš list.
Socialni dan v Argentini
Slovenci v Argentini so priredili socialni dan, ki je bil posvečen važnemu družbenemu vprašanju in sioer odnosu med starejšo in mlajšo generacijo.
V prvem predavanju je prof. dr. Ignacij Lenček pokazal na borbo, ki se v vseh časih vrši med starim in novim, med staro in novo miselnostjo, med starejšo in mlajšo generacijo. Je pa ta borba nekaj naravnega. Stari se ozirajo v dobo, ki so jo preživeli, mladina pa gleda naprej. Stari cenijo tradicijo, mladi pa jo dostikrat zavračajo. Prava pot je samo tista, ki tradicijo spoštuje, pri tem pa ne zapira pogleda v bodočnost. Napredek je mogoč samo, ako ustvarimo sožitje in sodelovanje generacij; mladina daje namreč s svojim zagonom in navdušenjem vsemu delu močan pritisk naprej, starejši rod pa modro pazi, da to delovanje ne gre do škodljivih skrajnosti.
Dr. Tine Debeljak je govoril o borbi med mladimi in starimi v slovenski zgodovini. Orisal je dogodke leta 1848 in poznejše, prikazal borbo med »starimi«, ki jih je vodil Šušteršič in »mladimi« pod vodstvom dr. J. E. Kreka in dr. A. Korošca. Po prvi svetovni vojni se je kot odpor proti starim pojavilo mladinsko gibanje v Sloveniji z imenom »križarstvo«;
v službi kot jih je bilo prej v obeh okrajih. Toda pri tem ne pomislijo, da bodo morali ljudje izgubljati dragoceni čas in podvzeti občutne stroške, če bodo morali po opravkih v _ tako oddaljena središča. Ce bo n. pr. Bovčan moral na okraj v Koper, bo moral vzeti tri dni 'dopusta, en dan za tja, en dan za nazaj in en dan za opravke.
Od take štednje bo narodno gospodarstvo imelo presneto malo dobička.
Izredno darilo
Ivanu Popoviču so moskovski zdravniki dali za god izreden dar. Podarili so mu film o kirurškem posegu, ki so ga izvršili na njegovem srcu. Iz srca so mu namreč odvzeli trigramski drobec izstrelka, ki se mu je zapičil v srce med zadnjo vojno leta 1942.
večina članov tega gibanja je pozneje utonila v krščanskem socializmu in v komunizmu.
Marko Kremžar je govoril o »starih in mladih v izseljenstvu«. Poudaril je, da je vzdrževanje vezi med rodovi ena izmed važnih nalog emigracije. Golo obupavanje, da mladine ne razumemo, je pravtako brezplodno kakor trmasto zanikanje, da ni in da ne sme biti razlik med nami in novim rodom. Mladina ni doživljala dogodkov pred drugo svetovno vojno in med njo in živi v sedanjosti, daleč od domovine, v tujem okolju. Zato novi rod ni in ne bo tak, kakor če bi živel doma. Predpogoj za sodelovanje med rodovi je medsebojno razumevanje. Ni res, da bi mladina ne imela smisla za ničesar drugega kot za zabavo.
Nova elektrarna ob Soči
Pristojne oblasti v Sloveniji so se odločile, da zgradijo novo elektrarno ob zgornji Soči. Jez bodo napra/vili med Žago in Bovcem ter bo umetno jezero, ki bo nastalo za jezom, preplavilo vas Čezsočo Vodo bodo skozi predor pod Polovnikom spravili do vasi Trnovo pri Kobaridu, kjer bodo nameščene turbine. Z deli bodo začeli leta 1965.
Miklova Zala v Celovcu
Leta 1912 je koroški ljudski pisatelj Špi-car dramatiziral Sketovo povest Miklovo Zalo. Prvič so jo igrali v šent Jakobu v Rožu, v domovini Miklove Zale. Od tedaj dalje je ta igra neštetokrat prehodila vse ljudske odre v Sloveniji; v Št. Jakobu jo igrajo redno vsako leto na prostem. Za 50-letnico te priljubljene koroške igre so pripravili izreden nastop. Z njo so šli 8. decembra v Celovec v dvorano mestnega gledališča, ki ima prostora za nad tisoč gledalcev. Slavnostne predstave so se udeležili zastopniki deželnih oblasti, cerkvenih in civilnih; prišel je tudi jugoslovanski konzul dr. Trampuž. Ljudstva je pa bilo toliko, da vsi niso mogli v dvorano. Nastop je pripravil g. Vinko Zaletel, bivši kaplan v Št. Jakobu.
Uspeh igre je bil odličen in so o njej pisali tudi celovški nemški časopisi. Trajala je pa 4 ure.
Naša želja je, da bi v dogledni prihodnosti videli vrle Korošce z Miklovo Zalo tudi v Gorici na odru Katoliškega doma.
Nagrade svete noči
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
Mesec za Ivaielišli« tisi*
Mesec katoliškega tiska y dobi vatikanskega koncila
Ali je mesec katoliškega tiska le vsakoletna navada?
Vrši se že več let v začetku leta: po mestnih in okoliških zidovih vidimo lepake, duhovnik govori izpred oltarja, tu pa tam se vrše predavanja, končno so vsi povabljeni, da prispevajo za tisk in ga razširjajo. To naj bi bilo vse? Nikakor ne! Brez dvoma je vse to potrebno, ni pa v tem ves namen.
Ta pobuda hoče biti klic vsem katoliškim in demokratičnim Slovencem, ki žive na Tržaškem in Goriškem, da se bolj in bolj zanimajo za svoj tisk.
Koliko, kaj in kako se danes bere? Koliko se bere katoliški časopis? Se zavedamo, kako se težko »premika« naš tisk sredi množice finančno in kakovostno boljšega tiska, predvsem razkošnih revij? Se zavedamo kakšne tekmece ima naš lisk? Skoraj ni primerjave med enim in drugim. Ustavimo se samo pri tej misli, pa bomo razumeli težave in ovire našega tiska, ki razpolaga s tako skromnimi sredstvi, kar danes veliko pomeni.
Mesec tiska mora biti tudi izpraševanje vesti za vsakega izmed nas — koliko smo storili do sedaj in koliko smo pripravljeni storiti za naprej. — Vsi: dopisniki, Izdajatelji in bralci.
Kdor misli, da ne rabi tiska, se moti, še bolj se moti verni človek, ki misli, da ne potrebuje katoliškega časopisa.
Povejmo si takoj, ni namen katoliškega časopisa podrobno informirati o vseh dogodkih, temveč prikazati te dogodke v luči Kristusovega nauka in katoliških načel, torej prva njegova skrb je vzgoja. Ker pa sodobni človek ne mara, da bi ga kdo vzgajal, ker je lenoben in ošaben, zato se drži daleč od katoliškega časopisa. Smo katoličani? Torej vsaj radovednost bi nas morala približati našemu časopisu, da zvemo kaj katoliški časopis piše o tem ali onem in kaj je novega pri nas.
To bi bil v glavnem namen meseca katoliškega tiska.
Letos pa ima še večji poudarek, smo namreč v času vatikanskega koncila. Od tu je prišel klic: Bodimo moderni apostoli — apostoli dobrega tiska.
S tem geslom storimo svojo dolžnost predvsem v tem mesecu in naprej.
d. j.
 ...........................  im..............
VLJENJJt NAŠIH LJUDI
IZ Žl
■	■	■	■■■■!	■■	F.	ŽAJDELA:
Delovanie slovenskih akademikov A kobaltni bombi
Intervju z izvoljenim predstavnikom slovenskih akademikov na tržaški univerzi liste »ADRIA«
V. Cital sem, da ste imeli akademiki tržaške univerze, ki ste bili izvoljeni v predstavniški svet v l. 1962. precej živahno delovanje.
O. Da, res, večkrat smo se zbrali, ne le na dolgih sejah predstavniškega sveta, ki so se neštetokrat zavlekle do ranega jutra, ampak tudi na zanimivih debatah tako imenovane OKROGLE MIZE, kjer so prišli na dan z besedo tudi najrazličnejši vidnejši predstavniki šolstva, gospodarstva, političnih in kulturnih organizacij iz vseh treh pokrajin. Teme teh koristnih srečanj so bile zelo različne in z vseh področij žitja in bitja prebivalstva' naše bodoče dežele Furlanija-Julijska Benečija z vsemi obširnimi nerešenimi vprašanji, ki spadajo v ta okvir.
V. Kaj je najbolj zanimivo pri teh debatah?
O. Kot ‘odločen Slovenec in narodnjak sem imel predvsem vedno jasno pred seboj dejstvo, da naša narodna manjšina na Primorskem (Tržaškem, Goriškem in Videmskem) mora korakati na kulturnem, socialnem in političnem področju z duhom časa, a ne sme nikoli pozabiti, da mora ohraniti zgodovinsko kontinuiteto, kot nenadomestljivo vez med preteklostjo in sedanjostjo. V skopih besedah povedano, sem se strogo držal povsod in vedno veljavnih in zato tudi najbolj trdnih načel politike narodnih manjšin, ki nočejo utoniti v morju večine: na narodnosti, veri naših očetov in dedov, svobodi, demokraciji in socialni pravičnosti. Ali v razgovorih z vidnejšimi osebnostmi sem dal vedno tudi velik poudarek na našo samostojnost, na nevezanost naše slov. liste »ADRIA« s krogi in ljudmi, ki bi želeli našo narodno smrt, čeprav z »razumevanjem« sledijo življenju naše manjšine. To delajo menda s tem, da bobnajo v svet o »borbi za najtesnejšo povezavo vseh mladih Slovencev v Italiji za narodne pravice, demokracijo in napredek«, a v srcu mislijo, kako bi odpravili še edini svobodni slovenski glas na tržaški univerzi. Osebno isem dokazal in poudarjal zaenkrat perečo vrzel na področju delovanja naše univerze in sem z veseljem ugotovil, da je moj posrečeni predlog o USTANOVITVI STOLICE ZA SLOVENSKI JEZIK IN SLOVSTVO, na tržaški univerzi, našel sprejem tudi pri tukajšnjih višjih oblasteh in v Rimu. Ako se kolesje birokracije ne bo ustavilo, bo kmalu prišlo tudi do dejanske uresničitve te naše zahteve.
V. Kako pa napreduje delo akademskega sveta?
O. Zadnje čase smo imeli vrsto sej; na tekočem sem bil tudi z nelepimi dogodki, ki so se pripetili o priliki nekih bru-covanj. Slovenci obsojamo take metode, ki so znak neresnosti in nezrelosti. Srednješolec, ki prestopi prag naše univerze, naj nam bo kot brat, kateremu je treba pomagati, ne pa ga preganjati in šikanirati, kot delajo ljudje iz dobro znanih totalitarnih laških krogov.
Na enii izmed zadnjih sej je bil izvoljen tudi novi TRIBUN, kot najvišji predstavnik tržaških visokošoloev. Intesa, liberalci in laška levica so tudi s pomočjo glasa Predstavnika »slovenskih naprednih akademikov« izvolili novega demokršžanskega predstavnika Covo Livija iz Vidma.
V. Kakšen je pa sedanji ožji odbor?
O. Običajna večina 19 od 36 predstavnikov, to je 12 predstavnikov laške katoliške Intese in 7 predstavnikov ital. UGI, so se zmenili, postavili in izvolili na čisto stran-
karski način svoj »vladni« odbor. Pri tem jih niso hoteli podpirati liberalci, čeprav so prej skupno volili za tribuna; zakaj, ni znano.
V. Kaj je res, da je eden izmed dveh predstavnikov, ki sta bila izvoljena s slovenskimi glasovi na listi laške levice, odstopil?
O. Da, svoje mesto je odstopil italijanskemu radikalcu Connettiju. Zgodilo se je točno tisto, kar srno slovenski akademiki pri Adrii predvidevali. Šlo je vse po že vnaprej začrtanih direktivah, kakor v občinskem svetu: slovenski zastopniki na levičarskih listah naj bodo vaba za slovenske glasove, izvoljeno mesto bo pa šlo tujcu — neslovencu. Vprašanje je le, kdaj bodo to igro sprevideli tudi tisti, ki so tako dinamično in načelno bili na delu za ustvaritev »ENOTNOSTI« in za katero se je, ako se ne motim, živahno zavzemal tudi omenjeni »odstopivši« akademik in se o tem dogovarjal tudi z nekaterimi sopotniki, prepričan, da bo u-stvaril veliko skupnost. Sedaj pa je morail, kakor sem slišal, zaradi delovnih razmer to svoje poslanstvo opustiti. Res velika škoda tako zanj kakor tudi za njemu enake lahkovemeže. Upajmo, da jih bo ta nova izkušnja iztreznila.
V. Slišal sem, da so predvsem tebe, kot predstavnika Slovencev na tržaški univerzi, dobro znani desničarski in totalitarni krogi napadli na neki seji in da je njihov najvidnejši predstavnik, ki je bil tudi kandidat na misinski listi, s težkim srcem omenil, kako je tvoja upravičena zahteva po stolici za slov. jezik na tržaški univerzi prišla tudi v bilten vladnega komisarijata.
O. Da, res je, a na to sem že vajen in dobro vem, da naša slovenska prisotnost tudi tu ne gre v račun še premnogim skritim in odkritim nasprotnikom. Je pa zgodovinska nujnost, da se pokažemo in nastopimo moško in neustrašeno, tudi ko laškim totalitaroem to ni prav. Tu živimo, ker smo tudi tu rojeni, in se borimo za udejstvitev naših pravic, kajti biti danes Slovenec, odločen in neustrašen, je vendar nekaj več kot biti samo napreden činitelj v dolgi verigi tujega izvora.
V. Kakšno delo čaka pa v bodoče akad-predstavništvo?
O. Kar se nas Slovencev tiče, predvsem požrtvovalnost za udejstvitev naših slovenskih zahtev in socialnih potreb. Na splošno mislim, da bo že prve dni 1. 1963 več sej posvečenih proračunu in administrativnemu delu pretekle in sedanje »vladajoče večine« v predstavništvu. Ali o tem kdaj prihodnjič kaj več.
V oddaji radia Pariz za Slovence je naš znani specialist za raka dr. Franc Žajdela nedavno odgovor j ail na vprašanja, ki mu jih je stavil urednik radijske oddaje. Izpraševal ga je o tem, kako pride do bolezni in kako danes zdravijo raka.
Objavljamo nekaj vprašanj in dr. Žaj-delovih odgovorov.
V časopisih smo brati, gospod doktor, da razpolagajo zdaj v vaši inštituciji že s tretjo kobaltno bombo. V čem je, kar se tiče zdravljenja raka, pomen kobaltne bombe?
Odg.: Kobaltna bomba je izredno neprimeren izraz. Dandanes je splošno znano, da se s pomočjo Rontgenovih žarkov in radija ozdravi vsako leto na tisoče, ki so oboleli za rakom. Kot radium izžareva tudi radioaktivni kobalt tako imenovane gama-žarke, ki so iste narave kot Rontge-omejenih količinah, medtem ko je pridobivanje radija, ki je naravna snov, zelo težavno, dolgotrajno in drago. Žarki radioaktivnega kobalta so zelo prodorni, to se pravi, da z njimi lahko obsevamo notranje organe dosti bolj uspešno kot z običajnimi ronitgenskimi aparati. Seveda se dajo teoretično in tudi praktično proizvajati rentgenski žarki z isto prodorno silo, kot jo imajo gama-žarki kobalta; zato pa so potrebne izredno komplicirane, obsežne in drage aparature, ki jih je težko proizvajati serijsko. Kobaltna bomba pa je tehnično zelo preprosta naprava; obstaja iz kepe metalnega kobalta v težki svinčeni kletki, ki usmerja žarke na del telesa, ki mora biti obsevan. Ta nekaj ton težka naprava, ki je seveda popolnoma avtomatizirana, se lahko preusmerja z izredno gibčnostjo s pritiski na nekaj gumbov. Ime »bombe« so ji 'dali verjetno zaradi zunanje oblike kletke.
Povejte nam, prosim, še: Ali pomeni kobaltna bomba velik napredek za zdravljenje raka?
V ponedeljek 14. januarja ob 20.30 bo
V KINODVORANI V SKEDNJU
★ BOŽIČNA PRIREDITEV
Na sporedu:
Igra: DVA STRELA O BOŽIČU
nato božične pesmi
Poje pevski zbor in otroci
Pridite !
— Cena: odrasli 200; otroci 100 lir
RAZNO
Znižali bodo vojaški rok
Obrambni minister Andreotti je izjavil, da bodo v začetku tega leta predložili parlamentu zakonski osnutek, ki predvideva znižanje vojaškega roka od dosedanjih 18 na 15 mesecev.
Solakov izpuščen na svobodo
Italijanske sodne oblasti so izpustile nia svobodo bolgarskega pilota Miloša Sola-kova, ki je 20. januarja lanskega leta zasilno pristal z letalom »Mig 17« v bližini Barija. Italijanske oblasti so ga pridržale, ker so ga osumile politične špijonaze v korist bolgarske države. Proces, ki je trajal osem mesecev, je končno dokazal nedolžnost bolgarskega pilota, ki so ga v če-
Odg.: Ta napredek je brez dvoma važen, saj, kot sem že omenil, lahko z njo veliko laže obsevamo notranje organe in dajemo večje doze v globino, in to brez skrbi, da bi pri tem poškodovali zdrava tkiva med obsevanim organom in virom žarkov. Napredek pa je tudi v tem, da je danes, z ozirom na serijsko produkcijo kobaltnih bomb, mogoče obsevati dosti večje število bolnikov kot prej.
novi. Razloček je v tem, da lahko proizvajamo radioaktivni kobalt umetno in v ne-
Med trnjem in osatom
Gagarinovo brezboštvo v Primorskem
Neki naš bralec, ki zastonj dobiva Primorski dnevnik, nam je poslal naslednje pismo:
Z zanimanjem sem prebiral podlistek v Primorskem dnevniku Cesta v vesolje. Občudoval sem Gagarina in njegovo vztrajnost. Ali ko sem bral zadnji podlistek v 40. številki, se je moj junak razpršil v nič. Zame se mu je zgodilo kot pravi pregovor:. Kdor visoko leta nizko pade. Podlistek se namreč zaključuje takole: »V našo hišo (po srečno izvršenem poletu) je prihajalo veliko ljudi, učenci z učitelji, kolhozniki,' prišla je celo skupina nebogljenih stark. Zanimalo jih je, če sem videl v nebesih gospoda boga (prav tako!). Prisiljen sem bil jih razočarati in moj odgovor je silno omajal njihovo vero. Člo-
vekov polet v vesolje je prizadejal uničujoč udarec duhovnikom. V množici pisem, ki sem jih dobil, sem z zadovoljstvom bral priznanja, v katerih so se verniki pod vtisom znanstvenih dosežkov odrekli boga in soglašali, da boga ni in da je vse v zvezi z njegovim imenom samo izmišljotina in prazna .marnja.«
Tako zaključuje Primorski svoj Polet v vesolje. Ker ničesar ne dodaja in ker tudi on sam piše besedo Bog z malo začetnico, smemo upravičeno domnevati, da se tudi uredniki Primorskega dnevnika ujemajo z zaključki Jurija Gagarina, torej da je tudi zanje Bog izmišljotina.
To naj si zapomnijo tisti, ki verjamejo, da se je Primorski poboljšal, ker včasih kaj prinese tudi o papežu in o kakem duhovniku. Primorski je ostal, kar je vedno 'bil, in naj si nikar in nikoli ne lasti pravice, da je »glasilo vseh Slovencev v Italiji«. Primorski dnevnik je morda glasilo tistih Slovencev, ki se jim v glavi blodi kot Juriju Gagarinu in Hru-ščevu, glasilo nas krščanskih Slovencev pa ni in ne bo nikoli!« (Vred.).
ZA DOBRO VOLJO
Raje v pekel
V Rusiji pripovedujejo zgodbo o nekom, ki je prišel v pekel. Hudič ga vpraša, ali želi iti v komunistični ali kapitalistični sektor. »V komunističnega,« odgovori, »ker sem gotov, da ogrevanje ne bo delovalo.«
Optimisti in pesimisti Angleški turist, ki se je vrnil iz vzhodnega Berlina, pripoveduje:
»Tudi v vzhodnem Berlinu so optimisti in pesimisti.«
»Kako si jih razlikoval?«
»O, prav lahko! Optimisti se učijo angleščine, pesimisti pa kitajščine.«
trtek 3. januarja izpustili na svobodo. Solakov je odpotoval takoj v Rim, kjer je prišel v stik s poslaništvom njegove države, ki je poskrbela za njegovo rimpa-triacijo. Solakov je izjavil časnikarjem, da je čas v ječi uporabil, da se je priučil italijanščine, pa čeravno mu glagoli še vedno delajo preglavioe. Zelo pa je srečen, je dejal, da se lahko vrne domov.
Italijanski misijonarji izgnani iz Sudana
V četrtek 3. januarja je prispela na letališče v Fiumicino šesta skupina italijanskih misijonarjev, ki so jih sudanske oblasti izgnale iz južnega Sudana. Sudanski zakon namreč prepoveduje vsako misijonsko udejstvovanje v deželi, če misijonarji nimajo za to posebnega pooblastila od države. — Do sedaj je bilo izgnanih že 54 katoliških duhovnikov in 14 protestantskih pastorjev, ki so pripadali britanski in ameriški anglikanski cerkvi.
r
■'f
> MU >,
   ..................................................................................................................................................................................................................................          milim.............................................
AXEL MUNTHE:
Spremljevavec mrliča
»Der Leichenbegleiter!«
Mož je zaloputnil vrata, a se precej vrnil z nekim drugim, v katerem sem prepoznal pogrebnega pomočnika. Mož z gromovitim glasom je stopil k meni in mi zatulil v obraz:
»Der Leichenbegleiter!«
Vsi so me z zanimanjem gledali. Rekel sem možu, da naj mi da mir, da hočem Večerjati. Ne, 'takoj moram priti, postajni načelnik hoče govoriti z menoj v zelo nujni zadevi. Neki velikan s sršastimi brki kakor ježevec An zlato obrobljenimi naočniki mi je izročil kup listin in mi zakričal v uho nekaj o tovornem vagonu, ki ga morajo zapečatiti in v katerem moram takoj Zavzeti svoj prostor. Povedal sem mu v svoji najboljši nemščini, da sem si že o-skrbel sedež v drugem razredu. Rekel je, da je to »verbotien« in da me mora pri
priči s krsto vred zapreti v tovorni vagon.
»Kaj pa vraga mislite?«
»Mar niste vi ,der Leichenbegleiter’? Ali ne veste, da je v Nemčiji .verboten’, da bi truplo potovalo brez svojega .Leichenbe-gleiterja’ in da je treba oba skupaj zapreti v vagon?«
Pokazal sem mu listek drugega razreda za Liibeck in rekel da sem čisto neodvisen potnik, ki se pelje na švedsko na počitnice. S krsto da nimam nikakršnega opravka.
»Ali ste .Leichenbegleiter’ ali ne?« je za-rjul srdito.
»Prav 'gotovo nisem. Rajši se lotim kakršnegakoli drugega posla, toda odklanjam, da sem .Leichenbegleiter’ — ta beseda mi ne ugaja.«
Postajni načelnik je zbegano pogledal v svoj kup listin in izjavil: ako se .Leichan-begleiiter' v petih minutah ne pojavi, bodo vagon s krsto za Liibeck odklopili, zapeljali na stranski tir in pustili v Heidelbergu. Ko je še to govoril, je planil k pisalni mizi postajnega načelnika majhen
grbavec z nemirnimi očmi in kozavim o-brazom; v rokah je imel kup listin.
»Ich bin der Leichenbegleiter,« (Jaz spremljam mrliča) je izjavil z ned vami ji-vo svečanostjo.
Skoraj bi ga bil objel. Že od nekdaj sem imel skrivno ljubezen do grbavcev. Dejal sem, da me veseli, ker sem ga spoznal, da se peljem v Liibeck z istim vlakom kakor on in z istim parnikom v Stockholm. Moral sem ise prijeti za mizo postajnega načelnika, ko je grbavec rekel, da ne gre v Stockholm, marveč z ruskim generalom v Petrograd in od tam v Nižnij Novgorod.
Postajni načelnik je pogledal iznad kupa listin in njegovi ščetinasti brki so se naježili od osuplosti.
»Potzdonnerwetter!« (Grom in strela!) je zarohnel. »Dvoje trupel je treba peljati s tem vlakom v Liibeck! Imam pa samo eno rakev v vagonu, dveh trupel ne smete položiti v eno rakev, to je ,verboten'. Kje je še druga rakev?«
Grbavec mu je pojasnil, da ruskega generala pravkar prekladajo iz voza v vagon, a vsega je kriv mizar, ki je napravil drugi zaboj šele v zadnjem trenutku. Komu bi moglo priti na misel, da bo moral še isti dan preskrbeti dva taka velikanska zaboja!
Ruski general! Nenadoma sem se spomnil, da so mi pravili, da je istega dne kakor mladenič umrl za kapjo tudi star ruski general v sosednjem hotelu. Spomnil sem se tudi, da sem videl s svojega okna mrkega starega gospoda z dolgo sivo brado na bolniškem stolu v hotelskem vrtu. Vratar mi je bil povedal, da je to slovit ruski general, junak iz Krimske vojne. Nikdar še nisem videl človeka, ki bi bil videti tako divji.
Ko je postajni načelnik znova pregledoval svoje zmešane listine, sem potegnil grbavca na stran, ga prisrčno potrepljal po hrbtu ter mu ponudil petdeset mark v gotovini in še drugih petdeset, ki sem si jis nameraval sposoditi od švedskega konzula
v Liibecku, ako bi hotel spremljati poleg ruskega generala še mladeničevo krsto. Ponudbo je takoj sprejel. Postajni načelnik je dejal, da se to doslej še nikdar ni primerilo in da je zelo težavno pravno vprašanje; vsekakor je prepričan, da je ,ver-boten’, da bi dvoje trupel potovalo z enim samim spremljevalcem. Vprašati bi moral Kaiseriiche Oberliche Eisenbahnamt-Dirak-tionsbiiro, a bi trajalo najmanj teden dni, preden bi dobil odgovor. Waldmann je bil tisti, ki nas je rešil iz zadrege. Med našim razgovorom sem večkrat opazil, kako je postajni načelnik skozi zlato obrobljene naočnike prijazno pogledal psička; nekajkrat je tudi 'iztegnil svojo velikansko šapo, da bi Waldmanna potrepljal po dolgih, svilenih ušesih. Odločil sem se za zadnji o-bupni poskus, da bi ganil njegovo srce. Brez besede sem mu položil Waldmanna v naročje. Ko ga je kužek lizal po obrazu in ga začel vleči za ščetinaste brke, so se mu trde poteze mahoma zmehčale v širok, pošten nasmeh spričo naše nemoči.
(Se nadaljuje)
V NEDELJO, 13. t. m. BO V SALEZIJANSKI CERKVI V TRSTU
KONCERT BOŽIČNE PESMI
DIRIGENT: DR. ZORKO HAREJ SLEDI BLAGOSLOV ZAČETEK OB 15.30 (Petje bo registrirano za slov. radijsko postajo)
Seja pokrajinskega sveta
V soboto 5. januarja se je sestal pokrajinski svet. Na štiriurnd seji, ki je bila pre-cej burna, so končno odobrili poročilo pripravljalnega odbora za ustanovitev industrijske cone v Tržiču, ki naj bi imela obliko delniške družbe. Delniško družbo bodo sestavljali osnovna člani IRI, tržiška občina, pokrajinska uprava in trgovinska zbornica. Osnovna glavnica družbe znaša 30 milijonov lir v delnicah po tisoč lir. Za resolucijo je glasovalo 15 svetovalcev, proti pa osem (komunisti in socialisti)
S seje občinskega odbora
Občinski odbor se je sestal na svoji redni seji v petek zvečer pod predsedstvom župana dr. Poterzia. Najprej so proučili vrsto javnih del, in sicer: dokončno ureditev ulice Roma, asfaltiranje ulice Tabai v Štandrežu do železnice, okrepitev javne razsvetljave na trgu pred goriškim kolodvorom in na koncu Korza Itailia.
Dan matere in otroka
Na praznik sv. Treh kraljev so po vsej Italiji praznovali dan matere in otroka. Lepa je ta zamisel, da se tudi širši svet spomni naših mater, ki so največkrat pozabljene in za njihove žrtve nihče ne ve, morda še domači ne.
Tudi na Goriškem so po vseh občinah na sedežu materinskih posvetovalnic priredili uradne manifestacije. Najzaslužnejšim materam so razdelili diplome, in sicer so na Goriškem razdelili 170 diplom. Najrevnejšim materam pa so podarili zibelke in otroško perilo.
Na Goriškem imamo sedaj dva doma za mater in otroka, in sicer v Gorici v ulici Virgiiio in v Tržiču. Poleg teh imamo po posameznih občinah še 23 otroških posvetovalnic, 13 materinskih posvetovalnic, dve posvetovalnici za kožne bolezni, tri materinske obednice, dva centra za razdeljevanje mleka in eno zdravniško posvetovalnico. Organizacija ONMI prejema za svoje potrebe od države 79 milijonov lir letno.
Ob dnevu matere in otroka so bile po vseh teh posvetovalnicah lepe svečatosti s pomembnimi govori, ki so poudarile veliko korist teh ustanov, katerih bi se morale posluževati matere v večjem številu.
Tržiške ladjedelnice v polnem razmahu
V soboto 12. januarja bodo tržiške ladjedelnice slavile znova lep uspeh svojega dela. Za ta dan je napovedana splavitev prekooceanske ladje »Oceanic«. To je največja potniška ladja, ki so jo tuje družbe zaupale v delo italijanskim ladjedelnicam. Naročila jo je družba Home Lines m bo imela 34 tisoč ton. Za to priliko je napovedan obisk samega predsednika države Antonia Segnija. Po splavitvi ladje »Oceanic« bo Segni prisostvoval položitvi greblja nove 87.000-tonske turbocisteme, ki bo največja ladja te vrste italijanske mornar rice.
V nekaj tednih bo zapustil tržiško ladjedelnico 27.000-tonski prekomomik »Galileo Galilei«, enak ladji »Guglielmo Marconi«, ki so ga zgradili po naročilu tržaškega lioyda in bo vezal Genovo z Avstralijo.
Za 12. januar je napovedana v Tržiču otvoritev novega sedeža elektromehaničnih tržaških delavnic.
V Panzanu bodo v kratkem otvorili tudi tovarno »Screw and Bolt Europa«, ki bo zaposlila 350 delavcev ter 90 uradnikov in tehnikov.
To so vsekakor razveseljiva dejstva v delavnem sektorju naše pokrajine.
Lepo odlikovanje
Družba »Montecatini«, ki vsako leto deli nagrade najboljšim kmetijskim trgovinam, je letos podelila nagrado »zlati grozd« trgovini »Vinoagraria«, ki je last ing. Jožefa Rustje. — Inženirju čestitamo za lepo priznanje.
RAJBELJ
Ob začetku novega lota hočemo povedati, da je leto 1962 poteklo v našem rudniku brez smrtnih nesreč. Mraz, o katerem časopisi poročajo, nd pri nas naletel na posebno pozornost. Saj tu v Kanalski dolini pomnimo dosti hujše zime. Leta 1929 je hiilo še 1. maja poldrugi meter snega v Rajbiju in leta 1909 je v šestih dneh nasulo enajst metrov snega. Takrat je pobralo tudi številne hiše na severni strani vasd. Zadnji val zime je prinesel 17 sto-
IŠKE NOVICE
pinj pod ničlo, kar ni nič posebnega za nas planince. Tudi prometnih zastojev ni bilo posebnih, če izvzamemo, da je sneg zaprl cesto preko Predela in da so tovornjaki imeli nekaj težav pri prevozu rude v tržaško pristanišče. Človeških žrtev ni bilo. Pač pa je zanimivo, da smo rudarji videli ledene kapnike v rudniku 400 m pod zemljo. Tega stari rudarji nismo še nikoli videli.
Kako so se mogli napraviti ledeni kapniki tako globoko pod zemljo, kjer je 28 stopinj toplote? Razlagamo si tako, da so zanemarjene naprave za prezračevanje
Našim bralcem se moramo opravičiti, ker jim nismo še nič poročali o novem tržaškem občinskem svetu. Krivda za to je tudi na praznikih, ki marsikaj in marsikoga spravijo z običajnega reda. To zamudo hočemo popraviti pa sedaj.
*
Novi občinski svetovalci so na prvi seji najprej pregledali in odobrili gradivo, ki ga je predložila volilna komisija. Nato je predsednik povedal, da 9ta odstopila socialni demokrat Puecher in na Italijanski socialistični stranki izvoljeni ing. Pečenko. Na njegovo mesto je prišel Italijan Seni-gaglia. Tako imamo Slovenci enega svetovalca manj, kar si bodo gotovo dobro zapomnili tisti Slovenci, ki so dah svoj glas ing. Pečenku, odnosno italijanskim socialistom. Zastopniki političnih skupin so prebrali načelne izjave o bodočem zadržanju v občinskem svetu in o tem, kako bodo glasovali pri volitvah župana ter občinskih odbornikov.
Čeprav sedi v mestnem svetu pet Slovencev, je spregovoril v slovenščini samo svetovalec Skupne slovenske liste dr. Teo-fil Simčič. Poudaril je, da govori slovensko, ker naši manjšini pripada pravica do uporabe lastnega jezika. Ker ni tolmača, je dodal, nadaljujem svoj govor v italijanščini; sicer ga večina ne bi razumela. Slovensko govoreči kandidati, izvoljeni na listi Italijanske komunistične partije, so molčali. Prav tako ni mogel spregovoriti v slovenščini na italijanski socialistični listi izvoljeni g. Dušan Hrešček.
Svetovalec Skupne slovenske liste dr. Teofi! Simčič je med godrnjanjem misov-skih svetovalcev rekel tole:
Govor slov. svetovalca dr. Simčiča
Gospod predsednik, gospodje svetovalci!
Govorim kot svetovalec Skupne slovenske liste, ki me pošilja v tržaški občinski svet na osnovi (svojega programa z najboljšo željo, da na podlagi republikanske ustave in drugih določil kot zastopnik slovenske manjšine z najboljšo voljo dedujem tako v korist občanov etnične manjšine, kakor v korist vseh tržaških občanov.
Slovenske politične skupine, ki so se združile v Skupno slovensko listo, se zavzemajo za uveljavljanje načel demokracije, narodne enakopravnosti in socialne pravičnosti, ki so neločljiva last krščanske omike ter temelj in jamstvo vsake pravično urejene družbe. Trdno so prepričane, da mora imeti manjšina lastno politično predstavništvo, preko katerega lahko v demokratično urejeni državi izpriča svoj obstoj in kot posebna jezikovna skupina sodeluje pri javni upravi. Prizadeval si bom, da bodo po načelu dejanske narodne enakopravnosti sorazmerno vključeni slovenski zastopniki v občinske komisije, u-stanove in podjetja. Občinska uprava naj, v kolikor spada v njeno kompetenco, skrbi za zaščito narodnostnega sestava slovenskih krajev, pospešuje slovensko šolstvo ter prispeva k vzdrževanju slovenskih kulturnih, športnih in dobrodelnih ustanov. Kar zadeva gospodarsko-socialno politiko, naj občinska uprava odpira razmah našim delavcem, kmetom, obrtnikom in trgovcem ter upošteva socialno načelo pri občinskih davkih.
Na koncu naj omenim, da SSL nasprotuje slehernemu šovinizmu ter je za mimo in bratsko sožitje z večinskim narodom, od katerega pričakuje, da bo Slovencem
rudnika. Prejšnji gospodarji so jaške, ki odvajajo slab zrak in dovajajo svežega, hermetično zaprli s posebnimi vrati. Sedaj so te zapornice pokvarjene in zunanji mrzli zrak lahko nemoteno udira v 'rudnik. Tako so se »tvorili tudi ledeni kap niki v -rovih. To je pa zelo slabo spriče-valo za sedanje gospodarje rudnika, ki iščejo samo dobiček, malo pa se zmenijo za zdravje rudarjev, ki morajo kopati pod zemljo v velikem prepihu in ob slabem zraku. V pogodbi sicer stoji zapisano drugače, ali kaj, ko so pogodbe le kos papirja za zavijanje klobas.
*
Zadnje dni je nastopila odjuga in z njo nevarnost plazov. A teh do sedaj še ni bilo. *
Zadnji dan leta je umrla Jolanda Klavora, stara komaj 37 let. Zapustila je moža in dva otroka, enega starega komaj osem dni. Po porodu ji je ošibelo srce in smrt jo je pobrala. — Vaščani izrekamo možu in sorodnikom iskreno sožalje.
zajamčil nemoteno in svobodno delovanje na vseh področjih.
Povem lahko, da so se med poslovanjem zadnje občinske uprave razmere izboljšale. Upam, da bo nova občinska uprava, upoštevajoč naš program, veliko več pripomogla k plodnemu sožitju med italijanskimi in slovenskimi občani in s tem izpolnila svojo demokratično, krščansko in socialno dolžnost, če bo to upoštevala, sem pripravljen z njo sodelovati. V dobrohotnem pričakovanju se bom vzdržal glasovanja.
Volitev župana
Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za župana krščanski demokrat dr. Franzih Za župana in občinski odbor so glasovali krščanski demokrati, socialni demokrati in republikanec dr. Cumbart, ki bo podžupan. Dr. Simčič se je glasovanja vzdržal. Tudi socialisti so se vzdržali, medtem ko so komunisti in desničarji glasovali za svoje kandidate. V novem odboru so samo krščanski demokrati in republikanci. Ob zunaj jih podpirajo socialni demokrati. Izvoljen je torej manjšinski odbor. Govori se, da bo pred glasovanjem o proračunu razširjen na socialiste.
Kontovel
Blagoslovitev novih orgel
Zadnjo nedeljo leta, dne 30. decembra, smo imeli na Kontovelu zelo redko, a pomenljivo slovesnost: blagoslovili smo nove orgle. Te so za naše kraje redkost, ker so elektronske. Zanje smo plačali en milijon 730 tisoč lir. Od tega smo dve tretjini že poravnali, eno tretjino pa smo si morali sposoditi. Toda upanje imamo, da bomo s pomočjo dobrih ljudi tudi ta dolg poravnali v doglednem času.
Obred blagoslovitve je opravil openski župnik in dekan msgr. Silvani. K slovesnosti smo povabili tudi dva naša sosedna pevska zbora, proseškega in kriškega, ki sta lepo prepevala med slovesnostjo in posebno pri koncertu, ki je bil po blagoslovitvi in po petih litanijah M. B. Svetokri-ški zbor je zapel pet božičnih pesmi, pro-seški pa šest. Vsakdo je moral priznati, da so dovršeno peli. Njihov trud je toliko več vreden, ker so se vadili med najhujšim mrazom te zime. Tudi ob blagoslovitvi je bilo slabo vreme, a so kljub temu vsi prišli. Zato jim gre tem več je priznanje. Pohvaliti pa moramo tudi vernike, ki so ta dan napolnili našo cerkev do zadnje-ga kota in še zunaj so stali. Tudi to nam priča, da lepa pesem še vodno navduši slovenskega človeka in da nam je porok vernosti slovenskih ljudi, katera tli na dnu vsakomur, tudi takšnim, ki le redko zaidejo v cerkev. Saj kdor ljubi lepo pesem, ne more biti slab človek in še manj neveren.
Ob zaključku izražamo dvojno željo: da bi nastope tako združenih zborov v cerkvi večkrat slišali in da bi tudi na Kan-tovelu dobila lep pevski zbor, sedaj, ko imamo nove orgle, in da bi ta zbor bil prav številen ter da bi bili v njem moški in ženski glasovi, ker verno, da so Kantovski dobri pevci. Najlepše pa se poje, kadar se poje Bogu v čast.
Končno naj gre vsem zahvala, ki so pomagali pri tej naši izredni slovesnosti: duhovščini, organistom, ki so vadili svoje zbore s tolikimi žrtvami, pevcem, ki so k vajam hodili, in vsem drugim znanim in neznanim.
Sv. Križ — f Albin Ušaj
Kot je dnevno časopisje že poročalo, je zadnje dni decembra preminil naš komaj 33-letni domačin >g. Albin Ušaj, širom tržaškega Krasa znan in priljubljen gradbeni podjetnik. Pokojnik se je na delu zbodel v rijast žebelj in je šele kakih štirinajst dni po nezgodi iskal zdravniške pomoči v tržaški bolnici, kjer so zdravniki do zadnjega skušali storiti vse, da bi mu rešili življenje, a zaman. Zastrupljenje je tako napredovalo, da je v nekaj dneh v velikih bolečinah izdihnil za posledicami tetanusa.
Križani in prebivalci okoliških vasi smo pokojnega Albina poznali kot marljivega in poštenega podjetnika, človeka kakršnih je med njegovimi sovrstniki bore malo. Ni se vnemal za pretirane zaslužke, ki so mnogokje sad tudi skritih špakulicij, temveč je skrbel, da je vsakega čim bolj zadovoljil tako z delom kot z računom. Skratka lahko trdimo, da je Albin bil usmiljen, potrpežljiv in človeški z vsakomer. Naj ob tej priliki omenimo, da je čislal in spoštoval zlasti duhovnike, katerim je šel v marsikateri zadevi brezplačno na roko. V naši župni cerkvi so njegovi delavci ob priliki postavitve novega marmornatega križa brezplačno opravili trideset ur dela, v Šempalaju so pregledali in popravili streho župnišča, da ne omenjamo drobnih uslug, ki jih pokojni Albin Ušaj ni storil malo. Kar pa je bilo pri njem značilno, je to, da je bil veren mož.
Pokapali smo ga prejšnjo soboto ob o-gromni udeležbi ljudstva iz vseh vasi gornjega tržaškega Krasa. Mnogo jih je prišlo tudi iz mesta. Pogreb je bil s sv. mašo, med katero je ubrano in lepo pel domači cerkveni moški zbor Mavov Requiam šti-riglasno. Od blagega pokojnika se je slednjič ganljivo poslovil z Grilančevo Jaz sem vstajenje in življenje oerkveni mešani zbor.
Ko so ob rahlem pršenju dežja začele padati prve kepe zemlje, da pokrijejo krsto s pokojnikovimi telesnimi ostanki, se je slednjemu od nas, ki smo ob odprtem grobu nemo strmeli, orosilo oko, vendar pa nas je hrabrila zavest, da se od dragega pokojnika nismo poslovili za večno, kot je med kratkim nagovorom poudaril v cerkvi tudi naš č. g. župnik, aonpak le začasno. — Pokojniku naj sveti večna luč, njegovim staršem in sorodnikom, zlasti pa njegovi g. soprogi, ki je na sam dan moževega pogreba izgubila še 27-letnega brata Lucijana, izrekamo globoko sožalje.
Mačko vi j e
»Katoliški glas« je že poročal o potrebi, da bi asfaltirali cesto, ki vodi od križišča pri Dolini v našo vas in na drugo stran. Obrnili smo se na merodajna mesta in smo po posredovanju Skupne slovenske liste dobili nekaj pojasnil. Stanje je sledeče: Denar za omenjeno cesto je že nakazan. Nevarnost je, da nakazana vsota zapade, ker tehnični urad pokrajinske uprave ne more nadaljevati z asfaltiranjem ceste, dt>-kler ne bo dogotovljen regulacijski načrt, ki ga pripravlja dolinsko županstvo. Lahko bi se namreč zgodilo, da bi morali zaradi novega regulacijskega načrta sedanjo cesto na kakšnem mestu prestaviti, podreti kakšno hišo in podobno. Vsaj eno asfaltirano cesto v Mačkovi je res nujno potrebujemo. V sedanjih okoliščinah, ko je denar že tu in je ovira drugje, bi bilo morda najbolje, ko bi nabrali podpise z zahtevo, naj dolinski občinski odbor pospeši izdelavo regulacijskega načrta. Vzrok je treba odpraviti pač tam, kjer je, in ne tam, kjer ga ni.
NOVA NAROČNINA
Naročnike znova obveščamo, da smo z novim letom morali povišati naročnino. Ta je sedaj 1800 lir na leto za Italijo ln 2800 Ur za inozemstvo. To naj upoštevajo vsi tisti, ki so poslali le 1500 lir kot prej. Zato jih prosimo, da ob priliki dodajo še 300 lir. — Naročnino smo morali povišati zaradi splošnega dviga cen v Italiji.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 20, osmrtnice L 30, več 7% davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Radio Trst A
Spored od 13. do 19. januarja
Nedelja: 9.30 Slovenske zborovske skladbe. — 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. — 11.15 Oddaja za najnilajše: »Trije kamniti nosovi«. 12.00 Slovenska nabožna pesem. Pevski zbor cerkve sv. Vincencija Pavelskega v Trstu. — 12.15 Vera in naš čas. — 14.30 Sedem dni v svetu.
— 17.00 Kinoklub, filmski svet v besedi in glasbi. — 18.30 Poklici in razvedrila: (5) »Knjigovezništvo«. — 21.00 Iz slovenske folklore: »O ljudskem lutkarstvu«.
Ponedeljek: 12.00 Iz slovenske folklore: »O ljudskem lutkarstvu«. — 18.00 Pianist Andrej Preger. — 18.30 Vabilo h glasbi: (3) »Sugestija petja«. — 19.00 Radijska u-niverza: Spoznavajmo naša živila: (13) »Meso, ribe, jajca«. — 20.30 Gaspero Spon-tini: »Vestalka«, opera v treh dejanjih.
Torek: 12.00 Pomenek s poslušalkami.
— 18.00 Italijanščina po radiu: Osnovni tečaj - 39. lekcija. — 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 21.00 Roman v nadaljevanjih. Ivan Pregelj: »Tolminci« - 11. oddaja. — 21.35 Koncert sopranistke Ondine Otte, pri klavirju Livia D’Andrea Romanelli.
Sreda: 12.00 Brali smo za vas. — 18.00 Z zborovskih natečajev »Antonio Illers-berg«. — 18.30 Jugoslovanski skladatelji.
— 19.00 Higiena in zdravje. — 20.30 »Načrt Manhattan«, radijska drama. — 22.00 Iz italijanskega glasbenega ustvarjanja: »Glasba v Rimu v 17. in 18. stoletju«.
četrtek: 12.00 Roman v nadaljevanjih.. Ivan Pregelj: »Tolminci« - 12. oddaja. —
18.00 Italijanščina po radiu - 40. lekcija.
— 19.05 Širimo obzorja: »Glasbena in telesna vzgoja starih Grkov«. — 20.30 Simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije.
Petek: 12.00 Pomenek s poslušalkami. —
18.00 Baritonist Marcel Ostaševski. — 18.30 Tržaški skladatelji: (3) »Mario Bugamelli«.
— 19.00 Radijska univerza: Iz arabskega sveta: (13) »Izgledi za bodočnost«. Konec cikla. — 20.30 Gospodarstvo in delo. —
21.00 Koncert operne glasbe. — 22.00 Novele in črtice - Paride Rombi: »Krik«. —
23.00 Robert Schumann: Fantastične skladbe, op. 12.
Sobota: 12.00 Zimski turistični razgledi.
— 13.30 Letalstvo v lahki glasbi. — 14.40 Sekstet Borut Lesjak. — 15.30 »Sončne poljane«, igra v štirih dej. — 17.20 II. vatikanski kondl. Poročila in komentarji o vesoljnem cerkvenem zboru. — 18.00 Sodobna slovenščina. — 19.00 Družinski obzornik. — 20.40 Zbor »Jacobus Gallus«. — 22.30 Izbor iz operet »Carjevič« in »čarda-ška kneginja«.
OBVESTILA
RAVNATELJSTVO slov. Strokovne šole v Gorici javlja, da bo v nedeljo 20. jan. letošnji prvi roditeljski sestanek, ki se bo vršil v šolskih prostorih v ul. Croce št. 3 s pričetkom ob 10.30. — Vabljeni so starši in vzgojitelji dijakov.
DAROVI
Za Dom v ulici Scorcola, 26: B. A. 20.000; Antonija Sferza 5.000; M. G. 2.000; Ivanka Foschi v spomin pokojne Kaitarine Kofol 10.000; Ivanka Lavtižar 3.000; družina Jev-nikar 10.000; Roza Lazar 12.000. — Vsem darovalcem naj Bog povrne!
Za Marijin dom v Rojanu: Elizabeta Rutar v spomin 'dragih pokojnih 1.000; Iv. Žerjal 1.000; Solazzi 1.000; M. F. 1.000; N. N. 4.000; T. J. Mariji v zahvalo za prejete milosti 5.000; S. S. 5.000; G. R. 1.000; Danilo Piščanc 1.000; knjigarna Fortunait 5.000; Maotja Fabijan 5.000; Francka Bajc 3.000; S. T. 10.000; L. M. 1.000; N. N. 2.000; C. Vran 1.000; J. Jamnik 3.000 lir.
Bog plačaj!
Za Katoliški dom: N. N. družbenica 5.000; N. N. 500; N. N. družbcnica 10.000; P. I. 10.000; Cirila Saksida v spomin pok. prof. M. Fileja 6.200; N. N. 1.500; V. nabirka Koshuta 5.700; F. S. 500; M. B. 500.
RZASKE
NOVICE
Slovenska beseda na tržaškem županstvu