Izhaja vmak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Via F. Filzi 10/1., Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vitto-ria 8/II - Poštni (predal (casel-la postale) Trst 431. — Pošt. čekovni račun: Trst, št. 11/6464
Poštnina plačana v gotovini
NOVI LIST
Posamezna št. Ur 25.—
NAROČNINA: trimesečna lir 325 - polletna lir 600 - letna lir 1100. — Za inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru
Sptdizionie in abb. postale I. gr.
ŠT. 66
TRST, ČETRTEK 25. AVGUSTA 1955, GORICA
LET. IV
OB PODPISU VIDEMSKEGA SPORAZUMA
MEJE SO SE KONČNO ODPRLE
Prebivalstvo je zadovoljno in veselo - Pogodba naj se širokogrudno izvaja
Po skoro 9 mesecev trajajočih težkih pogajanjih sta Jugoslavija in Italija podpisali preteklo soboto pogodbo o obmejnem prometu.
Glavna ovira za sporazum je bila, kakor se zdi, v temi, da je Jugoslaivtfja zahtevala, naj se olajšave raztegnejo na prebivalstvo vzdolž vse meje od Novega gradu v Istri do Trbiža, medtem ko je Italija hotela v začetku omejiti te olajšave le na tržaško ozemlje in njegovo neposredno zaledje. Ravno tako je Jugoslavija zahtevala, naj bo pas, v katerem je dovoljen svoboden prehod čez mejo, šiirši od 10 kilometrov ter obsega več občim, kakor jih bo v resnici.
Bili so trenutki, ko se je zdelo, da se pogajanja razbijejo in da ostane tudi ta del londonskega sporazuma na — papirju. Znani tržatšlki narodni nestrpneži so brez pre-stanka metali polena pod noge možem, ki so se pogajali v Vidmu.
Toda njihovi naklepi «o se to "pot k sTeei izjalovili in pogodba je bila kljub njihove, mu nasprotovanju podpisana ter stopila takoj v veljavo.
KDO SME LE Z IZKAZNICO ČEZ MEJO?
Ta pravira pritiče vsaki osebi, ki ima stalno bivališče na Tržaškem ozemlju, to je v bivši coni A, v italijanskem delu Goriške in na 10 km širokem pasu vzdolž italijansko-jugoslovanske meje v videmski deželi tja do avstrijskega ozemlja.
Isto velja za osebe s stalnim bivališčem v odgovarjajočem 10 km širokem pasu — na iugoslovanski gtrani. Sem spadajo recimo Bovec, Kobarid, Tolmin. Sv. Lucija, Grgar, Komen. Štanjel. Dutovlje, Tomaj, Sežana, Senožeče, Divača, Herpelje in Kozina.
Pravica do svobodnega prehoda meje gre seve vsem prebivalcem bivše cone B, izvzete so le nekatere vasi koprskega im hul-skega o-kraja, ki leže v notranjosti in so v pogodbi natančno naštete.
Vsaki osebi s stalnim bivališčem v teh kra-jih morajo oblastva izdati na njeno prošnjo brezplačno izkaznico, ki velja 4 mesece in daje osebi pravico do 4 potovanj v enem mesecu. Potnik lahko na drugi strani prenoči in se naslednji dan vrne do noči čez mejo.
Če obstoje posebni razlogi, lahko oseba prosi za več ko 4 potovanja na mesec in da sme ostati v tujem pasu več dini, najdalje pa en mesec. Taki razlogi so zdravljenje, družinske zadeve in slično.
Nekatere osebe, kakor zdravniki, babice, delavni in uradniki, ki so stalno' nameščeni onkraj meje, živinozdravniki in šoferji ima-
jo pravico do izlkaznic, ki veljajo za celo leto in do neomejenega števila potovanj. Prenos zdravil je prost.
Pravice dvolastnikov ostanejo seveda ne-prikrajšane. Važno' je pa, da je prebivalcem odslej dovoljeno prekoračiti tuj pas v vseh takih primerih, ko s tem skrajšajo pot ia e-nega v drug kraj na ozeml(j,u svojega bivališča. Koliko truda in časa bodo s tem prihranili naši kmetje, ki so morali cesto daleč naokoli na svoja zemljišča!
BOJ BIROKRATIZMU
Ker se p o gostom a zgodi, da ima državljan pravice lepo napisane na papirju, a da mora brez konca in kraja čakati;, dokler mu jih oblastva priznajo, so v pogodbi tudi na to mislili. V njej (je rečeno, da morajo biti izkaznice izdane »po možnosti v 15 dneh« — i/possibiilmente entro 15 giorni«.
Izkaznice izstavlja pri nas kvestura, v Jugoslaviji okrajni ljudski odbor, a jih oblastva obeh držav potrdita. Da bi se potrebna potrdila ne zavlačevala mesece in mesece ali morda celo izostala, sta se obe vladi v pogodbi obvezali, da morajo biti izkaznice potrjene »v 8 dneh«.
SpoTazum je sploh napovedal boj birokratizmu ter se oziral predvsem na potrebe in koristi prebivalstva. Tako je n. pr. po nijem
mogoče, da nekdo prekorači mejo celo brez redne izkaznice. To velja v nujnih zadevah, ko' gre recimo za smrt ali težko bolezen ali za druge »opravičene razloge«. V takih primerih sme izdati prepustnico kar policija na meji in dovoliti osebi, da ostane do 10 dni v drugem pasu.
Da bi se ob .meji razvil čim živahnejši pTO-met, sta Italija in Jugoslavija obnovili vse pomorske proge, ki so prej vezale Trst s cono B, in jih nameravajo še pomnožiti. Padel je zid, ki je skoraj 2 leti ločil obe področji.
Istočasno mislijo odpreti celo vrsto novih obmejnih blokov ter vpeljati stalne avtobusne zveze med mesti in vasmi v obeh pasovih: tako dnevno zvezo Trst—Škofije—Koper—Buje, večkrat na teden zvezo Trst—Fernetiči'—• Sežana in Trst—Herpelje—Kozina.
Goričani se bodo lahko peljali dnevno v Solkan, Šenfpeter ali Komen, dnevno pojde avtobus iz Čedada v Tolmin in iz Trbiža v Bovec, Kobarid, Tolmin, Kanal in Gorico ter nazaj. Gospodarsko najpomembnejša se nam zdi proga Medana—Dobrovo—Kojsko— Števerjan—Gorica, s katero bodo Brici skrajšali pot v Novo Gorico za 10 km ter tako pri. branili mnogo časa in denarja.
Tako je bilo vsaj deloma in začasno rešeno tudi mučno in pereče briško vprašanje.
Kaj smeš vzeti s seboj
V času naravnih nezgod, kakor so poplave, požari in slično, lahko dovole oblastva prebivalcem obeh pasov, da pritečefjo drug drugemu na pomoč ter ostanejo onkraj meje toliko časa, dokler ne mine nevarnost. V takih primerih se policija ne bo ozirala na predpise izkaznic.
Zelo važno je posebno' vprašanje, kaj sme vsakdo vzeti s seboj čez mejo. Najprej sme vsaka oseba vzeti s seboj toliko [jedi in pijače, kolikor je potrebuje za 24 ur. Kmetovalcem je dovoljeno, da vzamejo čez mejo vsakih 14 dni po 10 kg zelenjave, 2 kg stročnic, 3 kg ječmena, 3 kg ajde, 1 kg svežega in 1 kg osušenega mesa, 1 kg svežih rib, 2 kig sira, 2 kg testenin, 2 kg riža, 8 kg pomaranč in citron, 2 1 mleka, 2 1 vina, 2 1 olja, 2 glavi perutnine, 12 jaljie, dračje, mah in rože, obrt-niške izdelke, gospodinjske in poljedelske potrebščine, tekstil in predmete za osebno u. porabo.
Vse to gre čez mejo brez carine in kakršnih koli pristojbin, toda ne sme presegati vrednosti 7500 lir ali 3750 dinarjev. Podpisniki se zavedajo, da je to malo, in zato so sklenili, da posebna stalna mešana komisija lahko to vrednost poviša.
Ugodnejša so določila, ki se tičejo delavcev in uradnikov, stalno zaposlenih v sosednem pasu. Razen gori naštetega blaga lahko vzamejo s seboj) tudi oblačila v skupni mesečni vrednosti 20.000 lir ali 10.000 dinarjev. Vse brez izvoznega dovoljenja, carin in pristojbin, toda le s pogojem, da služi osebni ali družinski uporabi in ne trgovanju!
Vse navedene osebe, v posesti izkaznice, lahko vzamejo vsak mesec čez mejo od 2400 do 12.000 lir ali 1200 do 6000 dinarjev denarja in nakupijo za isto vrednost blaga v sosednem pasu. Zanj ne plačajo carine, ven* dar ne smejo z njim 'kupčevati.
Delavcem in uradnikom je dovoljeno, da prenesejo del plače ali celo plačo iz kraja, kjer so v službi, v sosedni pag, kjer stalno
POMEN SPORAZUMA
Že iz tega se vidi, kako lahkomiselno so ravnali vsi oni, ki so po podpisu londonske pogodbe bežali čez mejo. Da so ostali lepo doma, bi danes lahko potovali sem in tja, delavci im uradniki bi bili še nadalje v svojih službah ter živeli mirno z družinami na starih domovih.
Nadaljevanje na 3. strani
NOVICE
VSEGA
SVETA
Z
SAARSKA KOTLINA
leži na francosko-nemšlkd meji, šteje približno 1 milijon ljudi in obsega 2500 kv. kilometrov.
Ker ima zelo bogate rudnike, si je Francija hotela deželo prilastiti in jo je po vojni zasedla, čeprav so prebivalci Nemci. Saarsko vprašanje je skoraj onemogočilo sporazum med Nemčijo in Francijo.
Končno se je Adenauer s Parizom pobotal: sprejet je bil začasen statut, ki daje deželi samovlado.
Dne 23. oktobra bo prebivalstvo glasovalo, ali se s tem strinja. Četudi je statut le začasen, ga mnoge stranke odklanjajo, češ da spada nemško Posarje brezpogojno in takoj k Nemčiji. Adenauer je prišel tako v spor z lastno krščansko demokratsko stranko v Posarju in ravno' tako socialni demokrati s sv o j O'.
Volilna agitacija je že začela in je zelo div. ja. Če večina statut odkloni, bo to ne le poraz Adenauerjeve zunanje politike, temveč bo ogroženo tudi komaj sklenjeno francosko, nemško prijateljstvo.
VSTAJA V SEVERNI AFRIKI
Šele sedaj se kažejo težke posledice, da Francija ni umela pravočasno urediti svojih odnosov do tamkajšnjega domačega prebivalstva .
Preteklo soboto je izbruhnila v Maroku vstaja. Začelo se je klanje med Francozi in domačini, plameni so uničili cele vasi. Arabci in Berberi niso prizanašali niti Btarcem, ženam in otrokom naseljencev. Francija je poklicala pod orožje nove vojaške enote ter jih prevaža z letali v Afriko. Na 100 km dolgem pasu je prešla vojska v napad proti upornikom, 'ki se umikajo v hribe. To so največji bojni premiki, kar jih je Francija izvršila v zadnjih 30 letih v Afriki.
Nemiri so izbruhnili obenem tudi v sosedni Alžeriji. Mir vlada le v Tuniziji, kateri je Francija dala pred kratkim samovlado.
Do daneg je vstaja zahtevala nad tisoč mrtvih in nešteto ranjencev.
Medtem vodi francoska vlada v mestu Aix-les-Bains pogajanja z nacionalisti iz Maroka. Želeti je, da se z njimi vsaj v poslednjem trenutku sporazume.
JUGOSLAVIJA IN SOVJETSKA, ZVEZA
Minister Vukmanovič-Tempo je odpotoval z velikim odposlanstvom v Moskvo, da hi sklenil s Sovjetsko zvezo trgovinsko pogodbo. Obe državi naj bi si izmenjali letno za 20 milijonov dolarjev blaga.
Obenem pride na mizo tudi zahteva po odškodnini za škodo, ki jo je zaradi spora s ko-minformo pretrpela Jugoslavija po 1. 1948.
POMETAJ PRED LASTNIM PRAGOM
Preteklo nedeljo ob 7. uri zjutraj je v tržaški cerkvi o. klaretancev v ulici Sv. Anastazija zaključil duhovnik pridigo z napadom na Jugoslavijo, češ da tam verniki iščejo duhovnikov, a jih — ne najdejo. To drži, toda kaj se pa godi v vaši lastni cerkvi, oo. kla-retanci? — so se Slovenci spraševali. Naš človek ne sliši pni vas nikoli božje besede v svojem jeziku in se pri vas ne more uiti na smrtni postelji spovedati. V vaši župniji žive na stotine Slovencev, a ti zaman iščejo dušnega pa-stirja svojega jezika! Kdo je za te sramotne
protikrščanske razmere odgovoren? Vi porečete, da višja cerkvena oblast. Imate prav. Toda imejte zato vsaj toliko čuta sramu in dostojnosti, da ne očitate drugim, kar sami delate!
GA JE SPET ZGRABILO
V Združenih državah bodo prihodnje leto izbrali novega predsednika. Volilno gibanje je že sedaj zajelo vse stranke, ki iščejo primerne kandidate. Demokrati mislijo postaviti proti Eisenhovverjevim republikancem spet Trumana. Zadnjič se je Truman umaknil, češ da je »star in bolan«, sedaj ga je pa iznova zgrabilo veselje zn politiko: naenkrat je čil in zdrav.
NAJVEČJE ZBOROVANJE V ZGODOVINI
Sestanek atomskih učenjakov, ki je 8. do 20. avgusta trajal v Ženevi, je bilo največje znanstveno zborovanje v zgodovini in je imelo večji pomen ko zasedanje »velike četvo-riee«. Na njem je bilo zastopanih 73 držav s 1400 odposlanci, 300 opazovalci in 950 časnikarji.
Samo papirja so porabili 200 ton. šest tiskarn je noč in dan tiskalo poročila v raznih jezikih. Listin so razdelili v 2 milijonih iztisov. V enem samem jeziku je zbirka štela 16 tisoč strani.
INDIJA IN PORTUGALSKA
Portugalci drže že od 16. stoletja v posesti mesta Goa, Daman in Din v Indiji. Odkar se je pa 1. 1949 Indija osamosvojila, je naravno, da hoče tudi te kraje priključiti matični državi.
Trenutno smo priče borbe za osvoboditev Goe, ki jo Indijci vodijo na čisto poseben način: popolnoma neoboroženi korakajo v molčečih sprevodih na portugalsko ozemlje. Če policija nanje strelja, se ne zmenijo in gredo preko trupel naprej. Doslej je bilo že 44 mrtvih in na stotine ranjenih, a boj se nadaljuje in po vsej Indiji vre.
Nehru je na tem, da pretrga diplomatske zveze s Portugalsko.
Portugalci so kratkovidni, če mislijo, da kot mala državica lahko še danes imajo kolonije v orjaški Indiji, od koder so se morali u. makniti celo Angleži.
SALZBURGER NACHRICHTEN
Ta znani avstrijski dnevnik je posvetil položaju tukajšnjih Slovencev več ko eno stran ter s tem močno razjhudiil Piceola. V svojem poročilu ni sicer v vsem točen, a nemško javnost je vendar seznanil z marsikatero bridko resnico.
Deset mesečev — pravi — je že minilo od podpisa londonskega sporazuma, toda Italija še »ni ganila prsta, da bi ga uveljavila«. Parlament ga ni še odobril in v uradnem listu ni bil objavljen. Fašistični zakoni so še vedno v veljavi. Krajevni napisi so laški, v 'nvnih uradih in na sodnijah je pripuščenn le italijanščina. Krstna imena novorojencev vpisujejo samo v italijanskem prevodu.
Slovenskih državnih uradnikov je na Tržaškem manj ko en odstotek. Dr. Giovanni Pa-lamara je Slovencem odgovoril, da v že »pre-napolnjenih uradih ni nobenega prostega mesta«. S tem jih je odpravil.
Salzburg er Nachriehten so oslikale položaj pravilno.
LOV NA ZLOČINCE
Notranji minister Tambroni je odstavil v Reggiu, glavnem mestu Kalabrije, kvestorja in podprefekla, ker nista dovolj odločno pre. ganjala hudodelcev v deželi, kjer so se v zadnjem času čedalje bolj množili ropi in umori
CLEMENT ATTLEE
bivši predsednik angleške vlade in voditelj delavske ali laburistične stranke, je hudo o-botlel. Ko s'e je pred nekaj tedni vrnil z letovišča v Jugoslaviji, ga je zadela možganska kap.
K sreči kap ni bila smrtonosna. Državnik
se sedaj zdravi na deželi.
KOVČKI IN ZELENI KLOBUKI
Avstrija je morala slaviti na razpolago 8000 železniških vozov za tuje vojaštvo, ki se sedaj seli iz dežele. V avstrijskih štacunah ni mogoče več dobiti kovčka, ker so vse pokupili vojaki. Amerikamci so posebno nori na kratke usnjene dokolenke, zelene štajerske klobuke s čopi in izrezljane lesene kuhinjske ure. S temi spominčki se bodo doma postavljali.
NA, ODDIH V SOVJETSKO ZVEZO
V Kremlju so sklenili odpreti meje zapad-nim obiskovalcem Sovjetske zveze. Letos pride v deželo več tisoč potnikov, ki se bodo lahko prosto kretali, kar je bilo do zda|j nemogoče.
Zastopnik Kremlja je izjavil, da je to posledica sestanka velike četverice in splošnega pomiirjenja v svetu.
DE GASPERIJEV SPOMENIK
Ob obletnici njegove smrti so De Gaspe-riju odkrili na rodnem Tridentinskem doprsni kip. Mož ima zares ogromne zasluge za svojo domovino. Obnovil je od fašizma uničeno Italijo.
Za narodne manjšine, katerim je pod Avstrijo sam pripadal, pa ni imel srca in razumevanja. Njegova politika z ljudstvi tujega jezika ni bila v skladu s krščanstvom. Zadostuje, da se spomnimo na žalostne razmere v Beneški Sloveniji.
OTROŠKA PARALIZA
Od 10. do 20. avgusta sta obolela v Trstu še en enoletni in en petletni otrok, od katerih je na žalost eden umrl. Do 20. avgusta je letos obolelo v našem mestu vsega 35 o-trok, med njimi je bilo 10 smrtnih primerov. Otroška paraliza je sedaj k sreči popustila.
V EVROPI JIH JE ŠE 300 TISOČ
Visoki komisar za begunce dr. Geodhart, ki je pred nedavnim obiskal tudi Trst, je pred Združenimi narodi izjavil, da je v Evropi še 300.000 beguncev, ki se ne morejo izseliti. Anglija, Švedska in Holandska niso hotele sprejeti več ko nekaj sto družin. Tako ne ho mogoče rešiti begunskega vprašanja.
Povrhu mi dr. Geodhart dobil doslej nit! polovice od 2499 milijonov lir, ki jih potrebuje, da lahko izvrši postavljene mu naloge. Žalostno je, da 10 let po vojni ni bilo še mogoče spraviti pod streho 300 tisoč ljudi brez državljanstva in domovine.
TIH KONGRES
Konec tega meseca bo v Zagrebu mednarodno zborovanje, kjer bo vse — tiho. Sestanejo se namreč gluhonemi iz vsega sveta. Prišlo h o tudi odposlanstvo iz Italije in iz Trsta, ki ga vodi zaslužni dobrodelni delavec Jeralla,
.s
Pogled z Velikega iraa Mali Triglav
Meje so se končno odprle
Nadaljevanje s 1. strani
Kako brezvestni so bili vsi oni politiki in časniki, ki so pozivali ljudi, naj zapirate rodno zemljo! Njihova politika je bila naperjena proti življenjskim koristim delavcev in kmetov im proti koristim itailijansitva. To so posledice strankarske in nacionalistične zagrizenosti.
Videmski sporazum bo imel vsaj posledico, da se ustavi nadaljuje brezglavo izseljevanje iz bivše cone B v naše kraje. Saj imamo tu že tako preveč beguncev, ki so sebi in nam le v nadlego ter množijo tukajšnjo brezposelnost.
P O' novem sporazumu jim je dana prilika, da se vrnejo domov, in dobro bi bilo, da se le pravice v čim večjem številu poslužijo.
Videmska pogodba z dne 20. avgusta je po svoji širokogrudmosti edinstven primer v ob-
mejnih sporazumih med sosedinimi državami Evrope.
Če 'ga bodo sedaj pošteno izvajali, bo lahko v blagor vsemu prebivalstvu ter bistveno pripomogel k zboljšanju odnosov med narodi na Jadranu. Naše ljudstvo se sporazuma iskreno veseli.
Navdaja ga le skrb, da se bodo spet našli ljudje, ki bodo skušali tudi to pogodbo v dejanskem življenljiu rušiti. Saj je londonski sporazum v mnogih svojih določilih tudi pameten in priznava Slovencem marsikatero pravico in svoboščino. Toda poglejmo, kako se pri nas izvaja! Dr. Palami ara ga ni še niti uradno — objavil. Vladajoča Kršč. demokracija je njegova zaideta nasprotnica.
Če bo uresničenje novega sporazuma odvisno od takih ljudi, lahko rečemo, da so se obe vladi in možlje v Vidmu zaman trudili. Prva naloga Rima je, da njihove na.kane kar v kali — zatre.
CE
I
STRAHOTNE POPLAVE V AMERIKI
Šeslonico severovzhodnih zveznih držav A-merike so v preteklih dneh obiskale silne povodnji. Na ulicah nekaterih mest je stala vo-da do 6 metrov visoko, rušila hiše in pokrila ogromne ploskve obdelane zemlje.
V poplavah je prišlo 300 ljudi ob življenje in 80.000 jih je brez strehe. Škoda znaša več milijard dolarjev. Eisenhovver je prekinil počitnice in si je ogledal z letala težko udarjene pokrajine. Pozval je vse prebivalstvo Združenih držav, naj pride nesrečnežem na pomoč.
TUDI TAMI
Neverjetno se sliši, da imajo Združene države kar 8 milijonov nepismenih. Večina je sicer hodila v šole, a 'ko so zapustili klopi, so vse pozabiti.
Kot vzrok navajajo prenapolnjenost razredov in silno pomanjkanje učiteljev. Eisen-hower je zato predlagal, naj se po deželi organizira povsod »Teden učiteljev«. Šolniki pa trde, da je treba predvsem povišati plače, zakaj današnji izredno nizki prejemld odbijajo mladino od tega poklica.
se mu posreči obhoditi zemljo v 8 letih.
Mož hodi vsak dam od 6. do 13. ure. Zapiske si vtise, vmes kaj dela, da dobi za hrano. Doslej je prehodil 14.000 kilometrov in raztrgal 14 parov podplatov.
NAŠI SOVRAŽNIKI
Že od nekdaij so naj večji sovražniki človeštva razni bakcili in bakterije, ki povzročajo bolezni. Leta 1948 so našteli natančno 999 bolezni in pri tem je ostalo. Najnovejše prihajajo na ljudi od radioaktivnega izžarevanja. Tem niso še našli zdravila.
MALO MANJ KO SV. GORA
Za najvišji stavbi na. svetu sta doslelj veljali Eiffelov stolp v Parizu s 315 m in Empire Builiding v New Yorku s 449 m višine. Sedaj sili pa človek še više! V Oklahomi so postavili Amerikanci televizijski stolp, ki sega 479 metrov visoko, v mestu Montgomery pa gradijo iz prožnih in drugih kovin stolp, ki bo kar 562 m visok in tako najvišja stavba na svetu. Le malo nižja kot Sv. gora.
ORMEJNE IZKAZNICE
Ker uradni obrazci niso še dotiskani, obla-stva ne izdajajo še izkaznic, do' katerih imajo po videmskem sporazumu pravico vsi prebivalci s stalnim bivališčem v naših krajih.
Prošnjo pa lahko že dostaviš na navadnem papirju 'kvesturi.
OTROCI SMEJO SPET ČEZ MEJO
Zaradi otroške paralize na Tržaštkean so bi. la jugoslovanska oblastva prepovedala otrokom do 15. leta potovanje v Jugoslavijo. Predvčerajšnjim je bila prepoved preklicana.
V DALJNO AVSTRALIJO
Včeraj zvečer je parnik Aurelia odpeljal novo skupino 131 Tržačanov proti Avstraliji Spet so matere, žene in neveste jokale in ljudje so se jezili na žalostne razmere, v Ikatere je padel nekdaj cvetoči Trst.
ČLOVEŠKA PREHRANA
Izračunali so, da je za preživljanje enega človeka potreben približno 1 hektar rodovitne zemlje. Na svetu živi danes okrog 2 in pol milijarde ljudi, rodovitne zemlje pa je le 1 milijardo in pol hektara. Ker se človeštvo hitro množi, se mnogi boje, da bo prišla na svet velika lakota.
Medtem pa k sreči tudi znanstvo silno napreduje: nova atomska sila bo močno dvignila rodovitnost zemlje in živali, razen tega bodo l(judje iskali nove rastlinske hrane tudi v morju. Alge imajo v sebi iste redilne snovi kot zelenjava. Učenjaki trde, da se bo nekega dne preselil važen del »poljedelstva v morje«.
Kdaj se končno sestanejo?
Italija se (je v lomdomsjkem sporazumu obvezala, da s/kliče v doglednem času zborovanje držav, ki težijo proti Trstu, ter sporazumno z njimi uredi in zboljša promet tržaškega pristanišča.
Ker je Trst trgovsko popolnoma odvisen od dežel v zaledju, je to zborovanje zanj življenjskega pomena.
Od tedaj ije minilo že 9 mesecev, a sestanek še ni sklican. Kaj si mislijo v Rimu? Medtem Trst propada in njegovi sinovi morajo v — Avstralijo.
NOV »SVETOVNI PRVAK«
Združenje ameriških brivcev je odlikovalo z naslovom svetovnega prvaka Lojzeta Boc-chetta, ker se mu je posrečilo obriti nekega časnikarja v — 17 sekundah.
Bocchetto je Napolitanec, ki se je pred 23 leti izselil v Ameriko.
E, STARA AVSTRIJA
Na Dunaju obstoji »Zveza avstrijskih patriotov«, ki ima namen visoko držati spomin na staro Avstrijo. Člani nameravajo prihodnji miesec slovesno obhajati 125-letnico rojstva cesarja Franca Jožefa. Spomin na stare čase jih noče zapustiti.
PO SVETU NAOKROG
Emil Tourtois je bil za kuharja v Nizzi Ko so ga nekega dne odslovili, je sklenil iti peš oikoli sveta. Neki športni dnevnik je obljubil, da mu odpre odlično restavracijo, če
et)&pibi fr 'T,tzri?tlsiirj fi =
Generalni komisar i/ devinsko-nabrežinski občini
Pretekli petek je generalni vladini komisar dr. Palamara obiskal devinsko-nabrežinsko občiino. Visokega gosta so sprejeli župan in občanski odborniki, ki so dr. Palamari obrazložili najvažnejša gospodarska vprašanja občine. Župan Terčon je po pozdravnih besedah takoj prešel na razčlenjevanje gospodar, skih načrtov, ki jih je občinska uprava že pred časom predložila oblast voni, a jih sled-nja doslej niso še odobrila. Dr. Palamara je izjavil, da vprašanja sicer ni še dokončno proučil, vendar je obljubil, da bo gospodarske načrte v glavnem odobril. Za dela, ki jih izvršuje ustanova Seliad, je generalni komisar izjavil, da so že odobrili potrebne vsote denarfja. Gre za okrog 70 milijonov lir. Poleg del, ki jih je predlagala občina, so v ta načrt vključili tudi dela, za katera se je zavzela ustanova za turizem in saim tehnični u-rad v Trstu. Popravili bodo n. pr. cesto na Grmado ter cesto iz Devina v begunsko naselje v Štivanu.
Na sestanku so nadalje govorili, kaj bi se lahko naredilo za dvig tujskega prometa v Sesljanu. Dr. Palamara je v tej zvezi dal nekaj zanimivih izljav. Po njegovem ni n. pr. nobene potrebe, da bi se zgradila nova obalna cesta iz Grljana v Sesljan, češ da je sedanja že dovolj blizu morja. Če pa hoče kdo zgraditi hotele ali gostilne tik ob morju, mu bodo oblastva že poskrbela cesto. Pripomnil je sicer, da tudi tega vprašanja ni še dokonč-
no' proučil. Ker so ga občinski odborniki pro sili, naj se osebno zanima za vprašanja ses-1 jamskega hotela, ki je last devinskega princa in ki ga baje princ namerava prodati, jr odgovoril, da ne more ničesar ukreniti, do kler se ne najde kdo, ki bi hotel kupil. Oblast v a pa bi se ne pomišljala, če bi za razširitev današnje ceste k morju bilo tTeba razlastiti nekaj primernega zemljišča.
Vprašanje telefona za Šempolaj, Mavhi-nje in Vižovlje je še vedno na mrtvi točki. Oblastva priporočajo', naj občinska uprava vključi v proračun za leto 1956 posebno postavko, kakor je letos naredila za telefon • Devinu in Seslja nu.
Živahna razprava je nastala, ko se je dr Palamara dotaknil političnih oziroma narod nohtnih vprašanj. Po njegovem namreč tu-kajšnlji Slovenci »vpijejo«, češ da se jim gode krivice, čeprav oblastva nič drugega ne zahtevajo, kakor da se spoštujejo obstoječi zakoni. Kot primer je navedel neosnovane pritožbe zaradi dovoljenj za kulturne prireditve
Odbornik Drago Legiša je poudaril, da mu ni znano, ali so se taki primeri dogodili v nabrežinski občini. Nabrežina je prišla v spor z nadrejenimi oblastmi le zavoljo tuijega — naseljevanja. Slovenci pa ne bodo nikdar popustili v tem vprašanju. Oni nočejo postati manjšina tudi v tistih krajih, kjer so bili do. slej vedno v ogromni večini. Ko se je dr. Pa-
1 a mara skliceval na italijansko ustavo, ki dalje vsakemu državljanu pravico, da se naseli, kjer koli hoče, ga je D. Legiša opozoril na med/narodne dogovore, ki to vprašanje urejujejo. Razumljivo je, da je vsakdo vztrajal pri svojem in da niso- prišli do nobenega zaključka.
Po obisku, k'i je trajal približno eno uro, je generalni komisar odšel na Repentabor, kjer so ga čakali tamkajšnji župan in občinski odborniki
MAVHINJE
Zaradi obilnega dežja je bil letošnji pridelek' žita ter krompirja kar doher. Koruza sedaj lepo uspeva, le da nekoliko obč uti pričenijajočo se sušo, kar je sicer za naš Kras nekaj običajnega.
Naši občinski upravi bi bili hvaležni, ako bi poskrbela, da se popravi cesta v Vižovlje. Pot je v tako slabem stanju, da je bolj podobna razoranemu klancu kot cesti. To zlasti ovira nedeljski tujski promet, od katerega si naši gostiLničaryi kakor tudi drugi zasebniki lahko marsikaj obetajo.
Te dni so cesto hoteli posuti s slabim gramozom, a so se ljudje temu početju uprli, ker so prepričani, da bi prihodnji naliv prav gotovo spral gramoz s ceste.
Ljudje zahtevajo, naj se cesta asfaltira.
SOI/SKO OBVESTILO
Ravnateljstvo nižje strokovne trgovske šole pri Sv. Ivanu v Trstu sporoča, da se pričnejo pismeni popravni izpiti čez I. in II. raizred, kakor tudi popravni pismeni, praktični In grafični JzdleilkS v torek, 6. septembra ob 8.30 v šolskih iprostorih zavoda. Prošnje morebitnih novih privatistov je treba vložiti pri ravnateljstvu najkasneje do 31. avgusta 1955.
Široko po svetu ie zaslovel nabrežinski hamen
V nabrežinskih kamnolomih so velikanske količine gradbenega kamna odličnih kakovosti, ki je znan tudi kot »nabrežinski marmor«. Povpraševanje po tem kamnu ni samo zato veliko, ker ima vse vrline, ki jih od gradbenega kamna zahteva stavbenik, temveč je tudi njega polirana površina tako pestra, da zadovolji tudi najbolj izbirčnega arhitekta. Zato si je naš kamen utrl pot v široki svet in tudi v dežele onkraj oceanov.
Nabrežinska kamnarska industrija, ki je nekdaj dajala zaslužek tisočerim lomilcem in kamnosekom in je bila v prvih povojnih letih v precetjšnjem zastoju, kaže sedaj ponovne znake oživljanja.
Že Rimljani so poznali vrline našega kamna: v veliki meri so ga uporabljali za svoje stavbe. Saj so zgradbe v Ogleju in mnogih drugih mestih nekdanjega rimskega cesarstva iz kamna, ki so ga lomili v nabrežinskih kamnolomih. Vse te stavbe, ki so jtih iz na-brežinskega kamna postavili rimski gradbeniki, govore o njega, vrlini: ni ga uničil zob časa . .
Za časa Avstro-Ogrske je bilo kamnoseštvo v Nabrežini izredno razvito. Po kamnolomih je zaslovela Nabrežina okoli leta 1875, to je takrat, ko so gradili velike palače na Dunaju, v Budimpešti, Trstu in drugih mestih monarhije.
Naj navedemo le nekaj pomembnih stavb, ki so jih taikirat s tem kamnom zgradili:
Parlament na Dunaju, za katerega je dobavila Nabrežina v 18 mesecih 2000 kub. me-
trav obdelanega kamna; sodna palača na Dunaju, za katero je bilo potrebno' 2500 kub. metrov obdelanega kamna; borza na Dunaju (1000 kub. metrov obdelanega kamna); novi dvor na Dunaju (4000 kub. metrov obdelanega kamna), ki je bil postavljen v 2 letih; palača parlamenta v Budimpešti; opera v Budimpešti (2000 kub metrov obdelanega kamna) in most čez Sočo pri Solkanu (2000 kub. metrov obdelanega kamna).
V oni dobi ni dobavljala Nabrežina kamna samo krajem v mejah Avstro-Ogrske, temveč ga je tudi izvažala. Takrat so zgradili iz nabrežinskega kamna gledališče tudi v Odesi (Rusija).
Da je bilo v onih letih kamnoseštvo zelo razvito, vidimio že iz števila zaposlenih lomil, cev in kamnosekov. Saj je takrat delalo na tržaškem področju od 3000 do 4500 oseb.
Z izbruhom prve svetovne vojne je fcamno. seštvo na Krasu zamrlo. To stanje je trajalo do leta 1920. Po prvi svetovni vojni se je namreč pričela čutiti konkurenca italijanskih kamnolomov. Zato so nabrežinski industrije! pričeli opozarjati javnost na naš kamen. In tako se je pričel uveljavljati nabrežinski kamen na raznih staivbiščih tudi v italijanskih mestih. Vzporedno s tem so šle dobave v inozemstvo. V notranjost Italije so pošiljali v glavnem obdelani kamen, inozemstvu pa'predvsem surovega.
Ni dovolj prostora, da bi naštevali vse stavbe, ki so bile v Italiji zgjrajene iz nabre-žinskega kamna. Naj opozorimo le, da je do-
bavila Nabrežina približno 5000 kub. metrov obdelanega kamna za glavni kolodvor v Milanu, ki so ga dogradili leta 1931.
Poglejmo še, katere države so kupovale nabrežinski kamen! Najboljši odjemalec je Egipt. Ta kupuje skoraj izklljučno nabrežinski kamen V Egiptu je ta kamen znan po imenu »tržaški kamen«. Prvotno so izvažala n ab roži inska podjetja v Egipt le obdelani kamen. Ko pa se je v letih 1935-36 tudi v E-gipitu precej razvilo kamnoseštvo, so se zmanjšale izvozne množine obdelanega kamna, zato pa je bil v to državo velik izvoz surovega.	t
Tudi Anglija je kupovala nabrežinski kamen, a le ono vrsto, ki jo nazivamo »grani-tastega«. Ostale vrste ima[jio preveč živahno površino za megleno ozračje angleških mest. Iz nabrežinslkega kamna so postavili Angleži spomenik padlim vojakom v Dardanelah in ob Sueškem prekopu. Vladna palača v Trans-valu' v Južni Afriki je tudi iz nabrežinskega kamna, kakor tudi mnogotere palače v Kalkuti (Indija).
Nemčija ga je kuipiila tudi zelo velike množine. Iz nabrežinslkega kamina je letališče Tejnipelbof pri Berlinu. Za to gradnjo so dobavili 6000 kub metrov surovega kamna.
Veliki odjemalci so bile tudi mnoge države Severne in Južne Amerike. V New Torku je na 5. aveniji po9tav!|jeu vodnjak, ki je bil izdelan v Nabrežini.
S tem bežnim pregledou smo želeli prikazati, da krasi mnogotera evropska: in izven-evropska mesta kamen, Iki »o ga iz objem« slovenske zemlje izločili nabrežinski kamnoseki.	Mip
o p!bi iz
NOVI TRAVNIŠKI ŽUPNIK
Preteikilo nedeljo je iz svoje dosedanje fare Sv. Peter ob Soči dosipel v Gorico novi župnik č. g. Angel Persig. Na cerkvenih vratih sita ga v slovenskem in italijanskem jeziku pozdravili dve deklici ter mu izročili lep šopek rož. Pred glavnim oltarjem ga je slovesno ustoličil nadškofijski kancler dr. Rudolf Klinec. Prebral je bulo, s katero ga je papež imenoval za župnika pri Sv. Ignaciju.
Nato je goriški prošt dr. Soranzo prečital lepo pismo nadškofa msgr. Ambiros.ija, ki se ni mogel osebno udeležiti slovesnosti.
Dr. Soranzo je imel na novega župnika lep in prisrčen nagovor. Orisal je značaj in pomen dosedanjega dela mladega župnika. Pozval je ob koncu vse vernike, naj župnika ljubijo in spoštujejo ter mu pomagajo pri njegovem težkem delu.
Novi župnik je pristopil nato k oltarju in je po evangeliju prvič pridigal svojim vernikom. Takoj smo spoznali v njem dobrega pridigarja. Govoril pa je le v lepi — italijanščini. Pri maši je pel pevski zbor iz Sv. Petra ob Soči.
UPOKOJEN
Nadzornika za osnovne šole na Goriškem profesorja Spazzapana je ministrstvo upokojilo s prvim oktobrom. Bil je dolgo let v tej službi, znam pa je tudi po svojem službovanju v Tolminu in v Škodnikovem zavodu za ueiteljisčnike. Kot šolski nadzornik je u-pravljal tudi slovenske osnovne šole.
Med raznimi osebami, ki prihajajo v poštev za njegovo izpraznjeno mesto, je tudi profesor dr. Leban, didaktični ravnatelj za slovenske šole.
ŠTEVERJAN
Priznati moramo, da deželno kmetijsko nadzorništvo oziroma nljegov vodja dr. Mar-sano res podpira težnje kmetovalcev. Deli ined nas izbrana semena, raizne podpore in nagrade, daje nam dobre strokovne nasvete, prireja potrebne strokovne tečaje. A kaj nam vse to pomaga, ko ipa ne moremo pošteno vnovčiti 9vojih pridelkov. Zadnjič smo omenili ogromno škodo, ki smo jo utrpeli zaradi sramotne cene letošnjih češenj. Bila je tako »pod psom«, da smo morali pustiti nad 300 q češenj na drevesih, kjer so segnile. Prav tako je billa zelo nizka cena breskev. Tudi stTOČji fižol je bil v zadnjih dneh tako poceni, da ga sploh nismo mogli prodati. Cene za hruške, jabolka, slive in grozdje so isto-tako sramotne. Zato danes zopet naprošamo kmetijskega nadzornika, naj še pravočasno razloži vladi naše bedno gospodarsko stanje, ki bi ga, kolikor 9e tiče sadnih odpadkov, bilo mogoče vsaj delno uspešno izboljšati, a-kn nam vlada dovoli prosto žganjekuho. Izredne prilike zahtevajo pač tudi izredne u-k repe. Saj naša republika ni tako bogata, da sme pustiti leto za .letom propadati stotine in stotine stotov sadnih odpadkov, ki bi se le s prosto žganjekuho lahko primerno vnovčili.
VODOVOD. Največja gospodarska potreba naših Brd pa je zdrava pitna voda. Čujemo. da se je naš župan zopet z vso vnemo lotil tega vprašanja in da pridno trnka na razna vrata tu in onkraj državne meje. Zvedeli smo, da je uprava briškega vodovoda onkraj
meje rada pripravljena odstopiti svojo odlično pitno vodo tudi vsem briškim vasem v I-laiiji. Zato sodimo, da je treba le malo dobre volje pri naših oblastvih, pa bi naša občina in druge briške vasi prišle do vode, in sicer brez velikih stroškov. Pričakujemo, da bodo oblastva dobro voljo tudi dejansko pokazala in da bomo Brici že v najkrajšem času pili odlično vodo.
JAMLJE
Zvedeli smo, da bodo letos tudi v Jami j ah otvorili mešani večerni tečaj. Prav veseli smo te novice, saj vsa naša mladina teži po izobraževanju, čeprav je že zapustila ljudsko šolo.
Naj ob tej priliki pozovemo vsa oblastva, zlasti šolska, naj nam čimprej zgrade ljudsko' šolo, za katero se potegujemo že leta in leta. Dobra ljudska šola je od vseh vzgojiteljev priznan temelj vsake zdrave izobrazbe. Zato Jamedjci ob vsaki priliki poudarjamo nujno potrebo po' zgradnji šolskega poslopja. U parno, da bodo oblastva zares podprla dober dobski občinski svet v njegovem neumornem prizadevanju, da čimprej uresniči željo V9eh Jamedjcev.
ŠTMAVER
Čujemo, da je krmiiiski odbor za obrambo proti toči sklenil postaviti tudi v naši vasi eno obrambno postajo. Škoda, da ni tega storil že letos poleti, ko bi nas morda obva-loval pred hudo škodo, ki nam jo je povzro-čila toča.
Že večkrat smo v Novem listu pozivali svo. je županstvo, da bi bolje poskrbelo za primerno vzdrževanje ceste, zlasti na nevarnem
Zadnja pot /
Kot smo že poročali, se je 16. t. m. smrtno ponesrečil č. g. Anton Grbec, župnik v Gabri-jnli. Nesreča ga je doletela, ko se je vračal z vlakom iz Gorice. Pred železniško postajo v Rubijah je padel s stopniic vagona in se močno poškodoval Kmalu potem je v goriški bolnici izdihnil.
Pretekli četrtek je bil v cerkvi v Gabrijah žalni obred. Poleg številnih vernikov so bili prisotni sovodenjski župan in občinski svetovalci, niabrežinslki župan in predstavniki političnih ter kulturnih organizacij iz Nabrežine. Mašo zadušnico je bral dekan msgr. Novak, ki je imel tudi priložnostni govor. Med obredom je pevski zbor pel žalostinke.
Na cestnem križišču se je od pokojnika po. plovil g. Pipan iz Gabrij. Nato sta mrtvaški avto in skupina drugih vozil krenila proti Nabrežini Tu je namreč pokojnik bil enajst let dekan in župnik.
Popoldne se je iz cerkve razvil veličasten sprevod na nabrežinsko pokopališče. Na zadnji poti so pokojnika spremljali šolski otroci, dekleta v belih oblačilih in narodnih nošah ter dolga vrsta duhovnikov in vernikov.
Ob odprtem grehu je spregovoril nabre-žinski župan J. Terčon, ki se je pokojnika spomnil kot župnika in dekana ter omenil njegov mirni, blagi značaj, n|jegovo trdno narodno zavest, zaradi katere je bil od fašistov tudi preganjan. Za Terčonom je povzel besedo g. Černič, ki 9e je v imenu gabrske
ovinku v bližini šole, pa tudi drugod. Saj se je pred kratkim neki naš domačin komai izognil nevarnemu trčenju s tovornikom. Prepričani smo, da bo goriški župan dr. Bernar-dis končno ustregel našim potrebam in željam.
VALERIŠČE
Hvaležni smo šolskemu skrbništvu, da se je spomnilo našega naselja in odredilo, naj se tudi letos pri nas otvori mešani večerni te-čaj. Tako bo vsaj deloma zadoščeno potrebi naše mladine po nadaljnji izobrazbi.
JAZBINE
Jazbinci smo preteklo nedeljo doživeli lep in vesel dan. Naša večletna želja se nam je končno izpolnila. Dekan msgr. Novak je blagoslovil našo majhno, v svoji preprostosti vendar lepo cerkvico. Prirasla nam je k srcu tudi zaradi tega, ker nam je njena gradnja vsaj nekoliko pomagala pri naši gospodarski krizi.
V novem božjem Iiramu pa bomo našli vedno resnične tolažbe, tudi v najtežjih trenutkih svojega življenja. Zato smo vsi vaščani iz srca hvaležni našemu župniku Martinčiču, ki se je veliko prizadel, da so sezidali cerkev. Razume se, da so nas ob tej slovesnosti obiskali tudi razni zastopniki oblastev, med njimi goriški podprefekt. Še posebno smo se razveselili obiska števerjanslkega župana in mestnega občinskega svetovalca g. Bratuža.
Naj se ob tej priliki zahvalimo vsem, ki so pripomogli, da smo prišli do svojega božjega hrama. Prav tako se zahvaljujemo županu za vso pomoč in tudi za njegove lepe besede. Močno nas je razveselilo tudi lepo petje cerkvenih pesmi domačega mešanega zbora, ko so razni zastopniki in povabljenci podpisovali dva pergamena, ki bosta vzidana v temelj cerkve.
Lntona Grbca
fare na lep in ganljiv način poslovil od po-Lojnega dušnega pastirja. Ob zvoku turobnih žalostink so padale zadnje grude na duhovni, kovo krsto in pogrebci so se s tiho žalostjo začeli razhajati.
Dobremu in plemenitemu župniku, ki je za zmago pravice in resnice marsikaj pretrpel, naj Bog dodeli večni mir. Preostalim pa izrekamo globoko sožalje.
Pokojni Anton Grbec je bil sin kraške zemlje. Rodil se je pred 70 leti v Štanjelu na Krasu. Prvo službo je nastopil v Mirniku v Brdiih. Tu je doživel prvo svetovno vojno. Italijani so ga zajeli in odvedli v konfina-eijo. Po prvi svetovni vojni je prišel v Devin, potem v Nabrežino. Fasistovslki oblastniki so ga zaradi njegove neuklonljive narodne zavesti in možatosti stalno zasliševali in preganjali. Naposled so ga nasilno premestili v mailo župnijo Srednje nad Kanalom. Tu ga je zadel nov udarec. Nemška soldateska je pridrvela v vas in do tal požgala vse hiše. Zgorelo je tudi župnišče in vsa imovina. Nemški vojaki so na župnika namerili puške in malo je manjkalo, da ga niso svinčenke pokosile.
Po drugi svetovni vojmi se je zatekel v Ga-brije, kjer je vendgr prišel do mirnejšega življenja. Tu je na tragičen način končal svo. je dni.
f}ene£faa tflauemiln - Mutiulblta d&lina
ŠEMPETER SLOVENOV
»Rozinca« oziroma praznik Vnebovzete, je bil nekoč višek verskega življenja v naših dolinah, ko so naši predniki romali s šopki rož k Materi božji v Dolenjem Brnasu ali na Staro goro. Letos so v Brnasu na »Rozinco« obhajali tudi petletnico kronanja tamkajšnje »Tolažnice žalostnih«. Slavja se je udeležil tudi videmski pomožni škof dr. Cicuttini, ki je maševal in birmal. Žal, da je bila udeležba romarjev razmeroma skromna. Tudi pri nas skušajo namreč spremeniti lepi Marijin praznik v «Ferragosto», oziroma poganski praznik, ki nitma nič skupnega z »žegnanimi« rožami, Marijo in lepimi procesijami. Tako so za »Rozinco« oziroma »Ferragosto« priredili kar dva velika dvodnevna festivala: »Notte Veneziana« na produ Nadiže pri Pod-bonescu in »Festival nottumo« na produ rek Kosce in Erbeca v Podutanski dolini. Na rekah je bil ples, razkošna razsvetljava, umetni ognji itd. Festivala sta lepo uspela. Iž, Furlanije sta privabila nepretrgano' vrsto motornih vozil in množice naših radovednih gorjanov. Izkazalo se je, da take poganske prireditve polnijo žepe nekaterih že bogatih gostilničarjev, izipraznijo pa žepe naših hribovcev, saj nimajo drugih prilik, da bi se odkrižali tistih nekaj liric, ki so si jih tako krvavo zaslužili. Takih prireditev nihče ne ovira, ker niso nevarne za »patrio«, kakor bi to bile zares kulturne prireditve. Ponočne orgije na reških prodih in v njih goščavah bodo pač povzdignile našo zaostalo mladino!
Zvedeli smo, da je naš pomožni škof 10. avgusta maševal in birmal tudi v Gorenjem Brnasu in na »Rozinco« ob šestih popoldne v Srednjem v Podutanski dolini.
VESELA VEST
Presenetila nas je vest, da so med tednom pred Vnebovzetjem nenadoma premestili da-
Papež je ipravkar odmaševal, ko mu naznanijo njen obisk. Brž se dva zdravnika preoblečeta v komornika in peljeta nesrečnico v sobane. Pred papežem se zgrudi na tla in vpije: »Vsi me hočejo zastrupiti. Aretirajte mo-je spremstvo!« Čez nekaj minut se zopet pomiri in govoTi prav ipametno o mehiških zadevah. Papež jo porabi k zajtrku. Vsa sestra, dana že seže po skodelici čokolade, kar jo spusti iz rok: »Ne, ne, je zastrupljena, raje umrjem,« vpije. Pa se spet pomiri im prine-so ji drugo skodelico. Zdaj zahteva: »Mačko, mačko!« Po dolgem času ji sluge vsi začudeni res prineso mačko. Ona ji da piti iz skodelice in ko vidi, da se ne zgrudi zastrupljena, tudi ona mirno posreblje ostanek čokolade.
Vendar šele potem je začel križ z njo. Na noben način ni hotela iz Vatikana. Ostala je na kosilu. Vzela si je jedi, a segala le po sosednih krožnikih, ker se je hala, da je njen zastrupljen. Proti večeru se je vendar toliko pomirila, da so jo spremili v Grand Hotel.
leč v Furlanija laškega župnika iz Brišč pri Podbonescu in da so tja namestili domačina g. Čer,noja, bivšega župnika v Rualisu pri Čedadu. Novi župnik je nastopil službo prav na »senjan« in ljudstvo ga je slovesno sprejelo. Želimo mu mnogo duhovnih uspehov.
Pismo Iz Trbiža
Iz Trbiža smo prejeli pismo, iz katerega smo zaradi pomanjkanja prostora povzeli le glavne misli. Dopisnik nam bo prav gotovo oprostil, če ,nismo mogli pisma objaviti v celoti.
Že zaporedoma čitamo v Novem listu ime Kanalske doline. Primerjati jo hočete drugim slovenskim krajem, ki so ostali pod Italijo. In vendar je položaj Kanalske doline svojevrsten, kakor so svojevrstni njeni domačini.
Najprej vas hočem opozoriti na neko važno dejstvo: pred prvo svetovno vojno ni bilo x Kanalski dolini nobenega Italijana, ki bi imel kako posestvo ali kaj sličnega. Tu živeče prebivalstvo je imelo še pod staro Avstrijo dvojezične šole; prva tri leta je bil pouk samo v slovenščini in šele nato v nemščini.
Ko 'je Italija zasedla te kraje, ni priznala nobenih pravic niti nemški, še manj pa slovenski manjšini. V vseh 25 letih fašizma niso sprejeli nobenega domačina v državno službo, temveč so na vse mogoče načine skušali gospodarsko uničiti vsakega posestnika, da je bil nato prisiljen prodati posestvo in se zateči v Avstrijo. Zavoljo tega ni nič čudnega, da je leta 1939 95 odstotkov ljudi op-tiralo za nemški rajh! Čitatelji naj se nikar ne čudijjo nad tem početjem, ker so tedaj vsi ljudje mislili le na Avstrijo in nihče ni mogel slutiti, kaj se prede za kulisami. Bilo je le nekaj modrih, a niihče jim ni zaupal.
Pri vsej stvari so spet Lahi na dobičku. Večina premoženj je prišla v rolke Ustanovi za tri Benečije, m/nogi so posestva prodali
Toda proti enajsti je nenadoma skrivaj ušla in hitela v Vatikan. Razbijala je po vratih, dokler je niso spustili noter. Ves dvor je bil v zadregi. Cesarica je pa zahtevala, da jo morajo prenočiti v Vatikanu. Ni preostalo drugega, kot da je papež ukazal, naj eno izmed dvoran vatikanske biblioteke spremen*-v spalnico. Zjutraj so imeli z njo spet križe. Hotela je piti samo iz papeževe skodele.
Nato je začela pisati oporoko in poslovilno pismo možu. Na spreten način je uspelo kardinalu Antonelliju, da je zblaznelo cesarico pregovoril, naj obišče sosedni ženski samostan sv. Vincenca. Prednica ji je razkazovala poslopje in tako so prišli tudi v kuhinjo. Tu je Karlota zagledala meso v vrelem kotlu. Niso ji mogli ubraniti, ko je z golo roko segla v juho in si tlačila na pol surovo meso v usta. Vsa se je oparila. Morali so jo vtakniti v prisilni jopič in jo v zaprti kočiji odpeljati na stanovanje.
Tu so čakali, dokler ne prispeta iz Mira-
zasebnikom. Italijani so se poleg tega lepo zaščitili s posebnim zfckonom, po katerem je optantom prepovedano kupiti si kaj nepremičnine.
Najsramotnejše je danes dejstvo, da vsi invalidi ne dobe nikake podpore. Lahi se izgovarjajo, da mora to plačati Avstrija, slednja pa pravi, naj to stori Nemčija Ob prihodu angleških in ameriških čet smo doživeli novo razočaranje. Tudi ti nam niso priznali nobene pravice. Če si rekel, da si Avstrijec, si bil »naci«, če si se izjavil za Slo-venca, si bil titovec in komunist. Lepo so 11 gospodje držali svoje obljube, ki so jih dajali po radiu London, ko jim je slaba predla. Kako ravnajo z nami v cerkvenih zadevah, je tudi zanimivo. Mi bi se sicer radi nikomur ne zamerili, vendar resnica je le ena: pri nas pomagajo kristjani iztrebljati narodne manjšine. Nemci iz Trbiža nimajo svojih obredov, ker se cerkvena oblastva izgovarjajo, da noben Nemec ne prihaja v cerkev. A kako naj ljudje pridejo, če zanje ničesar ne napravijo? Ali na^j ovce same iščejo pastirja? Isto velja tudi za okolico, in sicer: Rabelj, Bela peč, Žabn/iee, Ukvei, Ovčja vos/, Naborjet. Lužnica in Lipalja ves V množili vaseh so začeli učiti verouk v italijanščini, v materinščini se verouk poučuje le v nekaterih vaseh. Vse kaže, da nekateri žele manjšino ne le gospodarsko zatreti, ampak tudi duhovno.
V Trbižu imamo poslopje — pala/.zo delle associaziioni —, ki so ga sezidali z namenom, da bi se v njem širil duh bratstva in medsebojno spoznavanje. Danes je tu kino, a doslej niso v njem vrteli enega filma, ki bi bil naklonjen eni ali drugi manjšini.
Prebivalci Kanalske doline so že marsikaj hudega prestali. Naš značaj nam ne dopušča, da bi svojo grudo zapustili. Podali se bomo raje v brezupni boj, vztrajali in kljubovali na domačih tleh, kajti kar je naše, je naše in bo naše ostalo, dokler bo stal svet. Začasne spremembe se vrste kot letni časi, a zgodovina je le ena.	S	P.
mara grof Bombelles in njen brat grof Flan-drski. Revica ni več spala ne jedla. Prve dni oktobra se je bratu posrečilo, da jo- je odpeljal v Miramar.
Grad je sprejel svojo prvo žrtev. Tu jo je vzel v oskrbo zvesti zdravnik dr. Jelinek, ki je že pred dvema letoma prerokoval, da ji bo krona prinesla nesrečo. Domača okolica je zblaznelo cesarico sprva malo pomirila. Prav za njen god 4. novembra jo je pa spel napadlo. Njen um se je za večno potopil v noč.
Zaprli so jo v mali gradič, kjer sta z Maksimilijanom uživala prvo zakonsko srečo. I.eta 1867 so jo prepeljali v Belgijo na grad Tervueren. Sele sedaj je cesar v Mehiki zvedel, kaj je z ženo. Kupo pelina je moral popiti do dna. Pa tudi Karlota. Neke noči je grad popolnoma zgorel. Komaj so jo rešili iz plamenov. Dolgo let je še v popolni zmedenosti živela na gradu Bonehot. Šele 19. januarja 1927 so časopisi naznanili, da je umrlo »Ni. veličanstvo ccsarien Karlota Mehiška«. Po umoru svojega moža je živela še 60 let in trpela, da opere grehe in kri 7. rok Habsburžanov.
(Nadaljevanje v prihodnji številki)
m
ELiCR
MLETi GR!
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Madžarske založbe bodo letos izdale prevode več pripovednih in pesniških del jugoslovanskih starih in sodobnih pisateljev. V zbirki »Mojstrovine svetovnih pisaiteljev« izidejo v kratkem dve knjigi našega pisatelja Ivana Cankarja ter zbirka izbranih pesmi hrvatskega pesnika Ivana Gorana Kovačiča. Prihodnje leto bodo izdali izbor iz jugoslovanske proze. Knjiga bo obsegala dela pisateljev starejšega pokolenja.
* * *
Slovenski knjižni zavod namerava s prihodnjim letom izdajati novo zbirko slovenskih del z naslovom Naše brazde. V njo bodo vključena dela številnih slovenskih pisateljev in pesnikov, ki so v bližnji preteklosti zaorali v našo umetnost bolj ali manj rodovitne brazde. V prvih zvezkih te zbirke izidejo Bogomirja Magajne (Gornje mesto, Vladimirja Levstika Zapiski Tine Gramontove in Gadje gnezdo ter Izbrane povesti Ivana Preglja.
* * *
Na mednarodnem zborovanju umetnostnih zgodovinarjev, ki bo v Benetkah od 12. do 18. septembra, bodo sodelovali tudi jugoslovanski znanstveniki, med njimi akademik dr. France Stele iz Ljubljane. Na zborovanju bodo jugoslovanski umetnostni zgodovinarji poročali o pomembnih kulturnih in zgodovinskih spomenikih in drugih umetninah v Jugoslaviji.
• * *
Mojster slovenske grafike France Mihelič je v začetku avgusta razstavil nekatera svoja dela v Mariboru. V glavnem so to bila dela, s katerimi je u-metnik pred nedavnim nastopil v Parizu. Bilo je 36 grafičnih listov: lesorezov, jedkanic in litografij. V njih nam Mihelič razkriva slikovito štajersko pokrajino, njene ljudi in običaje, vojne privide, boj med življenjem in smrtjo ter svoj notranji svet. Miheličeva nadstvamost je daleč od bolestne blebeta-vosti mednarodnega surrealizma. temveč je izrazito slovenska, zrasla iz zdravih domačih korenin.
V okviru Mariborskega tedna je trikrat nastopil Balet mariborske Opere. Prireditve so bile na prostem. Spored prvega baletnega večera je bil izbran zelo okusno. Predvajali so Halevyjevo Malo pravljico, tretje dejanje iz Asafjevega celovečernega orientalskega baleta Bahčisarajska fontana, dva Dvorakova Slovenska plesa, tri operne plese in kot zaključek pestro Asičevo Kolo. Vse plese so izvajalci lepo in tehnično izdelano odplesali. Vodstvo večera je bilo v rokah koreografinje Jitke Ivelje, glasbeno spremljavo je pa oskrbel prof. Tone Breznik.
* * •
V Sovjetski zvezi je izšel p-evod nekaterih pesmi Srečka Kosovela in Otona Zupančiča .Prevedel jih je Aleksej Surkov. Od Kosovelovih so prevedene: Kdo je hodil?, Pesem, Glad, Predkosilni sonet, Starka za vasjo, Kakor naraščanje in V spominsko knjigo: od Zupančičevih pa Glad, Kovači in Zebljarska.
Mednarodno razstavo grafike v Moderni galeriji v Ljubljani bodo prihodnje leto prenesli v Cincinnati v .Združene države. Poleg tega se je predstavnik Umetniškega muzeja iz Cincinnatija dogovoril z vodstvom ljubljanske galerije za izmenjavo grafičnih del med Jugoslavijo Jm Združenimi državami. * * *
V mednarodni razstavni dvorani Carnegijeve u-stanove v New Yorku je junija razstavljala skupina jugosdovanskih umetnikov, med njimi tudi večkratno mednarodno nagrajeni slovenski grafik France Mihellič.
* * #
V Metropo'itansfci operi v New Yorku je ponovno nastopil znani balet Russe de Monte Carlo. Predstavo je obiskalo nad 17 tisoč ljudi. Kritiki in časniki so se pohvalno izrekli zlasti o nastopu prve balerine, naše rojakinje Mije Slavenske, ki je nastopala kot gost v Labodjem jezeru.
Ob koncu letošnjega leta izide v Zagrebu zelo pomembna knjiga, in sicer Antologija svetovne lirike, ki bo obsegala lirične pesmi vseh dežel in narodov sveta, od starih egipčanskih, hebrejskih, kitajskih in arabskih do najnovejše sodobne lirike. Poleg lirike velikih narodov bo zastopana tudi pesem malih narodov. Izbor sta uredila hrvatski pesnik Gustav Krklec in književni zgodovinar Slavko Ježič.
V Beogradu so podpisali pogodbo, po kateri bo Jugorlavija dobavila Bolgariji 10 filmov, Bolgarija Jugoslaviji pa štiri filme. Bolgari so med prvimi zaprosili za dobavo umetniških filmov Sumljiva oseba, Nezvestoba in Onadva.
Madžarsko državno podjetje za odkup filmov bo v kratkem odkupilo jugoslovanska umetniška filma Vesno in Nezvestobo.
* * *
Beograjsko dramsko gledališče bo po uspeli turneji po Jugoslaviji gostovalo tudi v Trstu. Gostovanje je napovedano za prve dni oktobra. Beograjski igralci bodo pri nas uprizorili Krleževe Legende, Nušičevo Sumljivo osebo in Sremčevega Popa Ci.ro in popa Spiro.
* # *
Po velikem uspehu v Sovjetski zvezi je beograjska folklorna skupina Kolo odpotovala na Kitajsko, kjer bo v raznih kulturnih središčih nastopala z narodnimi plesi in pesmijo mesec dni. V Sovjetski zvezi je skupina doživela navdušen sprejem.
Italijanski časopis Tempo je naprosil dvajset italijanskih filmskih kritikov, naj izberejo dosedanje najboljše filme, ne glede na to, kdaj in kje so bili izdelani. Prvo mesto sta dosegla Chaplinov film Lov za zlatom in Eisensteinov Križarka Potjomkin, ki sta dobila epako število glasov, namreč 14. Renoirjev fjlm Velika iluzija je dobil 12 glasov. Italijanski novorealistični film Rim - odprto mesto je med vsemi italijanskimi filmi na prvem mestu z 10 glasovi. Med vsemi filmi, ki so ocenjeni kot najboljši, je samo en barvni, in sicer film Henrik V z Lau-renceom Olivierom.
* * *
V Viareggiu so tudi letos razdelili knjižne nagrade. Za najboljši roman, in sicer »Metello«, je predel Vasco Pratolini dva milijona lir. V znanstveni skupini sta bila nagrajena Evgen Garin za »Crona-che di filosofia italiana« ip Ravegnani za esejistično delo »Uomini visti«. Med pesniki je pa bil odlikovan Karel Betocchi za zbirko »Poesie«.
* * *
Pred kratkim je v Ljubljani umrl književnik in publicist Ivan Albreht. Rodil se je v Hotedršici. Med prvo svetovno vojno je bival na Koroškem, kjer je doživel tudi znapi plebiscit. Med drugo svetovno vojno so ga fašisti obsodili na smrt, a mu pozneje spremenili kazen v dolgoletno ječo. Pisati je začel že pred prvo svetovno voj.no. Izdal je pesniške zbirke Slutnje, Prisluškovanje, Paberke iz Roža, satiro Andrej Trnouc, zbirko povel Malenkosti teir povesti Ranjena gruda ter Zarečani.
Igra je eno najvažnejših sredstev za otrokov telesni in duševni razvoj. 2e v prvih mesecih življenja moremo pri otroku opaziti neutrudno gibanje rok in nog ter vsega telesa. Brž ko je otrok shodil, že začne tekati, loviti mačko ali kuro in njegovo vedenje je združeno z veselim kričanjem ip vriskanjem. Otrok, ki noče tekati, kričati, se gibati, ni zdrav.
Najbolje pa se otrok razgiblje, ko se igra. Saj ni igra nič drugega kakor smotrno urejeno gibanje, s katerim hoče otrok nekaj doseči. Ob igri se otroku ne utrdi le telo, temveč tudi njegov vid, sluh itd.
Ker zahteva igra veliko pozornost duha, je odlično sredstvo za otrokovo duševno ra®'. Pri igri je treba misliti, presojati in tudi sklepati. To so temelji človeškega duševnega življenja ip prav v tem se otrok s pomočjo igre krepi in spopolnjuje. Razbohoti se mu njegova domišljija in postane iznajdljiv.
Ce žele starši, da bo otrok nravno dober, naj skr-be, da se že od rane mladosti rad igra. Igra namreč tako zaposli otrokovega duha ip izčrpa njegove telesne sile, da nima niti časa niti volje za kake neumnosti. Ce otrok pe izčrpa svojih sil V igri, bo skušal to narediti drugje. Postal bo postopač, razgrajač ip se bo sčasoma vdajal neurejenemu življenju.
S pomočjo igre se v otroku utrjujejo tudi družbene kreposti, kajti prav tu ima mlad človek največ prilik, da postane dober, plemenit, pravičen in tovariški z bližnjim.
Jugoslovanska enciklopedija
Pred kratkim je v Zagrebu izšla prva knjiga Jugoslovanske enciklopedije. Zvezek ima 800 strani in vsebuje gradivo A in B do Boskovec. V njem so vsi podatki o najrazličnejših pojmih s kulturnega, gospodarskega, političnega, vojaškega, socialnega in z drugih področij, skratka vsi podatki o življenju jugoslovanskih narodov v preteklosti in sedanjosti. Tudi zunanja oprema knjige je izredno okusna. O-premljena je s številnimi risbami, slikami, zemljepisnimi kartami, prilogami v bakrotisku in z barvnimi posnetki umetniških del. Celotno delo bo izšlo v osmih debelih zvezkih. Osrednji uredniški odbor je v Zagrebu. Načeluje mu književnik Miroslav Krleža, V Ljubljani je slovenski pododbor, ki ga vodi akademik univerzitetni profesor dr. Anton Melik.
Srbohrvatsko-slovenski slovar
Državna založba Slovenije je izdala Srbohrvatsko-slovenski slovar. Sestavil ga je prof. Janko Jurančič. Sestavljalec poudarja v uvodu, da je slovar namenjen medsebojnemu jezikove: mu spoznavanju, kajti slovenski in hrvatski jezik se kljub sorodnosti znatpo razlikujeta in ima vsak zase svoje svojstveno bogastvo.
Slovar je izdan v lepo pregledni in okusno tiskani obliki. Strani v dveh stolpcih imajo srbo-hrvat-ske besede ležeče, a frazeologijo v navadnem tisku. Na začetek knjige je prof. Jurančič napisal precej obširen uvod. Vanj je vključil tudi kratko zgodovino srbsko-hrvatskega jezika, omenil nato razprostranjenost njegovih narečij in dodal na koncu najbistvenejše značilnosti štokavščine. Srbohrvaščina je sicer enoten jezik, a še vedno brez enotnega, splošno priznanega imena ter ima dva pravopisa: Boraničev in najnovejši Beličev iz leta 1950. Sestavljalec se je odločil za Boraničev pravopis, vendar pa pri razlikah opozarja na ekavščino. Vse srbskdhrvatske besede so opremljene v slovarju z naglasi.
Index Translationum
Organizacija za vzgojo, znanost in, kulturo pri Združenih narodih (UNESCO) je izdala Index Translationum, to je popoln seznam prevodov knjig v vseh deželah sveta po stanju iz leta 1952. Iz njega je razvidno, da so prevodi ruskih del po številu daleč pred vsemi drugimi. To pa zaradi tega, ker so ruska politična, znanstvena jn pripovedna dela bila prevedena v mnoge jezike v sami Sovjetski zvezi. Od ostalih piscev so doživela največ prevodov dela avstrijskega pisatelja Stefana Zweiga. Prevedena so v 22 jezikov. Shakespearova dela lahko bero ljudje v 22 jezikih, dela francoskega romanopisca Francoisa Mauriaca v 19, Marka Twaina, Maksima Gorkega in Cronina pa v 18. Tudi Tolstojeva, Roussellova in Andersonova dela so prevedena v 18. jezikov. He-mingway, Kostler in Zola so prevedeni v 14 jezikov, Gothejeva dela v 12, dela očeta psihoanalize Sigmunda Freuda, Andrč Gidea in Wellsa pa v 11 jezikov.
Seveda je tudi pri igri potrebno pametno vodstvo. Otroka pouči, kako mora obvladati slaba nagnjenja, kot so zavist, surovost, prepirljivost, površnost itd.
Skrbno naj vzgojitelji pazijo, da je igra plemenita, kajti le taka more roditi dobre uspehe. Veliko nevarnost predstavljajo tekmovalne igre, ob katerih se lahko razvijejo hude napake. Otroci naj sicer le tekmujejo, toda igra naj poteka strogo po pravilih. V drugem tekmovalcu naj vidijo prijatelje in naj se zavedajo, da je igra popolna ]e, če je poštena. S primerno besedo otroka pouči, da je veliko več vredno častno zgubiti, kakor pa nečastno zmagati.
Igra more torej postati eno najvažnejših sredstev za otrokov duševni razvoj in tudi eno največjih virov veselja v družini.
Za vse to so zlasti za mlajše otroke često potrebne igrače. Najbolje je sicer, če se mlad človek prosto iigra. Igrače pa naj bodo čim preprostejše, da lahko otroku dopuščajo možnost različnih iger. Predmeti naj bodo močni, enostavni, kajti mladi ljudje hočejo dognati, kakšna je igrača, kaj je notri, kako je sestavljena itd. Otrokom 50 najbolj všeč tiste igrače, ki jih sami sestavijo. V prvih letih ima otrok rad nekaj, kar ropota, šumi, zvoni. Mnogo ur se bo zabaval z lopatico, z vozičkom, s koščkom papirja, na katerega bo »risal«. V šolski dobi so že priporočljive tekmovalne igre.
Cim bolj pa otrok dorašča, tem bolj mora igro nadomestiti z resnim delom. V pozni šolski dobi naj bo Igra le čas oddiha in razvedrila.
VZGOJNI KOTIČEK
Igra - vzgojno sredstvo
GOSPODARSTVO
Mehanizacija v Kmetijstvu
Mehanizacija je nadomestilo človeške in živalske delovne sile s strojem: /kar sta opravljala človek in betežna žival, to izvrši stroj. In stroj marsikatero delo bolje opravi, predvsem pa hitreje. Zato pa nadomešča mnogo žive delovne sile.
Stroje so1 najprej rabili za promet, obrt in industrijo*; za kmetijstvo mnogo pozneje. Sicer je res, da so že v pradavnih časih bili zgradili nekatere vodne oziroma namakalne naprave, ki so služile kmetijstvu (Egipt, Mezopotamija, Kitaljska, Japonska itd.), a za prava kmetijska opravila, za obdelovanje zemlje in spravljanje pridelkov, so vsi stroji nastali komaj v zadnjem stoletju. Poseben zagon pa je mehanizacija kmetijstva dobila šele s pojavom traktorjev, katerih pred 50 leti še niso poznali. Iz starih, neokretnih Fordovih traktorjev, s katerimi so lahko delali samo v ravnini, so se razvili moderni i>il'čni, za različne < ?e primerni veliki in majhni iraktorji. Si^dr.je lahko z majhnimi spremembami tisposooirno za celo vrsto kmečkih opravil, ki so prrj zahtevala mnogo žive delovne sile.
Kaj pomeni mehanizacija v kmetijstvu, naj pove naslednji primei. Ob 6. uri zjutraj je žito ?e (•' lo na n j-vi. Tedaj so se pojavili kombinirani žetveni tlroji, ki «c žito poželi, povezali snope in naložili na tovornike. Sledili trsktorji — trobci gnoji. Za temi so drugi traktorji orali n istočasno branali- Na-ii* so 3C pojavile sejalnice, ki so skupno s semenom f j/ravile v zemljo tudi mešanico u-metnega projila. Končno je namakalni stroj posejano njivo namakal % umetnim dežjem 30 .metrov na široko. Opoldne je bilo delo izvršeno, torej v 6 urah. In to se ni zgodilo nekje v daljni Ameriki, ampak pri Porto-gruaru.
Danes je kmečko delo najbolj mehanizirano v Združenih državah, v Evropi pa najbolj v Angliji, kjer pride na en traktor na 30 ha orne zemlje. V ZDA uporabljajo nad 4 in pol milijona traktorjev ali nad dve tretjini vseh traktorjev na svetu. Zaradi mehanizacije je v ZDA v kmetijstvu zaposlenih vedno manj ljudi. Pridelki se pa večajo. Pred 100 leti je ameriški kmetovalec pridelal dovolj hrane zase in za še 3 druge osebe; danes pa lahko redi še 18 drugih. Koliko hrane so ZDA razdelile po drugi svetovni vojni, in to po vsem svetu!
V ZDA niso mehanizirali le obdelovanja zemlje in spravljanja pridelkov, ampak tudi živinorejo: krave molzejo skoraj izključno le s stroji. Tudi krmske mešanice pripravljajo s stroji. To je danes važno posebno v perutninarstvu, ki se je v ZDA razvilo do neverjetne popolnosti. Zaenkrat se je mehanizacija slabo obnesla le v sadjarstvu, keT ne poznamo še stroja, ki bi po strokovnih predpisih utrgal jabolko. Pač pa so že dosegli, da ne uporabljajo1 več lestev in se ne vesijo več po drevesih. Do drevesa pridejo s traktorjem, ki na posebni mizi dvigne obirača in njegovo posodo v poljubno višino, tako da lahko obirajo brez posebnega truda.
Trdijo, da je danes v ZDA mehanizacija v kmetijstvu bolj porpolna kot v industriji in
da se delovni dan v kmetijstvu vedno bolj krči.
MEHANIZACIJA KMETIJSTVA PRI NAS
Iz tega je razvidno, da se da kmetijstvo zelo mehanizirati, a so za to potrebni precejšnji kapitali, ker stroji mnogo stanejo. Treba je tudi mnogo znanja o mehaniki, da stroje umno uporabljamo. Poleg tega se mehanizacija more uveljaviti le na primerno velikih kmetijskih obratih.
Dani morajo torej biti določeni pogoji, ki 'jih naš Slovenski kmet nima. Kaj bi delali, recimo, kombajni na našem Krasu, v goriški okolici ali v Beneški Sloveniji? Mnogi drugi stroji sploh ne pridejo v poštev za našega kmeta: kje bi jih rabil in s čim kupil?
Vendar pa mora tudi naš kmet težiti po večji mehanizaciji, če hoče kot kmet obstati. Delavca za kmečlbo delo prav težko dobiš. Dobiš pa majhne traktorje tudi za oranje vinogradov in malih kraških njivic, motorne škropilke, sejalke in kosilke ter mnogo drugih strojev, ki bi jih lahko s pridom uporabljali. Večji oziroma bogatejši kmetje jih že tako imajo, a potrebujejo jih tudi drugi, revnejši. Kdo nalj jih kupi? Potrebno se je združiti, potrebno se je organizirati in v slogi bomo marsikaj izpeljali, kar se na prvi pogled zdi nemogoče. Stroj je poklican, da skrči delovni čas tudi kmetu, tako da ne bo vedno obsojen, truditi se od zore do mraka in še dolgo v noč.
V
— C)porini pregled —1
NOGOMET
Športno javnost je pretekli teden najbolj zanimala tekima med svetovnim prvakom Nemčijo in Rusijo. Zmagala je Rusija s iprecej tesnim izidom 3:2. Tekma je bila zelo zanimiva im slična srečanju Nemčija : Jugoslavija lani v Ženevi, ko so Jugoslovani stalno napadali, toda niso mogli doseči gola. Tudi to pot je bila Rusija stalno v napadu, a manjkali so ji dobri strelci na vrata. Kot takrat se je tudi tokrat najbolj odlikoval nemški vratar, ki je ubranil skoraj neverjetne žoge. Sijajna sta bila tudi Liebrich in Rahm. Gonilna sila ruskega moštva je bila odlična Ikrilska vrata, v napadu pa sta se najbolj odlikovala Tatušin in Salnikov. Morda bo kdo trdil, da je rusko moštvo slabo, saj je po takem naporu komaj zmagalo tisto Nemčijo, ki je zadnje leto vedno izgubljala. Vendar se topot moti, zakaj Nemci so v tej tekmi pokazali tako igro, kot je niso več od lamskega leta v Švici, kjer so si osvojili svetovno prvenstvo.
Meditem ko v Italiji še kupčujejo z nogometnimi igralci in še bije Udinese boj za obstanek v prvi ligi, se je v Jugoslaviji začelo tekmovanje za državno prvenstvo. Hajduk, Vuka>sovo moštvo, je v prvi tekmi ipokazal, da ni zastonj državni prvak, saj je odpravil Sarajevo s čistimi šestimi goli. Ostali Izidi so: 2eleznačar - Vojvodina 3:1, Partizan - Zagreto 2:1; Veles - Radnički 2:2; Kpartak - Proleter 4:1; Dinamo - BSK 1:0; Budučnost - Crvena Zvezda 1:3.
LAHKOATLETIKA Madžarska - Italija (ženske)
Zopet je majhna državica, ki šteje komaj 9 milijonov prebivalcev, pokazala, da je v športu prava velesila. Kot je pred kratkim premagala Anglijo, tako je sedaj odpravila z Italijo, ki šteje tudi okoli 50 milijonov prebivalcev, z izidom 56:4B. Tekmova-
SpomeniK žuželki
V Boonargi v Avstraliji (Queensland) je precejšnja stavba, ki nosi na pročelju napis »Boonarga Cactoblastis Memorial Hall«. To je edinstveni spomenik žuželki »cactoblastisc. Kako ga je zaslužila?
V začetku 19. stoletja so bili v Avstralijo prinesli iz Južne Amerike neko rastlinsko posebnost - kaktus, kii raste tudi v južni Italiji in ki rodi tako imenovane indijske smokve (fico d’India). Rastlina ije našla v Avstraliji zelo ugodne življenjske pogoje in se je začela širiti. Ljudje so v začetu to radi videli, ker so bile smokve dobre in ker so s tem kaktusom lahko delali trdne žive ograje.
A k aktu,s se je širil dalje in začel ogražati pašnike, zaradi česar je avstralska' vlada leta 1883 sklenila, naj ga začno trebiti. A nobeno sredstvo ni pomagalo: kaktus se je širil naprej. V prvih 20 letih tega stoletja se je dnevno razširil na 7000 akrov zemlje, tako da je »zeleni pekell« pokrival že 60 milijonov akrov in se še nadalje širil v 1500 km dolgi »fronti«.
Znanstveniki so vse poskušali, da bi uničili ali vsaj zaustavili napredovanje kaktusa, a ni nič pomagalo. Končno so iz Argentine dobili vest, da neka žuželka napada kaktus v botaničnem vrtu v La Plata. To žuželko so razmnožili in prepeljali v Avstralijo ter jo spustili na kaktus, žuželka se je začela množiti z vso naglico, ličinke so' se zajedle v nadzemeljske in podzemeljske dele kaktusa. V letih 1935 in 1936 je žuželka izvršila svojo nalogo. Tedaj so žuželki zgradili spomenik. Stotisoč in stotisoč ovc je dobilo 1. 1038 pašo na ozemlju, ki je bilo še nekaj let prej neprehodno.
nje je trajalo 2 dni. Po prvem dnevu je Madžarska vodila s 35:20. Madžarske atletinje so tedaj zmagale v 4 disciplinah, v teku na 100 m pa si je Neszme-ly delila z Leone 1. mesto. Nedelja je bila za Italijo ugodnejša. .Zasedla je kar 3 prva mesta, in sicer v štafeti 4x100, na 200 m in v metu kopja. Na 80 m z zaiprekami je zmagala Madžarka Gyarmati v času 11 ”2 in postavila nov madžarski rekord. Prav tako je zmagala v metu diska Madžarka Seredi.
Tekma je bila zelo zanimiva, saj so bili postavljeni kar trije italijanski državni rekordi, in sicer: 100 m je Leone pretekla v času 11 "8, 200 m pa v 24”6, kopje je vrgla Turci 43,51 m.
Poleg ženskega dvoboja je bil tudi nastop mnogih odličnih atletov Madžarske, Češke, Jugoslavije. Poljske, Finske, Anglije in Nemčije. Levji delež so tudi tu odnesli Madžari, saj so zmagali kar v 10 disciplinah. Na 1500 m je Jugoslovan Moguš bili sicer peti, a je vendar postavil nov jugoslovanski rekord v tej disciplini s časom 3' 46” 2.
S A H
Na mednarodnem turnirju v Goeteborgu na Sved-ske|m je po 4. kolu še vedno v vodstvu Fuderer, ki sii z Panjio in Ilvickiim deli prvo, drugo in tretje mesto. Kdor se na tem turnirju uvrsti med prvimi devetimi, dobi velemojstrski naslov. Kot vse kaže bo Jugoslavija v tem turnirju dobila še enega šahovskega velemojstra.
V torek zvečer je igral jugoslovanski državni prvak Karaklajič v kavami Milano simultanko. Do sedaj se je v Tratu najbolje izkazal GJigorič. ki je igral z 22 igralci in zmagal na dvajsetih deskah na dveh pa je remiziral.
Novi 29- letni jugoslovanski prvak, ki je doma iz Beograda, pa je igra] na 20 deskah ter je 3 iigre refnlzirail, 2 izgubil in ostalih 15 dobil. Zmagala sta mnogoobetajoči tržaški šahist Cene Baša in Pa Italijanski šahovski mojster Daveglia. Ni čudno torej, da je Karaklajič izgubil te dve igri. Remizirali so: Pavlin, Hreščak in Lorenzetti.
V sredo zvečer bo mednarodni mojster zopet igral simultanko in to v društvu »Ivam Cankar« v ulici Momtecohi.	O. B.
Copjriglit, 1929, b, Edgar Rlc« Oorrnigfca. In Ali ri|bu reaarrad.'*
Kakih pet milj proti severu je sitala Tarzanova koliba, a Jane in Clayton nista slutila njeno bližino. Se više ob morju je živela družba kakih 18 ljudi, ki so se bili rešili v ostalih čolnih. Do sedaj se jim ni zgodilo nič'žalega.
Minila sta že dva meseca obupanega življenja, ko se je zbegani trojici zgodila velika nesreča. Jane je kakor vselej gledala, ali se bliža kaka ladja in ni slišala, kako je proti pjej lomastila čudna postava. Kosmate šape so jo bliskovite odnesle v goščavo.
Ponoči je svečenica La prinesla Tarzanu hrane in vode. Luči pi imela, a skozi razpoko v steni je.prodiralo prav toliko mesečine, da ni bila popolna tema. Ko je Tarzap spoznal dekle, ji je šel naproti.
»Na se še zgodilo, da bi nam bila žriev ušla ? oltarja« je dejala. »Preiskali 50 vsak kotiček in petdeset se jih je že odpravilo na zasledovanje. Pojdi z mepoj, da vidiva, kaj morem zate storiti«. Tarzan je molče krenil z njo.
Po tajnem hodniku sta prišla do zaklenjenih vrat. La jih je odklenila. Vstopila sta v neko čumnato. »ITukaj boš varen do jutri zvečer«, je dejala. Nato ga je pustila samega in zaklenila vrata za seboj.
Bila je velika tema. Tarzan je oprezno tipal okoli sebe. Nenadoma je obstal. Nekje skozi stepo je pihal hladen tok zraka. Poskusil je izdreti nekaj kamnov. Pri enem mu je uspelo. Tedaj je pred' seboj zagledal bledo svetlobo.
v nekih kitajskih močvirjih,« je odgovorila. »Tisto1 povzroči blaznost, a ne vselej smrt.«
»To bi mn bilo' le malo hasnilo,« je reikel Smith, »tudi če bi bil pri polni pameti. Ob času tega dogodka smo morali biti precej oddaljeni od brega, megla pa je bila nepredirna.«
»Toda kako si tolmačite, da niso nobenega telesa našli?«
»Ryman od rečne policije mi je pripovedoval, da tistih, ki so se na tistem mestu zgubili, niso mogli vselej najti — ali vsaj ne precej časa.«
V prostoru nad nami se je oglasil slaboten šum. Vest o žalostnem pripetljaju v megli na Temzi je vrgla ubogo Weymouthovo gospo na posteljo.
»Nismo ji povedali niti polovice resnice,« je rekel njen svak. »Ničesar ne ve o — zastrupljeni igli. Kake vrste nasprotnik je bil ta dr. Fu-Manču?« Nenadoma je bruhnil v togotno ogorčenje. »John mi ni nikdar mnogo pripovedoval, a v časopisje je zelo malo prišlo. Kaj je bil? Kdo je bil?« Na pol se je obrnil proti Smithu in na pol h Karamanehi.
»Dr. Fu-Manču,« je pojasnjeval Smith, »je bil poslednji izraz kitajske zvitosti: čudež, ki se primeri le enkrat v mnogih rodovih. Bil je nadčlovek z neverjetnim veleumom, ki bi bil mogel, ako bi hotel, prevreči vso vedo. V nekaterih delih Kitajske vlada prazna vera, da pod določenimi okolnostmi pride zli duh neverjetne starosti v telo novorojenca. Vsa prizadevanja v tej smeri mi niso pom ogla najti rodovnik tega človeka. Tudi Karamaneh mi ne
FU-MANCUJA
ROMAN m Spisal 1 Sax Rohner • Prevedel 1 A. P.
»Ta dama vam morda lahko odgovori na prvo vprašanje,« je rekel. »Ona in njen brat sta bila nekaj časa v službi dr. Fu-Man-čuja. Pravzaprav, Mr. Weymouth, je bila Karamaneh, kakor o-značuje ime, sužnja.« Weymouth je pogledal lepo, zaskrbljeno obličje s komaj prikrito nezaupljivostjo'.
»Vi, miss, niste videti, da bi bili iz Kitajske,« je dejal z neko vrsto nehotenega občudovanja.
»Nisem iz Kitajske,« je odgovorila Karamaneh. »Moj oče je bil pravi Bedawee. Toda moja zgodba nič ne pomeni.« (Včasih je bil njen glas ponosen, kar je poudaril še njen blagodoneči naglas.) »Ko je vašega vrlega brata nadzornika Weymoutha in Fu-Mančuja požrla reka, je Fu-Manču držal v roki zastrupljeno iglo. Tisto smejanje je pomenilo, da je igla storila svoje delo. Vaš brat je zblaznel!«
Weymouth se je obrnil v drugo stran, da bi prikril svoja čustva.
»Kaj je bilo na igli?« je vprašal zamolklo.
»Bilo je nekaj, kar je proizvajal iz strupa nekega bitja, ki živi
ZA NAŠE NAJMLAJŠE |	TtCMZOto,	 1
kAAAAAAAAAA/ št. 27 /WVVVVVWAV\AAA/VVVW/\ANVW\r/VVWVV\NV\A/WVW/VW/W	VAAAAAAAAAAAAAAAAAA/yvAAAA/'/'/^AMAAA/y^AAAAAAAAAAAAANAAAAAAAAi'AA.\AAAA/AAAAAAAAAAAj
RADIO TRSTA
INedelja, 28. avgusta ob: 9.00 Kmetijska oddaja;
11.30 Vera in paš čas; 12.00 Oddaja za najmlajše;
13.30 Glasba po željah; 17.00 Slovenski zbori; 20.30 Verdi: 'Trubadur, opera v 4 dejanjih.
Ponedeljek, 29. avguste ob: 12.55 Pevski duet in hairmanika; 19.15 Mamica pripoveduje; 21.00 Okno v svet; 22.00 Iz italijanske književnosti in umetino-sii; 22.15 Brahms: Simfonija št. 3.
Torek, 30. avgusta ob: 13.30 Glasba po željah; 18.40 Koncert basista Jovana Antiča; 19.15 Radijska univerza; 20.30 Slovenski motivi; 21.00 Radijski oder: Jurčič-Peterlin: Veronika Deseniška, drama v 5 dejanjih.
Sreda, 31. avgusta ob: 18.30 Z začarane polke; 19.15 Zdravniški vedež; 20.30 Vokalni tercet Metuljček; 21.00 Mnenja in dejstva; 22.00 Iz slovenske književnosti m umetnosti; 22.15 Beethoven: Simfonija št. 9.
Četrtek, 1. septembra ob: 12.55 Slovenski motivi; 18.00 Čajkovski: Koncert št. 1; 19.15 Radijska univerza; 20.30 Poje ikvintet Lisinski jz Zagreba; 21.00 Dramatizirana zgodba: Petkovšek: Skof Amtop Martin Slomšek; 22.30 Haydn: Kvartet V D-Duru. 'Petek, 2. septembra ob: 13.30 Glasba po željah;
18.30 Z začarane police; 18.40 Koncert tenorista Dušana Pertota; 19.15 Poletni športi; 21.00 Tržaški kulturni razgledi; 21.30 Vokalni kvintet; 22.00 Iz svetovne književnosti in umetnosti.
Sobota, 3. septembra ob: 13.30 Ritmični orkester Franca Russa; 15.30 Pogovor z ženo; 16.15 Kavarniški koncert; 16.35 Domači odmevi; 19.15 Radijska u-niverza; 21.20 Čajkovski: Hrestač.
TEDENSKI KOLEDARČEK
28. avgusta, nedelja: 13. pob., Avguštin, Milivoj
29. avgusta, ponedeljek: Sabina, Zelided
30. avgusta, torek: Roza, Branislava
31. avgusta, sreda: Rajmund, Milodrag
1. septembra, četrtek: Egidij, Mijdin
2. septembra, petek: Stefan, Milijeva
3. septembra, sobota: Eufemija, Lepa
VALUTA — TUJ DENAR
Dne 24. avgusta si dobil oz. dal za:
aimeriški dolar	622—624	lir
avstrijski šiling	23,50—23,75	lir
100 dinarjev	85—88	lir
100 francoskih frankov	166—168	lir
funt šterlimg	1640—1680	lir
nemško marko	146,50—148.50	lir
tpesos	16—17	lir
švicarski frank	145—146	lir
zlato	710—712	lir
narpolean	4075—4125	lir
VPRmim m odgovori
Vprašanje št. 146: Pošiljam vam neka,j popkov mojih vrtnic. Preden se popki razcvetejo, postanejo rjavi in odpadejo. Kakšna bolezen je to Jn kako naj vrtnice ozdravim?
Odgovor: Poslano popje je napadeno po sivi plesni, ki se ji znanstveno pravi »Betrytis cinerea«. Bolezen je zelo razširjena in med drugim napada tudi grozdje. Pri vrtnicah navadno napade mlado popje, ki porjavi pred razcvetjem in kmalu odpade. Včasih se bolezen razširi tudi na stebelce pod popjem, kjer nastane mala poglobljena, podolgovata ranica sivo-rjave barve. Bolezen se pojavlja od pomladi do jeseni, posebno v vlažnem obdobju poletja. Borba proti bolezni je dvojna: mehanična im kemična. Prva obstoji v tem, da odstranimo (odrežemo) vse napadene dele, tabo popje kot stebelca, in jih vržemo v ogenj. Kemično se prati bolezni borimo s škropljenjem. Škropiti moramo tako kot proti peronospori, le da rabimo 'raatopino »asporja« Svetujemo slednjega, ki je enostavnejše sredstvo ki ga raztopimo le v vodi in nato škropimo.
Vprašanje št. 147: Alj je res. da se ne splača u-metno gnojiti kraško zemljo? Moj oče pravi, da u-metnih gnojil ne rabi več, ker je imel pred leti slabe izkušnje z njimi.
Odgovor: Velika večina kmetovalcev iz vaše okolice ni mnenja vašega očeta, ker uporabljajo iz leta v leto večje količine umetnih gnojil. Res je, da je ihlevskj gnoj za kraške zemlje in kraško podnebje prvenstveno gnojilo, ker zemljo spoji, rahlja in veže vlago. Res je tudi, da se včasih umetna gnojila ne obnesejo ,česar pa ni krivo umetno gnojilo, temveč podnebje. Ce je poletje deževno, kot so sedaj že 3 zaporedna poletja, potem se gnojenje z vsemi umetnimi gnojili visoko izplača. Ce pa bi bilo poletje suho, potem umetno gnojilo lahko celo škodi, enako kot tudi preobilni hlevski gnoj: gnojilo je v okolici nežnih rastlinskih koreninic pregosto in ga te zaradi pomanjkanja vlage ne morejo vsr kati. Zato je potrebno na Krasu gnojila pravilno u-po rabi j ati: Ob setvi ozimne pšenice lahko mirne duše uporabite tudi večje količine umetnih gnojil, ki bodo go'ovo koristile, ker bo v zimskem in zgodnjem pomladnem času gotovo dovolj vlage. Ravno-tako mirne duše lahko izvršite tudi zimsko gnojenje senožeti in pašnikov, vinogradov in sadnega drevja. Tudi krompirju in višem zgodnjim pomladnim posevkom lahko obilno gnojimo. Edino obilno gnojenje poznim posevkom in navrhno gnojenje krompirju, koruzi in pomladnim posevkom je lahko nekoliko tvegano. Na splošno lahko trdimo, da so tvegana preobilna gnojenja v dobi od aprila do
izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Leglša Tiska zadruga tiskarjev »Graphis« z o. z. v Trstu Ulica Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477
avgusta, kor v teh mesecih lahko nastopi suša. Ce pa ni suše, se gnojenja tudi v tej dobi izplačajo,
Vprašanje št. 148: Ker detelja inkarnatka pri pas često poleže, ali bi lahkojmed njo vsej a] malo ječmena ali ovsa? Kakšna količina posameznega semena je primerna?
Odgovor: Celo dobro storite, če ne sejete samo detelje inkarnatke, temveč da napravite primerno mešanico. Svetujemo mešanico vseh treh navedenih semen. Na 1000 kv. metrov površine posejte v tem primeru 5 kg ovsa, 5 kg ječmena in 2 kg detelje inkamalike. Vse skupaj posejte v začetku septembra. Pridelek krme bo sorazmerno zelo visok in za živali zelo tečen.
USODA UMETNIKOV
»Slep je, kdor se s petjem ukvarja«, poje bridko naš Prešeren, češ na kulturne delavce narod rad pozablja ali pa jim, ko so od stradeža umrli, vzidajo spominsko ploščo. Tako je bilo še nekdaj.
Celo slavnemu slikarju, nesmrtnemu Raffaellu Sanziu se je tako zgodato. A v urah težav je naslikal največje umetnine, kot je p. pr. »Madonna del-la Sedla«. To je pa bilo takole: Nekega večera je mojster truden in lačen sedel v mali krčmi v Florenci. Strmel je v gnečo pivcev in opazil mlado, otožno-lepo mater z otročičem, ki se je prerivala proseč med gosti. Tudi Raffaela poprosi za dar. Op pa ves navdihnjen, obrne sod ip jo povabi, naj sede z otročičem v naročju. Začne jo kar v enem zanosu slikati. Ko je končal, je podobo dal gostilničarju v plačilo za večerjo materi in sebi.
Tak je začetek slike »Madonna della Sedia«, ki jo hranijo v Palači Pitti v Florenci. Danes ponujajo zanjo Američani več milijonov dolarjev, a njena vrednost je neprecenljiva. Takrat je pa nasitila le tri revne ljudi.
J
TOVARNA
Pttitčie
KRMIN - CORMONS TELEFON ŠT. 32
Izdeluje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, kuhinje itd. Izvrši vsako delo po naročilu. Prodaja po tovarniških cenah, jamči za solidno delo.
more v tem pomoči. Toda včasih sem mislil, da je potomec zelo starega rodu Kiangsu.«
Smith je opazil naše začudene poglede in se kratko, ne veselo zasmejal.
»Ubogi st ari Weymouth!« je rezko dejal. »Menim, da so moja dela končana; toda še dolgo ne slavim zmage. Ali se je stanje Mrs. Weymouthove kaj zboljšalo?«
»Od tedaj, ko smo ji sporočili, leži v polzavesti. Nihče si ni mislil, da jo bo talko prevzelo. Bali smo se že, da bo ob pamet. Videti je bilo, da se ji blede.« Smith se je obrnil k Weymouthu.
»O čem?« je urno vprašal.
»Moja žena je bila, pri njej,« je razlagal, »odkar se je pripetilo; in zadnje tri noči je uboga Johnova vdova vpila vselej ob istem času — ob pol treh — da je nekdo trkal na vrata.«
»Na katera vrata?«
»Ona vrata tam — vrata na cesto.«
Vsi smo' pogledali v naznačeno smer.
John se je večkrat povrnil domiov ob pol treh z YaTda,« je nadaljeval Weymouth; »tako smo kajpada menili, da se ubogi Ma-ry blede. Toda zadnjo noč — in temu se ni čuditi — moja žena ni mogla spati in je ob pol treh bedela.«
»Pa?«
Nayland Smith je stal pred njim prožen in sijočih oči.
»Tudi ona je tisto slišala!«
Sonce je prisijalo v malo, prijetno sobo; toda priznati moram, da me je ob Weymouthovih besedah stresel mraz. Karamaneh je
položila svojo roko na mojo s posebno, otroško kretnjo, ki ji je bila lastna.	-J
»Kaj polom?« je vprašal Smith.
»Ni si upala ganiti in pogledati skozi okno!«
Prijatelj se je obrnil in me srepo pogledal.
»Petrie, kaj meniš, ali je bil privid?«
»Povsem verjetno,« sem odgovoril. »Poskrbeti bi morali, da bi vašo ženo nadomestili pri njeni težavni dolžnosti, Mr. Weymouth. Zakaj to je prevelik napor za neiizvežbano strežnico.«
Trkanje na vrata '.
Kako malo smo dosegli od tistega, kar smo upali, da bomo dosegli v zasledovanju Fu-Mančuja. Razen Karamanehe in njenega brata, ki sta bili njegovi žrtvi lin ne služabnika, ni nihče od obsežne družbe prišel živ v naše roke.
Fu-Mančujevo tajno lulejstvovadje se je vedno osredotočalo o-koli velike vodne ceste. Tako je pravičnost zahtevala, da ga je ugrabila Temza, ki je bila tako dolgo časa prometna pot za njegove skrite moči. Tako zdaj ni več bilo rumenih mož, ki so bili orodje njegove zlobne volje; ni več bilo velikanskega razuma, !k:i je nadziral sv Oj sestavljeni morilski stroj. Karannaneh, ki je nje lepo'to uporabljal za vabo, je končno bila prosta in ne bo več s smehljajem izvabljala moških v smrit, da hi njen brat mogel živeti.
Ne dvomim, da je mnogo takih, ki bodo' z grozo gledali na to vzhodnjaško dekle. Tisti naj mi oprostijo, da som jaiz gledal čisto drugače nanljo. Nihče, kdor jo je videl, je ne bi mogel obsojati, ne da bi jo slišal.