Nagodba z Ogrsko. (d^OTor poalanca dr. Benkovica v držaTnem aboru.) Dr. BenkoviG za5ne slovenski: Visoka zbornioal Moji ožji tovariši, zastopniki slovenske|Kme6ke zveze za Spodnje Stajersko so me poverili, da utemeljim naše stališče nasproti predloženim zakonom. To priliko porabim, da se poslužim slovenskega jezika in manifestiram s tem za pravico naše materinščine, da nam je ona tolmač tudi v vseh naših zakonodajnih skupščinah. (Tako je!) Poslužira se ebvenščina tudi radi tega, ker bom govoril večino' ma 0 naših domačih zadevah in hočem zavrniti razne napade na naSo stranko radi njenega stališča v iiagodbenein vprašanju. Soglasujoč s predgovorniki iz našega kluba izjavim, da sie postavim načeloma proti nagodbi ali pravzaprav proti dualizmu^ Pogubnost dualizma v narodnem 0 z i r u, Delo Beusta in Deaka iz 1. 1867smatramo za največjo nesrečo za avstrijske Slovane, ker smo bili s to nagodbo izročeni na milost in nemilost v roke političnim pustolovcem; samo z lastnimi močmi smo to hlapčevstvo deloma zlomili. Dualizem' iz 1. 1867. je kakor temen oblak zatemnil avstrijskim Slovanom solnce svobode, ki se jimje prikazovalo 1. 1848. (Tako je!) Zato obsojamo ta nestvor naših sovražnikov, narejen po geslu: Divide et impera! (Razdvajaj in vladaj.) S to napravo je bil odtrgan velik del našemu narodnemu telesu in izročen molohu m&djarstva. (Pritrjevanje.) Mi ne pozabimo, da prebiva na Ogrskem 100.000 Slovencev, žrtev dualizma, pri katerih narodna zavest še ni zamrla; to narodno zavest moramo netiti kot zadnjo iskro. Dualizem je vrhu tega pretrgal zadnjo tanko nit, ki nas je vezala od dobe ilirizma in pozneje s Hrvati, in je iztrgal iz hrvatske krone enega najlepših biserov, nekdaj slovensko Reko, in sicer na sramoten način. (Živahni medklici.) Dualizem je tukaj, mi ga obsojamo in odkrito povem, da bi se borili .proti njemu z najostrejim orožjem, 5e bi ga s tem pokopali za vedno in — to naglašam — če bi na njegovo mesto stopilo nekaj boljšega in ne kaj slabšega, nainreč politična jugo)slovanska celota v okviru habsburške monarhiie. (Živio-klici.) Ali mislite, da bomo odpravili dualizemi, dokIer se ne izpreineni mnenje na najvišjem miestu, dokler visi v Avstriji kot Damoklejev nue6 nad nami skoro vsakoletni vladar par. 14, in dokler zastopajo hrvaški narod v Pešti možje, ki so sestavili reško resolucijo in s tem priznali dualizem! Upamo,, da bodo posamezni slučaji tega heroičnega boja v Pešti hrvaškemu narodu v opomin in svarilo. Dokler pa nimamo zagotovila za uresničenje našega skupnega ideala, združenja Jugoslovanov v okvirju monarhije, toliko časa smatramo dualizem za manjše, če tudi potrebno zlo. (Tako je.) Kajti vedno je še boljši sedanji polo?aj kot 6e postavimo ob Sotli kitajski zid, 6e se pridniži k polilični ločitvi še gospodarska ločitev ali oelo gospodarski boj, 5e okrepimo Ogrsko v trenutku, ko stojita Kossuth in Appony na eelu vlade, in če se prepad med Jugoslovani Še poveča, GosŁodarski o\ziri. Visoka zbornica! Preidem na gospodarsko polje in izjavim, da nam zastopnikom Spodnje Stajerske gospodarski oziri naravnost narekujejo, da glasujemo za ohranitev gospodarske zveze med Avstrijo in Ogrsko. Najprej moram zavrniti očitanje, kakor da bi bili mi za časa volilnena boja izdali parolo: Pro6 z nagodbo! Proč od Ogrske! Dokler nagodbe nismo poznali, tega iz agrarnega stališča nismo mogli storiti, pač pa smo zastopali odkrito stališče, da bo demo pobijali vsako nagodbo, ki ne bode ustrezala  zahtevam naših volilcev v gospodarskem oziru. (Ta ko je!)  Visoka zbornica! Jaz ne smatram nagodbe za  računsko nalogo, ampak mislim, da je treba vzeti  nagodbo v celoti in potem presoditi, ali nara je ma godba kvarna ali koristna. (Pritrjevanje.)  Zoper nagodbo se navaja dejstvo, da je naSa  trgovska bilanca pasivna, toda podatki statistič nega urada n. pr. za oktober 1907, trdijo, da je znašal izvoz iz Ogrske v Avstrijo 93.6 milijonov K, uvoz na Ogrsko pa 104.5 milijionov K. Za dobo od  januarja do oktobra 1907 pa je uvoz iz Ogrske znašal 862 milijonov K, vrednost uvoza na Ogrsko pa 1013.6 milijonov K. Ta provizorična trgovska bilance kaže torej za Avstrijo boljše 151.6 milijonov K proti 102.6 mil. K 1. 1906 v isti dobi. Naša trgovska bilanca se torej vedno boljša.  2itoinmoka.  Iz Ogrskega se uvaža najvefi žita in moke. Mi zastopniki kmečkega stanu pa nimamo nikakega uzroka upirati se uvozu žita in moke, kakor veleposestniki v Sudetskih deželah, ker stojimo na samo ob sebi umeVnem stališču, da se mora žito in moka kot giavna hrana našega ljudstva dobiti ceno. Ne vem, čemu bi se morali braniti moke in žita ravno iz Ogrskega, če bi pa potem morali oboje dobivati z večjimi prevoznimi stroški iz Rumtinije, Rusije ali celo Amerike, (Pritrjevanje.) Erometsprašifti. Kot zastopnik Volilnega okraja, ki se peča v prvi vrsti z živinorejo, zlasti svinjerejo, posnemam iz statističnih podatkov o medsebojnem prometu, da smo 1. 1885. uvažali 574.156 komadov prašičev; ta uvoz se je do 1. 1894. dvignil do najvišje številke 966.151. Od 1. 1894 naprej pa uvoz prašičev vedno pada in je 1. 1904. znašal le 371.701, 1. 1905. 410.183, 1; 1906. 427.745, tako da je uvoz prašičev iz Ogpskega sam ob sebi omejen pribliižno na 400.000 komadov letno. Cim bolj se razvija naša svinjereja, tem bolj pada uvoz iz Ogrskega, in 1. 1917., ko se imamo ločiti, se mora naša svinjereja tako razviti, da lahko pokrije potrebščine našega trga popolnoma. Tega pa danes ne more storiti, kar( je po strokovnjakih dokazano. Znatno raste le uvoz goveje živine iz Ogrskega, dokaz tega., da raste konzum pri nas in da se je do sedaj pri nas premalo storilo za izboljšanje reje goveje živine. Mislim pa, da je še vedno boljše zalagati naš trg z ogrsko živino kot da bi morali uvažati živino, morda celo okuženo, iz Srbiije, Rumunije in Rusije ali pa celo meso iz južne Amerike in Avstralije. (Pritrjevanje.) Ker naša živinoreja ne more pokriti, in še dolgo časa ne bo mogla pokriti izahtev našega trga, zato moramo uvažati naravno iz trga, ki je nam najbližji, in to je ogrski. Ako se izvrši to, kar nam je poljedelski minister obljubil, se bo do 1. 1917. reja goveje živine pri nas tako povzdignila, da se bomo lahko odrekli ogerski živini. (Pritrjevanje.) Določbe v novi nagodbi so take, da bode uvoz prašičev iz Ogerskega skoro prenehal, ee se določbe par. 4 k členu XX. strogo izvršujejo. Te določbe se tičejo svinjske kuge. In kot zastopnik volilnega okraja, kjer se zlasti ob meji skoro izključno pečajo s svinjerejo, trdim, da je za kmieta svinjfeka kuga to, kar za človeštvo najhujša epidemija. Saj je dokazano, da so naši svinjerejci vsled svinjske kuge, zanešene k nam seveda iz tujine,. deloma tudi iz Ogrskega in Hrvaškega, trpeli škode okoli 400 milijonov kron. (Cujte!) Ne čudim se ti številki, ker poznam občine, ki so prišle vsledte kuge na rob propada. ObčinaKapele n. pr. je že 2 leti zaprta radi svinjske kuge, prebivalstvo je tako ubožalo, da komaj plačuje davke. Zahteval sem izloCitev posameznih vasi, ki niso okuženfe, a v poljedelskem ministrstvu se mi je odgovorilo, da tega ne morejo storiti vsledv odpora ogrske vlade, ki zahteva, da se dotične določbe v našem zakonu kolikor mogoče strogo razlagajo. Naša vlada je sedaj dosegla, da je tudi Cgrska morala sprejeti zelo ostre določbe,, ki bodo izdatno omejile uvoz prašičev iz Ogrske in Hrvaške. Samo nekaj pogrešam v nagodbi. V poročilu nagodbenega odseka sem dobil o tem le kratek odstavek: Tiče se namreč tihotapstva, katero pri nas tam, kjer je meja odprta, bujno cvete. Ljudstvo je premalo poučeno, kako zelo s tem škodi samemu sebi, ker zanaša kugo med lastno živino. Pri nas n. pr. od Dobove na železnici potem pa 17 km ob meji do Zgbrnje Sušice nimamo nobene orožniške postaje. (Cujte!) Orožniška postaja iz Kapel se je celcf prestavila v Dobovo, tako da je cela meja nezastražena. Treba bo v tem oziru kaj ukreniti čim preje, če hočemo uživati sadove nagodbe. Z zadovoljstvom vzamemo na znanje obljubo vlade, da bo pomnožila število veterinarnih delegatov (živinozdravniških odposlancev) za Ogrsko in Hrvaško. Sedaj imamo samo enega (Cujte!): drugi je bil lani prestavljen iz Zagreba v Ljubljano. En sam pa gotovo ne more nadzorovati vse Ogrske in Hrvaške. To število se mora znatno povečati. Pozdravljam tudi določila člena XX. v nagodbi, kajti po tem 61enu ima naša vlada v rokah možnost, nastopiti strogo proti Ogrski, če bi se Ogrska ne držala dogovora radi uvoza, strogega vinskega zakona, preosnove borze itd. Viada bo imela namreč pravico, uvoz prepovedati iz vseh krajev, kjer so živinske bolezni, sicer ne samo iz dotičnih občin, ampak tudi iz sosednjih, celo iz celih okrajev s povrgino, mogoče do 4000 kvad. km. Stro^o bomo na to pazili, da se člen XX res izvršuje, ako se kje na Ogrskem pokaže taka bolezen, in mislim, da bo dovolj prilike za to (Splošna veselost.) Roblek izdal zeleno kmečko zastavo. Omeniti moram nekega sramotnega dogodka, sramotnega za našo agrarno zvezo v državnem zboru, namreč da so nekateri poslanoi, ki sede tukaj v agrarni zvezi, izdali pri glasovanju o nujnem predlogu Schrammel in, Renner zeleno kmečko zastavo, o kateri je govoril poljedelski minister. Rad priznam, da je tudi v tem predlogu dobro zrno. Toda noben pravi kmečki zastopnik ne bo glasoval za take predloge en bloc (v skupnosti), v katerih se zahteva odprtje mej proti Srbiji in celo proti okuženi Rusiji in Rumuniji, v katerih se zahteva naprava klavnic na teh mejah in uvoz mesa iz Južue Ameriko in celoAvstralije. Socialdeinokratje zahtevajo ob časm, ko je cena naše živine že itak padla za 30%, in ko se že tako utihotaplja živina iz Srbije. Ce so dotični poslanci — eden od njih je tudi iz Spodnje Staljerske — hoteli glasovati za posamezno dele teh predlogov bi bili morali zahtevati loCono glasovanio. Poslpdica teca glasovanja posa meznih km&6kijh odposlancev se vidi že v tera^ da vlada hoee v pogajanjih radi trgovske pogodbe s  Srbijo isti davoliti uvoz klavne živine. do 250.000 stotov in ua srbski meji napravSJti klavnice. Proti t( mu napadu naj kmečki stan ugovarja aajslovesnejše i (Tako je! Bravo!) Odgovornost naj nosijo doti6ni poslanci, ki so izdali našo zeleuo zastavo ia iz strahu pred socialdemokrati glasovali za njih predipge. Ljudstvo jih bo sodilo. (Pritrjevanie.) S 1 a d k o r. Glede surtakse na sladkor omeiiira, da je uspeh Ogrske. v tem oziru posledica bruseljske konvencije, ko se je Ogrski dovolila državnopravna kon,cesija, da sta ogrski in avstrijski zastopnik podpisala konvencijo. Zato obsojamo vse državnopravne koncesije v nagodbi, ki so morda na prvi pogled malenkostne, v resnici jih pa bodo izkoriščali. Omeniti moram še nekaj, kar doslej v nagodbeni debati ni biio omenjeno. Po nagodbi se surtaksa plačuje še le od 1. januarja 1908 naprej, ne pa za nazaj. Toda v zasebnem prometu na naši štajerski meji so hrvaški odjemalci sui-takso že placevali zadnja leta, in ona je v rokaij naših trgovcev ter na finančnih uradih predpisana. Jaz smatram to za zasebnopi^avno vprašanje, kako dobe iJrvaškj in ogrski odjemalci to surtakso vrnjeno, a mislim, da se noben pošten trgovec ne bi hotel obogatiti brez naslova. Ni pa njegova stvar, iskati po Hrvaškeni in Ogrskem dotičnega konsumenta, kateremu je svoj čas prodal sladkor. Zato bi bijo potrebno, da se ta določba nagodbe primerno razglasi. V i n o. Gjede vina omenim, da mi po statističnih podatkih vina vedno manj uvažamo ter vedno več izvažamo, da postaja torej razmer^e za nas vedno boljše, zlasti pa se je isto zboljšalo po 1. decembru 1907, ko je stopil v veljavo vinski zakon proti ponarejanju vina. Toda ta zakon bo imel za nas veljavo le tedaj, če se prepreči uvoz ponarejenega vina iz Ogrske in Hrvaške. Ogrska je v nagodbi obljubila, da upelje tudi za Otgrsko in Hrvaško tak strog zakon. Ce se to stori, bo to zelo blagodejno uplivalo na ,cene našega vina. Cudim se le stališču nekega poslanca iz Spodnje Stajferske (klici: Ploj!), ki je še pred nekaj meseci zahteval od vlade, naj se na meji ne napravlja velikih kleti, v katerili bi se delalo vino kakor v Kani Galileji in potem prevažalo k nam 6ez mejo, sedaj pa je poslai gospcd kolega naenkrat nasprotnega mnenja in glasuje zoper nagodbo. Lds. Velikega pomena za naše lesotržce je pa, da so ohrani izvoz lesa iz Spodnje Stajerske, zlasti iz Savinjske doline, na Balkan skozi Hrvaško. Visoki zbornici je morebiti neznano,, da jfe šlo 1. 1905 51% avstrijskega izvozaj lesa iz Stajerske, Koroške in Kranjske, kakor sem se prepričal iz Kompasa za 1. 1908. Iz Stajerskega, Koroškega in Kranjskega se izvaža 1,206.653 meterskih stotov mehkega lesa, žaganega in obsekanega. Največji dol tega izvoza, y vrednosti 6.5 mjlijonov kron pade gotovo na Savinjsko dolino. Stajerska, Koroška in Kranjska izvažajo celo več kakor Galicija in. B^kovina, ki Izvažata samo 44% našega izvoza. Po krivdi skupne vlade je pred nekaj leti že konkurenca Bosne in Hercegovine^ zadela občutno naše lesotržce. Ce se pa celi ogrski in hrvaški trg> ter prevoz po Savi in Dravi zapre našim lesotrž- cem — in to bi bila posledica carinskega boja — bi bili občutno prizadeti naši lesotržoi in naše vodne žage, katerih je bilo 1. 1905 ni6 manj kot 11.175. Seveda se les lahko proda vedno, toda naši leso- tržci bi si morali iskati trg drugodi, morebiti v Ita- liji, stroški za prevoz bi se znatno zvišali, ker plovljenje po Savi in Dravi ne stane skoro ni6, ce- na lesu bi pa še bolj padla (Res je!) 2e sedaj je pot v Srbijo našemu lesu otežkočen, ker nimamo trgovske pogodbe s Srbijo. Ce se pa odtegne našim lesotrž,cem še ogrski in hrvaški trg, potem utegne nastopiti zanje katastrofa. Zna^ čilno je, da lesotržci sami dobro uvidijo korist n-agodbo z Ogrsko in so mi na nekemi shodu na Rečici pri Mozirju izjavili, da se mora nagodba skleniti že zaradi njihovega lesa. (Cujje! Cujte! Živahno odobravanje.) Pivo. Preidem k pivu. Naš izvoz piva na Ogrsko je znašal 1. 1906 vrednost 3,620.656 K v sodfekih, in 592.046 K v steklenicah. Ogrskapa je uvažala k nam piva samo za 297.432 K v sodčkih in za 121.896 K v steklenicah. Avstrij,a zalaga torej Ogrsko s pivom. Vendar so tudi ogrska industriia piva z©lo hitro razvija. V slučaju gosppdarske ločitve bi gotovo deiala Og1^' ska z mrzlično hitrostjo na to, da postane njen trg tudi v tem oziru od Avstrije neodvisen. (Pritrje- vanje.) Razume se, da bi naša industrija piva te2ko dobila drug trg za svoje pivo v tujih državah, ker zalagajo druge države s pivom svoj trg same. (Res je!)  Radi tega bi se moralo znižati izdelovanje pi- va v Avstriji, kar bi iseveda nplivalo tudi na ceno hmelja, ki je v zadnjem volilnem bo|a pri. nas na Staje!rskem igral tako čudno ulogo. K a ra e n m o d r i h. Ob ti priliki sem prisiljen odgovoriti aa »sjavo nekega tovariša iz Spodnje Stajerske, ki j« trdil v nekem listu brez vsakega dokaza, da je nagodba najve6|a nesreča za naše; kmetijetvo. DotifiDi tovariš je našel s tem kamen mjodriib.1, a svoje iznajdbe še ni razodel, če tudi je imel priliko v agracni zvezi, ko se je glasovalo o nagodbi. " V ti zbornici sedi imno^o mož, ki imaje toplo srce za naše kmetijstvo, int mnogo strokoTniakov, ki so tudi kritizirali razne točke nagodbe, saj popolnega ni nič, in pri vsaki pogodbi morata pogodnika drug drugemu nekaj popustiti. Vsi zastopniki kmeekega stanu (izjeme so bele vrane) so pa edini t tem, da je nagodba potrebna, da je nagodba naravnost velikega pomena za naše kmetijstvo. Ko,cka še ni padla; glasovalo se bo š« le čez nekaj dni. Upam, da do takrat dotični poslanec izda svojo skrivnost in pove razloge, zakaj je nagodba nesreča za kmetijstvo. Ce tega ne stori, potem je zapisal te besedfe samo iz agitaioričnih namenov, kar moramo v tako važni stvari najstrožje obsojati. (Pritrjevanje. Medklici: Kdo je to? Klici: Roblek! Veselost.) Našemu kmetu se hoee natveziti, da se bode 1. 1908 meja proti Ogrski zaprla, če ne pride do nagodbe. To je očitna neresnica. Kajti do nagodbe pride, če ne v parlamentu, pa po par. 14, in potem ostane dosedanje stanje, ki je mnogo slabše, kakor sedanja nagodba. (Res je!) Sploh pa nar trgovske pogodbe z Italijo, Nemčijo, B,elgijo, Svico in Rusijo, ki potečejjo še le leta 1917, ovirajo, da bi pred 1. 1917 naredili carinsko mejo proti Ogrski. Kajti te države niso sklenile pogodbe z Avstrijo posebej in Ogrsko posebej, ampak v teh pogodbah tvori Avstrija z Ogrsko eno carinsko ozemlje. Te države pa ne bodo dopustilo, da bi se morala od njih blaga plafiati še enkrat carina prj prevozu iz Avstrije na Ogffsko, in da bi se po stavke, določene v teh trgovskih pogodbah, zvišale še za carino med Avstrijo in Ogrsko. (Tako je! Živahno odobravanje.)