IlLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZF ISKRA - INDIJ. Itrije ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ
Amandmaji k zvezni ustavi g j
[ Organizacija upravljanja naj se predvsem določi z Interno zakonodajo v delovnih organizacijah
j- Ob koncu decembra preteklega leta je Zvezna skup-cina na seji Zbora narodov in na seji Zveznega zbora prejela ustavne amandmaje kot sestavni del ustave ¡FRJ. Ti so začeli veljati takoj z dnevom razglasitve, f Novosti v teh amandmajih so med drugim, kar je knimivo in interesantno zlasti za upravljanje v delov-Rh organizacijah, določbe v amandmaju XV, ki se Pasi:
j' »Uresničujoč v delovni organizaciji kot celoti in v Erganizacijah Združenega dela v njenem sestavu samoupravljanje določajo: delovni ljudje vprašanja, o kate-ph odločajo neposredno, in poverjajo določene funkcije fpravlj arij a delavskemu svetu oziroma glede na naravi) -Dejavnosti delovne organizacije drugemu ustreznemu irganu upravljanja, določene izvršilne funkcije po nje-hu ordgovornim kolegijskim individualnim organom, a jih voli delavski svet, Delovni ljudje v delovni orga-fzaciji določajo organe upravljanja delovne organizaré in organizacij združenega dela v njenem sestavu, iihovo delovno področje iri čas, za katerega se volijo, er pogoje in način za njihovo izvolitev oziroma razre-ptev.	’	: _
| Z zakonom je lahko določen poseben postopek in [ačin za imenovanje in razrešitev individualnega izvršil-fega organa delovne organizacije, ki opravlja zadeve (osebnega družbenega pomena. S tem amandmajem so jadomeščerie določbe1, prvega odstavka 90. .člena, četr-ega do osmega odstavka 92. člena in 93. člena ustave.« j Iz tega amandmaja je razvidno/da se v veliki meri prepušča urejanje upravljanja delovnim organizacijam. I tem amandmajem so delovne organizacije zadolžene, la s svojo interno zakonodajo; seveda v skladu že z Jrugimi obstoječimi zakonskimi predpisi, same uredijo, fako bodo morale delovne organizacije same urediti, j čem bodo delovni ljudje v delovni organizaciji odigrali neposredno in kaj bodo poverili v odločanje osriov-jemu organu upravljanja-v delovni organizaciji'— de-avskemu svetu. Poleg delavskega sveta se bodo lahko r delovni organizaciji ustanovili tudi drugi organi bravljanja, kot n. pr. upravni odbor, kar pa je seveda Srepuščeno v odločitev samemu kolektivu. Upravljanje po treba organizirati tako, da bo na eni strani omogočalo odločanje o vseh pomembnih vprašanjih članoin plovne skupnosti odnosno organom upravljanja, na jrugi strani pa, da bo upravljanje čimbolj učinkovito.
j Poleg organov upravljanja pa amandma postavlja pdi druge kolegijske in individualne organe, ki oprav-fjajo izvršilne funkcije, ki pa so izvoljeni od delavskega ¡yeta To se pravi, da bomo poleg Organov upravljanja Sneli v delovnih organizacijah tudi izvršilne organe, (o je zlasti direktorja in lahko še druge kolegijske orga-jre, ki pa jih mora izvoliti delavski Svet.
| Pomembna novost je tudi v tem, da bodo delovni ljudje v delovni organizaciji tudi sami določali delovno področje organov upravljanja in čas, za katerega se folijo, ter pogoje in način za njihovo izvolitev oziroma razrešitev. Iz tega določila je razlagati, da bomo kot
i.	pr. pri delavskem svetu ZP lahko postavili delegatski (istem volitev, katerih intencija je že dalj časa prisotna r s čemer se bo upravljanje na nivoju združenega podjetja z upravljanjem v posameznih organizacijah bolj povezalo.
I	S tem amandmajem je torej dan delovnim organizacijam precejšen prostor organiziranja upravljanja; razumljivo pa je, da se bo .pri tej organizaciji treba fosledno držati stališča, da je upravljanje eden izmed temeljev našega družbeno-ekonomskega sistema in ga z te osnove graditi.
j Ustavni amandmaji prinašajo novosti tudi na pod-jpčju sestave Zvezne skupščine, obravnavanja zadev v fjvezni skupščini, zlasti glede pristojnosti posameznih porov, postopka glede spremembe ustave, nadalje go-
(Nadaljévanje na 2. strani)

Sindikalna konferenca kolektiva tovarne »Instrumenti« — Otoče je imela praznično vzdušje — preslavni so hkrati 20-letnico začetka proizvodnje instrumentov (k članku na 4. strani)
Izreden dotok plačil v decembra
Izmed vseh finančnih kazalnikov • uspešnega ali neuspešnega trgovinskega poslovanja, je velike —7 če ne odločujoče vrednosti — vsa-kratni prikaz stanja tako imenovane - plačane realizaci-' je, pri čemer razumemo dotok vseh gotovinskih in drugih plačil na račun organizacije za prodano blago ali’ iz vršene storitve.
Pri našem podjetju, kjer je prodaja izdelkov , v pretežni meri -skoncentrirana „v PSO je plačana realizacija skoraj za vse. organizacije ZP edini vir dotoka plačil, saj visok dotok plačil neposredno vpliva na višji faktor plačane realizacije in s, tem na dohodek organizacije.
Poglejmo, kako še je gibala v jPSO plačana realizacija v posameznih mesecih lanskega leta:
ne kompenzacije in asignaci-je med dobavitelji ISKRE v vrednosti 19,368.169 ND. S Strani PSO so bili) sklenjeni razni medbančni aranžmaei, ki-so omogočili našim dolžnikom, da. so poravnali -svoje’ zapadle obveznosti.
Pomemben prispevek k dotoku je bil tudi velik devizni priliv iz izvoza. PSO je po dogovoru na blejski konferenci z našimi predstavniki V tujini angažirala celotno zastopniško mrežo v tujini za likvidacijo oz. poravnavo zapadlih terjatev. Rezultat teh naporov ' je izreden dotok v zadnjem trimesečju in naj ve-
čji v decembru. In končno: ugoden je bil tudi redni dotok plačil z gotovinskim dotokom v industrijskih prodajalnah našega podjetja, kar je posledica dokajšnjih, nakupov v zadnjem mesecu lanskega leta.
Delež izvršb in tožb v minulem mesecu, je.bil to pot manjši kot -običajno, vendar je-.,to. plod posebne taktike PSO — sporazumni dogovori z , dolžniki o poravnavi zapadlih terjatev — ne pa zmanjšane dejavnosti izterje-valnih organov PSO, kij so jim poverjeni ti posli.
Marjah Kralj
M jjB '	* ————————————— ———
¡g 3!	Pismo iz RIZ — Zagreb
Izdelovali bomo oddajnike za barvno televizijo
meseca
januarja
februarja
marca
aprila
maja .
junija
julija
avgusta
septembra
oktobra
novembra
decembra
novih din 34,073.859 19,517.919 30,474.173 39,220.395 62 035.491 44,2.35.767 39,890.816 39,899.004 42,370.046' 51,690.335 45,170.605 88,546.899
Iz- razpredelnice si lahko izračunamo, da je bil poprečen dotok plačane realizacije v enajstih mesecih lanskega leta poprečno v -višini 41 milijonov 727 tisoč ND, medtem ko. je decembrska realizacija več kot dvojna. Kakšen .‘izreden uspeh iri komu še imamo zahvaliti za .ta. dosežek?
PSO specificira decembrski izredni dosežek plačane realizacije takole:
Oddajnik za Radio München je uspešno in pravočasno končan. To smo od naše tovarne tudi pričakovali. Navdušenje in marljivost tega našega delovnega kolektiva sta nam dobro poznana. Tudi kadar smo v kolektivu imeli težave oz. skoraj »nerešljive probleme«, smo verovali v naše vestne in iznajdljive delavce in vedeli, da bodo prebrodili vse probleme in opravili delo'uspešno, kvalitetno in v okviru predvidenih rokov.
Tovariša Tkalčeviča, dušo in srce tovarne oddajnikov, je težko dobiti tudi za kratek, 10-minutni razgovor. Vendar nam je uspelo napraviti mali, »leteči« intervju. Čeprav je bil razgovor kratek, je bil vsebinsko bogat. Torej, kaj nam je povedal tovariš Tkalčevič:
— Da, Oddajnik 2 x 300 kW je končan- pravočasno; pričakujemo strokovnjake -iz tovarne SIEMENS, da ga prevzamejo. Potem bodo odšli v München naši delavci, kjer bodo opravili montažna dela na oddajniku. Pravzaprav je tam že 5 naših delavcev, pri montaži pa jih bo delalo skupno 18. To so delavci, ki so oddajnik zgradili. 1
Vemo; da imate mnogo dela. Povejte nam kaj o temi ;- - /¿-- Imamo pogodbo za oddajnike za Jugoslovansko Radio-televizij o, za Saudsko Arabijo in Ceylon ter za Avstrijski Radio. Od SIEMENSA pričakujemo naročilo za; dva oddajnika s 1000 kW, 20 k\V srednjevalnovnt, 10 kW FM UKV in za enega s 1500 kW.
novih din,
skupni dotok	88,546.899
od tega	'
kompenzacije	19,368.169
devizni priliv iz . izvoza	19,310.647
gotovinski dotok ind. prodajaln	2,274.992
redni dotok	47,593.091
K izrednemu dotoku plačane realizaoije so pripomogle predvsem maksimalno izvrše-
To je zelo veliko. Ali ima tovarna oddajnikov možno-¡5 gg - sti, da zadovolji vse te obveznosti.
— Če ne bi imeli možnosti, teh obveznosti ne bi || 11	prevzeli. Seveda, bomo imeli r.ekaj problemov, z dobro
|| gg	voljo pa se da vse rešiti. Predvsem vas bo gotovo
gg gg najbolj zanimala vest, da se. pripravljamo na osvajanje ¡11| proizvodnje TV oddajnikov večjih moči in da predvideli || varno, da bomo v drugi polovici letošnjega leta izdelo-||l| .vali 10 in 10kW televizijske oddajnike z možnostjo || II prenosa barvne slike. Ste zadovoljni z odgovorom?
|| ||	. — In še kako, tovariš Tkalčevičl Želimo vam čimveč
!■ gg delovnih uspehov!	N. F.
'Usmerniki« Novo mesto
Novoletni sejem želja, ocen, predlogov___________
Mnenja in želje direktorjev ob novem letu
V novoletnem razgovoru z direktorji in predsedniki naših organizacij v prejšnji oz. zadnji lanskoletni številki, so manjkali še odgovori nekaterih direktorjev proizvodnih Organizacij. Odgovore so poslali tudi direktorji tovarn »USMERNIKI« v Novem mestu in »AVTOELEKTRIKE« v Novi Gorici ter R1Z Zagreb. Žal smo dobili ta pisma pO' krivdi pošte prepozno, šele takrat, ko je bila številka že v tisku. Da bo prav, objavljamo danes še njihove odgovore.
Ponavljamo vprašanji.
@ »Kako je napredovala vaša organizacija v letu, ki se pravkar poslavlja od nas in kaj lahko kolektiv pričakuje v prihodnje?«
© »Kako ocenjujete položaj v združenem podjetju in kakšne napotke bi dali za start v leto 1969?«
RIZ
ZAGREB
, direktor Krešo Piškulič
; Minulo leto je bilo za našo organizacijo izredno pomembno in odločilno, #po eni plati, ker smo lani vstopili v Združeno podjetje po drugi pa, ker smo realizirali' vrsto postavljenih nalog, od katerih bi omenil le začetek redne proizvodnje v tovarni TV v Slunju in. tovarni polprevodnikov v Zagrebu ter obnovo Inštituta,
Kar se tiče drugega vprašanja menim, da z doseženimi rezultati ne smemo biti zadovoljni ampak stremeti še F ;J i*';;	||g|	..

ta. boljšimi, saj direktor, ki mu je kolektiv poveril nalogo vodenja organizacije se ne sme nikdar ustaviti .pri
določenih uspehih marveč vsakič zastaviti vse sile za stalni razvoj le v smeri napredka.
AVTOELEKTRIKA NOVA GORICA direktor Jože Eržen
Lahko rečem, da je naša tovarna dosegla v tekočem letu pomembne uspehe. Pro,-izvedld simo kar za eno petine več kot v prejšnjem letu in to velik del na računi povečane produktivnosti. Skladno s tem je poraste! tudi dohodek in z njim osebni dohodki članov delovnega kolektiva. Uspehi, so bili doseženi z vzajemnim prizadevanjem vseh članov delovnega kolektiva. Za tako nesebično prizadevanje in-, sodelovanje iskrena hvala in tople čestitke.
Za prihodnje so dani pogoji še za boljše uspehe, ki pa bodo odvisni od nas samih.
Naše Združeno podjetje, kot integracija med seboj zainteresiranih delovnih organizacij: ima. pogoje, da v naslednjih letih, zb olj šu j e- svoj položaj v okviru slovenskega: in jugoslovanskega gospodarstva: Pogoj- za to je njegova notranja koasoiidaoija, na osnovi; jačanja odgovornosti posameznih organizacij in celote ter -hitre in učinkovite razrešitve vseh dokaj težkih
Amandmaji.«„	11
S E9
(Nadaljevanje s 1 strani>	1 g
vare tudi o pristojnosti federacije glede zakonodaje,	g |
posebno mesto pa dajejo tudi položaju socialističnih	g s
avtonomnih pokrajin Vojvodine in Kosova.	I |
V amandmajih je tudi posebej poudarjena enako- - § | pravnost narodov in narodnosti v Socialistični federa-	B a
tivnf Jugoslaviji.	§ §
Tu je zlasti pomembna določba, da je za uresničeva-	| |
nje enakopravnosti narodov in narodnosti z zakonom,	g a
statutom družbeno-političnih skupnosti in splošnimi ak-	i |
ti delovnih in drugih organizacij zagotovljena uporaba	§ S
jezika in pisav narodov in narodnosti- na območjih,	g a
na -katerih žive posamezne narodnosti, ter se določa	i |
način in pogoji njihove uporabe. Pripadniki narodnosti	| g
imajo v skladu z ustavo republike in zakonom pravico	g h
uporabljati-svoj jezit pri uveljavljanju pravic in oprav-	i §
Ijanju.•svojih dolžnosti, kot tudi v postopku pred držav-	| g
nuni. organi in organizacijami, ki izvršujejo javna po-	g a
oblastila. :	Ig
To naj. bi bile kratke misli o ustavnih amandmajih,	| g
o čemer bomo še zlasti, ko bodo spejeti ustavni amand-	g a
maji k republiški ustavi, naše člane kolektiva obveščali-	i |
G. P.	1 •
in precej starih problemov, M obremenjujejo odnose znotraj Združenega podjetja.
Polno uspehov in srečno novo Teto!
USMERNIKI NOVO MESTO direktor Filip Rome
Lahko hi bilo bolje; dobro, da ni slabše. Lastne, dokaj skromne želje smo izpolnili,: vseh, kot vedno, nismo zado-
voljili; Ko- se jasni na eni strani (rast proizvodnje), se oblači na drugi (večje dajatve), ali to pomeni »delno sončno« ali »delno oblačno« — tega pa niti Pitij a ne ve.
Naše Združeno podjetje ima združene smotre in cilje ter dosega združene uspehe- in neuspehe. Pri združenem delu pa se dostikrat razdružirho in vlečemo vsak na svojo stran.
Napotek za prihodnje: — Ne samo .poslušati, ampak tudi upoštevati' glas »malih«!
Direktorji in predsedniki organizacij so spregovorili in povedali svoje mnenje, želje in predloge ob nastopu novega leta. ddgovorili so vsi razen ene same izjeme — direktorja prilepskega MIKRONA. Škoda — njegov odgovor bi bil spričo Sedanjega položaja te organizacije zanimiv...
Marjan Kralj
»
Trden program dela'
Izvršni odbor sindikalne or-ganizaoije naše tovarne očitno pozna pregovor, da je čas zlato. Nič ga ni izgubljal, kar takoj se je lotil dela. Da bi lahko razvil svojo- dejavnost najbolj sistematično, je bila njegova prva naloga izdelava programa dela. Dostikrat pretehtana ugotovitev, da brez dobro pripravljenega programa dela ni mogoče zasledovati (in realizirati nekih trajnejših ciljev, je napotilo avtorje predloga, da so dobro razmislili o uspešnosti in» neuspešnosti sedanjega dela in tako poiskali izhodišče za v bodoče.
In kaj so bistveni elementi programa dela?' Kot prvo lahko ugotovimo- dejstvo, da zajetna dejavnost na vseh področjih,, kjer se pojavlja delavec — član sindikata. In kot drugo je pomembno, da posveča posebno skrb tistim področjem, kjer je delo de sedaj iz raznih razlogov šepalo ali pa ni dalo pričakovanih rezultatov.
Program dela- je» vsebinsko razdeljen na več poglavij, tako po pomembnosti, kakor po trajanju časa, da se zastavljeni cilji1 dosežejo. Oglejmo si nekatere najbolj pomembne postavke.
Obravnava in spremljanje gibanja proizvodnje. Na tem področju je potrebno še nadalje razvijati tesno sodelovanje s samoupravnimi organi. Pravočasno je potrebno reagirati na vsako neplansko nihanje proižvodnje in razreševati nastajajoče probleme., me.
Posebno skrb je potrebno posvetiti politiki nagrajevanja. Sedanji sistem je v globoki krizi. Osnove delitve osebnih dohodkov, kakor šobile postavljene pred časom, so pokazale 'resne nepravilnosti'. Najbolj akutna- so nesorazmerja med delavci, ki delajo po učinku in osebno premalo stimulativnim načinom nagrajevanja delavcev, ki delajo po času. V kolikor ne pridejo- v poštev delne rešitve, na ji se v celoti prouči. Sistem nagrajevanja in postavi na druge osnove. Več truda je potrebno vložiti tudi v obravnavo medsebojnih odnosov.' Prevečkrat mislimo le na ozke osebne koristi, pri tem pa izgubimo z vida, da se osebni interesi lahko zadovoljujejo le v skupinah. Razvijati je potrebno strpnost med sodelavci in občutek, da .pripadamo istemu kolektivu. Dobri medsebojni odnosi so eden +emeljev za uspešnost dela in premagovanje raznih težav.
Informiranost je ena od postavk programa dela, ki zavzema vidno mesto. Smatramo, da so sedaj uveljavljena sredstva obveščanja'(redni mesečni sestanki,, oglasne deske in časopis) zadostna in v 'redu. Paziti1 pa je potrebno, da je informiranost
pravočasna in razumljiv vsem članom.
Iz vida se ne smejo izgub ti tudi pravice in dolžno* delavca na njegovem delo-nem mestu. Tukaj je potret no takoj: poudariti, da so pn vice in dolžnosti le dve stri sil iste medalje in jih ni mi gače ločeno obravnavaj Verjetno je potrebno, na pod ročju delovnih razmerij1 i marsikaj razčistiti in spre meniti. Ali bodo to intervetl oije v posameznih primeril ali pa predlogi spremeni pravilnikov» ki so v if ločeni delih že zastareli — to 6| pokazal čas.
Vsakoletna delitev sredstel za stanovanjsko- izgradnji! članom kolektiva je predme živahnih in tudi burnih raz prav. Dejstvo, da je vede' več prosilcev, kot' je na raz: polago . sredstev, zahteva š< tehtnejšo presojo, komu ss ta sredstva dodelijo. Pri ten pa je potrebno izhajati tako iz stališča potreb tovarne po strokovnih kadrih, kakor w di 14 sooiafaih možnosti posameznih prosilcev, da. si ti. gotovijo ustrezno stanovanj» Uspešno- delo na, področji rekreacije je potrebno št vnaprej razvijati. V ta namen' se ustanovi posebna komisij ja, ki mora sodelovati t ustreznimi organi na sind! kalnem odboru združenegi podjetja Iskra in, z Obči« skdm. sindikalnim . svetom Novo mesto in zainteresiral čim večje število delavcev z) oddih v domovih Iskre.
Gojiti in razvijati je potrebno športno dejavnost; Ta pa naj ne ima samo tekmovalni značaj» ampak na| se s pomočjo raznih privlal; nih oblik zainteresira zanj« širši krog delavcev.
športna dejavnost, v teku» vainam smislu pa naj zbiri krog sposobnih športnikov; ki- se kontinuirano pripravljajo na razna prijateljski srečanja z drugimi kolektivi ocena njihovega dela in mož: nosti pa bodo rezultati ni športnih igrah. ZP Iskre v Trbovljah, in na delavski! športnih igrah v Novem mestu.
Sindikalna- organizacija bi tesno sodelovala tudi z diru-; grmi družbeno-poEtičnimi olj gandzaeijami v tovarni, po: stebno pa z aktivom ZMS, Tukaj je dosti stičnih toči (razne akcije, organizaciji izletov in proslav, športni dejavnost), kjer je potrebni vsklajeno delovanje, da s dosežejo vsklajeni cilj*.
Za izvršitev' t?%a široke® kompleksa nalog pa je pi; trebilo stalno zavestno deli vseh članov odbora in dobra organizacija. Ena prvih nalöf pa je prav proučitev notri nje' organiziranosti sindikalni organizacije in izdelava ti sprejem1 pravil', ki- naj dajl ; trdino osnovo za organizirani:; delo.
-M. V.-
»Aparati« Ljubljana
Proizvodnja uspešna v decembru In v letu 1938
Dinamični proizvodni nažrt za zadnji mesec .preleHe-ga leta je bil v -tovarni električnih aparatov postavljen najviše med vsemi meseci preteklega leta. Takšno-načrtovanje sicer ni najbolj ugodno, ker ob koncu leta zelo obremeni) skladišče -gotovih izdelkov, kjer zaradi pogojev, ki iso trabičavjeni v našem gospodarstvu, ne uspejo plasirati na trg celotne proizvodnje in moramo tako zaloge prenašati v naslednje leto. Toda vemo, da v decembru največkrat in v največjd meri poleg tekoče proizvodnje zaključujemo tudi tiste naloge z zelo dolgima in najdaljšimi proizvodnimi cikli. Zato je pač takšna dinamika, ki to zakonitost upošteva, tudi postaja običaj in jo skoraj v vseh tovarnah s širokim in neizenačenim proizvodnim programom lahko zasledimo.
»Elektromehanika«
Praviti nasveti za elane kelektlva
Število 'predpisov večkrat onemogoča poprečnemu državljanu, da bi brez večjih zaprek prišel do svojih pravic. -Člani kolektiva so dnevno postavljeni pred različne probleme, ki jih sami ne znajo oz. ne morejo razrešiti in potrebujejo za nasvete in pomoč ljudi, ki posamezno problematiko obvladajo.
V ISKRI — Elektroroehani-ka se je zaradi številnega kolektiva in problemov kazala potreba po pravnih nasvetih. Člani kolektiva so zato največkrat kar med delovnim časom prosili za pomoč pravnike ali socialne delavce. Sindikalna organizacija je tem problemom prisluhnila in predlagala kadrovski Službi tovarne, da je organizarala dajanje pravnih nasvetov in nasvetov, ki jih daje socialni delavec, po potrebi pa tudi psiholog.
Obisk, ki je bil takoj v začetku zadovoljiv, je pokazal potrebo po tej dejavnosti, saj se bodo mnogi tako izognili nepotrebni izgubi časa in. stroškov. Tako organizirana pravna pomoč sicer ne more povsem -nadomestiti odvetniške pomoči, ker obsega le dajanja nasvetov in sestavo vlog, ne pa tudi zastopanja. -Iskalci pravnih nasvetov iščejo največkrat pomoč za področja socialne zdravstvene in pokojninske zakonodaja, stanovanjsklih vprašanj, delovnih razmerij, odškodnin, Preživnin in zemljiško knjižnih zadev.
-lin
V tovarni «Aparati« pa smo v decembru uspeilii tudi tako visoko postavljene naloge preseči in smo mesečno obvezo izpolnili kar s 140,09 %, s tem pa j.e tudi kumulativna izpolnitev ugodna . ter jo za loto 1968 ugotavljamo 'kar s 103,67 %. Pri tem smo meseč-*no nalogo za potrebe domačega tržišča izpolnili s 133,83 % in pri proizvodnji za to tržišče -dosegli 101,36 % kumulatiive. Proizvodnje za potrebe izvoznih tržišč v decembru pri letni dinamiki nismo niti predvidevali, ker smo želeli vse bb načrtovanju sprejete zadolžitve zaključiti najkasneje do konca meseca novembra. Toda zaradi povečanih naročil, posebno s konvertibilnega področja, smo tudi v .decembru dotasen del proizvodnje zasedli z izdelki, katere so naročili v inozemstvu in tako ugotavljamo, da smo 8 % celokupne realizacije proizvodnje s tega področja opravili v zadnjem mesecu leta, s tem pa tudi visoko prekoračili kumulativo, saj je indeks tu kar 134,76%.
Ce pogledamo to realizacijo še po posameznih grupah izdelkov, so bile v mesecu decembru naj nižje izpolnjene naloge v skupini stikalnih, aparatov in to le s 40,88%. Uvozni sestavni dali za več. kot, polovico te proizvodnje so dospeli v tovarno tako pozno, da osnovnega dela nikakor nismo več uspeli fi-nalizirati in bomo morali to opraviti na začetku letošnje1 ga leta. Toda v odnosu na kumulativno izpolnitev smo v tej skupini lahko vseeno-najbolj ponosni, saj smo zaradi občutno večjih naročil, kot smo jih na začetku leta predvidevali, uspeli prvotno zastavljeno letno nalogo izpolniti kar z 208,68 %.
Pri industrijskih elektronskih napravah pa je bila nasprotno' izpolnitev dinamike za mesec december s 126,31 % najboljša od vseh mesecev preteklega leta, vendar tudi tako ugoden uspeh ni doprinesel več, kot da smo letno k-omulativo nekoliko izboljšali in. jo dosegli- z indeksom 72,96%. V tej skupini nikoli mi bilo zadosti naročil in je prodaja prav gotovo precenila potrebe na tržišču. Precej pa je k tako slabemu uspehu pripomoglo tudi to, da so •naročila prihajala največkrat z rok v usta. Pri tem pa so bile zahteve 'kupcev od naročila do naročila tako različne, da smo morali skoraj vsako serijo posebej razvijati, iskati'nova reprodukoiijska-gradiva in priučevati delavce v proizvodnji novi tipi izdelka, kar je tej grupaciji dajalo bolj značilnosti prototipne delavnice, kot pa redni proizvodnji.
Najmočnejšo skupino po svoji udeležbi v proizvodnji, katero predstavljajo zaščitni
releji, elementi avtomatike in signalne naprave, smo v decembru' tudi ugodno zaključili, saj smo mesečni dinamični načrt izpolnili za potrebe domačih tržišč kar s 141,28 %, V. tej realizaciji je sicer prikazan še del proizvodnje iz preteklih obdobij, ■ katerega smo šele . -v decembru uspeli dokončno vključiti v izpolnitev. Vendar moramo poudariti, da je celotna, po dinamičnem načrtu nepredvidena, vendar v decembru izpolnjena- proizvodnja za izvoz iz te grupacije in smo tako lahko tudi na tem področju z uspehi v popolnosti zadovoljni. S tem je namreč kumulativna oz. celotna izpolnitev te grupe za -domače kupce 99,8 %, za potrebe kupcev v inozemstvu pa celo 137,09%.
Tudi predvidene naloge na področju rezervnih delov in uslug smo v decembru izpolnili s 130,70%, ter tako z letnim načrtom ocenjeno proizvodnjo izpolnili 99,21 %.
Ob zaključku tega poročila, ki je zelo razveseljivo in optimistično, pa moramo obvezno omeniti še to, da smo si naloge za naslednje obdobje občutno povečali, kot smo lahko zasledili že v člankih o sprejemu proizvodnega in kasneje tudi. gospodarskega .načrta v tovarni Aparati, Zato nas še tako lep uspeh v letu 1968 ne sme uspavati in bomo morali zastaviti vse -sile že na startu, če bomo hoteli tudi v letošnjem letu zabeležiti tako ugoden uspeh, kot smo ga -v preteklem letu.
Zato želimo, da ta članek ne deluje ko-t uspavalno sredstvo in kot lovorika, na kateri bi kolektiv lahko udobno pocivail, temveč kot poživilo in obveza za novo bitko v smeri razvoja -tovarne- in pri izpolnjevanju nalog, katere je -pred nas vse postavila reforma.
— L —
AH bomo letos vali na V. Lošinju
Vztrajni napori Počitniške skupnosti ZP ISKRA za nakup še enega doma ob morju
Znano je, da .obmorske ka-kacitete že zdavnaj ne zadostujejo, vsem številnim ljubiteljem počitnic ob morju v našem Združenem podjetju. Zlasti lani, ko se nam je :pridružil 'še velik, kolektiv .-■organizacije. BIZ, je morala Počitniška skupnost i odkloniti marsikatero prošnjo za . letovanje ob morju, zlasti v domu v Poreču.
Zavedajoč se velike pomembnosti za rekreacijo na-: ši-h delavcev v času počitnic
■	-Počitniška skupnost ZP IS-
■	KRA vztrajno išče možnosti - 'kako bi nudila našim delavnem^ cenen dopust zlasti ob morju, kjer se želi vsako leto vedno več- naših ljudi -odpočiti. Ker naš kamp na Dugetn otoku v .zalivu Mir ne ustreza vsem ljubiteljem ■-morja, po eni strani zaradi dokajšnje oddaljenosti od Slovenije m posebej od zad-. ¡nje avtobusne postaje v Su-košanih ter po drugi strani zaradi posebnega načina letovanja v šotorih, meni Počitniška skupnost, da bo moralo naše podjetje vzeti v najem ali pa kar kupit} še en dom 'na morju, kjer bi bila sezona - kopanja dclga vsaj štiri mesece, hkrati pa bi m-oral imeti novi dom boljše in krajše prometne zveze s Slovenijo.
Te dnu . je Počitniška skupnost dobila ponudbo od Beograjskega grafičnega zavoda za nakup kompletnega počitniškega doma v 'Velikem Lošinju z vso' notranjo opremo.
Dom jma 48 sob, velik jedilni salon, kuhinjo, skladiščne prostore, bife, senčnat vrt — poleg osrednje stavbe pa je'.še manjša vila -s pet urejenimi sobami kot depandansa doma.
V vseh sobah je tekoča voda, v kopalnicah tudi topla, dom ima telefon in je le 59 metrov oddaljen od morja.
Dopustniki gredo lahko kar v kopalkah čez borov gozdi-ček na bližnjo plažo.
Cestne zveze do doma so dobre. Zgrajena je nova cesta od Lošinja prek otoka Cresa in trajekta v Istri in od tod naprej proti Reki. Do doma na 'Velikem Lošinju je torej moč priti direktno z avtom po dobri asfaltirani oesti.
Vrednost celotnega doma -z vsem inventarjem je ocenjena od strani Beograjskega grafičnega zavoda na 1 milijon 780 tisoč novih .dinarjev} pri čemer pa seveda ni nikjer rečeno, da je ta cenitev dokončna.
Počitniška skupnost bi zelo rada sestavila komisijo in si ogledala dom v Velikem Lošinju in potem poročala o umestnosti tega nakupa, morebitnih prednostih pa tudi pomanjkljivostih. Potreben pa bi bil vsaj načelen prh stanek vseh naših organiza-i eij' za nakup .novih obmorskih počitniških kapacitet z obveznim financiranjem. Seveda, če bi komisija ugotovila da ponudemi dom -v Velikem Lošinju ne ustreza našemu namenu, bi iskala druge ugodnejše ponudbe.
- Počitniška Skupnost je tudi preračunala v grobem, da bi bil novi dom po sedanji -.ceni amortiziran v 39 letih;' .s tem, da si. obeta -Počitniška skupnost vsako leto 59 ttisoč m-ovili -dinarjev os ta m ka. dohodka.
¡Ponudba je vredna ogleda na licu mesta In temeljitega premisleka.
Glede obračuna za minulo počitniško sezono pravijo v Počitniški skupnosti, da bo znan čez nekaj dni. Podatke bomo objavili v našem glasilu. Eno, tako zatrjujejoj ■da dria: predvidene razultat-ite je Počitniška skupnost dosegla — izgube ni!
Marjan Kralj
Takle je pogled na senčnat vrt Velikem Lošinju
pred počitniškim domom beograjskega grafičnega zavoda na
Instrumenti« Otoče
Uspela sindikalna konferenca
2G-Ietnica začetka proizvodnje instrumentov je dala konferenci slavnostno vzdušje — Lep poslovni uspeh kolektiva v letu 1968 — Nagrajeni so bili jubilanti dela — Kolektiv ni pozabil na svoje upokojence.
V spodnji dvorani hotela »Grajski dvor« v Radovljici se je na sindikalni konferenci zbral skoraj ves kolektiv. Med gosti so bili tudi predstavniki ZK in sindikata občine Radovljica, generalni direktor ZP in predsednik sindikata ZP Iskra.
U uvodnem delu konference je predsednik sindikata Iskrine tovarne v Otočah tov. Angel Gregorič, poudaril, da kolektiv praznuje 20-letnico začetka izdelave prvih instrumentov. Že s -tem je torej dan konferenoi praznični prd-■ zvok. Ob opisu dela je pred-
-	sednik nanizal dokaj- raznih nalog in problemov, prsd-
-	vsem pa se je pomudil pri • obravnavanju proizvodnje,
političnih akcij in reševanju problemov socialnega in zdravstvenega stanja, ter športnih in rekreacijskih akcij v pretekli mandatni dobi. Prav tako je sindikat vidno spremljal razgibano delo samoupravnih organov.
Ko je predsednik govoril o poslovanju je naglasil, da je bilo preteklo leto uspešno, saj so že 28. septembra dosegli letno plansko nalogo, čeprav so bili v stalnem pomanjkanju obratnih sredstev. Poslovni uspeh je bil torej ugoden,, poprečni faktor stimulacije pa je znašal lani 131,9%, kar kaže, da se je kolektiv Iskrine tovarne v Otočah, kar se,tiče osebnih dohodkov, pomaknil v »špico« Iskrinih tovarn.
damo na uspeh tovarne, je ta informacija še bolj nerazumljiva).
Po blagajniškem poročilu je delovni predsednik tov. Ivo Triler odprl razpravo na poročila. Kljub dokajšnemu - bodrenju, pa kakšnih posebnih vprašanj ni bilo. Kot vse kaže, so bili ljudje s poročili zadovoljni oz. jim je za? dovoljstvo, da so imeli uspešno leto in relativno zelo dobre osebne dohodke — sijalo z obrazov. Če je človek zadovoljen, tam ni vprašanj, (kvečjemu zdravice!) vsak si pač želi sesti čimprej za okroglo mizo in se poveseliti. Vprašanje pa, ki je bilo sproženo, je DS že obravnaval na svoji seji. Glasilo pa se je ta-
V nadaljevanju je namestnik predsednika sindikata tov. Janez Markelj nekatere stvari še bolj detajliral, kot n. pr. skrb sindikata za osnovno šolo Ljubno in Ovsiše ob novem letu in pozitivno izveden referendum za samoprispevek pri reševanju šolstva v občini Radovljica. Vse akcije, ki so bile vezane za -finančna sredstva, so bile dokaj skromne, ker je odbor razpolagal le z denarjem plačane članarine oz. z 40 % od omenjene vsote. (To pojasnilo me je, kot dopisnika, zelo začudilo, saj je le malo podjetij, da ne bi sindikatu odobrile dotacije, če pa pogfle-
V razpravo na konferenci je posegel tudi predsednik sindikata ZP ISKRA tov. Franc Hutter, ki je med drugim poudaril pomen spremembe naziva »sindikalna podružnica« v »osnovno organizacijo sindikata«
kole: »Ali je dober rezultat posledica večje produktivnosti, boljše prodaje, ali boljše organizacije?« Odgovor je dal direktor tovarne tov. Albin Jensterle, ki je dejal: Ugoden rezultat poslovanja je
položaja, saj njen dolg znaša prek milijardo starih dinarjev. Kolektiv v Sežani bo moral krepko poseči v notranjo sanacijo, o pomoči pa je že razpravljal tudi UO ZP, ožji in razširjeni kolegij generalnega direktorja in delavski svet združenega podjetja. Generalni direktor je predlagal delavskemu svetu ZP v raz-
DS ZP dokaj odobravanja seveda je pa važno, da najde ta skupen jezik obe omenjen tovarni. Ker bo na drugen zasedanju DS ZP o tem vet povedanega, bo glasilo Iskri zagotovo priobčilo kakšen večji članek o nakazanem problemu oz. o razpravi de lavskega Sveta ZP.«
Predsednik DŠ — tov. Emil Škrinjar izroča darilo jubilantki dela tov. Jerci Frelih; baje je to
edina, ki je bila svojčas oz. pred prevzemom Iskre zaposlena v isti zgradbi t. j. v bivši »Tekstilni zadrugi«
Delovno predsedstvo na sindikalni konferenci
bil odvisen od vseh treh faktorjev. še boljši pa bi bil, če bi nam uspelo znižati poslovne stroške. Vse kaže, da se nam tudi vnaprej kaže lepa perspektiva. Leto 1969 bb za našo tovarno verjetno spet začetek novega obdobja, ker smo s proizvodnjo prišli do take višine, da z obstoječimi prostori, stroji in napravami ne moremo več naprej. Zato bo nujno treba novih investi-' cij za povečanje prostorskih kapacitet in izboljšanje tehnologije, ker se ne smemo ustaviti, če nočemo nazadovati. Delno pa nas sili v investicije tudi tb, da tovarna že bb osamosvojitvi leta 1963 ni bila povsem dograjena, ker prostori za strokovne službe takrat sploh niso bili predvideni*. Brez dobrih strokovnih služb pa v naši branži ni uspeha.
Udeležence je pozdravil tudi predsednik sindikata združenega podjetja »Iskra« tov., Franc Hutter, ki je predvsem poudaril pomen spremembe naziva iz dosedanje »sindikalne podružnice« v »osnovno organizacijo sindikata«. Sprememba ni formalnost, pač pa so S. tem dane večje dolžnosti in pravice oz. pobude in delo naj gredo od spodaj navzgor, ne pa obratno, kot je bilo sedaj v praksi. Na odprto vprašanje o problemu sanacije tovarne v Sežani, je tov. Hutter tudi odprto odgovoril m sicer: »Iskrina tovarna v Sežani nima lahkega
pravo varianto sanacije v povezavi s tovarno v Novi. Gorici, oz. naj bi tovarna v Sežani postala obrat novogoriške tovarne, " radijske sprejemnike pa naj bi prevzela »Avtomatika« v Ljubljani. Če bi bila osvojena ta varianta ne bi bilo treba iskati nove delovne sile, prihranjen pa bi
Udeležence sta pozdravila! tudi zastopnika ZK in stodi"f kata občine Radovljdča, ki sta zaželela čimveč uspehovj v letu 1969.
Po izvolitvi novega odbora] je predsednik DS tovarnej tov. Emil Škrinjar iskreno] pozdravil vse ■ navzoče jubd-j lante 20-letnega in 15-letnegat
Takole so prejemali nagrade jubilanti dela tovarne »Instnjj nienti« Otoče: za 20 let 1000.— N din, za 15 let 500.— N din» čestitamo!
bil tudi denar za nove investicije, kil bi jih morala »Av-foelektrika« v -Novi Gorici pripraviti ža gradnjo ■ novega poslopja, ker se njihova proizvodnja strmo dviga. Ta varianta je vzbudila pri članih
dela v »Iskri«. Dejal, je: »Sklep. DS tovarnej da se yi letošnjem letu prvič da pri-j znanje tistim članom ’ kolektiva, ki so bih neprekinjeno.
(Dalje na 6. strani)
»Aparati« Ljubljana
Tovariško srečanje upokojencev
Ob zaključku leta 1968 so samoupravni organi in vodstvo tovarne »Električni aparati« organizirali tovariško srečanje s svojimi upokojenci, kot je to postalo že lep in prisrčen običaj. Srečanja so se udeležili . vsi upokojeni člani kolektiva z izjemo ene invalidske upokojenke, ki se zaradi težke bolezni vabilu ni mogla odzvati.
Ob zakuski in v prijetnem vzdušju sta s sedanjim delom, proizvodnimi napori, težavami in uspehi seznanila upokojence direktor Ivo Kle-šnik in- predsednik sindikalne podružnice tov.‘ Doma. Upokojenci so se zanimali za razvoj tovarne, za samoupravo fa njene ' vsebinske f spremembe m 'posebej za sodelavce, s-katerimi so nekoč skupaj stali za stroji ali pa sedete za montažno mizo ali pa bili v isti " službi v tovarni, Spominjali so se radi časov, ko so tudi oni še aktivno ■ gradili tovarno in ji dobršen del svojih sil nesebično posvetili. To jč v imenu vseh upokojencev povedal tov. Mihevc, ki je' obenem tudi Članom današnjega kolektiva za- . želel obilo uspehov in jim voščil k novemu letu.
| Predsednik delavskega sveta tov' Giandni je inato raz- j delil upokojencem še denarne ftagrade ih vsakemu osebno zaželel, da bi zdravi še dolgo uživali zasluženi pokoj .in se - še V 'nadalje, kot doslej, zanimali za življenje in delo v tovarni,
V -nevezanem razgovoru pa So upokojenci povedali, še to in ono, marsikatero veselo in manj veselo zgodbo pa tudi nekatere zanimivosti, katere želim posebej poudariti, saj so to ideje; ki naj upokojene in aktivne člane še bolj povežejo.
. Upokojenoi so se zelo zamirali za koriščenje letnih dopustov v počitniških domovih ISKRE, posebno v pred in jo sezona. Tu bi lahko naša »Počitniška skupnost« odi-
grala važno vlogo ter prek tovarn omogočila izpolnitev teh želja, ki so zelo skromne. Če pa bi SJgovomi faktorji omogočili še kakšne posebne bonitete (ideja pisca), bi bila takšna akcija vsekakor tudi v socialnem smislu zelo pozitivna gesta do tistih članov, kd so v svojih aktivnih letih postavili marsikateri kamen, na katerem je danes grajena ISKRA.
Prav tako so upokojenci želeli. Več sodelovanja s političnimi in družbenimi organizacijami v tovarni, katerim so pripadali. Tako so'se predvsem upokojeni člani ZB iz tovarne. »Aparati« pri-toždid, da j.e organizacij a- na njih skoraj pozabila in da bi jih v bodoče lahko kdaj pa kdaj na svoje akcije tudi povabila. |
Kot zadnjo naj omenim še ugotovitev, da vsi naši upokojenci ne prejemajo redno tovarniškega -	• . • časopisa
ISKRA, čeprav bi ga vsi z zanimanjem prebrali,! saj se kljub pokoju še vedno čutijo povezani s svojo tovarno. Tu mora vodstvo tovarne takoj posredovati in dostaviti uredništvu časopisa naslove vseh upokojencev, ki časopi-. ša ne prejemajo m tudi v bodoče paziti1, da bo ta vez z vsakim ostala trdna.
In končno, v letu 1969 bo tovarna praznovala 20-letmico svojega obstoja. Ob tej priliki pa izpolnimo še željo upokojencev, da organizirano obiščejo tavamo in da se ponovno srečajo z vsemi člani kolektiva, vsaj z onimi in v onem obratu, kjer so dela-,H. To željo izpolniti ne bo težko, bo pa še ena vez več in še en dokaz, da tudi tovarna ne pozablja svojih članov, čeprav danes fizično ne stojijo za njenimi stroji, vendar so v mislih vedno z nami.
L.
Pripomba uredništva:
V članku je pisec navedel dejstvo, da nekateri upokojenci ne dobivajo glasila
V tovarni na Pržanu so 25. decembra lani skromno proslavili lep jubilej treh svojih sodelavk. Ivanka Slabe, Nada Jesenovec in Minka Doljak (na sliki druga, tretja in četrta od leve) so praznovale dvajsetletnico svojega dela v Iskri. Ob tej priložnosti jim je delovni kolektiv za njihovo prizadevnost in dosedanje napore za delo v tovarni poklonil ročne ure s posvetilom, Vsaka pa je prejela tudi 500 novih dinarjev nagrade. Svoj jubilej so proslavile ob zakuski in v krogu vodilnih delavcev tovarne ter zastopnikov samoupravnih organov in družbeno-politič-nih'organizacij, ki so se imenovanim zahvalili za dolgoletno sodelovanje.
»Iskra«. Podobno so trdili na novoletnem sestanku nekateri upokojenoi »Elcktromeha-rtike« v Kranju. Uredništvo mani, da vse to meče slabo luč na tiste službe, ki so dolžne posredovati uredništvu , v Kranju naslove upokojencev, kajti po sklepu delavskega sveta ZP ima vsak upokojeni član »Iskre« pravico, da prejema brezplačno: časopis »Iskra«, prav tako pa tudi vsi Člani »Iskre«, ki služijo vojaški rok. Prav zato je dolžnost personalnih služb, 3 da pošljejo uredništvu rte -. naslove.
Upokojence in» vojake (bivše člane »Iskre«), ki ne dobivajo našega glasila pa prosimo, naj pošljejo na naslov: Uredništvo glasila »Iskra« Kranj — dopisnico, kjer naj navedejo svoj naslov s pripombo,, v katerem oddelku in kateri »Iskrini« tovarni oz. organizaciji, so bili zaposleni.
Uredništvo želi vsem članom »Iskre«, ki so pri vojakih in upokojencem »Iskre« 1 srečno, zdravo in zadovoljno novo leto 1969, z željo, da se kaj večkrat oglasijo v rubriki »Pisma bralcev«.
r kamera ni zajela vseh udeležencev na sindikalni konferenci otoškega kolektiva — smo dali še drugi posnetek
ZDRUŽENO PODJETJE »ISKRA« KRANJ TOVARNA POLPREVODNIKOV TRBOVLJE
zaradi razširitve proizvodnega programa glede na perspektivni, plan razvoja tovarne vabi k sodelovanju mlade/strokovnjake, ki bi želeli delati v proizvodnji polprevodnikov in
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1.	1 dipl. inž. strojništva v oddelku konstrukcije Zaželena 3-letna praksa na podobnih delovnih mestih)
2.	1 inž. strojništva v oddelku konstrukcije /Zaželena 3-letna praksa na podobnih delovnih mestih.
3.	1 strojni tehnik za delo v konstrukciji Zaželena 5Tetria praksa.
4.	1 dipl. inž. kemije,- fizike ali elektrotehnike
» kot tehnolog pri proizvodnji močnostnih diod Zaželena 3-letna praksa.
5.	1 dipl. strojni inž. ali inž. elektrotehnike.
| v oddelku za vzdrževanje naprav
Zaželena 3-letna praksa.
6.	1 strojnega ali elektrotehnika
za .delo. pri urejanju .in vodenju dokumentov in tehničnega arhiva ,
Zaželena 3-letna praksa na podobnih delovnih mestih.
7.	3 tehnike kemijske stroke
(moški) — za delo v tehnološkem oddelku Zaželena 3-letna praksa.
8.	3 strojne ali elektrotehnike
za delo v analitskem oddelku priprave dela Zaželena 3-letna praksa.
9.	2 strojna ali elektrotehnika za delo v uvajalni skupini
10.	1 korespondent VSII, VSI ali SS za angleški jezik
Potrebna je 2- oz. 3-letna priaksa.
11.	1 dipl. inž. elektrotehnike — jaki tok
za delo v aplikaciji močnostnih polprevodnikov Zaželena 3-letna praksa.
12.	1 dipl. inž. elektrotehnike
- za-deda v tipskem in preizkuševalnem laboratoriju Zaželena 2-letna praksa.
Kandidati, morajo poleg splošnih in gornjih pogojev izpolnjevati še naslednje:
pod 4., 5., 6., 7., in; 11. aktivno ali pasivno znanje angleškega jezika .-
pod 10, aktivno znanje angleškega jezika pod 7. odslužen kadrovski rok.
Rok za sprejem prijav je 15 dni od objave. Osebni dohodki bodo določeni s pravilnikom o delitvi osebnih dohdkov tovarne. Nastop službe takoj ali po dogovoru.
‘Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o razpisnih pogojih sprejema splošni sektor tovarne, Trbovlje, Gabersko 12.
»Elektronika« Horjul
Občni zbor sindikalne organizacije
V petek, 10. januarja je imela občni zbor sindikalna
Tradicija je že na Pržanu, da ob novem letu pogostijo sodelavce, ki so zaradi upokojitve zapustili tovarno. Tako je bilo 27. decembra lani, ko so na snidenje upokojencev povabili okrog 60 nekdanjih članov delovnega kolektiva. Zaradi bolezni in drugih odsotnosti, se je snidenja) upokojencev udeležilo le nekaj nad 50 nekdanjih sodelavcev in sodelavk, ki so si ogledali proizvodnjo, nato pa s predstavniki tovarne in družbeno-političnih organizacij in samoupravi nih organov, ob zakuski pokramljali o svojem nekdanjem delu, pa o problemih tovarne danes in njenih načrtih za prihodnje. Obudili so spomine na leto svojega dela na Pržanu in se proti večeru zadovoljni razšli, hvaležni, da jih je delovni kolektiv še ni pozabil in se še vedno i njimi čutijo povezani.
Uspela sindikalna konferenca
organizacija . tovarne elektronskih instrumentov, v Horjulu. Obračun svojega dela je polagal odbor, ki je vodil sindikalno delo v tem kolektivu kar dve, za kolektiv dokaj .burni leti. Njegovo delo lahko delimo v tri obdobja in sicer v čas pred uvedbo začasne uprave v tovarni, med začasno upravo in po njenem izteku do danes.
V teh dveh letih je sin- . dikalni odbor vsekakor imel dovolj težko nalogo in odgovornost, kajti tovarna se je žnašl-a v tako slabem gospodarskem položaju, da je le začasna uprava puščala upanje na njeno rešitev. Sanacija tovarne je v času za- ■ časne uprave uspela in v obdobju po njej je tovarna v Horjulu odločno stopila na pot boljšega gospodarjenja, saj je proizvodnjo izboljšala, povečala, predvsem pa jo prilagodila tržnim potrebam in se e pomočjo PSO skušala elmprej otresti zalog, ki so se nakopičile v letih do uvedbe začasne uprave. Ni pretirana ugotovitev v delovnem poročilu ,da ima pri teh ukrepih in dosežkih v tem dveletnem obdobju določene zasluge tudi sindikalna -organizacija, ki je tako začasni upravi kot samoupravnim organom ter vodstvu tovarne po njeni ukinitvi, nudila'vso možno pomoč.
Delo sindikalne organizacije bi sicer lahko bilo še aktivnejše, vendar za to so primanjkovala sredstva, katerih spričo finančnega položaja tovarne pač ni bilo. Ponoven vzpon tovarne dopušča upanje, da bo vsaj odslej v tem pogledu bolje, saj bo ob boljšem gospodarjenju. in večji proizvodnji laže najti nekaj sredstev tudi za sindikalno dejavnost. Iz 'poročila dosedanjega predsednika sindikalnega odbora je hilo nadalje razvadimo, da flo po danih možnostih v tem. obdobju skrbeli tudi za rekreacijo članov kolektiva, vendar so bole tudi za to omenjene možnosti ob munimainih sredstvih in dohodkih. Sindikalna organizacija je omogočila članom kolektiva' izposojanje šotorov in blazin, aktivno pa so v okviru sindikata delovali tudi fotoamaterji in si pridno izposojali aparat in bliskavico. V tem obdobju se je kij-ub skromnim možnostim okrepila tudi športna dejavnost, športnika, horjulske to-jjiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiinnuiiimiinifiiiutiiji
I Dopisujte i 1 v ISKRO! 1
hmimmiimmiiiiuiiimimmiiuimimimili
varne pa so se redno udeleževali tudi zimskih in letnih športnih iger Iskre, medtem ko so sami. organizirali tudi nekaj srečanj v odbojki in nogometu z drugimi kolektivi. Pomembna akcija sindikalne podružnice je bala ¡L 1967 tudi organizacija proslave desetletnice tovarne, ko je biilo za polno desetletno dalo v tovarni nagrajenih 51 članov kolektiva, ki v tovarni delajo od samega začetka. Kljub skromnim finančnim možnostim pa so se vselej; spomnili sodelavk za dan žena in najmlajših ob Dedku mrazu, prav tako pa je odbor poskrbel za ugodnejši nakup raznega blaga za člane kolektiva, kar je bilo ob času zmanjšanih osebnih dohodkov, glede na težke čase tovarne, še tembolj pomembno.
Kaže torej, da je odbor sindikalne podružnice v Horjulu v teh dveh letih opravil precejšnje naloge in za svoje delo na občnem zboru dobili razrešniop. Poročilu predsednika je sledila razprava, ki se je predvsem sukala okrog nekaterih manjših gradenj in adaptacij v tovarni, ki so bile bodisi že začete, ali pa so še v teku in člani kolektiva ¡komaj čakajo, da se bodo z njimi pogoji za delo v tovarni še izboljšali. Tudi o posameznih vprašanjih proizvodnje in drugem, kar kaže na zanimanje članov kolektiva za dogajanje v tovarni, je bilo govora. Skratka — razprava je bila konkretna. V novi odbor sindikalne podružnice je bilo izvoljenih 15, v nadzorni odbor pa 3 člani. Tudi novi sindikalni odborniki bodo v prihodnjem obdobju imeli dovolj dela in odgovornosti, vendar je ob uspešnem razvoju tovarne upati, da bodo te naloge laže izvajali, -J-
(Nadaljevanje s 4, strani)
bil slučajen. Ta slovesnost je bila predvidena zato, ker kolektiv praznuje dve bbletni-ei: poteklo je namreč dvajset let od takrat, ko so bile v »Iskri« oz. »Elektromehani-ki« v Kranju narejeni' prvi električni merilni instrumenti, in trideset let, odkar so se začele priprave za gradnjo tekstilne tovarne v Otočah, katero je leta 1958 dobila na razpolago »Iskra«, da organizira proizvodnjo električnih merilnih instrumentov.« Nato je predsednik DS predal besedo direktorju tovarne Albinu Jensterlu, ki j^ dejal: »Ko govorimo o tovariših, ki Sv J velikim trudom postavili to zgradbo, je treba poudariti, da je bilo to delo posledica velike tekstilne
stavke v Kranju. Po zlomu stavke je bila namreč večina voditeljev odpuščana iz službe. Le-ti so s skromnimi sredstvi in posojili nato zgradili omenjeno stavbo in ustanovili tekstilno zadrugo O toče, To sp bili ljudje z naprednimi in revolucionarnimi idejami, To zgradbo je leta 1958 prevzela kranjska »Iskra«. Zelo zanimiv je proizvodni vzpon. V prvem letu je bilo proizvedenega v vrednosti 6 milijonov 882 tisoč S din, v letu 1961, ko se je proizvodnja preselila iz Kranja v, O toče, je proizvodnja narasla na 618,833.000 S din, v letu 1967 na 1,762,000.000 S din, v letu 1968 pa je znašala 2.160,000.000 S din. To je lep vzpon in če bi kupci plačevali vsaj v 60 dneh, bi tovarna lahko poslovala brez občasnih in premostitvenih kreditov oz. bi celo predvidene investicije skoraj v celoti pokrili z lastnimi sredstvi.«
Ob zaključku je generalni direktor Vladimir kogar iskreno čestital vsem jubilantom dela in se jim zahvalil za zvesto in vestno delo. V nadaljevanju govora je med drugim dejal: »Iskreno čestitam kolektivu za res lepe poslovne uspehe, na katere ste lahko ponosni. Združeno podjetje bo v letu 1969 na pota velike ekspanzije na domače in tuje tržišče. Iskra je v letošnjem letu dosegla skoraj 100-milijardno vrednost proizvodnje, v primerjavi z letom 1967 kar 20%. več. Najbolj je porastel izvoz, ki je dosegel lani že vrednost 11 milijonov 300 tisoč dolarjev. Za naslednje leto je prav tako zanimiv porast proizvodnje za 33%, 11 % večji osebni dohodki in še večja izvozna ekspanzija na tuja tržišča. Tudi vaš kolektiv bo s svojo. prek dvemllijardino proizvodnjo (S din) ugodne- prispeval k ekspanziji naših
artiklov, zato vam želiij srečno in poslovno uspešno leto 1369,
Predsednik DS tov. Emil Škrinjar in sekretar tovarno tov. Viktor Tišler sta nato podelila nagrade jubilantom dela. Po 1.000 N diin so prejeli. za dvajsetletno nepreJd, njeno delo naslednji, jubji lahti:
Binčič ■ Milan, Boštjane*! Ivanka, Dolenc Anica, Freli Jerca, Gale Ivanka, Jose Zvonka, Perne Anica, Sušnik Minka.
Po 500 N din so prejeli a 15-letno neprekinjeno deli na&lednji jubilanti: Bertoncelj Bajko, Beštk Metka, Demič Janko, Drč Rudi, Faganel Rado, Fajfa Jože, Jakovec Jože, diph inž, Kranjc Marija, Babama Štefka, Laipajna Vinko, MS' žnar , Terezija, Mlakar MitO; Novak Vili, Pavlič Jože, Praprotnik Vera, Rant Miro, Reberšak Franc, Sodnikal) Ivanka, Škrinjar BmjJ, šmij tek Hinko, Vrhovnik Ludvik, Žifeert Irma.
Nekaj nagrad je bilo pripravljenih tudi za tovariši (Viki Kosec, Tone Bajželj m Tone Dovjak), ki sicer ne df , lajo več v tej tovarni, pač p( so vrsto let delali z vso zaf; zeto-stjo na področju merite tehnike. Ob novem letu st -je kolektiv spomnil tudi svojih upokojencev; Olge Doleot' ; Ane Peternelj in Leopoldi Dermote. Vsi so bili p.ovat : ljeni na zakusko, prejeli pl so tudi novoletne nagrade..: i
Po kratkem odmoru je sit ; dila zakuska, ki je- še bcj: razgibala že itak prisrčh1 vzdušje. Tudi. na godce i1 ples niso pozabili. Razvoz)]!' le so se tudi vse tiste misli; i ki jih v prvem delu progi') 1 ma ni bilo slišati, vendar i bile te misli le hotenja, k; vodijo k čim večjemu naprel 1 ku tovarne.	Ben is
Letošnje ¥11. zimskošportne Igre Iskre
1 marca v Kranjski gori
Komisija za šport in rekreacijo pri sindikalnem odboru ZP Iskra je na svoji zadnji seji sklenila, da bodo letošnje VII. zimsko-športne igre 1. marca v Kranjski gori. Organizacijo tekem v veleslalomu je prevzela sindikalna podružnica tovarne elektromotorjev v Železnikih, kjer je dovolj marljivih in aktivnih zimsko-šport-nih delavcev.
Na sestanku komisije so se pogovorili o vsem potrebnem in določili, da^ morajo organizacije prijaviti udeležence letošnjih tekem do 10. februarja tov. Jožetu Benedičiču, športni komisiji tovarne elektromotorjev v Železnikih, kot navadno pa bodo vodje ekip na osnovi prijav 17. februarja izvedli žrebanje startnih številk.
Vse do VII. 'zimsko-športnih iger v Kranjski gori bomo bralce Iskre, zlasti športnike, seznanjali z navodili in drugim prek našega glasila, prav tako pa bo organizator letošnjih iger z vsem potrebnim seznanil Športne referente pri sindikalnih podružnicah organizacij.
Propozicije za tekmovanje objavljamo na 8. strani današnje številke.
Polnoštevilno —.nasvidenje v Kranjski gori 1. marca.
Izvlečki
iz sklepov samoupravnih organov
0!niiR!iiRnifHifinmiiiinmmminnnnmiiiiiiiiiiiiiiiiinimimiinmii(iiiiniiinniiiiiniimiiimiiniiiiiiii!!iiniiiiiHiiiiiuiiiiiiiiiHiiiitiiinHiiiiiiiiiniiuiiiiimiiiiHiimiiHiiiiaiiiiH(iiffirniifU!WH»iiiimiiii!iiiiiiiiiiiiui!iRfnEn(;cfr<f<<^>..
Elementi
£ 'LEPI 7. rednega zasedanja DS (25. 12. 1968)
© DS je. sprejel poročilo o poslovanju tovarne' v novembru 1968 na znanje ter na osnovi tega sklenil, da se osebni dohodki za december 1968 izplačajo posameznim obratom takole:
’ Magneti 110 %, Žarnice
110.%, Ketamika 100 %, .Ker. kondenzatorji 110%/ Feriti 100%, Upori 118 %, Orodjarna 110 % in Skupne službe 110%.-'
© — A. Na osnovi poročila predsednika komisije za dokončno izdelavo pravilnika o delitvi OD tovarne je DS tovarne predloženi tekst dopolnil z naslednjimi spremembami:
Is Dopolni se zadnji odstavek člena 48. tako, da se zamenja izraz »v višini« z besedo »do«.
2.	V sistematizaciji delovnih mest, grupa XXII., XXIII. in XXIV. se spremeni tekst in se glasi:
XXII.	VK — mojster I
XXIII.	VK — mojster II
XXIV.	VK —poklic — de-
lovno- mesto
3 člen 22. se dopolni z pO-vim odstavkom, in sicer:
DS tovarrie določi vsako leto s sklepom višino za nadomestilo OD za čas bolezni delavca.
4.	člen 62. se glasi:
člani delovne skupnosti tovarne imajo pravico do počitniškega prispevka v času rednega letnega dopusta.
Višino prispevka določi vsako leto posebej DS tovarne/.'
Delavec pridobi pravico- do prispevka obenem- s pravico do, rednega letnega dopusta v smislu pravilnika o delovnih razmerjih tovarne.
5.	Dodatek pravilnika — kriteriji za stimulativne pravilnike obratov in kriterij stimulacije skupnih služb se pod točko 1. dopolni še z alineo e), ki se glasi: znižanje lastne cene.
6.	V grupi IX., XI., ter XIII. se odprejo novi nazivi »vodja oddelka v proizvodnji«.
B.	Po izvršeni korekturi, navedeni v sklepih A. od 1. do 6. je DS z večino glasov potrdil pravilnik o delitvi OD tovarne z veljavnostjo od
1.	1. 1969. dalje.
C.	DS je za leto 1969 dolo--il nadomestilo OD v času bolezni delavca, tako da se izplačuje do 3 dni v višini 50 %, od 3 do 7 dni 70 % in nad 7 dnil 80%.
. ® BS je potrdil poročilo tn predlog komisije za družbeni standard:
1.	Od stanovanjskega prispevka v stanovanjski sklad »varne v letu 1969 in 1970 ie redno vplačuje za namen-
sko varčevanje po N din
40.000.	— vezano. Ključ za razdelitev prosilcem določi komisija.
© DS tovarne je tovarniškemu odboru sindikata odobril dotacijo v višini din
20.000.	—' za proslavo Novega leta in obdaritev otrok delavcev. ter za poravnavo dela stroškov proslave v Semiču julija letos.
® DS je Sklenil, da se prošnji Gasilskega družba Viž-marje Brod za finančno pomoč ne ugodi, zaradi težke finančne situacije, v kateri je tovarna.
© Na depozitu neizplačanih OD je saldo 2.455,94 din. Od tega je din 2.201,45 že iz leta 1964, 1955, 1966. Ker po dveh letih depozit zapade, naj se zapadli depozit prenese na izredne dohodke.
© Aktiviraj o se stara osnovna sredstva ■— grupa 43, to so kolesa in motorji v vrednosti din 784,47. Za to vrednost se poveča poslovni sklad.
© Stornira se višek osnovnih sredstev iz leta 1967 v obratu Keramični, kondenzatorji _ 4 stroji — v vrednosti din 19.000,00.
@ DS .je potrdil-- predlog komisije za odpis in razhodo-vanje surovin in polizdelkov, ter izdelkov, da še raz-bodujejo polizdelki v obratu Keramika v skupnem znesku din 89.898,71. Ti polizdelki obremenjujejo razred 5 že več kot 1 leto, prevzemnim pogojem obrata pa ne ustrezajo in so kot taki nekurantni .
SKLEPI 7. SEJE SVETA ZZA (18. 12. 1968)
© Svet Zavoda za avtomatizacijo potrdi predlog UO za spremembo pravilnika o delitvi OD z navedenimi dopolnitvami, ki veljajo od 1, 12. 1S'88 dalje.
© Svet Zavoda za avtomatizacijo potrdi predlog sprememb. pravilnika o delitvi OD v zvezi s službenimi potovanji v tuzemstvo in inozemstvo. Predlog sprememb stopi v veljavo s 1. 1. 1969.
ZZA SKLEPI 17. SEJE UO (25, 12. 1968)
® Upravni odbor je sprejel obračun postavnega uspeha za mesec november 1968 in' njegovo razdelitev po predlogu svetov DE s tem, da se odd. 322 ih 323 posodi toliko sredstev, ‘da bodo lahko izplačali 100 % OD. Do prihodnjega obračuna morata oddelka posojena sredstva vrniti. Za to zadolži upravni odbor vodjo RRS II inž. Reša in vodjo RRS IV dr. Ogo-
retaa, da ugotovita finančno stanje teh dveh oddelkov za vrnitev posoljenih sredstev,
Z ozirom na velike zaloge materiala v skladišču naj se že pri naslednjem obračunu •■vsaj delno upošteva znižanje zalog materiala na račun poslovnega uspeha.
© a) Po 1. 1; 1969 se tov. Dobnikar razporedi na delovno mesto strokovnega
-	svetnika za ; področje telekomunikacij.
b)	Mimo določil pravilnika o delitvi OD se tov. Dobnikarju določi redna obračunska osnova 1720 točk. to še pravi, da mu ostanejo osebni prejemki nespremenjeni.
c)	Tov. Dobnikarju se za dosedanje delo na delovnem mestu direktorja ZZA prizna enkratno nagrado v višini 5.000'-N din.
© Upravni odbor odobri navedene predloge stanovanjske komisije o dokončni razdelitvi sredstev po gospodarskem načrtu za leto 1965 z naslednjimi pripombami:
—	UO ponovno zahteva ugotovitev stanovanjskih razmer vseh delavcev ZZA,
—	RRS IV kot celota bi morala odvajati vež sredstev iz poslovnega uspeha za fonde ter s tem tudi za stanovanjsko kreditiranje, da ne bo stalnega problema pomanjkanja denarja za reševanje stanovanjskih problemov,
—	Ob sprejetju gospodarskega načrta za prihodnje leto liaj se odpravi. pomanjkljivost pri sedanjem sistemu delitve sredstev za stanovanjsko izgradnjo po delovnih enotah in sicer v tem smislu,. da se zagotovi delitev sredstev postopoma tekom leta,
—	UO ni spremenil svoje-. ga sklepa 9, seje z dne 29. 9. 1968, ki obvezuje 'BAI, da mora npr. odboru vrniti posojena sredstva .po zaključnem računu za leto 1968.
© Upravni odbor dodatno odobri sindikalni podružnici ZZA za njene potrebe v letu 1968 še dodatnih 3.000 N din.
® Upravni odbor tolmači svoje sklepe v« zvezi s spremembami pravilnika o delitvi OD, ki se nanašajo na povišanje obračunskih osnov tako, da sklep o povišanju obračunskih osnov velja tudi za vajence,
@ Upravni odbor bo predlagal svetu ZZA, da sprejme začasen sklep v tem smislu, da bomo naše poslovne knjige do sprejetja novih aktov, voditi po dosedaj veljavnih predpisih.
SKLEPI 5. SEJE DS ® Delavski svet je sprejel predlagano sistemizacijo delovnih mest za leto 1969.
© Delavski svet je v zvezi s sklepom 4. zasedanja DS ZP ISKRA glede subsidiarne odgovornosti organizacij v okviru ZP ISKRA sprejel naslednja sklepa:
1.	DS tovarne elektronskih naprav je vzel na znanje Sklep DS ZP ISKRA pod točk® 1.
2.	Glede subsidiarne odgovornosti pod .točko 2 omenjenega sklepa pa smatra, da je v statut združenega pod-■jetja potrebno vmesiti dotočilo, ki naj omogoča zainteresiranim organizacijam v sklopu, združenega podjetja ureditev vprašanja subsidiarne odgovornosti med organizacijami.. na pogodbeni način kot to omogoča oziroma predvideva člen 36 b tretji in četrti odstavek zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o podjetjih.
Nadalje pa smatra delavski svet tovarne, da je potrebno- formirati s statutom združenega podjetja predpisane sklade na nivoju ZP, iz katerih bo- mogoče v določeni meri reševati tisto fi-
nančno problematiko, ki bi jo sicer urejali in reševali z obvezno subsidiarno odgovornostjo.
Delavski svet smatra, da tako stališče sam-o potrjuje pravilnost predhodnih akcij združenega podjetja, ki je v soglasju z vsemi organizacijami v svojem sestavu predlagalo spremembo temeljnega zakona o podjetjih v smislu odprave subsidiarne odgovornosti.
@ Delavski svet je na predlog UO odobril za proslavo 25-letnice vstaje primorskega ljudstva, Nova Gorica 1.000 Ndin.
@ Delavski svet je na predlog UO sprejel sklep, da se ostanek sredstev po zaključnem računu za leto 1967 \ višini 54.410,64 N din razporedi v sklad skupne porabe.
@ Delavski svet je obravnaval »prošnjo tov. RAMOVŽ Vinka, glede ponovne zaposlitve v naši tovarni in na podlagi predloženega gradiva sprejel sklep, da prošnji ne more ugoditi.
(Dalje na 8, strani)
jiiiiniinnffimiimiumniii(mniiiiniiiniimiinHiiiiiiHiiHimi!iiiHiiiiiuiuiiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiN
|	-	i
I ZP ISKRA KRANJ — STROKOVNE SLUŽBE 1	IŠČEMO NOVE SODELAVCE	1
j	za delo v Centru za avtomatsko obdelavo podatkov	§
3	1.	ORGANIZATORJE avtomatske obdelave podatkov 3
S	2.	ORGANIZATORJE asistente	3
I	3.	PROGRAMERJE sistema	§
|	4.	PROGRAMERJE	3
=	Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še na-	1
3 slednje pogoje:	3
gj	pod I.:	3
3 — visoka, višja ali srednja izobrazba;
3 — nekajletna praksa pri organiziranju avtomatske ob- 3 3.	delave podatkov in večletna-praksa s področja pla-	3
§j'	Hiranja, analitike in finančnega poslovanja;	=
3 — znanje angleščine ali nemščine.	Š
I	pod 2.:	|
,j§ — visoka, višja ali srednja izobrazba;	=
.3 — nekajletna praksa- kot organizator poslovanja oz 5 j|	praksa s področja planiranja, tehnologije, prodaje	§j
=	ali računovodstva;	§j
3 — znanje angle.čine ali nemščine.	3
j§	pod 3,:	s
3 — visoka, višja ali srednja izobrazba;	5
M '— nekajletna praksa v programiranju;	=
3 —- znanje angleščine ali nemščine.	=j
j§	pod 4.:	3
3 — visoka, višja ali srednja izobrazba;
3 — dokončana pripravniška doba s področja organiza- 3 =	cije poslovanja, planiranja ali anahz;	=
§j — znanje angleščine ali nemščine.	§j
3	Kandidati bodo pred sprejemom na delo testirani,	§j
3 po sprejemu na delo pa bodo na dvomesečnem po- 3 3 skusnem delu.	=
EE	»»
j§	Sprejeti kandidati se bodo za delo na novem	=
3 elektronskem računalniku usposabljali na specialnih s 3 seminarjih in tečajih.	3
= Delovna mesta so v Ljubljani.
3	> Prijave sprejema ZP ISKRA KRANJ, Organizacijsko 3
1 kadrovsko področje, Oldhamska 2, do 25. 1. 1969.
inillHlIlIlIlilllllllllUlUUUUluiliBMiuiuiiiuuiiinuutiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiillllllllllllHt
Iz sklepov samoupravnih organov
Propozicije za VII. zimsko-športne igre Iskre v Kranjski gori
za tekmovanje na VII zunsko-športnih igralj Združenega podjetja ISKRA, dne 1, marca 1969 v Kranjski gori
1.	Program VII. zimsko-športnih iger obsega tekmovalno disciplino veleslalom. '
2.	Udeleženci tekmovanja se.lahko prijavijo v sledeče tekmovalne razrede:
VELESLALOM Tekmovalni razred I.
—	v tem razredu tekmujejo tekmovalci, ki so, oziroma so bili-po 1. 1. 1968 registrirani kot aktivni tekmovalci in da so vsaj enkrat ali večkrat startali na meddruštvenih tekmah.
Tekmovalni razred II.
—	zajema tekmovalce, ki do 1. 1. 1969 še niso dopolnili 35 let.
Tekmovalni razred III.
—	zajema tekmovalce, ki so do 1. 1. 1969 dopolnili 35 let.
Tekmovalni razred IV.
—	zajema tekmovalce, ki so do 1. 1. 1969 dopolnili 45 let.
Ženski razred
—	v tem razredu tekmujejo tekmovalke ne glede na starost in razred.
Razred štipendistov in dijakov Tš in Pš
‘— tekmovale5 tega razreda se ne štejejo za ekipni plasma.
Tekmovanja se lahko udeležijo samo člani kolektiva ZP ISKRA in njihovi štipendisti ter dijaki Pš in TŠ ISKRE, ki bodo svojo udeležbo prijaviti do 10. februarja 1969.
3.	Rezultati- tekmovanja se. ocenjujejo posamezno v okviru tekmovalnih disciplin tekmovalnega razreda ter ekipno.
Za ekipno uvrstitev Se šteje čas
—	en tekmovalec I. razreda oziroma II. v kolikor dotična ekipa nima člana I. razreda.
—	en tekmovalec tekmovalnega razreda II,
—	en tekmovalec tekmovalnega razreda III.
—	ena tekmovalka ženskega tekmovalnega razreda.
4.	V kolikor vodstvo tekmovanja ugotovi, da tekmovalec ne tekmuje v ustreznem razredu glede na propozicije tekmovanja, ga lahko diskvalificira. Za pravilno uvrstitev tekmovalcev v tekmovalne razrede je odgovoren vodja vsake tekmovalne ekipe.
5.	Vodja ekipe je dolžan .10 minut pred začetkom tekmovanja javiti vodstvu tekmovanja eventuelno odsotnost tekmovalcev.
6.	Tekmovalci tekmujejo na lastno odgovornost. Prireditelj ne prevzame nobene odgovornosti za eventuel-ne poškodbe s trajnejšimi posledicami.
7.	Organizator tekmovanja si pridržuje pravico, da
spremeni čas in kraj tekmovanja, če bodo to zahte-. vale okoliščine. O tem pa bodo pravočasno obveščeni vsi prizadeti.	Organizacijski odbor
S

(Nadaljevanje s 1. strani)
SKLEPI 24. IZREDNE SEJE UO (27. 12. 1968)
@ Izvršitev plana za mesec december 1968 je podal tov/1 VUTKOVIC Mihael, dipl. oec. Plan je bil dosežen v višini 7,918.268 N din, pocamezni oddelki pa so ga izvršili v naslednjih zneskih:
GR montaža 1,649,140, TV montaža 1:075.000 BA montaža 4,493.194, ZP montaža 61.004, Višrija gora 239.900, El-ko 250.000, Usluge —1 ostalo 150.000.
Operativni plan december 9,r08.790 oz. 85,9%, dinam. let.: plan december 5.821,036 oz. 136,0 %, dinam. let. plan Lomul. 63.436,29,	(60,625.605)
oz. 95,5%.
@ Upravni odbor je sprejel sklep, da je- izplačilo OD za december 100 % glede na izredno prizadevanje članov kolektiva, saj je 'bila realizacija piana v letu 1968 v tem mesecu najvišja.
® Upravni odbor zadostuje tov. Ivanko KUKOVEC, da kontrolira im pripravlja za 'obravnavo na upravnem odboru izvrševanje sklepov kot namestnik predsednika UO z ozirom na odsotnost tov. Pavlovčiča.

SKLEPI 18. SEJE UO (9. in 10. 1. 1969)
@ Upravni odbor bo z dodatnimi utemeljitvami, v nespremenjeni obliki posredoval delavskemu svetu v potrditev predlog za uvedbo do-datka ha službena leta in osebno kvalifikacijo, ki je bdi
na zadnjem zasedanju DS, zaradi omejenega časa, umaknjen.
@ Upravni odbor je bil seznanjen s poročilom o stanju skladiščnih zalog R 3 in R 5 v novembru 1968. Iz podatkov je razvidno, da so se zaloge obeh razredov med. letom precej znižale in se gibljejo v okviru sanacijskega programa
@ Upravni odbor je sprejel na znanje poročilo o doseženi proizvodnji . v decembru 1968, po katerem je bil plan proizvodnje tovarne izpolnjen s 104,3%-ali v vred.-nosti 22,884.986,00 din.
® Upravni o‘dbor je sprejel na znanje poročilo o realizaciji izvoza v decembru 1968, ko je bil plan izvoza tovarne izpolnjen s 175,46% v vrednosti 234.730,51 $ in plan izvoza PSO za tovarno z 27,4.5% v vrednvsti 262.996,57$.
© Upravni odbor je potrdil plan proizvodnje tovarne za II. kvartal 1969 v vrednosti skupne proizvodnje
74.317.000.	00 din in eksterne
72.349.000.	00 din.
© Upravni odbor je obrav-: naval poročilo obrata merilnih naprav in v tej zvezi sprejel naslednje sklepe:
1,	- Organizacijska služba skupaj z obratom merilnih naprav do konca prvega polletja t. 1. pripravi predlog o poslovanju, prilagojen na specifične pogoje in uskladi pripravljenemu predlogu tudi obstoječo razporeditev delovnih mest.
2.	Nadure za obrat se določijo v gospodarskem planu tovarne na nivoju prejšnjih let, in- sicer deljeno; v • tri grupe: za vzdrževanje "merilne opreme po obratih, za
nujna dela drugim obratom ter za dela v zvezi z realizacijo za zunanje kupce. .
3.	Dosledno je izvajati organizacijski predpis, ki določa, da Se vsa električna merilna oprema usklajuje in ureja preko ustrezne službe v obratu merilnih naprav. Vse primere odstopanja od tega predpisa je obrat dolžan prijaviti.
4.	Obrat merilnih naprav in kadrovska služba se dogovorita glede zasedbe delovnih mest v okviru plana delovnih mest za tovarno.
5.	Obrat merilnih naprav poskrbi, da se problem nabave in skladiščenja rezervnih, delov uredi tako, kot je urejen za rezervne dele za stroje.
6.	' Obratu merilnih naprav je nujno zagotoviti najosnovnejše pogoje za normalno poslovanje in to predvsem glede prostorskih kapacitet ter osnovnih -in obratnih sredstev, in sicer v okviru pogojev in sredstev, s katerimi razpolaga tovarna.
7.	Glede na dosedanje izkušnje je prodajo merilnih naprav še naprej zadržali^v okviru PSO m jo čimprej kadrovsko ojačiti.
© Upravni odbor je potrdil pogodbo o medsebojnih razmerjih med tovarno Iskra - Elektromehanika in Restavracijo. Pogodba velja s 1. 1. 1969 za nedoločen čas.
© Upravni odbor pooblašča Naceta PAVLINA, dipl. pravnika, vodjo pravnega oddelka tovarne, da kot predstavnik tovarne zastopa ZP Iskra - tovarno Elektromeha-niika Kranj pred Gospodarskim sodiščem, v Ljubljani v postopku zaradi gospodarskih prestopkov.
Iskrena hvala za pozornost
Kakor vsako leto, so .se tudi 27. decembra zbrali vsi upokojeni bivši sodelavci tovarne Iskra »Aparati« v restavraciji Cinkale v Ljubljani, povabljeni od svojega nekdanjega kolektiva.
V	imenu vseh navzočih se iskreno zahvaljujemo samoupravnim organom in vodst-vu .tovarne za humano gesto: za novoletno pogostitev in obdaritev. To je dokaz, da čeprav nismo več vključeni v proizvodnjo, še nismo pozabljeni od kolektiva, oz. ni pozabljeno vse naše delo, ki srn« ga vložili v procvit podjetja.
V	letu 1969 bo tovarna Iskra — »Aparati« proslavila svoj praznik — 20-letnico u-stanovitve tovarne; obletnico afirmiranosti svojih izdelkov na tržišču, in cenjenost--pri poslovnih partnerjih širom države. Ta 750 članski kolektiv zasluži vsakršno priznanje, bodisi po medsebojnih odnosih v sami tovarni, ali po visoko kvalitetnih izdelkih.
Tovariši! Hvala vam za ves trud in pozornost, hkrati pa tudi iskrena hvala tov. direktorju za pozdravne besede in oris dedovanja tovarne.
Tovariški pozdrav!
Maks Sešek
Vevče 27 Ljubljana-Polje
IMENA IZŽREBANCEV NOVOLETNE NAGRADNE KRIŽANKE BOMO OBJAVILI V PRIHODNJI ŠTEVILKI!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mojega dragega očeta
FRANCETA MEDVEDA se iskreno zahvaljujem delovnemu kolektivu »Elektro-mehanifce«, posebno pa sodelavcem obdelav sinice ATN za izraze' sožalja ia poklonjeno cvetje.
sin Ivan Medved
ZAHVALA
Ob izgubi moje drage mame
IVANE ZELNIK se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem DE »Orodjarne« tovarne »Elektromehanika« Kranj, za podarjeni venec in izraženo sožalje, Posebna zahvala tistim, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti.
Alojz Zelnik
J S K R A — glasilo delovne1 ga kolektiva Iskra industriji za elektromehaniko teleko munikacije elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni, urednik: Igor Slavec — izhaja tedensko — Rokopisov n« vračamo — Tisk in klišeji! *CP Gorenjski tisk» Kranj
OBVESTILO
Tudi letos nastopa v Celovcu slavna dunajska drsalna revija od 6. do 16. februarja 1969. Ta revija je ena najboljših na svetu, saj nastopajo v njej najboljši evropski in svetovni prvaki v drsanju.
»V letošnji reviji pod imenom »CONFETTI« .nastopajo poleg priznanih mednarodnih umetnikov na ledu tudi trikratni svetovni ter štirikratni evropski prvak EMMERlC DANZER ter evropska prvakinja INGRID WENDL, ki sta tudi našemu občinstvu dobro znana. Revijo bo spremljala najnovejša dunajska glazba ROBERTA STOLZA. Tudi razkošna oprema nastopajočih in pestrost svetlobnih efektov bosta zapustila vsem obiskovalcem nepozabne vtise.
Zaradi velikega zanimanja smo se odločili, da organiziramo ogled te revije z avtobusom prek Trbiža.
V soboto, 8. februarja, v torek 11. februarja in v soboto 15. februarja, z naslednjim programom:
Odhod avtobusa izpred poslovalnice KOMPAS v Kranju ob 7. uri zjutraj preko Kranjske gore do Trbiža, kjer je postanek do 11.30, nato nadaljevanje poti mimo Beljaka in Vrbskega jezera do Celovca. V Celovcu prosto do začetka predstave ob 14.30 Po končam predstavi povratek preko Ljubelja v Kranj, kamor je prihod okoli 19. ure.
Cena izleta z vozovnico in prevozom znaša 80.— Ndin. Ob prijavi je predložiti veljavni potni list. Rok prijav do zasedbe prostih mest v avtobusu.
Za kolektive, ustanove in šolske skupine organiziramo po želji posebne prevoze na revijo tudi ostale dni prek Ljubelja s posebnim popustom ter kolektivnim potnim listom.
Ogled te svetovno znane drsalne revije vam toplo priporočamo in vas prosimo, da nam čimprej sporočite vašo odločitev.
KOMPAS Turistično in avtobusno podjetje POSLOVALNICA KRANJ