Darko Radinja: W J c arija v ôvetu (NEKAJ GEOGRAFSKIH ASPEKTOV) Oglejmo se priloženo kartico, ki nam kaže raz- širjenost malarije po svetu.1 Primerjajmo sedaj to skico s karto letnih in mesečnih izoterm, s pada- vinsko karto sveta, s fizično Ikarto in s karto go- stote prebivalstva. Prva ugotovitev je, da so področja malarije še vedno zelo obsežna in da j e nj ih razširjenost pre- cejšnja, zlasti ako upoštevamo vse tri endemične oblike bolezni; stalno, sezonsko in sporadično. Pri- merjava z ostalimi kartami pa nas brž opozori na odvisnost malarije od določenih prirodnogeograf- skih in družbenogeografskiih pogojev. Razširjenost malari&nih področij j e brez dvoma odvisna od klimatskih razmer, v prvi vrsti od toplotnih. To odvisnost moremo ugotoviti na prvi pogled. Težišče malarije je v tropskem pasu, v zmernem pasu je te bolezni znatno manj, tu so malarična področja manj obsežna, bolezenske ob- like pa bolj mile, v glavnem je tu t .im. sezonska malarija, V hladnem pasu malarije praktično ni. a) Na splošno moremo reči, da razsaja malarija v vročih, ekvatorialnih in tropskih krajih, kjer se 1 Po Le Lannou, Le rôle géographique de la ma- laria, Annales de geographie XLV, 1946. temperatura ne zniža pod 16° C. V teh področjih občuti večina prebivalstva posledice malarije v tej ali oni obliki, bolezen j e tu nekako latentna in daje vtis, kakor da so domačini vsaj delno varni pred okužbo, oziroma, da so nekako imuni. b) V zmernem (ali v zmernotoplem pasu, zlasti v toplejših podnebjih tega pasu, n. pr. v sredozem- skem in monsunskem podnebju, razsaja malarija le v določeni letni dobi, povzroči pa lahko endemijo najtežje oblike. c) V višjih geografskih širinah je malarija bolj redek pojav, vendar sega še v pokrajine, v katerih doseže povprečna mesečna temperatura najtoplej- šega meseca 16° C. Žarišča so tu seveda manjša in posamična, učinki pa bolj mili. Letna izoterma 16u omejuje na severni in južni poluti področja, k jer malarija razsaja stalno preko vsega leta. Izoterma 16°, ki jo še doseže najtoplejši mesec, pa omejuje malarična področja ostalih dveh oblik. Toda če pogledamo bolj natančno na karto, ki nam prikazuje razširjenost malarije, opazimo, da so tudi v tropskem pasu, ki smo ga označili za izra- zito malaričnega, pokrajine, k jer ni te bolezni. To je znak, da temperaturne prilike same še niso za- Področja sfci/ht, fropsk* makjrknt unctunij'e. tllilllil Področja ttikt saonsk« malarična epidemiji ¡m- fbjvrKjjaca lofcalria iansca /ah k t malattcnt «fùdimîjt. " kokrrmj /bfLnejših padavin in zato težjega urejevanja vodnih razmer, temveč enostavno zato, ker pomeni v teh krajih voda vir življenja. Sa j so v vročih krajih ravno vlažna tla, poplavne doline rek, delte itd. pogoj za življenje. V vročih pokrajinah gre celotni pro- ces ravno v nasprotni smeri, to j e čim več po- vršin navlažiti in namočiti, ne pa izsušiti. — Tudi oaze so n. pr. taki vlažni kraji, toda brez vode bi se spremenili v puščavo. Marsikje je edina pot za pridobitev novih življenjskih pogojev ravno razširjanje poplavnih površin, spomnimo se le Egipta in Indokine, čeprav pomeni to hkrati tudi veliko nevarnost za razširjanje malarije. Drugje so spet ribniki, ki pomenijo dragocen vir preživ- l janja prebivalstva (Tonle Sap, Dombes), ako bi jih iz zdravstvenih razlogov izsušili, bi povsem spremenili način prehrane v teh pokrajinah. Na- makanje j e dobrina in nujnost, zato imamo vse- povsod obilo takih primerov. Spomnimo se le španskih huert; enako je z gradnjo prekopov za vodni promet. V tropskih krajih ustvarjajo zemelj- ska dela pri gradnji cest in železnic, pri izkorišča- nju rudnih bogastev itd. Ispremembe v odtoku vode, kar ima pogosto za posledico močvirna tla, ki se hitro okužijo. Prodiranje civilizacije ima v tem pogledu tudi svojo senčno stran. Pogosto po- vzročajo taki, premalo pretehtani posegi človeka v naravo prej neugodne posledice kot koristi, ki bi naj j ih prinašali. Dosedanji napori za preprečevanje in omejevanje malarije, vključno z zdravili2 zoper to bolezen, so dali pogosto posrečene rezultate, često pa imajo zaradi nepredvidenih procesov, ki jih sprožijo, tudi porazne posledice. Ali ne bi morda kazalo zoperstaviti se malariji na drug način, ki je morda daljši, obsežnejši pa zato zaneslivejši? Da bi namreč zboljšali splošne življenjske pogoje prebivalstva v malaričnih krajih in s tem povečali njegovo odpornost. Seveda, zboljšati splošne življenjske pogoje v takih po- krajinah, pomeni izredne in zelo kompleksne na- pore. To ne pomeni samo dvig zdravstva, higiene temveč tudi dvig kulturne ravni prebivalstva, go- spodarstva in socialnih razmer. To terja spričo obsežnosti in težkih posledic tega pojava med- narodno sodelovanje in pomoč bolj razvitih dežel. To zahteva sistematično delo! ne le v eni teh dežel, temveč v vseh. "Toda za to so potrebni drugačni pogoji. Za to j e potreben gospodarski napredek, ki temelji na miru, političnem in socialnem. Za 7 to je potrebna tudi taka zemljiška razdelitev ma- laričnih področij, ki dopušča najbolj smotrno ure- jan je in vzdrževanje takih področij. Torej j e tudi zemljiška oz. posestna razdelitev v določeni zvezi z reševanjem tega problema. Zgodovina nam razlaga pojemanje ali celo pro- pad posameznih držav antičnega sveta, zlasti okrog Sredozemlja s tem, da pripisuje to posledicam pu- stošenja in razsajanja malarije. V resnici so to posledice, ne pa vzroki. Izvor leži namreč v osva- jalnih vojnah, socialnih bojih, suženjskih vstajah. Vse to in še marsikaj je bistveno pripomoglo k zanemarjanju že izsušenih oz. namakalnih področij ali k ponovnemu širjenju močvirnih tal in s tem seveda tudi k širjenje malarije, kar se j e zopet poznalo na vojaški in gospadarski moči države. Isto velja za upadanje žitnih površin oz. obdelane zemlje sploh; odtegovanje delovne sile za vojaške in druge osvajalne namene je povzročilo zanemar- jan je zemlje in s tem pospešilo degradacijo in ero- zijo prsti. Mir in napredek sta torej najboljše zdra- vilo za borbo proti malariji. Med drugo svetovno vojno j e na Tihem oceanu pomrlo največ Ameri- čanov za malarijo, ne pa neposredno v boju. Na koncu je vredno omeniti še en pojav, ki so ga opazili v zadnjem času. Na kmetijah paludičnih pokrajin, k jer so gojili živino v večjem obsegu, so opazili, te da je bolezeni znatno manj. Ugoto- vili so, da živina pritegne komarje in tako ščiti človeka. Intenzivno poljedelstvo in živinoreja more torej v precejšnji meri prispevati k reševanju tega vprašanja. S prirodnogeografskimi, zlasti pa s klimatskimi pogoji si moremo torej razložiti razširjenost in in- tenzivnost malarije. Poleg tega pa obstojajo druž- beni, zgodovinski in gospodarski činitelji, ki vpli- vajo na razširjenost in intenzivnost malarije, to j e razširjajo ali omejujejo pogubne posledice. Če so prvi, prirodni činitelji manj spremenjljivi, morajo pa drugi, družbeni, postati odločilnejši v borbi proti malariji. Naloga torej ne gre samo zdravni- kom in higienikom, temveč je to vprašanje gospo- darskega oz. splošnega napredka teh dežel. Torej: klimatskih prilik zaenkrat ne moremo spreminjati, ekonomske akcije so več ali manj omejene. Brez dvoma nikoli ne bo mogoče docela zatreti malaričnih žarišč v vročih in vlažnih pre- delih, vendar pa moremo v izdatni meri omejiti njih učinke, obvarovati večino prebivalstva v teh pokrajinah in zmanjšati fiziološke posledice tega biča. ¡Kratko rečeno: rešitev problema malari je je nekako v sredi, v ravnovesju med naravo in organiziranim prizadevanjem družbe. Milan Šifrer: PLEISTOCEN V ALPAH Proučevanja v Alpah so bila najvažnejša za osvetlitev pleistocena.. Tu niso bili ugotovljeni samo sledovi poledenitve, marveč so bili naprav- l jeni tudi prvi koraki k spoznanju, da ni bila samo ena, ampak več ledenih dob. A. Penck in E. Brück- ner sta prašla do zaključka, da so bile v Alpah štiri poledenitve, ki sta j im dala tudi imena giinz, mindel, ris, würm (po majhnih rekah na severni strani Alp). Čeprav so nova proučevanja popravila in s kritičnimi pripombami dopolnila to shemo, se uporabljajo ti termini za poledenitve kot neka osnova, ki se izpopolnjuje. Ti rezultati niso bili doseženi samo z razisko- vanjem morenskega gradiva in njegovega odnosa do interglacialnih odkladnin, marveč tudi s štu- dijem fluvioglacialnega proda, ki se veže z mo- renami. Vzporedno so jemali v obzir kriterije, kot razrezanost površine fluvioglacialnega proda, pre- perelost in debelino prepereline, ki loči prodne plasti med sabo. Po A. Pencku odgovarja vsaki poledenitvi akumulacija proda v nezaledenelem področju. V svojih zaključkih je šel tako daleč, da na osnovi proučevanja sprijetosti, preperelosti in petrografske sestave prodnikov, ki se vežejo z moreno, določa starost prodnim nasipom s podob- nimi lastnostmi v drugih dolinah, koder take zveze z moreno ne najde. Giinških morenskih nasipo okrog Alp ni bilo mogoče ugotoviti, če ne upoštevamo še nekontro- liranih podatkov L. Weinbergerja v dolini Salzach. Čeprav so Penckove ugotovitve pri Obergiinzburgu, k jer je našel konglomerat, ki se prepleta z domnev- no giinško moreno še nezadostno utrjene, ni danes nobenega dokaza, da je obstajala giinška polede- nitev. Kot sledovi starejših poledenitev so se ohranili samo fragmentno tudi sledovi medledenih dob. Posebno jih dokazujejo številni škriljavi premogi v Švici, kot n. pr. pri krajih Uznach in Durten ob. Ziiriškem jezeru,Grossweilski premogi pri kraju Kochel na Zg. Bavarskem in številni sledovi iz je - zer na južnem vznožju Alp. Vse te najdbe so našli med morenami ali pa med gradivom glaci- alnih dob. Številne proučitve so skušale izpopolniti shemo A. Pencka. B. Eberl j e dokazal še eno, donavsko poledenitev. K tej poledenitvi j e uvrstil najvišje ležeče konglomerate, ki kažejo še znake fluvio- glacialnega nasipanja, čeprav ni našel nikjer zve- ze z moreno. Na dveh mestih je našel pod giinški- mi konglomerati morene, ki j ih uvršča k donavski poledenitvi. O sledovih predgunške poledenitve javl jajo tudi iz drugih delov sveta. Največ sledov je pustila zadnja ledena doba. Kljub tako številnim sledovom je ostalo še veliko nerešenih vprašanj, ki o njih glaciologi živahno diskutirajo. Morenske nasipe največjega ledostaja wiirske poledenitve razvršča B. Eberl 1930 v tri samostojne 6