Feltnlna pliftmu t getovttl Leto IX«, st. S1 (»jutro" st. 298 a) Upravuistvo Ljubljana Knafljeva 6 - Telefon St 8122 3123, 3124, 3125. 3126. Znseratn) oddelek: LJubljana, Selen« burgova uL — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor Grajski trg 7. Telefon St 2455. Podružnica Celje Kocenova ulica 2. — Telefon St 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-srartnerja Ljubljana, torek 27« decembra 1938 Ponedeljska izdaja »življenje in svet" Cena 2 Din Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ul 5 Telefon flt 3122. 3123 3124. 3125 ln 3126. Ponedeljska tzdaja »Jutra« iznaja vsak ponedeljek zjutraj. - Naroča se posebej in velja po poŠti prejemana Din 4.- po raznašal-clh dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor Grajski trg St 7. Telefon St 2455. Celje. Strossmayerjeva uL L Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. ITALIJA ZAHTEVA IZPOLNITEV V Italiji pričakujejo, sporazuma iz 1. 1935? zadeve za urejene Rim, 26. dec d. Listi mnogo razpravljajo 0 odločitvi italijanske vlade, da odpove sporazum s Francijo, ki je bil sklenjen svojčas med Mussolinijem in Lavalom. Pri tem ne gre za odpoved kakega pravno že uveljavljenega dogovora, ker ni bil sporazum iz L 1935 nikoli ratificiran. Cl. 7 tega sporazuma pravi izrecno, da je njegovo uvel javi jen je odvisno od izvršitve ratifikacije. V pravnem pogledu se zato italijanski odločitvi ne more oporekati. Vzroki zanjo tudi niso bili pravnega, temveč političnega značaja. Italijanski listi so že ponovno izjavili, da so postali dogovori iz 1. 1935 brezpredmetni, ker je Francija, ki je s takratnim sporazumom priznala Italiji pravico do svobodnega postopanja v Abe-siniji, pričela izvajati proti njej sankcije, zadnje možnosti, da bi se sporazum uveljavil, pa so izginile zaradi zadržanja Francije glede na špansko državljansko vojno. Francosko sodelovanje pri sankcijah je pomenilo sovražno dejanje proti Italiji, s podpiranjem republikancev v Španiji pa se je Francija prav tako postavila na protiitalijansko stran. Zato ne more biti več govora o prijateljskem raz-nerju med obema državma, ki je bilo dogovorjeno 1. 1935. Za bodoči razvoj odnosov med Francijo Italijo bodo izredno važne posledice se-; njega italijanskega koraka Italijansko-! incoski odnosi, ki so bili od 1. 1935. za s? lo urejeni in so vsaj temeljili na nekak- 1 m modusu vivendi, so zašli sedaj po m en ju tukajšnjih političnih činiteljev avte latsko v novo fazo, za katero more biti it odajna samo londonska tajna pogodba iz L 1915., ki je bila med Rimom in Pa-ri w edina obvezna pogodba pred sporazumom iz 1. 1935. V Londonu sta Francija ir. Anglija l 1915. obljubili Italiji, da bosta ' primeru zmage nad Nemčijo teritorialni vojni plen razdelili tudi v njeno prid. V £1. 13 te tajne pogodbe je bila določena tudi razdelitev kolonialnega plena. Anglija je izpolnila svojo obljubo s tem, da je odstopila Italiji deželo Jubo Francija pa je šele L 1935. pristala na korekturo meje v Južni Libiji in sicer na področju Tibestija, na odstopitev otoka Du-meire nasproti obale francoske Somalije v vzhodni Afriki in na nekatere manjše teritorialne prednosti v severni Afriki. Italija ni nobenega Izmed teh puščavskih ozemelj v severni Afriki zasedla in se tudi dejansko ni polastila otoka Dumeire. Zato smatrajo sedaj v Rimu kot pravično in potrebno, da se odnošaji med obema latinskima državama urede na novi podlagi, in sicer v smislu londonskih obveznosti Francije iz svetovne vojne. Gre za kolonialne zahteve Italije ali pa enakovredne kompenzacije. Kakšne zveze Imajo te zahteve z italijanskimi aspiracijami v Tu-nisu. Sueškem prekopu in Džibutiju, o katerih se v zadnjem času mnogo razpravlja v javnosti, še ni razvidno, vsekakor pa se pojavlja novi problem kot izredno zapleten in težaven. Zelo varno je tudi vprašanje, koliko je italijanska pobuda v zvezi s politiko osi Rim - Berlin in zlasti z nemškimi zahtevami po kolonjiah. Italija zahteva nove kolonije V tukajšnjih diplomatskih krogih pričakujejo na podlagi poročil iz Pariza, da bo francoska vlada odgovorila na italijansko noto v torek ali sredo. Francoski odgovor pričakujejo z velikim zanimanjem. Kakor napovedujejo, bo francoska vlada v svojem odgovoru kategorično opozorila, da smatra sporazum iz L 1935., ki ga proglaša Italija za neveljavnega, kot podlago za kakršnekoli nadaljnje razgovore, ker so bila 9 njim likvidirana vsa sporna vprašanja med Francijo in Italijo. Razen tega bo po trditvah pariškega dopisnika »Gazette del Popolo« francoska vlada sporočila italijanski, da v morebitnih pogajanjih za ureditev francosko-italijanskih odnošajev ne more sprejeti v proučitev kakih novih italijanskih zahtev. Za končno ureditev medsebojnih odnošajev bo Francija upoštevala Italijansko željo, da se prično pogajanja o gotovih vprašanjih, ki pa v nobenem primeru ne smejo prizadeti suverenosti Francije in kompromitirati teritorialni status quo na Sredozemskem morju. »Giomale d1 Italia« je mnenja, da francoski odgovor po dosedanjih informacijah ne bo onemogočil nadaljnja izmenjave na-ziranj med Parizom in Rimom. List pobija francosko trditev, da je Francija že s pogodbo iz 1. 1935 izvršila vse obveznosti, ki so bile dane prej Italiji, in tako tudi obljube glede odstopa gotovih kolonij, kakor je bil Italiji obljubljen z londonsko pogodbo iz 1. 1915 Zato bo morala v pogajanjih s Francijo postaviti Italija zahteve, naj obsegajo teritorialne kompenzacije na jugozapadu Libije vse področje Tibestija. Razen tega bo zahtevala razpravo o vprašanjih Tunisa, Džibutija in Sueškega prekopa. Po poročilih italijanskih listov iz Londona ni izključena možnost, da se bo tar-koj po izročitvi francoskega odgovora na Italijansko noto pričela podrobna izmenja-oa misli med Parizom in Londonom, dabd se Chamberlain ln Halifax že pred odhodom v Rim točno poučila o francoskem »tališču. Iz tega sklepajo italijanski listi, da bo morda Chamberlain na sestanku z Mussolinijem nastopil kot posrednik. Y kolikor ee dotlej ne bo mogla določiti da bo odgovor francoske vlade na odpoved odklonilen, ker smatra Francija vse sporne — Chamberlainovo posredovanje v Rimu podlaga za pričetek francosko-italijanskih razgovorov, se bo mogla po mnenju »Tribune« doseči med Chamberlainovim obi-kom v Rimo. Danes izročitev francoskega odgovora Pariz, 26. dec. d. iN a sououii seji ministrskega sveta so predvsem razpravljali o francosko-italijanskih odnosih in o italijanski odpovedi sporazuma iz 1. 1935. Zunanji minister Bonnet je predložil v odobritev odgovor na noto italijanskega zunanjega ministra dana, ki sporoča, da italijanska vlada ne smatra več sporazuma, ki je bil sklenjen med Lavalom in Mussolinijem, za veljavnega. Kakšen bo odgovor, ki ga bo jutri ali pa v sredo izročil francoski poslanik Francois Poncet italijanski vladi, je še popolnoma ta jno, more pa se domnevati, da bo sestavljen v smislu stališča, ki so ga francoski diplomatski krogi zavzemali do poslednjega časa. čeprav sporazum iz L 1935 ni bil uveljavljen. so vedno smatrali, da so likvidirana vsa sporna vprašanja med Francijo in Italijo, zaradi česar more francoska vlada sprejeti samo na znanje odpoved sporazuma, ki je vzpostavil v francosko-italijanskih odnosih status quo ante, Bonnet je poleg tega poročal na seji o razgovorih, ki jih je nedavno imel z angleškim poslanikom v Rimu Ericom phippsom v zvezi napovedanim Chamberlainovim obiskom v Italiji. Ministrski svet je soglasno odobril njegov ekspoze. V zvezi z odpovedjo italijansko-franco-skega sporazuma iz 1. 1935 poudarjajo v francoskih diplomatskih krogih, da so ta sporazum v Italijanskem parlamentu in senatu meseca maja 1. 1935 soglasno odobrili. V italijanskem parlamentu je glasoval j zanj i-Oi« poslancev, v senatu pa je bil odobren z ogromno večino 236 glasov proti 7. Priprave za Chamberlainov obisk v Rimu Rim, 26. dec. d. V vil-. Madama, ki je rezervirana za sprejeme uglednih go«tov. že pripravljajo vse za prihod angleška .a min-predsednika Chamberlaina in zunanjega ministra Halifaxa Chamberlain in Halifas bosta prišla v. Rim 11. januarja popoldne, odpotovala pa bosta 14. januarja Chamberlain se bo vrnil v London, dočim bo Halifas odpotoval v Ženevo da se udeleži zasedanja sveta Društva narodov. Grozna železniška nesreča v Rumuniji Zaradi napačno postavljenih kretnic sta trčila Skupaj dva potniška vlaka — Okoli 100 potnikov ubitih, nad 300 ranjenih Francova božična ofenziva v Kataloniji Francove čete so zasedle 600 km2 katalonskega ozemlja in zajele 7000 republikancev Burgos, 26. dec. d. Francove čete so pričele v petek na katalonski fronti ofenzivo, ki so jo že dolgo časa napovedovali, ki pa je republikance presenetila, ker so jo pričakovali za poznejši čas. Po kratki topniški pripravi so Francove čete predrle republikansko fronto na štirih mestih. Da bi ofenzivo nemoteno pripravili, so Fran cove oblasti v zadnjih treh tednih popolnoma zaprle m^je med nacionalno Španijo in inozemstvom ter je bil tudi vsak poštni promet nemogoč. ObpriCetku Francove ofenzive na katalonski meji se je čulo grmenje topov s fron te pri Segreju do francoske meje. Kakor poročajo, se ofenziva razteza od Sorta do Balaguera na severni katalonski fronti. Ofenziva na fronti pri Ebru se je pričela na črti Leride, Mequinenza in Mora del Ebro. Kot cilj ofenzive označujejo obalno mesto Tarragoro, kjer 90 se že pričeli pripravljati za obrambo. V ostalem se zdi, da ofenziva bolj napreduje v južnem odseku pri Ebru kakor na severu, kjer je preskrba čet .zaradi velikih snežnih sajne-tov zelo otežkočena. Barcelona, 26. dec. d. Po uradnem poročilu se nadaljuje Francova ofenziva v odseku Trempa in Serosa. Operacije Francove vojske so podpirala letala, topništvo ln tanki. Na področju Segreja so Francove čete nekoliko napredovale, vendar pa so imele velike izgube. Boji se nadaljujejo pri Majalsu, Sarocu Torebasi in Mardeca-nu. Pri Trempu postajajo boji čim dalje bolj srditi. Velik uspeh generala Franca Pariz, 26. dec o. V prvih dveh dneh ofenzive so Francove čete ujele 7000 re-pub ikancev rer osv.: • le t>wt.' ki > katalonskega ozemlja Kakor poročajo francoski listi, je Franco pripravil svojo ofenzivo v vseh podrobnostih in v največji tajnosti Za ofenzivo sta bili pripravljeni dve motorizirani brigadi kot napadalne čete. Dr. Sto jadinovič in dr. Korošec v inozemstvu Beograd, 26. dec. AA. Predsednik vlade in zunanji minister dr. M.ian Stojaainovič je odpotoval s snočnjim brz.m vlakom v inozemstvo, kjer bo ostal čez božične praznike. Na železniško postajo so predsednika vlade spremili prometni m nister dr. Mehmed Spaho, minister za gozdove in rudnike Dobrivoje Stošovič, gradbeni minister dr. Miha Krek, vojni minister ar-mijski general Miljutin Nedič, notranji min ster Milan Acimovič, poštni minister Franta Jovanovič, bivši minister Djura Jankovič, večje število senatorjev, poslancev in osebnih prijateljev dr. Stojadinoviča Min. predsednika in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča bo za njegove odsotnosti zastopal po ukazu kr. namestnikov prometni minister dr. Mehmed Spaho. Ljubljana, 26. dec. AA. Min. predsednik dr. Stojadinovlč je nekoliko po 10. uri dopoldne potoval skozi Ljubljano v inozemstvo. Spremlja ga šef kabineta g. Protič. Beograd, 26. dec. AA. Z jutranjim sim-plonskim ekspresom je odpotoval v inozemstvo. kjer bo ostal kratko dobo, minister n. r. dr. Anton Korošec. Na želez-n ško postajo so ga spremili minister dr. Mehmed Spaho, gradbeni m nister dr. Mi-ha Krek, notranji minister M. Acimovič, minister n. r. Dimitrije Magaraševč, šef kabineta predsedništva vlade dr. Jovo Markov č in najbližji dosedanji sodelavci mi-n:stra dr. Korošca. Nj. Vis. knez namestnik je odlikoval ob priliki včeralšnje avdience ministra n. r. dr. Antona Korošca z redom Karadjordjeve zvezde I. stopnje. Bukarešta, 26. dec. o. V noči na božično nedeljo sta trčila skupaj na železniški postaji Frakaceia - Etuleja na progi Galac - Besarabesk dva potniška vlaka. Zaradi izredno močnega sunka sta se razbili obe lokomotivi in 7 potniških vagonov. Po dosedanjih podatkih je bilo pri nesreči ubitih 80 ljudi, ranjenih pa 254. Nesreča se je pripetila, ker so bile kretnice napačno postavljene. Čim je generalna direkcija zvedela za katastrofo, je takoj poslala na mesto nesreče dva posebna vlaka s potrebnim sanitetnim materialom. Večino ranjen- cev so prepeljali v bolnišnico v Bol-gradu. Bukarešta, 26. dec. o. (Štefani) O železniški nesreči na božični večer v Rumuniji so se zvedele še naslednje podrobnosti: Pri nesreči je bilo ubitih okrog 100 potnikov, ranjenih pa nad 300. Ranjenci so po večini oficirji in vojaki, ki so potovali domov na božične dopuste. Ze itak težavno reševalno delo je otežkočal še silen mraz. Oblasti so odredile zaradi te nesreče takojšnjo aretacijo postaje-načelnika v Galacu. še vedno na lastnih tleh Rožična poslanica prezidenta dr. Hache prebivalstvu čsL republike Praga, 26. dec. d. Predsednik republike dr. Emil Hacha je na bož.čni večer govoril po radiu prebivalstvu češkoslovaške republike. V svojem govoru se je manj bavil s političnimi zadevami kakor z božičnim razpoloženjem po bolestnih dogod-k.h, ki jih je doživela zadnje mesece češkoslovaška republika. Med drugim je izjavil: Veselo božično razpoloženje, ki temelji na stoletja stari tradiciji, nam ne more odvzeti žalosti ki jo čutimo vsi, in mi ne more dati pobude da bi skušal zbuditi tolažljive upe v bodoča leta, vendar pa so tudi svetle iskre v tem našem nacionalnem mraku: še vedno stojimo na svojih lastnih tleh, kakor smo stali več kakor tisočletje. Imamo še nadalje svojo lastno državo, ki jo pred komaj čotrstoletjem še nismo imeli. Po velikem viharju, ki nas je tako hudo omajal, smo še vedno zbrani skupaj in delamo. Po hudi krizi, ki se je lotila našega sožitja s Slovaki ln karpat-skimi Rusi, našimi brati, smo se znašli skupaj in moremo dobre volje živeti skupaj. In končno se je pokazalo, kar tudi ni majhnega pomena, da smo usodne tedne znali preživeti v dostojnem miru, strnjeni in brez razkroja v obupanosti. V vsem tem vidim zadosten vzrok za vero, da bodo naši narodi, čeprav močno omajani, živeli dalje, ker so njihove korenine zakoreninjene globoko in trdno v lastnih tleh. Ni danes čas, da tolmačim naloge za bližnjo bodočnost. To je pred nekaj dnevi storil predsednik vlade v zakonodajnih zborih, pri čemer ni prikrival, kako mnogo velikih težkoč ter nevarnosti imamo še premagati. Božič je praznik družine, staršev ln otrok. Očetje, ki jim delo ln splošne skrbi mnogokrat tedne in mesece branijo, da spregovore prisrčno besedo s svojimi otroci, so ob tem času družinam bližji. Ce razmišljajo o tem. se morajo zavedati, da bi njihovo življenjsko delo ne pomenilo ničesar, če bi ne bilo nov:h generacij, za katere je delo očetov podlaga boljše In srečnejše bodočnosti. Ta zavest je njihovo plačilo za izvršeno delo ter obenem pobuda za novo. vztrajnejše delo. Tudi slovaškemu narodu je kakor češkemu prineslo preteklo leto bolestne izgube, vendar tudi uspeh, za katerim je stremel. Gotovo je veTk dobiček za našo državo, če se slovaški bratje v naši državni zvezi morejo počutiti zadovoljne. Zbuja j nam ne samo pomirjevalno, temveč tudi j vzvišeno čuvstvo, če vidimo, da čutijo vo-[ dilni č nitelji slovaške dežele tudi svojo polno odgovornost. Vesel sem, ker nameravajo stvarno, častno in pravično za češkoslovaški narod v zapadnem delu države rešiti pomembno vprašanje Cehov na Slovaškem. Moremo upati in tudi verujem, da pomeni letošnji bož č pričetek novega bratstva med obema plemenoma in sem zato z veseljem sprejel povabilo slovaške Napad na orožnike pri Mariji Bistrici Beograd, 26. dec. AA. Dne 24. decembra je okoli 23.30 večja skupina kmetov, ki so bili precej razgreti od pijače ter so prišli iz okolice v Marijo Bistrico k polnočnici, napadla s treli, kamenjem ter koli orožnike, ki so se tedaj mudili v svoji orožniški postaji. Ta skupina kmetov je pobila tudi vsa okna na tej zgradbi Poveljnik orožniške postaje jih je v imenu zakona pozval, naj se razidejo. Napadalci ga niso hoteli poslušati, pač pa so se ob nedovoljenih vzklikih poslužili ponovno orožja, napadali dalje orožniško postajo in orožnike, ki so bili po predpisih svoje službe primorani uporabiti orožje. Takoj zatem so se napadalci razbežali. Pri tem spopadu je bil eden ubit, ranjenih pa pet, izmed katerih je pozneje eden v bolnišnici umrl. Višji uradnik banske uprave ter višji orožniški častnik sta bila takoj poslana na kraj napada, da ugotovita dejansko stanje. Seja administrativnega odbora skupščine Beograd, 26. dec. p. Seja administrativnega odbora narodne skupščine je sklicana 31. t. m. Administrativni odbor tvorijo še člani bivže narodne skupščine. Važen pravilnik za denarne in zavarovalne zavode Beograd, 26. dec. a. Finančni minister je izdal na osnovi uredbe o ustanavljanju rezerv in rezervnih fondov pri zavarovalnih podjetjih, ustanovah socialnega zavarovanja, denarnih zavodih in zadružnih organizacij pravilnik o izvajanju te uredbe. Pravilnik obsega 30 členov in stopi v veljavo, ko bo objav jen v »Službenih novi-nah«. (Podrobnosti bomo še prinesli). Delo glavnega volilnega odbora Beograd, 26- dec. p. Glavni volilni odbor je doslej definitivno pregledal volilne izide iz Beograda. Zemuna in Pančeva, dravske, vrbaske, vardarske ln moravske banovine. Nekatere sekcije ao delale tudi preko praznikov. Pričakujejo, da bo delo glavnega volilnega odbora končano do konca meseca. Harakiri zaradi bolezni Varaždin, 26. dec. o. Včeraj Je mesar ln veleposestnik iz Varaždina Ivan Dugač-ki izvršil, harakiri. V svoji mesnici si je z mesarskim nožem prerezal trebuh. Prepeljali so ga v varaždinsko bolnišnico, kjer so izvršili operacijo, vendar pa je umrl. Samomor je izvršil, ker je bolehal na arteriosklerozi. deželne vlade, naj preživim del božičnih počitnic v slovaških gorah. Prav tako so tudi naši bratje v Karpat-skl Rusiji doprinesli velike žrtve za splošni mir. Skupne žrtve so nas zelo zbližale ter so utrdile zveze, ki nas vežejo. želim njim kakor tudi vse naši državi, da bi dokazali s svojo avtonomijo, da delajo v polni meri za svoje lastno dobro kakor tudi za republiko. Svoje zaključne besede Je prezident dr. Hacha posvetil skrbi za begunce ter je pozval vse prebivalstvo češkoslovaške republike, naj se pridruži pomožni akciji zanje. Uredba o političnih strankah na češkem Praga, 26. dec. d. Vlada je sklenila, da objavi po božičnih praznikih uredbo o političnih strankah na podlagi pooblastilnega zakona. S to uredbo se ureja strankarsko življenje na Češkem in Moravskem. Obenem je bilo med osrednjo vlado in slovaško deželno vlado dogovorjeno, da se bo enaka ureditev uveljavila tudi na Slovaškem, vendar pa še ni odločeno, ali naj s« sličen zakonski predlog predloži meseca januarja slovaškemu deželnemu zboru v odobritev ali pa naj izda uredbo o političnem strankarskem udejstvovanju slovaška deželna vlada na podlagi pooblastilnega zakona. Uredba o političnih strankah pravi: Politične stranke se morejo osnovat! le z dovoljenjem vlade. Ce namerava kaka skupina ustanoviti politično stranko, mora osnovati najprej pripravljalni odbor najmanj 50 članov. Ta pripravljanl odbor mora predložiti notranjemu ministrstvu prošnjo, da mu izda dovoljenje za osnovanje stranke. Vlada izdaja dovoljenje po svobodni presoji. Politična stranka sme pričeti svoje udejstvovanje šele po primerni objavi dovoljenja v uradnem listu. Stranke bodo v bodoče pravne osebe In si morejo pridobivati pravice in obveznosti ter se lahko tožijo pred sodiščem. Po novih določbah bo morala politična stranka objaviti svoj program in svoj organizacijski statut Svoje delo bo smela razvijati le v okviru tega statuta. Imena političnih strank bodo pravno zaščitena. Nobena druga stranka ne bo smela nastopati z enakim ali sličnim imenom, da bi ne prišlo, zlasti pri volitvah, do kakšnih zamenjav. Člani političnih strank bodo smeli biti le polnoletni češkoslovaški državljani. Vlada ima pravico do razpusta strank. Razpust stopi v veljavo z objavo v uradnem listu. Pravne posledice razpusta bodo iste, kakor so bile po zakonu o strankah iz L 1933, ki sedaj ni več veljaven. Zaplenjeno premoženje razpuščene stranke se likvidira ter prebitek zaseže v korist države. Prostovoljen razpust stranke ne preprečuje, da ne bi prišlo kasneje do uradnega razpusta % ureditvijo vseh tozadevnih i posledic. , Madžarska obžaluje obmejne incidente BratlsJava, 26. dec. d. O obmejnih incidentih 20. t. m. je Izdal slovaški tiskovni urad naslednje poročilo: V zadevi incidentov, ki so Jih povzročile madžarske teroristične tolpe v občini Sla-nec in treh drugih občinah okraja Prebi-šova na slovaško-madžarskem obmejnem ozemlju, smo zvedeli, da je odpravnik poslov češkoslovaškega poslaništva v Budimpešti dr. Fisa v petek zvečer protestiral pri zastopniku madžarskega zunanjega ministra dr. Vornleja v imenu češkoslovaške v'ade zaradi dogodkov v Slancu. Zastopnik madžarskega zunanjega ministrstva je izrazni svoje obžalovanje. Naslednjega dne je dr. Fisa ponovno obiskal dr. Vornleja, ki mu Je zagotovil, da bodo dogodki v Slancu predmet stroge preiskave ln da bo madžarska vlada v primeru, če bo ugotovila krivdo na madžarski strani, strogo kaznovala vse krivce. Zato je zunanji minister v Pragi v sporazumu s predsednikom slovaške vlade odredil češkoslovaški razmejitveni komisiji, naj obnovi prekinjena pogajanja. Madžarski konzul v Bratislavi Je v soboto izročil zastopniku predsednika slovaške vlade izjavo, v kateri zagotavlja, da bo uvedena stroga preiskava o vseh incidentih, ki so se pripetili v zadnjih dneh na ozemlju, ki Je pripadlo Madžarski po dunajski razsodbi, in da bodo krivci kaznovani. poskrbljeno je tudi bilo, da se slič- ni incidenti ne bodo več pripetili, če pa se bo to zgodilo, bodo odgovorne madžarske oblasti nastopile z vso strogostjo. Madžarska vlada hoče s temi ukrepi dokazati, da želi ustvariti dobre sosedne odnose a Slovaško. To izjavo madžarske vlade so v vladnih krogih sprejeli z velikim zadovoljstvom. Kakor se je zvedelo, je madžarski notranji minister v soboto odpotoval na zgornje Madžarsko, da bi na mestu prei-skal povzročene incidente. Tudi slovaški propagandni šef Mach je odpotoval na zgornje Madžarsko, da bi se informiral o položaju tamošnjega prebivalstva. O Incidentih v Slancu ln okolici ae je zvedelo, da so pri tej priliki madžarski teroristi, madžarsko vojaštvo pod poveljstvom nadporočnika Muranyija vdrli na slovaško ozemlje. Pri spopadih s prebivalstvom sta bili na slovaški strani ubiti dve osebi in dve hudo ranjeni, na madžarski strani pa jih je bTo 5 ubitih in 14 več ali manj hudo ranjenih. Odvedli so tudi slovaškega kmeta Štefana Bočkaja. Jugoslovensko veleposlaništvo v Bukarešti Beograd, 26. dec AA. Z ukazom kr. namestnika je bilo povišano poslaništvo Jugoslavije v Bukarešti na stopnjo veleposlaništva. »JUTRO«, ponedeljska izdaja 2 Torek, 27. X2t 1638. Čehi so Izgubili svojega največjega pisatelja Karel čapek je umrl na božični dan Iz Prage je dospela presenetljiva novica: Na sam božični dan je umrl svetovno znani češki pisatelj Karel Capek. »Ceskč slovo« je v božični številki priobčilo vest: 3>Pisatelj Karel Capek je tik pred božičnimi prazniki zbolel za vnetjem pljuč. V soboto dopoldne je bilo njegovo stanje resno. Vsi. ki ga poznajo ln ki so jim njegove knjige, njegovo odl.čno pero prav ob božičnih praznikih tolikokrat pripravile radost in tolažbo, goreče želijo, da bi bolnik srečno prestal nevarnost.« Zal da se te želje niso izpolnile. Dan na to je veliki predstavitelj sodobne češke literature podlegel bolezni, ki se je zahrbtno razvila iz navadne hripe. Življenje Karla čapka Rodil se je 9. januarja v Malih Svate-njov.cah na Češkem, šolal se je večidel v Pragi in dosegel na Karlovi univerzi doktorat iz filozofije. Bavil se je s češko filozofijo ln izdal na začetku svoje knj žev-rte poti zanimivo filozofsko knjigo »Pragmatizem ali filozofija praktičnega življenja« (1. 1917.). Kmalu na to je pričel skupaj s svojim bratom Josefom, ki se poleg pisateljevanja bavi tudi s slikarstvom, izdajati leposlovne knjige. Oba brata sta se kmalu uveljavila v povojni češki literaturi, vendar je Karel kmalu nastopal samostojno, le tu in tam je spisal kakšno knjigo z bratom Josefom, medtem ko se je Josef bolj uveljavljal v slikarstvu; šele v zadnjem času je zopet razširil svoje pisateljsko delovanje. Dr. Karel Capek si je za poklic izbral novinarstvo. K temu ga je vodil isti nagib, ki v veliki meri označuje tudi njegovo pisateljsko delo: vplivati na občinstvo, dajati š:ršim množicam ideje in pobude za razmišljanje in za plemenitejše čuvstvovanje. Dolga leta je deloval v praškem uredništvu »Lidovih novin«, kjer so izhajali njegovi vedno duhoviti in zanimivi sestavki, ki jih je list priobčeval večidel kot kurzivo na prvi strani. S svojim žurnalističnim delom je dal enega najvzornejših vzgledov, kako je lahko pisatelj izboren novinar, ne da bi bil zato v manjši meri pisatelj-umetnik. Karel Capek in Ferd. Peroutka sta v povojnem češkoslovaškem tisku postavila ln razvila tisti stil novinarstva, ki ga je pri Ceh h začel Karel HavPček-Borovsky. Capek ni bil samo odličen kramljalec in duhovit komentator raznih pojavov ln dogodkov, marveč tudi izboren reporter. Prijatelj T. G. Masaryka Znani so bili Capkovi pisateljski stiki s prezldentom Osvoboditeljem, dr. T. G. Ma-sarykom. Iz teh stikov so nastali Capkovi znameniti »Pogovori s T. G. Masary-kom«. ki so prevedeni v mnoge jezike, tudi v slovenskega. Morda ni nihče tako globoko razumel Masaryka kot človeka, državnika in misleca, kakor njegov mladi prijatelj dr. Karel Capek. Usoda je hotela, da ga je preživel komaj dobro leto, čeprav je bil štirideset let mlajši od svojega vzornika ln mojstra. Karel Capek je tudi kot žurnalist in publicist mnogo ln uspešno deloval za interese svoje domovine in vzdrževal obsežne stike z inozemskimi pisatelji ln publicisti. Dramatik in pripovednik Ena Izmed prvih knjig Karla Capka je bila dobro izbrana in prevedena antologija francoske lirike, ki mu je nastala, ka- kor sam pravi v uvodu, ob grmenju topov pred Verdunom. L. 1918. je izdal skupaj z bratom Josefom zbirko »Krkonošev vrt«, ki vsebuje kratke povesti ln kramljanja Tudi knjiga »žareče globine« nosi Ime obeh bratov Prvo Karlovo samostojno de-lo je zbirka filozofskih proz »Božja muka«, ki Ji je sledila dolga vrsta knjig, saj se je Karel Capek kmalu uvrstil med naj-plodovitejše češke povojne pisatelje. Njegovo delo obsega dramatske spise, pripovedno prozo (romane, novele. Črtice) ln esejistično prozo s potopisi in feljtoni. Kot dramatik si je pridobil svetovni sloves, saj je le malo kulturnih dežel, kjer ne bi bili uprizorili vsaj enega Capkovega dela. Posebno slavo mu je prinesla uto-pistična igra »R. U. R.«, ki Jo je Osipfiest prevel v slovenščino. Prav tako so mnogo igrtli v Evropi in Ameriki dramo »Iz življenja žuželk«, ki jo je spisal skupaj z bratom. Nadaljnje njegove znane drame so: »Stvar Makropulos«, »Adam Stvarnik«, »Bela bolezen« in »Mati«. Nekatere so uprizorili tudi v Ljubljani: zadnja, ki smo jo videli pri nas, je bila »Bela bolezen«. katere vsebina bo po septembrskih dogodkih mars;komur še jasnejša, kakor mu je mogla biti prej. Iz pripovednih spisov je triba predvsem omeniti trilogijo romanov: -Hordubal« (znan tudi po filmu). •»Izpodnebmk* ln »Vsakdanje ž!vljenje«, dalje zbirke povesti »Mučne povesti«. »Pove«" z enega žepa«. »Povesti z drugega Sepa« romana »Tovarna Absolutnega« in »Krakatit« in »Vojna z močeradi*. Izmed esejističnih spisov naj cmenimo v tem hipu predvsem sijajno spisane potopise, zlasti »Angleška pisma«, »Slike s Holandskega«, Izlet na Špansko« in »Pot na sever«. Potopise je sam ilustriral z zanimivimi risbami. Karla Capka bi lahko označili kot enega najznačilnejših literarnih izpovedovalcev in oblikovalcev Masarykovega humani-tetnega realizma. Prav kakor Masarykje bil tudi Karel Capek usmerjen na zapad, zlasti v anglosaški svet. Izpovedoval in branil je vero v človeka in človeštvo, v duha in v napredek. Ali ni značilno, da je umrl sorazmerno Se mlad v času, ko se zdi, da so te 'deje mrknile in ko na njegovi domovini Se leže temne sence nedavnih dramatičnih dogodkov?! S Karlom Capkom je Ccška izgubila svojega največjega sodobnega pisatelja in najznačilnejšega lzpovedovaica svoje zapadnjaško usmerjene demokracije. Kandidat za Noblovo nagrado Karel Capek je bil najresnejši kandidat za Nobelovo nagrado, k čemer ga je poleg človekoljubnega značaja njegovih spisov vzposabljalo tudi dejstvo, da so njegova dela prevedena v vse svetovne jezike. Francoski pisatelji so letos na Araganov predlog poslali v Stockholm spomenico, da naj se letos podeli Nobelova nagrada Karlu Capku. Predlog je podpisala velika večina pomembnejših francoskih književnikov, med njimi Gide, Duhamel in drugi. Predlog pa je prispel prepozno, ker so se švedski akademiki med tem odločili za Buckovo. Smrt je sedaj onemogočila, da bi dobil vsaj prihodnje leto kot prvi Ceh to zaslužno svetovno odlikovanje. Prekinila je mnoge njegove načrte ln zavila kulturno Češko v žalost. I SHIRLET TEMPLE v prekrasnem filmu herojstva požrtvovalnosti indijske brigade Vaša ljubljenka, kot angel miru in sprave b l ČUVARJI INDIJE I KINO SLOGA, tel. 27-30 ob 16., 19. in 21.ni Letos je bil pravi božič LJubljana, 26. decembra Tako res pravega božiča sikoro ne pomnimo. Tik pred prazniki nam je nasulo belega pršiča na veliko radost mladine, zlasti pa smučarjev, ki so že tri zime po vrsti ostali v Ljubljani brez snega. Na božično soboto barometrovo stanje sicer ni obetalo idealnega vremena in res smo imeli v nedeljo odjugo, da je postalo v mestu rao-krotno, a smučarjev tudi južno vreme ni zadržalo doma; oprtali so si »late iin dile« pa hajdi v breg. 2e popoldne pa je jelo spet narahlo snežiti in kazalo je, da bomo dobili novo plast snega. Nenadno pa je zavel oster vzhodnik, ki je preko noči temeljito razgnal oblake in davi se je rodilo krasno solnčno jutro, kakršnih malo diživi-mo pozimi v Ljubljani. Planine so se lesketale v solncu, zrak je bil čist in prosojen, živo srebro pa je zdrknilo precej globoko pod ničlo in smo beležili okrog 7. zjutraj —10° Celzija. Čez dan pa je solnce tako teplo prigrevalo, da je bilo kar prijetno. Na Golovcu, na Rožniku, v Podutiku, na Katarini, zlasti pa v Žlebeh. ki so postale najpriljubljenejše zimsko zletišče, je kar mrgolelo smučarjev in brhkih smučark. Vse je uživalo, vse se rad o val o lepega jasnega zimskega tLne, ie bolj pa smuke, ki je bila res idealna. Seveda je bilo pod Rožnikom in tudi drugod na vseh položnih holmih in hribfiki polno vesele, neugnane mladine, ki se je radostna sankala. A tudi drsalci so prišli na svoj račun, saj je bilo drsališče SK Ilirije pod Cekinovim gradom zLasti danes na Štefanovo gladko kakor zrcalo. Med prazniki je bil tudi velik potniški promet. Najživahnejše je bilo na Gorenjskem, kamor so jo ubrale trume smučarjev. Pa tudi priljubljeno Polževo na Dolenjskem je imelo zadovoljiv obisk. Božični večer na pokopališču menda še nikoli ni bil tako lep kakor letos. Kljub snegu, ki ie na debelo pokril grobove pokojnih, je bilo na sveti večer pravo romanje na pokopališče Vsi so nosi-li majhne smrečice, okrašene s svečicanr tli pa vsaj zelenja, d« ga položijo na gre bove svojih dragih. O mraku je na pokopa lišču zažarelo na tisoče drobnih lučk. Tram vajska proga do pokopališča k Sv Križu i pač pripomogla, da je bil tolikšen obisk. Gledališče in kinematografi Ljubljančani, ki so ostali doma, so polnili gledališča in kinematografe Gotovo je, da si je gledališki blagajnik zadovoljen mel roke. saj sta bili obe gledališči oba dneva polni Zlasti mnogo posetnikov je privabila »Traviata«. v kateri je imela glavno vlogo Gjungjenčeva. Polni so bili kakor redkokdaj kinematografi, ki so imeli tudi >es lepe sporede. Izreden je bil zlasti naval na Elitni kino Matico, kjer poje slovita Macdo-i naldova. A prav tako velik krog oboževal-' cev ima simpatična Wes®lyjeva, ki igra glavno vlogo v filmu »Zrcalo življenja« v Unionu. Večina predstav je bila razproda- na. »Ptički pojo kakor v maju" Pod to devizo so priredili naši gojitelji ptic pevk za božične praznike tekme va^ nje žlahtnih vrvivcev, združeno z razstavo kanarčkov. Razstava na ženskem učiteljišču je bila otvorjena na božično nedeljo dopoldne s kratkim nagovorom župana dr. Adlešiča, ki je pohvalil stremljenja društva in mu obljubil tudi v bodoče svojo pomoč. Obanem mu pa je nakazal 800 din podpore. Tajnik g. Kelnarič je nato na kratko orisal pomen društva in njegovo skrb za ptice pevke kakor tudi za ptice v prirodi. Razstavljenih je okrog 120 kanarčkov v treh razredih, ki so v nedeljo pcpoldne nastopili tudi pred mikrofonom. Krilati drobni pevci so res odlično prepevali, tako da so ob njih žvrgolenju uživali vsi, ki so poslušali radio. Pokazalo se je, da imamo mojstre za gojitelje ptic pevk im da res lahko tekmujemo z našimi vrvivčki na mednarodnih razstavah. Rezultati tekmovanja so bili naslednji: Skupina A, mladinska vzgoja: Štefan Gojzniikar, Ljubljana 330 točk (nagrada srebrn lovorjev venec — prehodno darilo-in velika zlata kolajna); 2. Omahna Franc Ljubljana318točk (velika zlata kolajna); Pri ljudeh visoke starosti, ki trpe na lerednem iztrebljanju, nudi često naravna Franz-Josefova grenčica. užita redno 3- -4 žlice dnevno skozi 8 dm. za beljeno čiščenje in s tem trajno olajšanje Zahtevajte povsod Franz-Josefovo vodo Osi re« » li D » Najlepši pevski ln ljubavnl par: JEANETTE MAC DONAJLD in NELSON EDDY v velikem šlagerju sezone, simfoniji romantike ln ljubezni zapada. Radi ogromne dolžine filma so predstave ob 16., 19. ln 21.16 uri! — KINO MATICA 21-24 pesem o z otem 3. Piskar Lojze, Ljubljana, 297 točk (mala zlata kolajna); 4. Francki Alojzij,Ljubljana, 255 točk (velika srebrna kolajna); 5. Jugovic Jurij, Ljubljana. 252 točk. Skupina B, starejše ptice lastne vzgoje: 1. Gojznikar Štefan, Lj., 327 točk (velika zlata kolajna); 2. Omahna Franc, Lj., 321 točk (velika srebrna kolajna); 3. Baje Franc, Lj. 273 točk (mala srebrna kolajna i. Skupina C, deloma kupljene, deloima vzgojene ptice, odnosno mešane ptice: 1. Omahna Franc 224 točk: 2. Grabifi Gvldo 285 točk; 3. Bitenc Jože. 276 točk. Razstavo si je oba dni ogledalo izredno mnogo prijateljev in ljubiteljev ptic pevk. EktDres-kava 1dn 31. xn. I Vi I I 31. XII. SILVESTROVANJE V GOSTILNI PRI »LOVCU" NA RIMSKI C. Božična obdaritev siromašne mladine na Taboru Kakor vsako leto je tudi letos priredilo marljivo društvo »Skrb za mladino« lepo uspelo božičnico, na kateri je obdarilo 121 otrok obojega spola lz razširjene Ljubljane s toplo obleko, obutvijo in perilom in 17 družin z živili. Obširno levo dvorano Sokolskega doma na Taboru se napolnili številni obdarovanci. Navzočne zastopnike zlasti zastopnika mestne občine g. dr. Svetla ln tnž. Bevca kot zastopnika Sokola I ter mladino in njih roditelje, s katerih obrazov je odsevalo pomanjkanje, je pozdravil agilni predsednik društva g. Miroslav Urbas želeč jim vesele božične praznike Zagotovil jim je, da bo društvo po svojih močeh storilo vse. kar se da v dan. h razmerah storiti, da jim olajša bedni položaj. Zahvalil se Je Sokolu I za brezlačno prepustitev dvorane, godbenemu in lutkovnemu odseku za sodelovanie ter darovalcem, zlasti mestni občini ljubljanski ln drugim, ki so po svojih močeh prispevali ln omogočili da se je obdaritev mogla Izvršiti v takšnem obsegu. Predsednik Je nadalje poudaril, da je bilo treba sicer mnogo truda in dela. vendar naj bo lepa obdaritev vsem v zadoščenje in zavest da so storili dobro delo, ko so sodelovali na kakršnikoli način. V imenu obdarovancev ln obdarovank se je ginjeno zahvalil g. Oblak prirediteljem in dobrotnikom, zlasti pa predsedniku g. Urbasu. Za začetek Je godba odigrala nekaj skladb, predvajana je bila vesela lutkovna predstava in nato se Je začelo obdarovanje. Ginjeni ln s solzami v očeh so se obdarovanci zahvaljevali za prejeta darila in se s hvaležnostjo v srcih razšli v svoje skromne domove. Skromno, večini Javnosti skoro neznano Društvo »Skrb za mladino« v Ljubljani je v teku dvanajstletnega obstoja Izdalo ubožni ln bolehni decl že nad 380.000 din za letovanja ln za božične obdaritve. Svojo nalogo, ki je izražena v Imenu druStva, vrši s pohvalno pridnostjo in nesebično požrtvovalnostjo. Zato zasluži vso pozornost javnosti ln ustanov, katerih naloga je lajšati gorje siromašni ln pomanjkanje trpeči mladini. DORRA KAVA VAM TE POTOFUNA » MOTOHOVA JE ODLIČNA Vodnikov tr« 5. tel 2577. Krekov trg 11, tel 2348. Božičnica šempetrske organizacije JNS se letos ni vršila na običalen način, temveč je predsednik g. Rajko Turk poslal obilna dar i'a v živilih 27 strankam hkratu z božičnimi voščili. Obdarovanci. ki bo-žičnice niso pričakovali, so bili darov izredno veseli. Božičnica za »rometne stražnike Kakor druga leta je tudi letos priredil Avtomobilski klub božičnico za prometne stražnike, kakor je to običaj v drugih mestih Viaeti je, da Imajo naši prometni stražnikj mnogo prijateljev med občinstvom, slasti pa med avtomobilisti, saj so bile košare pred Emono, na Marijinem trgu in na drugih prometnih točkah polne raznih darov. Lep kup daril so zbrai tudi v pisarni Avtomobilskega kluba, tako da so prometni stražniki, ki opravljajo res odgovorno službo, gotovo zadovoljni. Izšla je PROZA OTONA ŽUPANČIČA (IV. zvezek Dei Otona Župančiča) pri Akademski Založbi, Ljubljana, Šelenbur-gova 4 (Palača Croatia, dvorišče). Kronika nezgod Zima in poledica sta že zahtevali prve žrtve. Davi ob 8. so bili reševalci poklicani na glavnopos-tajo, od koder so prepeljali v bolnišnico ključavničarja Henrika Me-kindo, uslužbenega v kurilnici na glavni postaji. Mekinda je š&l po železniški progi proti Zalogu, na nadvozu na Smartinski cesti pa je pripeljal nasproti vlak. Hotel se mu je umakniti, zaradi poledice pa je padel in ga je zagrabila lokomotiva, ki ga je treščila vstran. Dobil je hude poškodbe na glavi in po telesu. Tožil pa je tudi o notranjih bolečinah. Njegovo stanje je sicer resno, vendar, kakor kaže, ni nevarnosti za njegovo življenje. Popoldne pa so prepeljali v bolnišnico delavčevo hčerko Cecilijo Dolenčevo z Brda pri Ljubljani, ki se ji je neki sankač zaletel pod noge in jo poškodoval. Na božični dan so pa morali reševalci na Rudnik kjer so se bili stepli fantje in jo je med pretepom skupil posestnikov sin Rudolf Eberl z Rudnika Dobil je več udarcev po glavi in izbili so mu več zob. Poškodovali so ga tudi po ostalem telesu. V Verovškovi ulici 19 je padla zasebni-ca Tereza Kramerjeva tako nesrečno, da si Je zlomila levo nogo. Enaka usoda je doletela tudi Antonijo Ziherlovo, ženo sluge lz Domža1, ki je doma padla in si zlomila nogo. Obe so reševalci prepeljali v bolnišnico. Maribor čez praznike Maribor, 26. decembra. Božične praznike smo obhajali v znamenju božičnega miru. Če izvzamemo nekaj krvavih fantovskih spopadov, je bila letošnja božična kriminalna kronika hvala bogu skromna. Mariborčani so prebili prvi praznik pretežno doma. Od vseh strani so prihiteli svojci v Maribor, da obhajajo praznike skupno s svojimi dragimi Naval je bil tolik, da so imeli sobotni popoldanski in večerni vlaki precejšnje zamude. K večernemu sobotnemu ljubljanskemu potniškemu vlaku so morali dodati še drugo garnituro Nešteto prevnetih ljubiteljev naših planin in zimskega športa pa se je že v soboto popoldne in zvečer napotilo na vrh Pohorja, kjer so praznovali praznik miru in sloge v žaru zimskega športa. Vse planinske postojanke so bile polne mlajših, pa tudi starejših ljudi, ki so hoteli praznovati božične praznike v blesku zimske prirode V Narodnem gledališču pa Je bila sinoči krstna oredstava operete »Vse za šalo" Gledališče je bilo nabito polno občinstva, ki se je dobro zabavalo in ni štedilo s ploskanjem Predstava je trajala skoro do polnoči Skladatelj g Jiranek ki je tudi sam dirigiral ln Ubretlst Danilo Gorin-šek. ki je bil nosilec glavne vloge sta prejela lena lovorjeva venca. V Sokolskem domu je bila tradicionalna razstava kanarčkov Na božični dan so jo slovesno otvorili ob navzočnosti številnih Mariborčanov ki so znani ljubitelji ljubkih vrvivčkov Prisrčne otvoritvene besede je spregovoril ag'lni predsednik Društva združenih gojlteljev malih živali g Franc Kenič Razstavi kanarčkov je priključena tudi razstava ptičje hrane. Ocena Izbranih pevcev kanarčkov je nastoona v prvi to je A kolekciji (lastni mladi vzeoi) je domlnlral ored«ed-n'k društva g Kenič «t 324 točkami G M^kar je dosegel 291 točk g Pnlko 2R4 točk g Em<»-«ič 24« to?k g Tergl? 2*6 točk in g Mlakar 237 točk V drugi kolekcij' P (imnortlran* in «tar<»i$H pevci) 1e odnoepi nalv^č točk g In to VI. g Hnhman 300 g Breznik 300 točk in g Fejoš 204 točke Lepo uspeli božičnici Tvrdka »Jueotekstil. je tudi letos obdarovala svoje delavstvo ln uradništvo z izdatnimi božičnimi darili v bla^u in jestvi-nah. Tvrdkin solastnik g. Vilko Larič je želel zbranim nameščencem in delavcem vesele božične praznike Oblino božičnico je priredil leto? tezen-ski ded krajevni šolski odbor 82 ubo^nih otrok je prejelo darila delno v oblekah ln delno v obuvalu Vsi otroci so bili hkratu postreženi s kruhom in hrenovkami. Krvavi fantovski bitki Med ruškim: fanti se je v noči na prvi božični praznik razvila pravcata bitka. S števiimmi vbodi je obležal v kr^i Ji letni posestnikov sin Leopold Kropin. Manjše poškodbe sta odnesla še Krop: nov brat Janez in neki drugi kmečki fant. Leopolda Kropina so prepeljali v bolnišnico, dočim je Janez Kropin v domači oskrbi Tudi v Makolah pri Poljčanah so se spoprijel: fantje 251etni posestnikov sir £ie-fan Horvat je dobil hude poškodbe po glavi ir. po rokah. Prepeljali so ga v bokiS-nico. Njegovo stanje je zelo resno. Žrtve poledice in drsanja 481etni železničar Franc Stergar, Ki stanuje v Mlinski ulici, je padel na ooledena-llb tleh in si stri desno nogo. — Tuli ir-govka Lucija Schrockova je padla na poledeneli cesti in si zlomila levo nogo. Dalje sta med žrtvami poledice 261etni delavec Josip Pajtler in delavec I^ar Hab-jar ič Prvi se je stri desno nogo rod kolenom, drugi levo nogo v gležnju Prva letošnja žrtev zimskega športa pa je 131etni dijak Anton Slana. Pri drsanju je padel na ledu in si zlomil levico. Zdravi se v bolnišnici. O tem in onem Na podstrešju Avgusta Hedžeta v Cankarjevi ulici 19 so se pojavili vlomilci. Odnesli so razne predmete v vrednosti okoli 1200 din. — Matija K. je svojo ženo tako premikastil, da je morala intervenirati policija, ki ji je Matija K obljubil, da se bo poboljšal. — Usodna nesreča bi se bila skoro pripetila na Meljski cesti 51, ko je služkinja Gabrijela Hercegova kuhala mažo za parkete Ogenj je v trenutku zajel kuhinjsko opremo, vendar se je posrečilo ogenj ugasiti in preprečiti večjo nevarnost Skoda znaša okoli 6000 din. Služkinja je dobila pri tem hude opekline. Nevarne opekline je dobila po vsem telesu tudi 321etna perica Emilija Ratova. Ko je hotela prenesti škaf kropa v pralno kad. je padla in se je krop razlil po njej. Prepeljali so jo v bolnišnico. Nagrobne hijene so se pojavile na po-breškem pokopališču. Z nagrobnega spomenika so odnesle nagrobni svetilki, ki so last lakirnika Franca Drakselbacherja > Koroške ceste Spečega so okradli zasebnika Ivana De-tičkoviča Ko je spal, so mu odnesli praznično obleko. Detičkovič je oškodovan za 1000 din.__ Zdravje Vašik otrok zahteva čisto perilo! C'sto higiensko oprano pa je perilo s terpentinovim milom »OVEN«, ter je Izdelek najstarejše tovarne mila Fock iz Kranja, ustanovljene 1. 1772. Avtobus LfnbHana—Kamnik. Gom" Grad. Ljubno vsle.-l snežnih žametov do na^ daljnega ne obratuje. Železničar žrtev zime Med Rakekom in Planii&o je padel ped vlak, ki ga je povozil do smrti Ljubljana. 26 decembra Žalosten božič je preživela družina železničarja ^avirača Tomaža Božnarja. ki je še zdrav in čil nastopil svojo zlasti pozimi na porno službo, a domov so ga pripeljali mrtvega. V petetk popoldne je sipremljal tovorni ! vlak. a je med Rakekom in Planino neznano kako zdrknil pod vlak, katerega kolesa so ga na mestu usmrtila Eno roko mu je čisto odtrgalo Najbrže mu je na poledenelih stopnicah vagona spodrsnilo, da je izgubil ravnotežje in padel naravnost pod . kolesa. Pokojnik je štel šele 36 let. Bil je skrben oče svojima dvema otrokoma in dober mož svoji ženi, ki so vsi skupaj prav pred prazniki na tako tragičen način izgubili svojega rednika. Božnarjeva družina ima svojo hišo v Obirski ulici v Zgornji Šiški, kamor so prepeljali njegovo truplo. Včeraj pa so ga ob veliki udeležbi zlasti stanovskih tovarišev položili k večnemu počitku. Pokojniku, ki je imel šele pet let službe, bodi ohranjen blag spomin, bridko prizadeti družini pa naše iskreno sožaljel Zaman jo iščejo Zagonetna zgodba Slovenke, poročene z nekim zagrebškim pismonošo Šmartno pri Litiji, 26. dec. Pred pra niki smo poročali o zagonetnem neslanku Marije Benegalijeve, posest-nikove hčerke iz Cerovce v šmarski občini. Pred letom dni se je poročila v Slavonskem Brodu, a se ni več oglasila domov Domači so poslali k njej neko sosedo, pa ji je dejal Marijin mož, da Benegalijeve sploh ne pozna in da je poročen z neko Beograjčanko. Domači so storili vse. da bi ugotovili, kaj je z njihovo hčerjo, pred leti bogato nevesto, ki se je poročila daleč z doma, pa ni zdaj nebene sledi več za njo. Dan pred svetim večerom je šel zdajšnji gospodar na gruntu v Cerovcu g". France Benegali-ja, brat pogrešane Marije v Zagreb. Z njim je potoval tudi komandir litijske orožniške postaje g. Fran Baumkirhner. Komandir ln brat sta se v Zagrebu napotila najprej na poštni urad, kjer je uslužben mož pogrešanke kot pismonoša. Tam sta doznala, da je pismonoša pravkar šel raznašat pošto in da se bo vrnil okrog poldneva domov ter se javil predstojniku svojega urada. Moža sta šla potem na policijsko direkcijo zaradi nekaterih poizvedb. Opoldne sta se vrnila spet na poštni urad, kjer sta pa več ur zaman čakala na vrnitev pismonoše. Zanimivo je vsekakor, da sta čakala potem do poznega večera na pismonošo, ki bi mogel edini podati pojasnila, kako je z Benegalijevo hčerko in njegovo ženo. Toda pismonoše vse do večera nI bilo v urad. V teku dneva sta izvedela oba poizve-dovalca za poslednji naslov pismonoše. Prijavni podatki so navajali, da je bil prijavljen ob prihodu v Zagreb kot samec, stanujoč na Knežiji na zagrebški periferiji. Komandir in njegov spremljevalec sta šla na Knežijo in se javila pri pismonoševi gospodinji. Tam sta izvedela, da je stanoval pismonoša pri njej več mesecev in bil najavljen kot samec. V tem času tudi ni imel nobenega ženskega obiska. Pred tednom pa se je pismonoSa izselil. Kam Je Sel njegova prejšnja gospodinja ni vedela Vzrok preselitve je bil po trditvi gospodinje ta, da je prišla pred tednom dni k nje- mu njegova žena, a gospodinja ne trpi v hiši poročenih mož. Oba poizvedovalca sta šla spet na poštni urad v upanju, da bosta izvedela za novi naslov poštnega uslužbenca. Tam pa niso imeli nobenih novih podatkov. Spet sta morala na prijavni urad zagrebškega mestnega poglavarstva, kjer tudi niso ničesar vedeli o novem stanovanju iskanega pismonoše. Zato je ostalo vse poizvedovanje za stanovanjem pismonoše brezuspešno. Komandir in brat pogrešanke sta se, ne da bi bila kaj opravila, z nočnim vlakom vrnila domov. Pripomniti je treba, da so v teku popoldneva zaman iskali moža Benegalijeve Marije zagrebški detektivi. Zagrebška policija je napela vse sile, da bi razvozlala zagonetno zadevo. Kakor je izjavil eden i izmed detektivov, se mu je v teku dneva javil pismonoša hkratu z neko žensko, ki je izpovedala, da je žena pismonoše in Benegalijeva s Smartna. Detektiv, ki o zadevi še ni bil natačno poučen je vzel to izjavo na znanje. Ker se niti pismonoša, niti ženska, ki Jo je predstavil pismonoša za pogrešano Smarčanko, nista javila na policijski direkciji, odnosno na poštnem uradu, da bi ju soočili s Francetom Benegalijem iz Cerovce, je vsa zadeva izredno sumljiva. Brat France je prepričan, da ženska, ki jo je predstavil pismonoša detektivu, nI bila njegova sestra. Saj Marija nima najmanj povoda, da bi se skrivala pred bratom ln svojim domačim povzročala toliko skrbi. Preiskava se še nadaljuje in se bo zdaj po praznikih zagonetna zadeva razčistila. Pamlad na Islandiji Medtem ko v naših krajih vlada »sibirska« zima, Imajo na Islandiji rajsko pomlad. Temperatura znaša povprečno 15 stopinj nad ničlo in ljudje hodijo okrog v poletni obleki. »JUTRO«, ponedeljska Izdaja 8 poiftoo V snegu ln zimskem veselju Božični prazniki so minili v pravem smučarskem razpoloženju, na Jesenicah pa smo imeli tudi že prvo tekmo Ljubljana, 26. decembra Nič preveč veselo niso tisoči in tisoči prijateljev belega športa pričakovali praznika miru in ljubezni in vsaj dveh najbolj primernih dni za uživanje v zimski prirodi, kajti še dobrih 10 dni pred njim je bilo vse kakor v najbolj prijetni jeseni. Potem je te pritisnil mrzli sever in nekaj dni pripravljal naravo in človeka na novi letni čas, za njim pa je začelo drobiti izpod neba. Sprva sramežljivo in komaj za vzorec, nato pa zmerom bolj in bolj, dokler ni snežno bela odeja pokrila do! in breg. Ne samo v onih prelepih predelih pod gorami, ki se vsako teto najprej odenejo v prelestni beli plašč, temveč vsepovsod, po mestih in vaseh, daleč naokoli po vsej naši prostrani domovini. V prazničnem belem oblačilu je sprejel božič veliko smučarsko armado starih in mladih, ona pa je dvakrat radostna pohitela v njen objem. Tako je letos prišlo — kakor jih je računalo le malo in kakor se redko dogaja v zadnji polovici decembra — da so smučarji svečani božični odmor lahko spet prebili v krasni zimski naravi. Komur se m dato na daljšo pot in v nerodno negotovost, kako bo potoval s prenapolnjenimi vlaki, ta je lahko smučarsko veselje užival skoraj pred domačim pragom. Ljubljana je mnogo smučarjev poslala na Gorenjsko — Planica je že skoraj polna in povsod po Gornji Savski dolini je smučarski živ— žav kakor sredi velike sezone — gotovo pa jih nič manj ni obiskalo naša prijetna smučišča po dolenjskih in zasavskih gr'čih, najbolj preračunljivi — in udobni kajpa tudi deloma — pa so se prav tako zadovoljni in razigrani vračali s snežnih poljan na polhograjskih Dolomitih ali kar okoli Podutika. Kamor ste v minulih praznikih obrnili korak, povsod je z vami, pred vami ali za vami korakal tudi smučar. Velika množina teh smučarjev, na katere smo mislili zdaj, pa prav za prav ne bi smela imeti prostora v tem delu lista, ker so samo po vnanjosti podobni onim, o katerih običajno pišemo in poročamo na tem mestu. To so naši smučarji tekmovalci, mlada smučarska garda, ki goji razne smučarske discipline smotrno, v okrilju svojih klubov in smučarskih sekcij pod vodstvom strokovnih trenerjev z namenom, da bo kdaj — nekatera kmalu, nekatera nikoli, nekatera z uspehom, nekatera tudi brez njega — zastopala naš smučarski šport v borbi z zastopniki ostalih narodov v smučarskem športu. Ta mladina pa v teh praznikih še ni prišla na plan! Bila je sicer prva tamkaj na belih poljanah, videli smo jo hiteti pred ostalimi, toda tudi ona je šele te dni prvič stopila letos na sneg in ji je treba vsaj nekaj dni prvih priprav za nadaljnje delo. Ne bo pa dolgo, ko bodo za njo že postavljena prva znamenja za start ln cilj in prve zastavice za odskok in doskok, da se bo pomerila, kdo je najboljši med njo. Zelo nagli so bili s tekmovalnim sporedom na Jesenicah, kjer so danes na novo preurejeni skakalnici pod Možaki jo že izvedli prvo skakalno tekmo. SK Bratstvo ima samo v svojih vrstah nekaj odličnih zastopnikov iz te stroke, na tekmo pa so prišli tudi številni znani skakači ostalih klubov. Zaradi dobre organizacije in ugodnih snežnih razmer je prireditev v vsakem pogledu uspela. Zdaj bodo vzgledu agilnih Jeseničanov v trumah sledili ostalil Skakalna tekma na Jesenicah Na preurejeni skakalnici SK Bratstva je med seniorji zmagal Albin Jakopič iz Mojstrane, med juniorji pa talentirani Jeseničan, mladi Leon Bukovnik Jesenice, 26. decembra Na novo urejeni in povečani skakalnici SK Bratstva na Jesenicah, ki leži na desnem bregu Save nasproti kurilnice, so bile danes popoldne prve medklubske skakalne tekme. Nenavadno mrzlo je bilo danes na Jesenicah, saj smo imeli zjutraj okrog 16 pod n člo, a še popoldne je živo srebro v senci kazalo — 12 C, toda kljub temu se je zbralo pod skakalnico dovolj občinstva. pa tudi udeležba skakačev je bila prav lepa in za prvo prireditev gotovo častna. Sneg je bil izvrsten, skoraj pre-suh in je kar škripal pod nogami. Nova skakalnica je bila kos stavljenim zahtevam; pokazala je, da je tehnično pravilno zgrajena, kajti vsi tekmovalci so pokazali kljub prvemu nastopu popolno sigurnost, a najboljši dokaz je pač to, da so bili pri 36 skokih le 3 padci. Tekmovanja so se udeležili skakači ra-teške Ilirije, SK Dovje-Mojstrane, SPD Javornika TK Skale in Bratstva z Jesenic. Skakalo je 12 tekmovalcev, in sicer 7 juniorjev in 5 senzorjev. Pri juniorjih je zlasti ugajal mladi Leon Bukovnik, za njim tudi Albert Brun med seniorji pa je še vedno stari »gad« Albin Jakopič, član kluba Dovje-Mojstrana. Favorit Zupan je imel precejšnjo smolo. Rezultati tega tekmovanja ki sta ga ocenjevala Janez Smo-lej in Drago Ažman, so bili naslednji: Seniorji: 1. Jakopič Albin (Dovje-Moj-strana) 144.7 (skoki 26 in 25.5 m). 2. Razinger Tone (Bratstvo) 135.2; 3. Knific Jože (Bratstvo) 121.8; 4. Pogačnik Tone (B.) 97. Juniorji: 1. Bukovnik Leon (B.) 145.9 (skoki 22 in 23.5 m); 2. Brun Albert (B.) 135.3; 3. Razinger Lojze (B.) 132; 4. Rožič Lojze (Ilirija-Rateče) 128.2; Kakor je torej videti, so večino prvih mest pobrali člani Bratstva, zlasti pri ju-niorjih. Rezultati kažejo, da Jeseničani v bodoče ne bodo prednjačili samo v tekih, temveč bodo važno vlogo igrali tudi v sko-' kih. ki so b
  • ja, HolandsKa, Italija, Švedska, Češkoslovaška, Madžarska, Finska, Latvija in Švica. Prvo plasirane države iz Lanskega tekmovanja, in sicer Kanada, Anglija, Češkoslovaška in Nemčija bodo ločene v skupinah, da se ne bodo srečale takoj v prvih tekmah, temveč bo vsaka igrala v drugi skupini. Žrebanje bo 21. januarja v Bruslju. Kanado, večkratnega svetovnega prvaka bo na svetovnem prvenstvu zastopal »Smo-ke—Eaters«, ki je že prispel v Evropo. Kanadčani so takoj pokazali svojo veliko kvaliteto, saj so v Haagu porazili izbrano moštvo v Evropi stalno gostujočih Kanadčanov s 4:1 (1:0, 2:1, 1:0). Pokazal; so naravnost vzoren hokej in zato velja Kanada tudi letos za favorita Na povratku iz Zagreba, kjer je madžarski nogometni prvak Ferencvaros doživel v tekmi s Hašikom katastrofalen poraz (1:5), so se Madžari ustavili še v Borovu in zmagali nad tamkajšnjo enajstorico Bate s 7:0 (3:0). Ta zmaga pa niti malo ni popravila poraznega vtisa, ki so ga zapustili v Zagrebu, niti zabrisala hudih očitkov, s katerimi jih je sprejela madžarsko športna javnost. Predsednik mednarodne nogometne zveze (FIFE) Jules Rimet bo v prvih dneh februarja odpotoval v Južno Ameriko. Kakor zatrjujejo, je to potovanje predsednika FIFE v zvezi s prizadevanji južnoameriških držav, da bi izstopile iz mednarodne nogometne zveze. Torek, 27. XH 1938. kafcor jih je za leto 1944. In sicer prav gotovo bolj močnih, bolj sposobnih in bolj bogatih kakor smo mi... Mladinski tečaj TK Skale na RožcL T. K. Skala priredi te dni mladinski tečaj na Rožci ld ga bosta vodila znana tekmovalca v smuku Ciril Praček in Slavko Urbar. Drsališče SK Celja v mestnem parku bo v času šolskih počitnic urejeno in odprto. Šolsko mladino vabimo, da se pridno udejstvuje ln goji ta zdravi in lepi zimski šport. Tudi starejšim nudi drsanje mnogo razvedrila in zabave, zato vsi na gladko ledeno ploskev v mestni park! Brezplačne tečaje v drsanju bo priredila drsalna sekcija SK Celja letos na drsališču v mestnem parku. Vabimo dame in r-ospode, kakor tudi šolsko mladino, da se prijavijo v te tečaje, ki jih bo vodil strokovnjak. Prijave sprejema oskrbnik na drsališču. Naučite se drsanja ztfaj, ko se vam nudi tako ugodna prilika! Kako je na Jahorini? Društvo »Roma-nija« objpvlja, da je v Domu kralja Petra na Jahorini dovolj prostora za smučarje, da tam pre žive pravoslavne božične praznike. Rezerviranih je v tem domu zadostno število postelj. Danes je bila na Jahorini temperatura —12. Snega je 86 cm in še sneži." Kaže, da se bo polagoma zjasnilo. Športni drobiž Službene objave GZSP Verifikacija. Na seji uprave 20. t. m. sta bila verificirana tekmovalca Košir Jože za ASK Gorenjec in Pesjak Franc za TK Skalo, Jesenice. Verifikacijo so obnovili: Me-dja Franc. Knific Jože (oba SK Baistvo). Be::edičič Mirko. Dovjak Anton K'ein Bruno Prašek Vojteh Novak Jože. Urbar Slavko. Katmik Lojze (vsi TK Skala). — Zlet nodzveze. Vsem klubom in društvom sporočamo, da so priprave za naš izlet v polnem teku. Vse klube prosimo, naj nam javijo število udeležencev, da jim bomo mo-! gli preskrbeti prostore za bivanje — Prihodnja seja uprave bo v sredo dne 28. t m, na kai se opozarjajo vsi odborniki. Nogometna konferenca S-cd: preteklega tedna je bila v Ljubljani konferenca vseh nogometnih klubov, na kateri se je razpravljalo o stališču, ki naj ga : zavzamejo kluibi ljubljanskega nogometnega podsaveza glede vprašanja ustanovitve .samostojnega hrvatikega nogometnega saveza v Zagrebu, katera akcija je v zadnjih todnih dobila precej konkretno obliko. Po daljši razpravi so zastopniki klubov LNP sklenili izbrati poseben odibor, ki naj do Naročajte po pošti s jr^mz&i naših katalogov, ki Jih dobite brezplačno! "B 81 Najmodemejš čevlji, sivo-črno kombinirani, dvojni podplat ^ meline dlake, iz-redna kakovost, Kdo bo organiziral olimpiado 1944? Ameriški olimpijski odbor je na zadnji plenarni seji v Bostonu sklenil postaviti pri mednarodnem olimpijskem odboru v Lausanni kandidaturo za organiziranje XIII. modernih olimpijskih iger 1944. Ameriški olimpijski odbor ima namreč zagotovilo, da bo glavno mesto ameriške industrije ' Detroit prevzelo vse stroške te prireditve. Vse finančne skrbi bi torej za ameriško olimpiado prevzeli avtomobilski industrije! ki so že pripravili načrte za gradnjo olimpijskega stadiona za 100 000 gledalcev. V krogih olimpijskih oblastnikov pa tej kandidaturi ne pripisujejo mnogo Izgledov, ker so Američani imeli v režiji že predzadnjo olimpiado (X). v Los Angelesu ,pa tudi leta 1904. so bile olimpijske igre v St. Louisu v njihovi izvedbi. Največ izgledov imajo ne glede na ameriško ponudbo še zmerom Angleži, ki so tudi prej sprožili kandidaturo. London je najresnejši kandidat za izvedbo XIII olim piade vendar pa ni osamljen. Konkurenco ima v Italijanih, ki hočejo v čim krajšem času dobiti v roke organizacijo modemih olimpijskih iger, kar utemeljujejo predvsem s tem, da v Rimu še nikoli ni bilo olimpijske proslave, medtem ko je London Imel takšno prireditev natančno pred 30 leti. Pa še ni izčrpano število kandidatov velikih športnih držav za leto 1944! Tako se je oglasila tudi Lausanne, sedež mednarodnega olimpijskega odbora, da bi hotela proslaviti 501etnico osnova-nja modernih olimpijskih iger v kraju, kjer počiva truplo njihovega ustanovitelja barona Pierra de Conbertma. Tudi to švicarsko mesto bo Lomdonu zelo hud konkurent. V ostalem je treba pripomniti, da se tudi Japonci še niso popolnoma odrekli skorajšnjemu organiziranju olimpijskih iger v Tokiu. Japonski olimpijski odbor je prosil samo, naj se ta mandat zanj od-godi, ko bodo urejene razmere s Kitajsko. Srcer pa tudi južnoameriške države zelo gojijo športe in trošijo mnogo denarja za pošiljanje svojih izbrancev na evropske olimpijske igre ter zato upravičeno žele, da bi činipitj priredile olimpijske igre bodisi v Buenos Airesu aii v Rio de Janeiru. število kandidatov je tako skoraj vsak dan več:je. Za vseimi dozdaj omenjenimi ie odlašajo še Budimpešta. Varšava, Atene, Kairo ln še nekateri, ki bi \\ai radi priredili največjo športno prireditev na svetu. Pri nas smo imeli v teku letošnjega leta hude razprave o tam. ali smo športno že dovolj zreli, da bi lahko v 10 letih, torej leta 1948, prevzeli organiziranje modernih olimpijskih iger. Velik del poznavalcev razmer in strokovnjakov je bil soglasno mnenja, da smo se s takšnimi načrti vsekakor prenaglili, nekateri zagovorniki r. Sih j-portnih sposobnosti pa so še zmerom trobili v 6vej rog, češ da bo takrat pri nas za takšne namene vsega dovolj, čeprav je slednja verzija malo verjetna, bi tem prevročim pobomikom olimpijskih ambicij svetovali, naj pri priliki premislijo t :di to stran svojih načrtov. Kajti dames so lahko pre pri Sani, da kandidatov tudi leta 1948. ne bo nič manj, Vremenska poročila Uradna objava tujskoprometnih zvez Ljubljana in Maribor, SPD in JZSS z dne 26. decembra Kranjska gora 09. barometer se dviga, 70 pršiča, sankališče in drsališča uporabna; Bled: 07, tu in tam oblačno, 62 cm pršiča; Pokljuka: 013, senčno, 75 cm pršiča; Bohinj-Sv. Janez: 04, 10 cm pršiča na 60 podlage; Bohlnj-ZIatorog: 06, tu in tam oblačno, 20 cm pršiča na 75 cm podlage; Kcprna: 014, drobno medc, 10 cm pršiča na 90 podlage; Sodražica: 06, sončno, 4? cm pršiča; Gor tuše: 06, oblačno, 65 cm pršiča; (Številka z ničlo spredaj označuje temperaturo v stopinjah Celzija pod ničlo.) Novi grobovi Na Štefanovo je umrla na Cankarjevi cesti 10 v Celju v starosti 74 let po daljšem trpljenju ga. Josipina Vorbachova, mati učiteljice ge. Angele Sadarjeve v Celju in tašča g. Cirila Sadarja, tajnika Celjske mestne hranilnice. Rajnka je bila odločno narodna in srčno dobra žena ter je bila še prav posebno priljubljena med svojimi primorskimi rojaki. Pogreb bo v sredo ob 16. Iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Celju. — Umrla je v Celju ga. Evgenija Brinarjeva, soproga ravnatelja meščanske šole v Celju, pogreb bo v sredo 28. t. m. ob 15. uri iz mrtvaške veže na okoliškem pokopališču v Celju. — Na Kodeljevem v Ljubljani je preminila ga. Nežica Ažmanova, soproga vrtnarja in upravitelja graščine barona Codellija. Pogreb bo iz graščinske kapele danes ob 15. na pokopališčev Štepanji vasi. — Pokoj-nicam blag spomin, žalujočim naše soža/-lje! mosKe ain iiu-- --- g. . ženske dir 98. dvomi podplat ^ tople m pnietne | z a g r e b, II I c a * i 6 S 0 Ako blago ne bi ugajalo, gr zamenjamo ali vrnemo nakupni znesek! Dva klateža v rokah pravice Zagorje, 26. decembra Pred božičnimi prazniki radi pritiskajo na kljuke razni potrebni večkrat pa tudi nepotrebni delomrzneži, ki hočejo živeti na račun dobrosrčnih ljudi. V ponedeljek sta za miloščino prosila dva kakih 25 do 30 let stara moška, zraven pa oprezovaia, kako bi prišla do kake večje vsote. Oglasila sta se tudi vili ge. Mecilovškove, kjer je bil eden prav zgovoren, da mu je gospa postregla z jndjo. Njegov pajdaš je izrabil priliko, smuknil v sobo in že je imel v žepu 200 din, dvoje rokavic in robec. Kmalu sta izginila iz Zagorja in šla proti Lokam. 2e po poti sta obiskala več go-stTn in si prav dobro postregla, tako da sta prišla že precej vinjena v Rakarjevo gostilno, kjer f* a pa postala objestna in sta grozila celo gostilničarju. Po naključju je prišla mimo orožniška patrulja iz Zagorja in čula vpitje v gostilni. Ko s^a orožnika vstopila, sta zadovoljna ugotovila, da imata pred seboj 25!et-nega Jakiča Alojza lz novomeške okolice, ki so ga oblastva že dolgo zasledovala. Drugi je bil neki Konrad L. in je slučajno naletel na Jakiča, ki ga je povabil na skupno prosjačenje. Jakič je znan nasilnež ln Je okoli Mokronoga izvršil več tatvin, vendar se je vedno znal ogniti aretaciji. Z nekim Dc-bevcem sta snela Boga s križa in ga vr^la na neko njivo. Prebivalstvo je bilo tako razburjeno, da ju je samo zasledovalo, vendar sta oba srečno ušla ln jo mahnila proti Kumljansklm hribom. Orožnika sta Dapravila prav lep plen z JaMčem, ki sta ga drugi dan izročila sodišču v Mokronogu. Prozorno * neprozorna okna Neki londonski inženir je izumil novo proz o mo-n eprozorno steklo za okna, ki bo imelo še velik pomen. Imenoval ga je po-laroid. To steklo je prozorno, če gledaš z določene sferami- Če stopiš samo za korak strani, je & polaroidom napravljeno popolnoma »eprozorno. Novo tvorivo ni pomembno samo za odre in izložbe, temveč omogoča tudi avtomobilske svetilke, ki ne bodo slepile. Če so namreč žarometi vozov opremljeni s pola-roidnim steklom, ki teče v navpično smer, zaščitne šipe pri vozaču pa z vodoravnim polairoidom, ne more vozača slepiti noben avto, ki mu prihaja naproti. Kakor je razvidno iz imena samega, gre za pojave polarizacija. ANEKDOTA Angleški učenjak dr. Heyle, ld je bil napisal veliko »Koamografijo«, se je v bližini Oxforda nekoč izgubil v majhnem gozdu in nI našel prave poti domov. Slučajno je srečal služabnika svojega brata in vzkliknil: »Dobro, da vas srečam, John. Povejte mi, kod pridem v Oxford.« — »Seveda vam povem, toda kako je mogoče, da ste opisali ves svet, če se ne znajdete v tem malem gozdiču?« se je začudil služabnik. »JUTRO«, ponedeljska Izdaja ~ 4 Torek, 27. XIL 1938. Zmede zaradi snega Po Gorenjskem so avtobusi In avtomobili obtičali v visokem snegu — Vlaki so imeli velikanske zamude Radovljica, 26. decembra Ko Je v prvi polovici decembra deževalo, so se ljudje tolažili: »To gre na račun snega!« Kakor pa se je izkazalo v drugi polovici tekočega meseca so se zmotili. Ko je pričelo mesti, je hitelo in hitelo, da je bLo v nekaj urah snega na debelo. Od začetka, ko je padlo snega 20 cm in je nato malo ponehalo, so bili mnogi zadovoljni, češ: bo vsaj lep božič. Ko je pa pričelo spet frčati z neba, so postali ljudje že bolj zaskrbljeni. Edina tolažba jim je bila, da so se v lepi, dolgi jeseni preskrbeli z drvmi in steljo. Obupani so postajali, ko ni hotelo nehati, dasi je bila snežna odeja že presegala pol metra. V noči od petka na soboto pa je hvala Bogu le prenehalo. Ves čas hudega sneženja si ni nihče upal izpod strehe. Prav zaradi tega je bilo tem težje pretrgati ceste. Od vasi do vasi so držale le slabe pešpoti. Vsakdo je šel rajši peš, kakor da bi mučil konje. Nič dosti boljše ni bilo na glavnih cestah. Tam je sicer cesto pretrgal snežni plug, toda komaj je bila cesta očiščena, že jo je zapadel nov sneg. Kako močno je snežilo na Gorenjskem, najbolje pričajo avtomobili, ki so tičali in nekateri še tiče v snegu na veliki cesti. Ko je bil debelo snežno odejo pretrgal snežni plug, mu je sledil velik avtobus iz Ljubljane. Prišel pa je le do klanca pri podbrezjah. Tam je obtičal že v sredo in tičal do sobote. V teku treh dni se mu je pridružilo še pet drugih manjših tovarišev — osebnih avtomobilov, ki so skušali tu pa tam drug drugemu pomagati. V betinskem klancu pri Bledu so v petek in soboto dopoldne tičali trije avtomo- bili z Bleda. Pa tudi po drugih gorenjskih cestah so obstala v snegu težja motorna vozila. Prav tako otežkočen kakor promet z avtomobili je bil železniški promet. Marsikdo, ki se je bil že dolgo veselil, da bo prebil božične praznike v krogu svojih dragih, je nejevoljno stopical po železniški postaji in čakal na vlak, ki ni hotel in ni hotel priti. Tisti, ki so Imeli dolgo vožnjo, so obupavali sedeči v vlaku, ko ni bilo ne konca in kraja križanj, ki so jih neprestano povzročali zamujeni vlaki. Čakanja je postajalo obupno, ko vlaki, ki so postajali na postajah, zaradi poledice na tračnicah niso mogli speljati. V mnogih primerih so zamrznile zavore. Kljub temu, da je nehalo snežiti že v petek zvečer, pa zmede in zamude še v soboto niso prenehale. Tako so prišli potniki na postajo v Radovljico, ln čakali na brzi vlak, ki odhaja iz Radovljice nekaj minut pred osmo. železniški uslužbenec pa jih je razveselil z novico, da ima brzec še iz Nemčije 118 minut zamude. Bila je ura že deset, toda brzca še ni bilo. Ljudje so pričeli prihajati na osebni vlak, ki odhaja iz Radovljice malo pred pol enajsto. Pa tudi tega vlaka ni bilo do enajste. Omenjeni vlak je nato odpeljal vse potnike proti Ljubljani. Toda tudi to je bila vožnja posebne vrste. Na vsaki postaji, kjer so čakale velike množice ljudi, so bile zaradi križanj nove zamude, tako da so potniki, ki so čakali na vlak v Radovljici že ob osmih, dospeli v Ljubljano šele ob pol dveh popoldne. Tako zmedo je povzročil prvi letošnji sneg na Gorenjskem. e celjske občine Finančne težkoče pri regulaciji Savinje — Preureditev ceste na FoMah in Bregu — Elektrifikacija Medloga Celje, 26. decembra. Celjski mestni svet je imel v petek zvečer redno sejo, ki je trajala tri ure. Na dnevnem redu so bila poročila odborov. Finančni odb«r. Občina bo dala Delavskemu domu 400.000 din posojila. Meseni ©vet je dovolil Olepševalnemu in tujsko-prcmetnemu društvu 15.000 din, javni mesLni knjižnici pa 2.000 din izredne podpore. Tehnični razdelek sreskega načelstva je sporočil mestnemu poglavarstvu na zadevno intervencijo, da nima na razpolago dovolj sredstev za odstranjevanje blata, ki se nabira v velikih množinah ob hodnikih za pešce na državni cesti, ter za ureditev hodnika za pešce ob državni cesti od Sp. Hudinje do škofje vasi in za čiščenje cestišča. Zato bo mestna občina vnesla v prihodnji proračun 100.000 din kot prvi obrok za ureditev omenjenega hodnika za pešce. Mestno poglavarstvo bo pregledalo vsa zavarc-vanja mestne občine in stavilo mestnemu svetu predlog za eventualno spremembo zavarovanj. Proračun za kanalizacijo naselbine med cinkarno in Westnovo tovarno v Gaber ju Je prekoračen za 25.000 din. To postavko bo občina vnesla v prihodnji proračun. Občina bo podaljšala zakupno pogodbo s Savinjsko podružnico SPD za Celjsko kočo za eno leto. Občina bo podaljšala kanalizacijo v vzhodni podaljšek Stritarjeve ulice; proračun znaša 8.000 din. Celjskemu strelskemu okrožju je bila dovoljena podpora v znesku 500 din. Povečanje Mestnega zavetišča v Medlogu je iz finančnih razlogov odloženo. Občina bo za eno leto podaljšala najemno pogodbo z okrožnim in sreskim sodiščem, občina pa ne prevzame odgovornosti za nesreče, ki bi se zgodile v Grofiji, ki je v zelo slabem stanju in kjer je nastanjeno okrožno sodišče. Kakor se čuje, je državna uprava pripravljena prevzeti plačevanje osebnih izdatkov za predstojništvo mestne policije v Celju. Mestna občina bi v tem primeru krila samo materialne izdatke. Mestni svet je odobril kolavdacijski zapisnik za regulacijo Savinje v tretji etapi, obračun režijskih streekov za nadziranje regulacijskih del in stroškovnik za izdelavo projektov za regulacijo Savinje od Košnice do promenadne brvi pri mestnem parku. Stroški znašajo 202.9j9.77 din; polovico bo krila mestna občina. Ker je letos docela izostal državni prispevek za regulacijo Savinje, bodo lanska uprava, mestna občina in sreski cestni odbor v Celju, ki tudi prispevajo k stroškom za regulacijo Savinje, hudo obremenjeni. Zato bo občina ukrenila vse, da izposluje nujno potrebni državni prispevek. Mestni svet je odobril obračun mestnega gospodarstva za proračunsko leto 1937/38. V tem letu so znašali izdatki 16,228.814.40 din, dohodki I7.O77.OO0.76 din,, prebitka je bilo torej 848.191.36 din. Terjatve mestne občine so Počasi pride vse na dan čez pol leta pojasnjena tatvina zlatnine — Prvo sled je dal krošnjar, ki je prodajal ukradeno verižico T- Polšnik, 26. decembra O kresu je opazila tukajšnja posestnica Lebnova Angela, da ji je nekdo ukradel škatlo z najrazličnejšimi dragocenostmi, ki so jih Lebnovi čuvali kot družinski zaklad. Posestnica je zasumila, da ji je dragocenosti izmaknil posestnik Tone Laznik, ki se je mudil takrat po čudnih okoliščinah pri hiši. Tisti dan so imeli na Polšniku domač praznik in se je zbralo precej okoličanov v vasi. Med njimi je bil tudi posestnik Laznik, ki se je tako nabral vinske kapljice, da ga niso mogli spraviti s Polšnika domov v uro oddaljeno vas. Njegovi prijatelji so zaprosili Lebnovo gospodinjo za dovoljenje, da bi se Laznik prespal v Lebnovi hiši in se nato trezen vrnil domov. Gospodinja je seveda ustregla prošnji svojih znancev. Lazniku so pripravili ležišče kar na klopi ob peči. Mož je bil tako nadelan, da je smrčal vso noč kakor polh. Gospodinja je naslednje jutro že pospravila sobo, a gost je še vedno spal. Bilo je proti osmim, ko ie morala v trgovino. Odprla je skrinjo in vzela lz škatle denar. Nato je škatlo spet ponudil svoje blago. Med drugim ji je tudi pokazal zlato žensko verižico. Lebnova je ob natančnejšem pregledu videla, da je imela v rokah svojo verižico, ki je bila samo nekoliko predelana. »Od kod imate to verižico?«, je vprašala gospodinja. Popotni mož s krošnjo je povedal, da je kupil verižico od nekega kmeta v uro hoda oddaljeni vasi. Po natančnejšem izpraševanju je doznala Lebnova, da mu je prodal verižico kmet Tone Laznik. Krošnjar pa je tudi povedal, da ima Laznik še nekaj podobnega zlatega okrasja na prodaj. Zdaj je bilo posestnici vse jasno. Stopila je k tukajšnjim orožnikom in je komandirju g. Serdareviču povedala vso zagonetno zgodbo. Brž se je odpravila k Lazniku orožniška patrulja in moža zaslišala. Vendar se je možak tako spretno Izmikal, da mu ni bilo mogoče priti do živega Zanikal je svojo krivdo, in ker je medtem krošnjar šel iz naših krajev, je bilo res težavno nastopiti proti uglednemu možu. Zdaj so začeli orožniki slediti krošnjarja. Ko je to izvedel Tone Laznik, je spoznal, da bo le prišlo na dan, kar je zagrešil. Dan nato je stopil v Polšnik in ves skrušen priznal svoj greh. Izgovarjal pa se je, da je bil na usodno kresno noč tako nadelan, da se ni zavedal, da jim je odnesel škatlo z zlatnino. Sram ga je bilo, da bi ga imeli za tatu. Pol leta je skrival zlatnino. Medtem je dal eno izmed verižic predelati in jo je nato prodaL Tako je prišel na dan zdaj o božiču njegov greh, storjen v nerodni kresni noči. Z zapleteno zgodbo pa se bodo zdaj pečala oblastva. rablja način razdelitve na 2 taksna pasova po banovinah, in sicer: Prvi pas obsega dravsko, savsko, primorsko in vrbasko banovino, drugi pa vse ostale banovine ter področje uprave mesta Beograda. Po tem odloku pripadajo po novem nekateri kraji, ki so boli prej v drugem pasu, v prvi pas, in obratno. Za veliko število mest je ostala taksa nespremenjena. Dragocenost v *a ko vrst no £lat< < upu Je pr najvišji* CERNE — juvellr ni ni lana vVoirnva m Nenadna smrt starega šolnika Sredi božičnega veselja je izdihnil zadet od kapi Kamnik, 26. decembra. Na sveti večer je preminil zadet od kapi šolski upravitelj v p. g. Edvard Jevnikar. Čeprav je štel že 76 let, je bil še zmerom vesele narave. Tudi na sveti večer je bil prav vesel med svojci in pač ni slutil, da je ta večer njegov poslednji Kmalu po polnoči mu je postalo slabo in v nekaj trenutkih je izdihnil zadet od srčne kapi. Pokojnik je bil po rodu Ljubljančan, rojen 1 1862. Tu je tudi dokončal učiteljske študije 1. 1885 Ker tedaj ni bilo lahko dobiti učiteljske službe na bivšem Kranjskem, a še bolj zavoljo tega, ker so bile učiteljske plače tedaj mizerne, je zaprosil za mesto na Koroškem ln je potem služboval po raznih slovenskih in nemških krajih. Ob prevratu je moral prestati kot Slovenec mnogo šikan in ponižanja, preden je prišel v Jugoslavijo in dobil mesto šolskega upravitelja pri Novi Slilti, blizu Gornjega grada, kjer je ostal do upokojitve 1 1924. Nato se je . stalno naselil kot upokojenec v Kamniku, ki mu je prirasel k srcu že v mladih letih. Bil je zgleden šolnik, ljubezniv družabnik in zvest stanovski tovariš. Kot napreden mož je bil stalen naročnik naših naprednih časopisov. Bodi mu ohranjen blag spomin, a njegovim svojcem naše iskreno sožalje. V Slovenjem Gradcu občutno primanjkuje delavskih stanovanj znašale ob zaključku tega proračunskega leta 1,358.665.20 din, vsa aktiva občine 35,887.381.51, vsa pasiva 16,750.487-84 din (mea temi posojila 15,574.780.56 din), čisto premoženje pa 19,136 893.67 din. Mestno zavetišče je imelo 512.201.25 izdatkov in ravno toliko dohodkov. Proračunski osnutek za 1939/40 bo še predelan, davščine pa ne bodo povišane. Gradbeni odb»r. Pravilnik za izvajanje regulacije mesta Celja bo izdelan na osnovi zadevnega pravilnika mariborske občine. V zvezi z regulacijo Savinje bodo uredili banovinsOto cesto na Polulah in Bregu tako, da jo bo lahko mogoče pozneje razširiti na JO m in jo obdati z dvema 2 m širokima hodnikoma za pešce. Zaenkrat bodo napravili 2 m širok hodnik za pešce ob banovinski cesti na Polulah, ki jo sedaj preurejujejo. Mestno poglavar stvo bo interveniralo ,da se pospeši izdelava načrtov za nujno potrebno modernizacijo državne ceste Žalec — Celje —Višnja vas. Občina bo zaradi pomanjkanja kreditov samo za silo uredila cesto od vile Jasne na Ostrcžneim proti Lopati. Interesenti so odstopili občini brezplačno zemljišče za dovozno cesto k novemu pol-stabilnemu mostu čez Voglajno blizu kemične tovarne v Gaber ju. Pravni odbor. Prošnjo trgovca Friderika Loefflerja v Celju za zagotovitev sprejema v članstvo mestne občine je mestni svet odklonil. Občina bo opozorila policijo, da prepreči razgrajanje v vinotočih. Mestni svet ne bo ustanovil posebnega odseka za fasade in reklame, pač pa bo gradbeni odbor posvečal fasadam in reklamam posebno pozornost. Gospodarski odbor. Občina bo dala posuti cesto v ncvi naselbini v Zavodni. Občina bo prodala stavbne parcele ge. Ruži Trankolovi pri Mestnem zavetišču v Medlogu, gg. Učaku in Lenarčiču pa pri Sp. Lanovžu. Hrastov les za gradnjo polsta-bilnega mostu čez Voglajino v Gaberju bo dobavila tvrdka Sodin v Celju za 40,211.58 din. Odbor za ©bčinSka podjetja. Mestna elektrarna bo dobavila g. Melhiorju Joštu tok za pogon njegovega mlina v Medlogu po znatno znižani tarifi. Občina bo izvedla elektrifikacijo Medloga in hiš med Bab-nim in Medlogcm. Interesenti bodo morali prispevati za priključek na električno omrežje po 400 din in brezplačno preskrbeti dovoljenja za postavitev drogov za električni vod. Interesenti, ki so znatno oddaljeni od glavnega voda, bodo morali plačati vse stroške za napeljavo. Na cesti med žimniakovim marofom in železniško progo v Zavodni bo elektrarna namestila javno svetilko. Občina bo podalj- j šala vodovod v Stritarjevo ulico, v podaljšek Stritarjeve ulice pri Koprivnici in do hiše g. Frajleta v Ipavčevi ulici z možnostjo podaljšanja vodovoda na Lavo. Slovenj Gradec, 26. decembra Že vsa povojna leta vlada v Slovenjem Gradcu veliko pomanjkanje stanovanj, kar je doslej najbolj občutilo uradništvo, ki je prav pogosto moralo pustiti zavoljo tega svoje družine v prejšnjem službenem mestu in živeti ločeno od družine. Spričo zasebne gradbene delovnosti je bilo v tem letu odpravljeno to zlo. Vendar pa vsa povojna leta ni bilo nič storjeno za naše delavstvo, ki mora zaradi pomanjkanja primernih stanovanjskih prostorov prebivati v zatohlih luknjah. V zadnjih letih se v našem mestu in okolici naglo širi industrija in poslednji je čas, da pristopijo odločujoči činitelji k rešitvi tega tako perečega vprašanja V IX. poglavju uredbe o posredovanju nezaposlenih delavcev, ki je bila izdana letos, je iz- Prodam Beseda 1 din. davek 3 din. za šllro aH dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Počen« .m tu 2000 parov snežk ste v io 36 drn 39 iiev 37-38 im 4S Stev 39- -40 din 55 Uk »Tretorti. -»nezte zi dc 30*/« popust Trgovci popust Veletrgovina • čevlji AUSKSANDEH OBLAl ■5v Petra c- 18 tel 24 3S 362-6 Smuči in sanke naibolii« dobite pri izdelo valcu Faifariu, Liubliana, Trnovska 2$. tel. 54 10. }2126-6 Razno Beseda 1 din, dav»k 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. TEGA NE MORE NIKDO Poljubne najnovejše plošče samo po Din 30 — Razen tega vzamemo tudi stare V račun IŠČITE SEZNAM reono govora o gradnji delavskih stano-| vanj s pomočjo in preko borze dela. Tu je določeno, da se smejo uporabiti sredstva rezervnih skladov javnih borz dela za gradnjo delavskih stanovanj, ki jih pa morajo graditi posamezne občine. Uprave za posredovanje dela smejo dovoljevati takim i občinam potrebna posojila. Ker je ta uredba nova in doslej še niso vnesene te postavke v proračun naše občine, pozivamo občinsko upravo, da se obrne na borzo dela s prošnjo za tako posojilo, s katerim bi zidala delavsika stanovanja. Sredstva za ta namen se bodo letos prvič določala in stavila v proračun in prav zaradi tega je zdaj skrajni čas. da občina zaprosi za to posojilo. Upamo, da bo občinska uprava ustregla upravičenim željam našega delavstva. o s p e b o v en oglas t »JUTRU« Od Vas je odvisno, da imate obleko vedno bot novo ^ato jo pustit« redno kemično čist t ti &ii barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-8 fralnics — Svetlo'-katm<» K Prvovrstni trboveli s bi PREMOG brez prahu, koks. suha drva oad) I.Pogačnik« ! BOHORIČEVA 6, ' Telet 20-59 ISERIRAJ V „ JUTRU"! Spominska proslava ob 20 letnici Cankarjeve smrti Krško, 26. decembra Cankarjeva proslava^ ki jo je priredil te dni Sokol, spada med najlepše sokolske kulturne prireditve v Krakem. Proslavo je otvo-rila agilna društvena prosvetarka s. Skerle-tova. Člani in prijatelji sokolstva so odnesli s tega večera neizbrisen vtisk o Ivanu Cankarju, tem velikem sinu nase zemlje, ki nam ga je odlično orisal predavatelj prof. g. Kolar. Kolarjev govor je prodiral v globine src in užigal iskrena čustva za velikega moža. S koliko silo je zajela predavateljeva beseda poslušalce, je pokazalo ob koncu go- vora veliko odobravanje, odličnega predavatelja prof. g. Kolarja želimo še cesto videti v svoji sredi. Lepo so podali recitacije su Ivanka Bizja-kova in brata Badalič in Cesnik. K umetniški ubranosti večera je mnogo prijKimogel tudi priznani sokolski orkester pod vodstvom br. Pfeiferja, brez katerega si naših prireditvenih večerov sploh misliti več ne moremo. Pohvaliti moramo tudi zelo okusno okrasitev odra, ki sta jo izvršili sestri Jurkova in Škerletova. Najdba neznane mrtve ženske St. Janž na Dr. polju, 26. decembra. Pri brodu čez Dravo med Rošnjo in Loko v občini St. Janž na Dravskem polju so našli od 50 do 55 let staro mrtvo žensko, ki ni imela pri sebi nikak h dokumentov niti monograma na obleki. O kakih znakih nasilja ni govora, pač pa se domneva, da je najdenka oslabela in za-radi hudega mraza zmrznila. Neznanka je i bila srednje močne postave ln sivih las. Na prstancu desne roke je imela zlat poročni prstan. Oblečena je bila kot kmečka žena, vendar pa čedno in sicer v kratek porhantast jopič in v krilo rjave barve z belimi križci. Prišla je menda iz Slovenskih goric ter se je najbrž mislila prepeljati z brodom preko Drave. položila na svoje mesto, zaprla skrinjo in šla na vas. Močno pa se je začudila gospodinja, ko se je vrnila domov in ni prenočevalca več našla v hiši. Pa si je kmalu našla odgovor: Toneta je bilo sram, ker se ga je prejšnji večer preveč naluckal, zato jo je rajši od-kuril brez slovesa domov. Tisti dan ni gospodinja niti pomislila na kako nerodnost, ki bi jo morda storil Tone. Sele naslednji dan, ko je spet imela nekaj posla v skrinji, je prestrašena opazila, da ji je nekdo odnesel škatlo, v kateri je imela pat zlatih prstanov, dva poročna prstana, zlato žensko verižico, srebrno verižico, zlate uhane, nekaj denarja in razne druge rečL Tako mimogrede ji je v glavo šinila misel, da bi utegnil biti tat Laznik, ki je bil prejšnji dan sam v sobi. Pa je gospodinja sama podvomila v to misel, saj je Tone petičen mož, ki mu ne bi bilo treba stegniti rok po tuji lastnini. Svoje sumnje si ni upala nikomur izdati, ker se je bala, da je ne bi Tone Laznik potem tožil zaradi obrekovanja. Vse doslej je skrivala gospodinja svoj sum. Za praznike se je pojavil popotni krošnjar, ki je prišel po naključju tudi k Lebnovi In ji Lepa bmčnica ptuj- I skih cirilmeto&arjev Ptuj, 26. decembra. Med najaeilnejšimi društvi v Ptuju sta podružnici Družbe sv. Cirila in Metoda, moška in ženska, ki ob vsaki priliki po-kažeta svojo človekoljubnost in budita v mladini gorečo ljubezen do svojega naroda in do domov'ne. Kakor vsako leto sta tudi letos priredili najmlajšim in najpotrebnejšim lepo bo*ičnico. Spored letošnje, ki se je vršila pred dnevi v Mladiki, je bil zelo pester. Predsedn:k moške podružnice je pozdravil navzočne goste in mladino, želel .um vesel božič, obenem pa se je zahvalil vsem plemenitim darovalcem za darila s katerimi so omogočili družbi, da je lahko tudi letos prired'la bo*ičnico. Nato je društveni tainik govoril mladini o ljubezni do naroda; prikazal ji je v lepih besedah dolžnosti, katere ima vsak do svojeea mats-rinskeea jezika in do svoje lepe domovine Po tain'kovem govoru so nastooli msli ha-mor.;karii in mladinki pevski zbor pod vodstvom e. B*še. Vse točke so prav ljnbVo irvedii in bili deležni zahvale prisotnih 5?ied41e so še dekiamac'ie, nato pa so no d ok-a«enim božičnim drevescem razdelili koristna bo^č^a darila. Obdanjva-r'h ie b"o okrog 300 otrok 'z me=ta ln iz oko"ce. M1ad'm bo ta prired;tev ostala v hvaležnem soomimi do človekoljubne Družbe sv. Cirila in Metoda. kratkim v Zagorju, je izvršila več tatvin, nato pa izginila neznano kam. Potepinka je ukradla v rudniški restavraciji eno žensko obleko in eno pred hišo rudniških poduradnikov. V uradniški hiši je vzela izpred kuhinjskih vrat par nizkih čevljev in snežke. Ravniharjevi Frančiški iz Izlak je zmaknila pozlačeno uro in zapestnico. Najbrže je pri tem obisku zagorske doline izvršila še več tatvin, ki pa doslej še niso bile prijavljene. Naši orožniki upajo, da jo bodo kmalu imeli. Strojni risar IŠČEMO veščega ln urnega risarja strojne stroke. — Ponudbe na Rudarsko U druženje Talionica, Caprag. SCISI2AaJA" Objave Božične počitnice do vštetega 9. januarja. Kraljevska banska uprava razglaša, da so po brzojavno sporočenem odloku ministrstva prosvete božične počitnice vdrejene na čas od 24. decembra do vštetega 9. januarja. Taksiranje telefonskih razgovorov s Švico. Z odlokom poštnega ministra, je sklenjeno, da se za taksiranje telefonskih razgovorov s Švico od 1. januar L 1939. upo- „Morana" daje večno mladost in lepoto Za ženo od 40 let naprej hormon aktiv din 60.— vrača ženi aktivnost tn mladost, za žene od 30—40 let hormon mišje žleze, dio 50.—, za žene od 18 30 let vitamin krem visoke gorja dir 40.—, lesni normon krem za nagubano ln suho kožo din 50.— Vitamin krem za suho tn občutljive kožo, podloga pudra din 30.—. Lišaj Krem odstranjuje vsakovrstne lišaje. din 50.— Specijalni krem odpravlja izpuščaje, mozolje, rdeče ln modre madeže din 50.—. Krem proti soncu odstranjuje vsa Kovrstne pege ln madeže din 50.— Rdečilo v vseh nljansab za ustna ln Uca din 20.—. Puder v vseh nljansah, škatlica din 25.—. Pošiljamo po povzetju. »MOR AN A« — SPLIT Strokovne nasvete za odstranjevanje vseh nevšečnosti dajemo brezplačno V globoki žalosti naznanjam vsem sorodnikom ln znancem žalostno vest, da je po mukepolnem trpljenju, previdena s sv. zakramenti, umrla moja ljubljena soproga, gospa Nevarna prijateljica tujega blaga Zagorje, 26. decembra. Orožniki zasledujejo 35 letno Ano 2it-nikovo, pristojno v ljubljansko okolico. Ana, ki ima štiir nezakonske otroke, je srednje postave, obraz ima podolgast in lase kostanjeve. Nosi siv moški jopič in po navadi vodi s seboj okrog 12 let starega otroka Drži se največ okoli Trojan, kjer so tudi njeni trije otroci. Ko je bila pred NEŽICA AŽMAN SOPROGA VRTNARJA IN UPRAVITELJA GRAŠČINE BARONA CODELLLJA Pogreb drage pokojnice bo lz graščinske kapele na Kodeljevem dne 27. decembra ob pol 15. uri na pokopališče v štepanji vasi. Ljubljana, grad Kodeljevo, 26. decembra 1938. žalujoči soprog IVAN AŽMAN in ostalo sorodstvo. Pogrebni uvod Ga. Je k Ivan Liubliana l iz sličuik jw ------- -i--- ' "Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vol v Ljubljani,