Uhaja
{etrtek po I. In 15. v mesecu. Ceni mu |t I K 60 v na leto, (ia Nemfljo 2 K 8 v, Ameriko In druge tuje driave 2 K 60 v). — Spisi In dopisi se pošiljajo: Uredništva .Domoljub«', L|ubljana, Seme-pilite ulice II. 2, narofnina, reklamacij In Imtrall p«: Upravnlitvu .Domoljuba' Ljubljani, Kopitarjev« ulice »t 2.
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO.
InieratI m sprejemajo po sledečih cenah- Enostopna pelnvrsta fieslina .Domo-Ijubove' Širine. 34 mm) slane u enkrat 30 v Ce i« tiska dvakral 26 v. te se tiska trikrat 24 ». Prt večkratnem objavljenju znaten popust — Reklamne notlcc navadna garmondvrsta 60 v. .........m.
Čekovni promet poStno ■ hranilnitnega urada ti. 824.797 m#e«*>#«nntm
M 19.
0 Ljubljani, dn£ 5. oktobra 1905.
Leto xum.
Heinu v slouo!
Hein jc šel. Na Dunaju so končno vendarle spoznali, da ž njim na Kranjskem nič ne opravijo; zato so mu dali drugo službo. Ž njim so prestavili tudi njegovega namestnika, zagrizeno liberalnega grofa Šafgoča.
a nova moža je poklical cesar, da bosta prva uradnika v kranjski deželi; za predsednika dr. Švarca iz Trsta, in za njegovega namestnika grofa Korin-skega, rojenega Ljubljančana, z Dunaja. kjer je bil dozdaj v službi.
Ilein je bil po svoji rodovini in vzgoji nemško-liberalnega mišljenja. Zc kolt okrajni glavar v Mariboru je bil man kot nasprotnik duhovščine 'n Slovencev. Ker je bil njegov oče svoj čas minister, mu je sin hitro Plezal po uradniški lestvi. Leta 18*2. so g-a dali na Kranjsko. Njegovo imenovanje je jasen dokaz, kako se dunajski ministri norčujejo iz našega ljudstva. Rajni ministrski predsednik Jaafte, ki ga je spravil v našo deželo, je rajnemu poslancu Klunu zbad-[Jivo zaničljivo rekel: „Kajne, s tem bodo pa Nemci zadovoljni!" Za dunajsko vlado je pač vse pomenjala Peščica kranjskih Nemcev, Slovencu Pa niso pripisovali druge vrednosti, nego da je dober za hlapca ali kravjo
deklo. V tem duhu je vladal Hein. Z vso silo se je vrgel na to, da bi dal Nemcem kaj več veljave. Zato je hotel najprej kmečke poslance pripraviti do tega, da bi se zvezali z nemškimi grajščaki. Tako predrzni so bili on in njegovi nemški prijatelji, da so predlagali katoliški stranki, naj v deželni zbor voli v kmečkih dolenjskih občinah Nemca barona Berga, v Ivjubljani pa tudi dva Nemca, češ potem pojdemo skupaj proti slovenskim liberalcem, dr. Tavčarju, Hribarju in njuni gardi. Katoliška stranka je to ponudbo kratko malo odbila; da bi za strankarsko korist izdala svoj narod, k temu je ni pripravila nobena reč, tudi Heinova sladkobesednost ne. Ko ni pri nas nič opravil, je šel k dr. Tavčarju. Ta je segel z obema rokama po ponudeni zvezi z Nemci in naredila se je tista ostudna kompanija, pri kateri liberalni poslanci potiskajo v potu svojega obraza zgurani nemški voz proti ogromni slovenski večini naše dežele. Tavčar in odpadnik Sve-gelj sta se vzela. Hein ju je poročil. Od tega časa je Hein silno nagajal kmečkim poslancem. V deželnem zboru jih je le zbadal in z viška, zaničljivo govoril o njih.
Ljudstva našega ni poznal, ne cenil. Najhujši proti ljudstvu so trišno pečeni baroni. Heinov oče je dobil
baronsko ime — menda izvira iz judovske rodovine — in tak baron mora seveda zaničevati priprosto ljudstvo. Državni poslanci so imeli veliko prilike čutiti IJeinovo nagajanje. Kar so sprožili na Dunaju, je imelo v Ljubljani ovire. Z Dunaja je vlada prašala Heina; ta je pa zaviral in nagajal. Kmetijstvo na Kranjskem ni dobilo tega od države, kar dr uge dežele; obrtnik tudi ne. Upiral seje strokovnemu šolstvu; obrtne šole niso mogle naprej; za kmetijsko izobrazbo se ni nič storilo Zadružništvu je metala vlada polena pod noge. Bili so silno žalostni časi. Hein je nazadnje, ko je videl, da v deželi nima nič veljave, izkušal dobiti učitelje na svojo stran. Učitelji, dasi po večini liberalci, so pa vendar spoznali, da jih Hein samo zlorablja. Ko bi jim bil res naklonjen, bi bil lahko zanje kaj storil do leta 1901. Tako je pa pričel tiščati z zvišanjem plač šele, ko seje pričela obštrukcija.
Nazadnje naj še omenjamo, kako je Hein „ljubil" duhovščino. Že rajni kardinal Missia je imel silno trpeti od njega, še več pa naš preblagi sedanji ljubljanski škof. Nagajal je, kjer je le mogel, na Dunaju črnil, kar se je dalo. Bile so za cerkveno oblast neznosne razmere.
Ce se je kak liberalec upiral ka-
kemu duhovniku, pa so dosegli liberalni poslanci pri Heinu, da ga n' dovolil inštalirati za župnika. Napredovala ni naša dežela pod Heinom, pač pa je po njegovi dobroti, često proti volji občinskih odborov, narastlo število šnopsarij. Te ga bodo slavile.
Zdaj gre! Naukov nam pa zapušča njegova vlada dovolj. (Jorje nam ko bi ne imeli vestnih poslancev. (lorje nam, ko bi ne bilo zborov, kjer morejo zastopniki ljudstva odkrito napasti tudi višje uradnike! Kaj bi delali ti ljudje, ko bi ne imeli ljudskega nadzorstva! Doli po Notranjskem in Dolenjskem vedno vpijejo: Obstrukcija zavira, da nimamo vodovoda. da se ne dela ta ali ona cesta. Ti ljudje naj pomislijo, kaj je več: ali vreči orožje v kot za kako majhno pridobitev in pri tem pripustiti ogromno zvišanje deželnih doklad, ali pa bojevati se proti največji oviri vsakega napredka?
Heini so v naši deželi zavedno nemogoči. To je zasluga katoliško-narodnih poslancev. Proti ljudstvu s e n e sme vladat i. Ta nauk je vklesan na nagrobnem spomeniku I leinovega predsedovanja.
Kaj bo zdaj? O tem bo govorila prihodnjost, Mi ne vemo o novem predsedniku nič slabega, pa tudi ne mnogo dobrega Po njegovih delih ga bomo sodili. Če bo branil pravico in podpiral svobodni razvoj in napredek našega ljudstva, ga bomo imeli radi. če ne — bo drugače. Na vsak način pa velja to le: Predsedniki odhajajo, dežela ostane: ostane pa tudi značajnost našega ljudstva in poštena odkritosrčnost in pogum njegovih zastopnikov!
»Notranjec" se je pokazal.
Ko smo brali v prvi štev. Notranjca njegov program, mislili smo si v prvem hipu, da bo samo gospodarski list. Ali, ker živimo sedaj v dobi Prešernovega izrabljevanja, rekli smo, da bo Notranjec
„učil: gosence kaj na repo varje, kak prideluje se krompir najbolji; kak6 odpravljajo se ovcam garje, preganjajo ušivim glavam gnjide, loviti miš' učil bo gospodarje in mlekO| da i z poriv ne vjide."
Tako sme si mislili v prvem hipu. — Toda, kmalu smo spoznali, da namerava nadomestovati zamrlega ^Rodoljuba" in re Sevati propadajoči liberalizem na Notranj- !
skeni. To smo tudi napovedali svojim brav-cem v „Domoljubu*. — Res, dolgo se je varoval udariti p« duhovnikih in po njihovem delu; prizanašal je škofu, dasi tudi ga je srbelo posnemati svojega očeta .Slov. Narod". Molčal je, ker se mu je zdelo, da bo tako vjel več naročnikov, le tupatam je namignil, da je ustanovljen za liberalce, ko je prezirljivo omenil sedaj dr. Žitnika, sedaj dr. Kreka ali Drobniča. Tako je mislil v kalnem ribariti, kakor pravimo. — Sedaj je pa uvidel, da mu sama mlekarska politika ne pridobiva naročnikov; videl je, da se kmetje smejejo, ako jih učijo kmetijstva študentje, ki svoje članke prepisujejo iz knjig, ki niso prav nič prilagodene notranjskemu svetu; spoznal je, da, čimbJj se ponuja ljudem, tem manj je naročnikov; zato je sklenil zadnje sredstvo: pokazati odločno barvo liberalno. — Bila je pa tudi res lepa prilika. Prešernov spomenik ni všeč klerikalcem! Grozno! I)a morejo še biti na svetu ljudje, ki nočejo gledati razgaljenih bab? In taki ljudje, da bi bili na Kranjskem! To ni šlo »Notranjcu" v glavo. Saj je .Narod" tudi bud na te klerikalce, torej po njih! In tako imate, cenjeni čitatelji „Domoljubovi", prvo v resnici liberalno „Notranjčevo" številko, ki pa v svoji umazanosti, pa tudi v svoji neumnosti prav nič ne zaostaja za .Narodom". — Kakor je navada vseh liberalcev, tako je tudi „Notranjec" do skrajnosti prevzeten, tako prevzeten, da se gnjusi njegova prevzttnost vsakemu poštenemu in izobraženemu človeku. V tej neznosni prevzetnosti zapiše stavek: .Klerikalce na Slovenskem že dolgo boli, da noben pošten in izobražen človek ni na njihovi strani." Tako? Nobeden ni na naši strani? Zakaj se pa tako potite in pebate po hišah, pa še ne morete izpečati tistih borih številk svojega „Notranjcafc ? Nobeden ni na naši strani? Zakaj pa tako hitite zabavljati čez klerikalce, če jih ni! Saj vendar povsod vidite klerikalca. Če le štirje kje vkup sede, pa že govorite o štiriperesni klerikalni deteljici. Če le kak uradnik drugače naredi, kakor želite, pa tožite, da je postal klerikalec oni, ki je bil vaše gore list! Kako smešno bahavi so! — Govori o značaj nos t i. Ko bi se nam ljubilo, peli bi lepo pesem o notranjskih, posebno postojnskih liberalnih značajnežih. Rečemo vam kar odkrito: Pri liberalcih je značajnost doma v toliko, kolikor jim nese. Za to svojo trditev pokličemo lahko na pričo vse notranjsko prebivalstvo revnejših slojev, in vse nam bo pritrdilo, da se je le po pomoči klerikalcev otreslo liberalnih oderuhov. Kaj pa postojnska draginja? To je značajnost, če sedaj pojete slavo slovanskim gostom, potem jih pa ode-rete, da je grozno! Liberalec, pa značajen? — Vzklikne: .Kakšni ljudje bodo tisti, ki
ne smej« imeti nikoli svojega mnenja j, prepričanja?" Ljubi revež, Maks Schiiber! Ali smete vi imeti svoje mnenje in prepr^ čanje ? Vi morate biti liberalec, čeprav 0 liberalizmu toliko razumete, kakor medved na tiskarski stroj. Če bi ne bili sedaj |j. beralec, kje bi bil vaš kruhek! Kakšen j« torej tisti človek, ki ne sme imeti svojep mnenja in prepričanja? — Kakor je pa jjj,. ralec bahav in domišljav, tako je tudi tt-umen. Če kakemu liberalcu ta izraz ni všeč, naj prime za ušesa .Notranjca*. Od Ponciji do Pilata hodijo že več let postojnski občinski možje, da bi dobili vojaštvo v p0 stojno. Ko so bili tu generali, pripravili st jim slovesni vsprejem, priredili njim na čast koncert, občinski odbor jih je pa šel prosit za vojaštvo, ker to nese. Sedaj se p razhudi „Notranjec" nad ljubljanskim gen«, ralom, ker se je udeležil odkritja zavedo?. Ti ljuba neumnost! Knkrat ležiš na trebuhu, enkrat se pa kot žaba napihuješ! — Naj bo dovolj! ^Notranjec" pozivlje h koncu, najse vsi posvetnjaki združijo, da zatrejo črno golazen. Mi tudi pozovemo vse poštene in značajne može, naj se združijo v nočno četo in vržejo iz hiš tega bahavega, prevzetnega in neumnega liberalnega „Netraoic>'.
Kotiček za o. p In p,
Kaj ne? Kako je bilo ' H u d a p e št i. bi radi vedeli! Izvrstno! Mesto je krasno is veliko, peš se nikamor ne pride zlepa, st je treba le voziti. Pa se lahko poceni,električna kar šviga sempatje. Slabega nisem k videl ne slišal cel teden: ne pijanca, nt upitja, ne krega. Pogledat sem bil ki celo socialdemokrate, ki so demonstrirali z> splošno in enako volilno pravico B.lo jil je okoli 60 000, gledalcev pa malo manj. P« nič vpitja, nič drenja, nič prepira. Le peli« in pa bande so vmes igrale.
Kaj pa Madžari? Kateri so bili ie kje po svetu, s tistimi se lahko pametno govori. Kateri pa ni bil nikdar z doma, tisti pa misli da je ves svet madžarski: sc v šoli tako učč.	*
Sicer pa nismo šli v Budapešto Majdi«" poslušat, ampak može, ki so p r i $ji vseh strani sveta se posvetov*: a-bi se človeštvo rešilo alkoholne, kt??e.
Kaj so rekli? Da, ko bi se d o kratko povedati! Šest dni smo posIuSali m se posvetovali, pa bilo je kratkočasno ob misijonu ali duhovnih vajah, sarto da nismo vmes pili alkohola, ampak le Vodo tn mleko. Izvrstno mleko! po 8 krajcarjev P«1 litra in je čez sto takih „oštarij" v Buda-pešti sam* od ene mlekarske zadruge.
Od pondeljka do nedelje vsak dan oi 9 do 12 ali 1, in popoldne od 3 do 5-6,
jn zvečer od 8 do 10 ure, same pridige in razgovori, kako je alkohol za nič. Blagor Tam,kiganepijete Ko bi ljudje samo vedeli, kako škoduje, še pogledali ga Be bi več, če bi bil še tako lepo rdeč ali zlat.
Tiskale se bodo debele bukve, ki bodo veljale šest kron, v tistih bo vse popisano, kar je bilo govorjenega.
Za danes le nekaj maleg* pa važnega: Zanaprej ne bodo samo fantje klicani med abstinente ampak tudi ženske in otroci. Meni se je sicer tudi že prej zdelo, da bi žt.nskara abstinenca prav koristila, pa so drugi rekli, pustimo ženske, saj niso take pijanke, in so že tako povsod zapisane. Zdaj ste pa tudi ženske poklicali! Prav ta starih ne bomo vabili Dekleta pa vse, in pa mlade žene. Ena gospa (so tudi ženske govorile) je tam ca shodu klicila gospo dičnam: same bodite trde abstinentke in za vezite se, da ne vzamete za moža drugač nega kot abstinenta!
Gospa dr Heleninsova nas je pa uiila, kako je treba male otroke v šoli učiti, da vedri kaj je alKohol, in k»ko škoduje duši in telesu. Ona tam doma v H.l-singf jrsu na Finskem po šolah otroke samo to uči. Rekla je, če tam vprašaš dvajsetletne fante, zakaj in odkedaj si abstinent, b i odgovoril: v šoli smo se to učili, in potem mi ni padlo v glavo, da bi ta strup pil. Učitelji so tam večinoma abitinentje, in kdor ni, ne pove rad, da ni.
Političen pregled.
Iz državnega zbora.
Poslanec dr. Susteršič je danes uložil v državnem zboru nujni predlog za uvedbo splošne in enake volilne pravice. Ta* predlog so uložili tudi Čehi. Poslanec Šuklje je vložil nujni predlog za podaljšanje dolenjske zeleznice, dalje jc vlo žil tudi nujni predlog proti naraščajočemu izseljevanju iz Dolenjske. Poslanec Žitnik je izročil glavnemu ravnateljstvu tobačnih tovarn na Dunaju prošnjo, v kateri prosi, da bi razveljavilo sklep ravnateljstva ljubljanske tobačne tovarne, s katerim se odpušča 11 delavcev in 20 delavk. Spomladi namreč je bilo sprejetih več novih delavcev, katere je pa sedaj na zimo, ko tudi poljedelec ne rabi več delavcev, gori imenovano ravnateljstvo odslovilo in to — brez zadostnega vzroka.
Adijo — Hajn pa Safgoč.
Pred kratkim je došla na Kranjsko že d*'go pričakovana vest, da so poslali dva velika nasprotnika ljudstva — Hajna in
Safgoča iz dežele. Hajn, bivši deželni predsednik kranjske dežele, dobi svoje mesto na Dunaju, Safgoč, ki je bil nekak namestnik H-jnov, pa gre v Trst, Lahe krotit.
Stalni obrtni odsek.
Stalni obitni odsek, ki je razpravljal zadnji čas o prestopkih in kaznih proti obitnemu redu, je dovršil 14. septembra prvo svojo nalogo. Sklepi obrtnega reda bodo tiskani in razposlani deželnim vladam, trgovskim in obrtnim zbornicam in raznim merodajnim osebam, da izrazijo še svoje pomisleke in nasvete. Obrtni odsek je sklenil tudi razne določbe glede dokaza usposobljenosti za trgovce in gostilničarje. Glele teh dolobč so vladni zastopniki že v odseku izražali svoje pomisleke. Kolikor moremo soditi, bode vlada odobrila večino izpre-memb obrtnega reda, le glede dokaza usposobljenosti za trgovce in gostilničarje ter prisilne (obligatorne) mojstrske izkušnje ima še svi je pomisleke. Zadnje seje se je udeležil tudi novi voditelj trgovinskega ministrstva, grof Auersperg. S prijaznimi besedami je pozdravil zborujoči odsek ter zagotovil svojo naklonjenost obrtniškemu stanu, ki se bori za svoj obstanek. Vlada bode stvarno prouč la vse izpremembe obrtnega reda in v najkrajšem času izrazila svoje stilišče, katero mora zagc /arjati tudi v gosposki zbornici. Novi vodja trgovinskega ministrstva je tudi obljubil, da vlada v najkrajšem času predloži zakonska načrta glede stavbinskih obrtov in proti nepoštenemu tekmovanju (konkurenci). Sedanji zakon glede stavbinskih obrtov je iz 1 1893, a jako pomankljiv. Upajmo, da se tudi na tem polju preorje ledina.
Cesarjev svetovavec — veleizdajavec.
Med najlokavejše, a tudi najbolj splet-karske osebe spada brez dvojbe bivši ogrski ministrski predsednik baron Binfi, voditelj nove stranke. Ta mož je povzročil proti-cerkveno politiko na Ogrskem, a se tudi vmešaval v avstrijske razmere in preprečil svoj čas celo, da cesar ni potrdil odličnega dr. Luegerja za dunajskega župana. Ogrska policija je zasledila, da je Banfi sokriv pri izdaji neke veleizdajavske knjižice »Ogrski spor in Hoencolerci". Dopisoval je s pisateljem te knjižice in prispeval 1500 K k tiskovnim stroškom. To mora globoko ponižati celo Ogrsko. Taki so ljudje, ki so igrali najbolj zaupne vloge, ki so bili najožji svetovavci krone in so Ogrsko ziste-matično pripravljali k popolnemu odpadu od habsburške vladarske rodbine, dinastije Kdor je zasledoval parlimentarne borbe ogrske, je videl, da je vlada vseskozi na I tihem z veleizdajavci držala in se je na zu- !
naj samo na videz delala lojalno toliko, da je dunajskim krogom nekaj peska v oči na-metala. Ogrske razmere so res nekaj neču-venega. Poneverjenje in tatvina vlada od občinskih pisarn gori do najvišjih mest, in če je danes bivši ministrski predsednik kot veleizdajavec razkrinkan, je to samo do-polnjenje k sliki mažarskih (ogrskih) razmer.
Krona in Ogrska.
Dolgotaajna borba med Avstrijo in Ogrsko je postala borba med Ogrsko in krono. Ta brezkončni spor, v katerem se zvija Ogrska ž i cela leta, je pa prišla pro-šlo soboto de prav posebnega preobrata. Zgodilo se je nekaj, kar je napelo pozornost vseh političnih krogov do skrajnosti. To ni več parlamentarna ali ustavna borba — stvar je postala nevarna, kajti med krono in med zastopniki ogrskega parlamenta se je zgodilo nekaj, kar Ogrom jasno dokazuje, da je potrpežljivost na Dunaju prikraju. Eden se mera udati ali pa zlomiti! Že zadnjič smo omenili, da pozove vladar voditelje vladi nasprotujočih strank. Te je potrpežljivi Franc Jožef storil in s tem pokazal skrajno prijenljivost napram možem, ki so mu povzročili toliko bridkosti, ki so zanetili v Ogrski politično gibanje, ki je naperjeno celo preti celokupnosti države in ne spoštuje niti pravic prestola Na Ogrskem je zavladalo takoj veliko veselje, ko so zvedeli za ta poziv. Menili so, da so združene stranke zmagale, da se jim bo cesar udal. Peljali so se torej s pravo mažarsko ošab-nostjo na Dunaj v cesarjevo palačo v sladkih nadah, da jim cesar dovoli ogrski po-veljni jezik v celi armadi. Toda kakšna prevara! Čez štiri minute so prišli že zopet po stopnicah doli in se molče odpeljali. Cesar je stopil pred nadute Mažare z one odločnostjo, s kakršno bi bil moral nastopiti že davno, in opozoril gospode na veliko odgovornost, ki si jo bodo naložili, združene stranke, če bodo trdovratno vstra-jale pri svojih nedosegljivih zahtevah, ki pomenjajo grozečo nevarnost in bedo za domovino in ljudstvo. Ko jim je povedal še pogoje, pod katerim jim hoče poveriti sestavo zbornične vlade, in pooblastil Golu-hovskega, ministra zunanjih zadev, za na-daljna pogajanja, jih je hladno odpustil.
Kaj so storili nato voditelji?
Voditelji združenih strank se bili nad cesarjevim odgovorom silno presenečeni. Kaj takega niso pričakovali. Molče so zapustili cesarjevo palačo. Takoj so se v hotelu posvetovali in sklenili, da se jim ni mogoče pogajati na podlagi pogojev stavljenih od vladarja in da je stališče krone na potu
vsakemu dogovoru. Grt fu Goluhovskemu so pa naznanili, da se ž njim ne pogajajo, ker ni ogerski državljan.
Važnost sestanka.
Po tem sestanku so menia dosegle ogrske zmedarije svoj verbunec. Odločni nastop cesarjev je seveda razveselil avstrijske kroge, ki že davno žele, da se z Ogri govori odločna besed«. Ali kaj bodo storile zdaj združene stranke? Ali se udajo? In če se ne uiajo — kaj potem?
Svedsko-norveški spor rešen.
Posvetovanje med švedskimi in norveškimi odposlanci v Karlstatu, o katerem smo poročali že zadnjič je imelo uspeh. Poroča se, da se je deseglo v vseh točkah spo-razumljenje.
odloči vsled pritiska starše* za kako drugo narodnost; priprava na sv. zakramente pa je popolnoma cerkvena zadeva in otroci se ne smejo pripravljati na njih sprejem v nem škem jeziku, če ga ne umejo. Š<of duhovnikom strogo zapoveduje, da se vestno ravnajo po tem navodilu Nemška vlada vsled tega besni
V Makedoniji.
V Makedoniji je bilo zadnji čas skoro 200 ljudi ubitih. Polovico umorov so zagrešile turške čete, ki se vedno bolj množijo, dasi niso organizovane in so postavljene iz ubeglih zločincev. To dokazuje kako nujno je potrebno, da se že vendar enkrat usmili balkanskega vprašanja kaka evropska velesila. Čuje se, da so se sešli zastopniki balkanskih narodov v Carigradu, da rešijo pe reče vprašanje. Turki se tega boje.
Na Ruskem.
Odkar se je sklenil mir z Japcnsko, se obrači tudi v ruski domovini nekoliko na bolje. Nemiri so zdaj zlasti v južnem delu države na Kavkazu, kjer vladajo žalostne razmere. Tartari in Armenci se koljejo med seboj in povzročajo ruski vladi velikanske skrbi. Mesto Baku, kjer se prideljuje velika množina petroleja, je razdeljeno v Armenski in Tatarski tabor. Mahomedanci v Baku so se uprli proti temu, da se jih proglasi za provzročitelje nemirov in vale vso krivdo na Armence. V Baku vlada strašna beda. Pisarne in trgovine so zaprte. Cene živil, posebno mesa in kruha, so zelo poskočile.
Ljudska univerza.
V Bergamo ustanove ondotni katoličani ljudsko vseučilišče. Začeli bodo s poukom in predavanji 15. maja 1. 1906. Sv. oče je poslal odboru prisrčno pohvalno pismo.
S Poznanjskega.
Poznanjski nadškof Stablevski je izdal naredbo, kjer povdarja, da morajo dušni pastirji gledati na to, da se noben otrok ne
Po vojski.
Jeli Nebogatov res kriv?
Admiral Nebogatov, ki je pripeljal zadnji del ruskega brodovja v nesrečno bitko pri Čušini, je bil tožen veleizdaje. Car ga je odstavil od pomorske službe. Nemški listi pišejo, da je Nebogatov nedolžen pri ogromnem porazu in pravijo, da je bilo vzrok to, da je razstrelivni prah postal na poti vsled vročine nerabljiv. To so morali preje vedeti, ker se je v Port Arturju ravno tako zgodilo. Možtvo Nebogatovega je obstajalo iz zgolj novincev, ki so unovačeni oktobra leta 19 4. Predvsem se ti niso izpoznsli pri topov h, ker se zaradi štedljivosti niso vadili v ostrem streljanju. Častniki in možtvo je celo pot jedlo samo osoljeno meso, malokedaj kaj svežega, sveže vode pa sploh nikoli ne. Ladje so bile tako preobležene z ogljem in drugim tovorom, da je močno oklepje prišlo pod vodo, nad vodo pa je bilo slabše; seveda so tako bili izpostaljeni uničujočim strelom. Nebogatov je ravnal človekoljubno, ni maral, da bi zastonj žrtvoval ljudi, ker je dobro vedel, da proti Japoncem nič ne opravi. Hotel je storiti konec neumni komediji. Kolikor glav, toliko misli . . .
Japonci še ne mirujejo.
Kljub temu, da se je sklenilo že davno med bojujočema državama premirje, je vendar aapadel japonski admiral Katcga z dvema križarkama Petropavlosk (mesto severno rd Vladivostoka), ga bombardiral, uničil več hiš in svetilnik ter oplenil zaloge. Japonci so uničili še dve rmki pristanišči. Vzrok je gotovo to, ker še niso bili obveščeni o skle njenem miru.
Ha Japonskem.
Na Japonskem se je ogorčenje nad mirovnimi pooblaščenci nekoliko poleglo Ko je pa prišlo na dan veliko poneverjenje pri vojni mornarici, se je tleča ogorčnost zopet razvnela in obrnila proti upravi vojne mornarice.
LISTEK.
Kdo je bil kriv?
(Josip Brožek.)
(Konec)
Osojnikovka je videla moža, ko sejezgnijj na tla Prestrašena je priskočila in vzklikni „Bog se me usmili! Sama sem kriva t« ker sem tako slabo vzgojila sina!«
Po glavi ji je zašumelo in malo da b omedlela. Vendar se je premagala, in iskat pomoč, za moža. Poklicila je hlapa da sta položila gospodarja, ki je le slabo d hal na postelji. Ko ga je ona močilai| mrzlo vodo, je hitel hlapec po zdravniki Čez dalj časa se je Osojn k zavedtl odprl oči in se ženi, ki je stala ob postelji bridko nasmehnil. Ena stran mu je vsled kapi popolnoma ohremela in k e je priti zdravnik, je dvomljivo zmajeval z glavo.
„Pieveč ste ie razburili in si goton stvari gnali preveč k srcu, bodite zdaj mira in se nikar ne begajte s spomini na preteUe stvari", dejal je zdravnik ko je < dhajal. Žai pa je namignil, naj gre ž njim vuniij zunaj naročil, naj d& moža prt videti, ka njegova /adnja ura ni daleč.
Nesrečna žena je začela jokati, da bi» je b.l kamen usmilil
»Pa menda vendar ne umrje — kaj mislile gospod doktor?*
.Vsejedno pokličite duhovnika, položaj bolnikov je nsvaren, in če je previden, saj mu to bolezni nič ne poslabša.
,Kaj pa bom počila brez moža I"1 »Saj imate odraslega s na"
„Seveda, toda ta---" tu je ženi
umolknila, ker ni vedela, ali bi sina zagovarjala, ali tožila, ali kaj.
Zdravnik, ki je dobro poznal domai razmere pri Osojnikovih, je resno pripomnil: „Vidite, mati, kam pripelje otroke nespametni in slaba vzgoja." — —
Vest, da je Osojnika zadela kap, se je kot blisk razširila po vasi, ni marsikdo m hotel verjeti te žalostne novice. Ko je PJ zvečer stopal župnik z Najsvetejšim kO>oj nikovim, so se prepričali vsi, da je h los® vest resnična.	'
Oiojnik ni več vstal s postelje. SI»W je od dne do dne in videti je bilo, da dolg« ne more več biti, od onega osodnega dne je minilo štirinajst dni in J >že se ni poka niti doma v vasi. Bolni oče ni nikdar vpra» zanj in tudi žena ni pred mož^m nikoli izrekla njegovega imena, da se ne bi bol«
razburil in razjezil.
»Kje pa je Jože?« vprašal je sled")1 nekega popoldne Osojnik. .Čutim, d«1
bom več dolgo živ in rad bi še govoril ž bjim pred smrtjo."
„Nerem ničesar o njem", je odvrnila Jena jokaje, „od onega dne ga nisem več Ividela."
Bolnik je molčal nekaj časa, potem pa dejal: Če umrem, predno pride, povej mu, ja sem mu vse odpustil, kar mi je žalega Btoril h da mu zapuščam svoj blagoslov, |ako se poboljš*. Ako ostane kakršen je, ga bo zadela enkrat ostra kazen božja." „Saj še ne boš umrl tako hitro." „Vsako upanje bi b lo nespametao." F« tem pogovoru je bolnik nekoliko Jusnul in zvečer je naznanil zvon vaščanom, fda Oiojnika ni več med živimi.
jože ni prišel niti na pogreb svojega ločeta. Osojnikovka je čutila ob tej priliki [dvojno bolest. Molila je za rajnega moža, ■spominjala pa se je vroče tudi sina, ki je [morda že tudi v bedi in revščini končal [žensko življenje.
Žalostni časi so se pričeli zdaj na Osoj-I nikovem domu. Vdova je hodila s povešeno glavo sem in tja, pogosto jokala in izpraševala po sinu. In vendar ji je bil ta na večer po [pogrebu tako blizu.
Zvečer onega dne, ko so pokopali Osoj-Inika je neka temna postava prelezla poko-pališčni zid in hitela k sveže nasutemu
grobu. Bil je to Osojnikovježe. Zgrudil se je na očetov grob in glasno vzdihoval: .Odpustite mi, dragi oče, odpustite izgubljenemu sinu!" Dolgo, dolgo je klečal ob grobu, slednjič pa se je splazil čez zid in izginil v temi.
* * *
Od tega časa ste minuli dve leti. Osojnikovka je imela sina že zdavnaj za mrtvega, vendar ji je velel neki notranji glas, da ga bo še videla na tem svetu.
In res — povrnil se je.
Nekega večera — bila je ravno druga obletnica Osojnikovega pogreba, je pri Osej-nikovih nekdo potrkal na vrata. Osojnikovka je bila sama doma in je šla odpirat, meneč da je prišel hlapec, ki se je mudil nekje na vasi.
Ko je odprla vrata, se je pokazala pred njo visoka postava, nekdo jo je zgrabil za roko in vzkliknil: „Mati!"
»Jože", samo ta beseda je mogla spregovoriti presrečna mati in že sta se objemala z izgubljenim sinom.
„Nesrečni moj otrok, kod si hodil tako dolgo? Pojdi brž v sobo, da ti dam kaj večerje, saj vem, da si lačen."
V sobi je pokleknil Jože pred mater, povzdignil roke in s solzami v očeh prosil:
.Odpustite, mati, izgubljenemu sinu, ki se je poboljšal in povrnil ves drug kot je šel od doma.
»Odpuščam ti, kot ti je tudi umirajoči oče odpustil".
„Oče odpustil? Tedaj me ni proklel? Oj hvala vam, mati, tisočera hvala", vzkliknil je poboljšani sin in začel pripovedovati materi, kake se mu je godilo, odkar je zapustil rodni krov.
.Onega groznega dne sem bežal v gozd in se skrival tam toliko časa, da se očeta zagrebli. Vžival sem jagode in maline, druge hrane v tem času nisem pokusil. Zvečer po pogrebu sem prišel po slovo na očetov grob in odšel po svetu. Stopil sem v službo pri neki pobožni rodbini, in ker sem se pošteno obnašal, so me radi obdržali pri sebi dve leti Dalje časa pa nisem mogel tam ostati, ker mi srce ni dalo prej miru, dokler nisem za-dobil od vas odpuščanja."
Sosedje so le slabo verjeli Jožetevemu poboljšanju. Vendar polagoma so se sprijaznili s to mislijo, ko so videli, da Jože ne zahaja nikamor drugam kot na polje in na očetov grob, kjer je dolgo molil in jokal.
Gostilei se je og bal in postal je eden najboljših in najmodrejših gospodarjev v celi vasi.----—----—
Razgled po domovini.
Deželni zbori. Koroški dež. zbor je sklican na dan ll. oktobra, štajerski na dan 17 oktobra goriški in k r a n j s k i na dan 25. oktobra
Duhovniške izpremembe v ljubljanski škofiji- Premeščeni so: C. g. Josip Žagar, župni upravitelj v St. Lovrencu ob Temenici, za upravitelja v Peče; č. g. Anton Oblak, kapelan v Srednji vasi v Bohinju, za upravitelja v Sent Lovrenc; č. g. Frančišek Steržaj, kapelan v SHofji loki, za kapelana v Srednjo vas.
Podeljena je župnija Šmartno pod Šmarno goro č. g. Janezu Lesarju, župniku v Pečah.
Umrl je v Moravčah vpokojeni župnik vč. g. Fran P 1 e š k o. Pogreb je bil v nedeljo popoldne 1. oktobra.
t Poslanec Žičkar. V četrtek 28. septembra je z Dunaja prišla vest, da je ondi prejšnji večer umrl državni in deželni poslanec č g. dekan Jožef Žičkar. Imel je že več časa raka na jetrih. Bolthal je že od spomladi na zlatenici Dasi so mu tovariši in prijatelji prigovarjali, naj išče leka in zdravja v primernih toplicah, upal je po kojnik vedno, da trdna njegova narava pre-
maga bolezen. Mnoga opravila niso mu dala pokoja, kot vesten poslanec in duhovnik je do zadnjega izvrševal razne svoje posle. Še zadnjo nedeljo je doma na Vidmu opravil božjo službo. Dasi je čutil svojo nevarno bolezen, vendar se je drugi dan odpeljal proti Dunaju, da se udeleži seje drž. zbora. Med potjo se je ustavil v Gradcu, kamor ga je spremljal zvesti mu prijatel g dr. Janko v i i, da se posvetuje še s tamošnjimi zdravniki. Kakor je blagi pokojnik pravil na Dunaju poslancu Žitniku, so zdravniki že v Gradcu konstatovali smrtno nevarnost njegove bolezni. A ni se dal pregovoriti, da bi se vrnil domov. Hotel je na vsak način izročiti še dve prošnji v poslanski zbornici ter osebno izposlovati pri osrednji vladi odškodnino za svoje ožje rojake, katere je nemško časop:sje razupilo kot „telovaje in roparje", ki pa so po več tednov in mesecev vsled nerodnosti, lahkovernosti in zlobnosti gotovih oseb po nedolžnem sedeli v preiskovalnem zaporu. — To ga je močno peklo in bolelo. Prosil je svoje tovariše, ki so ga opetovano obiskavali, naj store potrt bne korake za nedolžne žrtve. V torek zjutraj je še s težavo prišel v zbornico, kjer je vsled slabosti omedlel in se zgrudil.
Priskočila sta mu na pomoč poslanca, zdravnika dr. Ellenbogen in dr. Kinder m a n n. Pripeljali so ga v njegovo stanovanje pri oo. piaristih, kjer je drugi dan izdihnil plemenito svojo dušo. — V zadnjih trenotkih so ga obiskavali njegovi tovariši-poslanci, osobito mu je bil to-lažnik v zadnjih urah blagi poslanec dr. S t o j a n, ki je več let bival ž njim pod eno streho na Dunaju. Mirno je trpel v svoji bolezni — imel je raka na jetrih, mirno in udano je previden s sv. zakramenti za umirajoče izdihnil svojo dušo. V petek sta prihitela na Dunaj pokojnikova soseda in prijatelja gg. župnika C e r j a k iz Rajhenburga in R e n i e r iz Krškega, a našla sta prijatelja že na odru. Državnozborski klub ^Slovanska zveza" je izdal mrliški list in položi na krsto venec s slovenskimi trakovi. — Pokojnik se je rodil 1. 1846. v Rajhen-burgu ob Savi in bil torej v 60. letu svoje starosti. Prva njegova služba je bila v Celju, kjer je bil mestni vikarij. Največja njegova zasluga je, da se šolske sestre v Celju ustanovile - slovensko šolo za celjsko okolico. V svoji drugi službi kot župnik v Vitanju je ustanovil posojilnico, v svoji tretji službi kot dekan na Vidmu posojilnico in
društvo „Sava", kateremu je bil načelnik. V štajerski deželni zbor je bil izvoljen kot naslednik Jermanov koncem leta 1S96 za kmečke občine brežiškega okraja; v drž. zboru je od 1. 1897. zastopal peto kurijo za Spodnje Štajersko Bil je tih miren in :ag značaj, zvest prijatelj, vzgleden duhovnik, kot poslanec pa skrajno vesten in neumorno delaven. Vozil se je skozi vsa leta redno ob petkih ponoči domov in se vračal navadno zopet ponoči od ponedeljka na torek na Dunaj. To ni mala muka za človeka pri 60. letih. Med tovariši je bil jako priljubljen vsled svoje ljubeznjive skromnosti Dragemu pokojniku želimo večno plačilo pri Bogu za mnoge njegove skrbi in dobra dela, slovenskim štajerskim rojakom pa vrednega mu naslednika! — V petkovi seji državnega zbora se je poslanec dr. Susteršič s toplimi besedami spominjal prerano umrlega dragega in ljubljenega tovariša. Tudi zbornični predsednik grof Vetter je našel sočutne besede v slovo Ministri in druge ugledne osebe so izrazili svoje sožalje .Slovanski zvezi*. — V petek pop. ob 4. uri je poslanec dr. Stojan v spremstvu deseterih duhovnikov blagoslovil truplo v cerkvi oo. pia ristov, kjer se je zbralo veliko število ministrov, poslancev in drugih odličojakov; zvečer se je truplo prepeljalo na Videm, kjer se je v pondeljek vršil pogreb velesijajno' Devetinšestdeset duhovnikov ga je spremljalo na zadnji poti. V cerkvi je ginljivo govoril dr. Medved, cerkveno opravilo je opravil opat Ogradi, ob odprtem grobu je govoril poslanec Robič. Naj mirno počiva blagi in vrli mož, v domači zemlji, katero je ljubil iskreno.
Gospoda proti kmetu. Kmetje v ljubljanski okolici so sklenili podražiti mleko. Nastal je velikanski hrup proti temu. Ljubljanski župan Hribar je v občinski seji strastno pobijal ta sklep kmetov in svetoval meščanom, naj mesto kave pijo raje čaj ali čokolado. Isti Hribar, ki je tako oblastno nastopil proti kmetu, se ne upa črhniti besede proti mesarjem, ki so tako silno podražili meso. Seveda saj so mesarji j po večini liberalci in pri volitvah gredo s Hribarjevo stranke. Zato tudi smejo dražiti meso brez vsakega odpora magistrata. A tudi druga gospoda se huduje nad kmetom radi podraženja mleka. Te dni se je neki premožen gospod izrazil v večji družbi takole: „Hudič je tisti, ki zagovarja in pomaga kmetu*. — Kmeta pozna liberalna gospoda samo eb času volitev, drugače smo ji pa trn v peti Zapomnite si to kmečki posestniki!
Gorenjske novice.
* Iz Mengša. Dne 10. septembra je priredilo naše izobraževalno društvo lepo igro „D v e materi*. Najprej so dekUta zapele par pesmij, potem pa je občinstvo, katerega je bilo jako veliko, v lepih besedah pozdravil mladenič Franc Šmon. Naj iz lepega govora navedemo samo par mislij: Čudno se vam zdi, da vas pozdravlja kmečki fact, ne pa kak izurjen govornik. Res je, naših delavskih rok ne kvarijo svitli diamanti, pač pa trdi žulji znamenje težkega dela. A vkljub temu pa imamo tudi mi priprosti fantje poguma nastopiti pred občinstvom, nastopiti tudi pred izobraženimi ljudmi. Lepa je naša slovenska domovina, pa tudi se moramo prizadevati, da postanemo vredni njeni sinovi. Mladeniči bodimo branitelji in osvoboditelji svoje domovine, in izobraženega, svobodnega naroda ne bode premagal nikdo! — Nastopile so to pot same dekleta iz Mengša. Posebno moramo pohvaliti grofico in hčer, Stano in kraljico. Minka Hribarjeva je igrala res pretresljivo. Čisti dobiček se je obrnil za napravo novih inštrumentov tamburaškega zbora. Sedaj se pripravljajo Rodičanke za lepo igro: Grad in koča.
0 Iz Zabnice. Silna draginja drv vlada pri nas. Od leta do leta so dražja. Domov postavljenih velja 1 seženj drv, dolgih 28 col, 20 K in tudi več. Neverjetno, a resnično! In kakovost njihova še ni najboljša! Kupujejo jih celo najtrdnejši kmetje. Pa saj jih še za tako drag denar skoraj ni dobiti! Če jih pol leta preje ne naročiš, ostaneš prazen. Ne bo skoraj drugače, da bomo morali dati peči prenarediti in potem začeti s premogom kuriti. — V naši soseščini v Sr. Bitnjem, župnije šmartinske, je pred nedavnim neki mož postal žalostna žrtev alkohola. Tri dni je baje le žganjaril brez jedi. Raznesla se je pa govorica, da ga je žena ubila, ker je lonec vanj vrgla. A sodnijska komisija je dognala, da je mož umrl vsled preobilo zavžite pijače. Zapustil je več nepreskrbljenih otrok. Nauk: Boj žganju! — Letina je vobče prav dobra. Pšenica in krompir sta se izvrstno obnesla; ajda in fižol pa nekoliko manj. Sadja ni nič.
4 Izlet šenčurskega izobraževalnega društva pri Kranju na Trsat je bil dne 13. settembra t. I. res povsem zanimiv. Imeli smo krasno vreme tako, da smo izvršili lahko vse svoje načrte. Na Trsatu so z velikim zanimanjem poslušali romarji krasen pevski zbor mož in mladeničev, ki so pod vodstvom našega požrtvovalnega g. pevovodja peli jako lepo pri slovesni peti sveti maši, ki jo je daroval č. g. župnik Honigman iz Krope. Nad vse zanimiva je bila šele vožnja v Opatijo. Ko so pričeli naši pevci peti različne narodne
pesmi so od vseh strani prihajali potnj^. na krov in prosili, naj zbor še nadalje p0je Pevci kar niso smeli prejenjati s popevanjeu krasnih narodnih pesmi. Peljali so se takrat na istem parniku še Srbi z metropolam ki so bili v Ljubljani na Prešernovi slavnosti in ti so zaklicali v slovenskem jeziku »Ž veli bratje Slovenci!" V Opatiji s* nas jako vljudno sprejeli; cene za jed in pija{(, pa niti tako niso bile visoke kakor na Reki. Kje na Bledu bi bilo vse gotovo za polovico dražje.
0 V nedeljo dnč 8. oktobra
priredi kat. slov. izobraževalno di uštvo t Š:nčurji pri Kranju javno ljudsko veselico. Pričela se bo ob 4. popoldne. S to veselico bo združen velik srečolov; vstopnina bo prosta. — K obilni udeležbi vabi že sedaj odbor.
° V nedeljo 24. septembra je predilo sencursko izobraževalne društvo izlet v Cerklje. Nadebudni mladeniči cerkljanski in udje šenčurskega izobraževalnega društva so se prijazno pozdravili in se petem pošteno zabavali do pozntga mraka.
* Dol pod Ljubljano. Po občin skih volitvah! Naše prerokovanje se je izpolnilo: pijača je delala volitve. Že na pred večer je Johan iz Beričevega pripeljal velik sod vina. O tem vinu se pripovedujejo skrivnostne reči. Od liberalne strani se je agitiralo kot ponavadi z lažmi, grožnjami in menda celo podkupovanjem, zato še nismo govorili zadnje besede! Johan je zadnji dan letal s svojo gardo po hišah do 2. po polnoči; pr i agitaciji mu je pomagal novi častni občan. Čast mu. Ta se je menda izrazil, da so le Beričevci in Dolani sami presvitljeni in napredni, drugi v fari pa Š3 daleč zadej! No pa se res mnogi liberalci na volišču pokazali svojo naprednost in omiko na poseben način. Kakor besni so vpili, bruhali najgrše zabavljice in se kakor obsedeni zaganjali v mirne ljudi Pa tem še ni toliko zameriti, ker veliko jih je bilo iz sosednih far — na-lagani in nahujskani niso vedeli, zakaj se grd: sicer ne bi mogli vpiti: „Kmet naj vali kmeta*, ker je katoliška stranka imela za kandidate same poštene posestnike domačine, liberalci pa so volili nadučitelja Reicha, k' je kajpada kmet vseh kmetov! Res je torej le pesek v oči, kar so govorili pred volitvami, da Reicha ne bodo več volili, naj torej spregledajo tisti, ki so jih vjeli. Za vse surovosti na volišču, kakoršnih Dol še ni slišal, sopi odgovorni liberalni voditelji, to je sad njihovega dela, ki jim ni v čast! Katoliški voliva so od prvega do zadnjega bili mirni in trezni, le tako so preprečili, da ni nastal hud pretep-V 3. razredu so odločevali tujci; da ni bilo med nami nekaj judeže? in strahopetcev, k' so ostali doma, bi tudi v 3. razredu zmagala pravica in resnica. V 2. razredu, kjer s«
trdni posestniki, so seveda z veliko večino prodrli katoliški možje. Tako se je kakor vselej pokazalo tudi tu, da gresta vera in omika skupaj liberalizem pa posurovelost skupaj! Toliko za enkrat!
« Umrl je 17.septembra Franc Hafner rsled poškodb na nogi, ki mu jo je bil povozil voziček v kamenolomu na Mirci.
jeseniške novice.
*	Otroški vrtec družbe svetega Cirila in Metoda na Savi
je bil slovesno otvorjen dne 17. septembra. Blagoslovil ga je v navzočnosti mnogoštevilni ga občinstva g. msgr. Tomo Zupan. Po blagoslovu se je občinstvo zbralo v salonu strokovnega društva .pri Jelenu", kjer je g. župnik navzočim lepo razložil Slomškov rek: Sveta vera je luč — Beseda materina je ključ — Do prave narodne omike. Gospod msgr. Tomo Zupan je stariše opozorjal, naj pridno pošiljajo svoje otroke v vrtec. Nato je sledila mala veselica, pri kateri so otroci zdeklamacijami in prizori zares očarali občinstvo. Nova stavba vrtca je prav ukusna; notri sta dva vrtčeva razreda, tudi vrtnarici imata stanovanje v tem poslopju. Družbi sv. Cirila in Metoda moramo biti v resnici hvaležni, da je v verskem in narodnem oziru tako nevarnem kraju zgradila stavbo, kjer se bt otrokom v zgodnji mladosti vcepljal verski in narodni duh. V prejšnjem vrtčevem prostoru otveri družba v kratkem en razred za otroke iz Jesenic.
0 Tovarna na Savi vedno bolj raste. Sedaj gradi npvo tovarno žičnikev in novo Martinove peč. Električna železnica iz Save na javornik be stekla meseca oktebra. Vodno moč za novo železnico je tovarna napeljala čez Možakljo iz Radovne.
' Razveselila nas je Slovenčeva številka z dne 16 septembra, v kateri beremo, da se be ustanovilo na Jesenicah društvo .Orel", ki bo gojilo telovadbo in stalo na narodni in verski podlagi. Upamo, da se bo društvo ustanovilo, saj je za naše razmere tako potrebno.
" Veselico priredi katol. delavsko društvo na Savi, v nedeljo dne 8. t. m., v svojih prostorih pri Markotu. Vprizerila se bo veseloigra „Car in tesar ali župan sar-damski." Po predstavi prosta zabava, med katero nastopita tamburaški in pevski zber. Začetek ob 8. uri zvečer.
*	Strela. V Bohinju je 25. septembra zjutraj treščilo v cerkev sv. Duha ob jezeru. Strela sicer ni užgala, pač pa je zvonik raz-krila, polovico strehe vrgla na tla in razmetala narazen, poškodovala zidovje, uničila v cerkvi dva altarja in napravila škode nad 2000 K.
Dolenjske novice.
Iz šentrupertsko - mokro-noške doline.
f Nove šolo v Mokronogu,
so blagoslovili v začetku šolskega leta. btavba je prostorna, sobe visoke in zračne; sedaj podučuje pet učnih moči, pa v kratkem dobimo še ene. V doglednem času pa bo ta velika šola premajhna.
t Letina bo po vsej dolini dobra. Sbil, trgovec v Mokronogu, ima na njivi krompir, katerega tehta en sam skoro 1 kg.
f Trgatev se je že pričela; nekateri imajo grozdja dosti, drugi pa skoro nič.
f Nov šamotni tlak polagajo v farni cerkvi šentrupertski, delo je naravnost krasno! Sedaj pa je ni na Dolenjskem lepše neveste!
f Luteranske knjige in sveto pismo je prodajalo neko človeče po dolini. In vedno je pristavilo: „Le skrijte, veste duhovni nič nimajo radi, da bi vi to brali." A tako! Hudobija se boji luči! Ljudstvo pokaži takim sleparjem vrata, s knjigami pa v ogenj, tako uči sv. cerkev!
f Gorke kopeli je odprl v Mokronogu g. Penca.
f čudno je pa le, da je občina v stari šoli dala eno sobo za cerkvene stvari, sedaj pa je zopet isto sobo vzela in misli tam nastaniti občinsko pisarno. Kdo pa dela to? Ali imajo v Mokronogu sami tujci besedo? Ali ni več nobeden domačin, in naj si bodi še tak davkoplačevavec? Prosimo pojasnila! Bo trebo malo podrezati!
f Za 80.000 K gozda je prodal g. Mavsar, vsega bodo Lahi skuhali v oglje.
Iz litijskega okraja.
f Zlata poroka. Za podružnico Breg v šmartinski župniji je bil 24 septembra imeniten dan. Ta dan sta praznovala Jurij in Marija Ponebšek svojo zlato poroko. Gospod dekan A. Žlogar je imel ganljivo cerkveno slovesnost. Cerkev je bila krasno ozaljšana, svatje so se zbrali v obilnem številu; zlatoporočenca sta bila zdrava in čila: ena v narodni noši, on, ki je že 25. leto tudi cerkveni ključar, se je vesel opiral na zlato-poročno palico, poklonjeno mu v spomin. V cerkvenem govoru je preč. gospod dekan omenjal smrtnih nevarnostij, v katerih sta bila poročenca, požarja na Bregu, ko je pogorela vasica, a v sredi vasi je ostala popolnoma nepoškedovana v ognju sveto razpelo. Po cerkveni slovesnosti so imeli domačo veselico, katero so počastili sorodniki iz Ljubljane, tržani litijski, znanci in prijatelji ter vsi čč. 4 domači duhovniki. Kot ključar si je pridobil za cerkev zlateporočenec obilo zaslug, zlasti za popravo in prekritje zvo-
nika. Omeniti še moram, da je bil pri maši csrkvenik njegov sin, a strežnik njegov vnuk. Postavil je tudi na lastne stroške kapelico na Bregu. Blagima zlatoporočencema kličemo: Bog vaju živi še mnogo let! — Po Šmart nem se je začel širiti tifus. — Začela se je vinska trgatev, ki je po Sv. Večeru letos dobra, po Preski pa dosti slabejša od lani. Vino bo pa vsekako boljše od lanskega. — Deželna vlada je odpravila pasji kontumac za litijski okraj. — Š o ls k e vesti. 5. raz-rednico v Toplicah se razširi v 6. razrednico in 4. razrednica v Zagorju v 5. razrednico.
—	18. septembra je šel posebni vlak iz i litijske dekanije na Brezje. B lo je prav lepo. ! Udeležnikov je bilo 390. Vse je vodil in I oskrbel č. g. župnik Koblar. Cena je bila
3 K 60 v. Na Brezji sta bila dva govora; I slovesna sv. maša. Z ljudmi so šli tudi štirje j gg. duhovniki. — Za 1000 kron škode pri j živini je bilo v kratkem času v našem okraju. : Na Prežganjem so se ponesrečila tri živinčeta; v Kresnicah je pa na paši vol g. župnika pritisnil kravo tako k drevesu, da jo je zadel na vranico in je precej poginila. Res, nesreča ne počiva. — V ljubljanskem zaporu je zblaznel 20. septembra 40-letni postopač Bernard Pekovec, doma iz Pre-žganja. Začel je vpiti, trgati obleko in vse razmetavati. Z glavo si je zaletaval v zid in se poškodova 1. Pripeljali so ga v opazovalnico.
—	V Šmartno se je preselil in nastanil na svojem domu č. g. vpokojeni duhovnik Ivan Brezovar. — Na Primskovo je pa prišel kot župnijski oskrbnik č. g. Anton Plešic, doslej kaplan v Št. Vidu. Domačemu gosp. župniku se žalibog bolezen vedno bolj hujša. —
Belokranjske novice.
f V Čepljanah se otvorili letos nanovo šolo. A nimajo še učitelja, ne šolskega poslopja. Najeli so namreč neko kmečko hišo v ta namen. Baje se podučuje sedaj samo še verouk.
f V Starem trgu je razpisana služba nadučiteljeva, ker je gospod Gross začasno upokojen.
f Ponarejen denar so dobili v Starem trgu v trgovini g. Butala. Kdo ga je semkaj zanesel, se ne ve.
f Poslanec Pfeiter je obiskal Belokrajino v zadnjem času. Prišel je tudi v poljansko dolino, kjer je povedal, kake korake je storil glede vodovoda, raznih tukajšnjih cest, brzojava in kako te stvari obstojč pri raznih oblasteh. Ob odhodu iz Starega trga se je neko napol živo revšče s svojimi nagnjitimi pljučimi napenjalo kakor kaka žaba, da bi žvižgalo. Bržkone se uči žvižgati sam sebi že naprej nagrobnico.
f „Tri fare" pri Metliki. Ta sloveča božja pot na Belokranjskem bode k
letu vsled požrtvovalnosti Rosalničarjev, po sebno pa g. župana Matjašiča, dobila lepše lice. Obzidje okrog pokopališča je že po pravljeno. Spodnja cerkev se sedaj popravlja in je tlakovana že do polovice s šamot-tlakom. Treba se bode ozreti še po oltarju Zato pa treba denarja. G. župan Matjašič in pa gospod Martin Stare i2 Čuril imata od deželne vlade dovoljenje, da pobirata prispevke. Torej na delo za čast trifarske Marije vsak po svoji modi! Naj ne bode nikomur žal krajcarja ali kronice, ki bi jo dal za olepšanje kraja domačega, kateremu ni para daleč naoko!u Sliko »Treh far" je zadnjič prinesel „Domoljub"r — Drugič jo bode prinesel v drugi obliki.
f Svoji k svojim glasi se napis nad vraton „ Kmetijskega društva" v Metliki. Ali mnogi pač pridejo v društvo — a ne kupit, ampak posodit denar, da gredd drugam kupovat! ali pa kupijo drugje za denar a v društvu — na vero! Ali je to lepo ? Bodimo možje, ne pa šalebarde, da se bi potem drugi norčevali iz nas!
f Lepa je ta. .Lažnjivec" se dandanes sme vsakemu človeku reči in vsako sodišče oprosti takega žaljivca. Radi bi znali, ali bi oprostili tudi, če bi se kakemu sodniku reklo tako ?
f Liberalci bi radi na .vi ali — kaplane! Kje? V Metliki. Radi bi ^akih, da bi se iz njih pri polnih čašah natrkani norčevali in delali zoper kmete tem lažje, kolikor bolj bi se pila bratovščina. Če pa hočete, da bodo kaplanje po vaši volji nazaj hodili — pa dajte za maše in pojdite tudi k sveti maši — potem vam tudi tth želj ne bo treba.
f Obstrelil je neki financar v Ra-dovičih svojega tovariša, ko je v šali meril nanj. Ranjen je skozi uho do ust.
f Iz vode rešila je M. Nemanič iz Božakova otroka K. pri sv. Martinu pri Metliki, ko je ležal že brez zavesti v kalu. Pazite na otroke!
f Ponesrečil se je v Ameriki v Evelethu. Minn. Pavel Štavdohar iz staro trške župnije pri Poljanah. Povozil ga je voz poln železne rude ter ga usmrtil na mestu. —
Z ribniške zemlje.
f Tudi v Dobrepoljah je Mar-družba začela s predstavami. V nedeljo 24. septembra so prvikiat nastopili fantje iz Marijine družbe v šaljivi igri „Kmet-Herod" Oder so postavili pod prostornim župnijskim kozolcem. Za prvi nastop fantov — vsa čast! Maskiranje, katero je drage volje oskrbel prijatelj iz Vel. Lašč, je bilo naravnost izborno. A tudi dekleta niso zaostale: Slišali smo fino prednašanje Gregorčičeve pesmi „Rabeljsko jezero"; izmed pevskih točk naj omenim dvospev »Divja ro-
žica« in II. venček Ferjančičevih narodnih pesmi. Vstopnina za stojišče je bila le 20 v in vendar smo več Debrepojcev pričakovali. Premalo smisla in zanimanja za psšteno zabavo! V kratkem, kakor čujemo, namera vajo ustanoviti izobraževalno diuštvo. Tako bo prav !
f ,,Narodovi" poštenjaki. Iz
Strug je odšel liberalen trgovec in krčmar, ki je pustil več nt poravnanih računov.
f Cerkvena slavnost visoko v gozdu. Dne 27 septembra je blagoslovil ribniški dekan g. Djlinar v črnem vrhu kapelico karmeljske M. B., parno žago in hišo za delavec, kar sta postavila brata Jožet in Jakob Klun iz Ribnice. Kapelica je lično napravljena. Kip M. B. je 175 cm vrsok in bi bil v kras vsaki cerkvi. Le škoda, da stoji ta lepa kapelica v gozdu. Ustreženo bo pa delavcem da bodo o sla
letos krompir. Tako debelega in Zdravee že skoro ne pomnimo in vtndar je bj| spomladi tako „cajhnanje" nad neu^dj0 mrzlim in dtževnim vremenom, češ, vSe ^ poginilo v zemlji. Toraj nikar ne ,Cajh_ najmo" spomladi nad nebeškim gospoda, jem, temveč jeseni se toliko bolj zahvalim B iga za letino, ako je spomladi slabo ka-zalo. — Opomba .Cajhnamo1' mi Rbn, čanje, drugi pa javkate, godrnjate in jamrate in bogve kaj še vse.
f Amerika - delavci - Po, kodeloi. Kdor le more, gre od nas v Ameriko, možje, žene, fantje, dekleta še celo otrcci. Radi tega je občutno pomanjkanje delavcev in rokodelcev. Vsi ti hočejo imeti prav dobro plačo in gosposko hrano, paJe ga težko dobiš. Rokodelci najbolj navadne vrste se puste prositi kot bi bili največji umetniki, da umetnika dobiš ložej kot na.
mm
Škofovi zavodi v Št. Vidu nad Ljubljano.
bem vremenu ob nedeljah in praznikih šli molit v kapelico.
f Nesreča. Dne 29 septembra je bukev zlomila nogo Janezu Komanu, domače Spelknemu. Odpeljali so ga precej v ljub ljansko bolnišnico.
f Umrla je gospa Cecilija Goderer, mati graščinskega oskrbnika v Ortneku. Doživela je 74 let in je svojih otrčk otrčk otroke. Čudno, toda lepo se nam ni zdelo, d i se pogreba ni udeležil skoro nihče onih, ki so vedno dobivali veliko pomoč po dobrotnem oskrbniku.
f Namesto k liniji, k črni vojski. Na Veliki Slevici je te dni umrl mladenič, ki bi imel iti to jesen k vojakom. Zapustil je mnogo premoženja in šel mesto k vojakom v č r n o zemljo.
f Lani jabolka, letos krompir. Kakor lani jabolka, tako je obrodil
vadnega slamnatega krovca. Nekje so zidarji kar popustili stavbo nedovršeno, kjer so domači tudi poprijeli zadelo, katc roso tudi razumeli, ker so želeli, da je stavba prej končana. Vse zvišuje plače svojim izdelkem, če pa kmet vzdigne ceno le za sold, je že vse nad njim, češ da odira. Bomo šli, P»-tem bote pa kamenje jedli.
f Kakšna je zdaj gregoraka oerkevl Vsa prenovljena zunaj in znotraj, samo zlato so pustili še staro in še precej novega dodali. Okraskov ne bomo naštevali le podobe hočemo pogledoti. V presti-teriju pride v bogato okrašen okvir prenovljena lepa prejšnja podoba sv. Gregorija, na stropu v štirih trikotih so pa podoba Srca Jezusovega, Jagnje božje, pelikan in kelih s hostijo. Spodaj v cerkvi ste na zid naslikani dve veliki podobi sv. Družine in sv. Antona padovanskega. Pod orgijami oa
na vsaki strani je lepo zloženo raznovrstno orod e. Prižoica, oba stranska altarja in omara za orgije so stenskim barvam in olepšavam primerno prenovljeni. Cerkev je zdaj tako lepa, da b' se lahko postavila v vsako mesto.
| Tudi sodražka cerkev seje prav piimeino in okušno ozaljšala. Na stropu je na novo naslikana firna pam na svtta Magdalena pred Vstalim Zveličarjem, v ladiji na žensko stran bodo pa naslikali podobo sv. Diužine.
f Romarska cerkev pri Novi Štifti b.j izgubila dva stara, preperel* stranska altarja. Namesto njih se bodete postavili dve novi umetno izdelani spoved niči, nad kateri prideti podobi izgubljenega sina in spokorne Magdalene. V sprednjo večjo v globine pa pride na zid slika Marijinega Onanjenja
Notranjske novice.
—	Iz Vipave. C kr. finančno mini sterstvo je z odlokom, z dne 21. t m , št. 67.460 na od 12 občinskih predstojnikov davčnega okraja Vipava podpisano in po poslancu dr. Ž trnku vloženo prošnjo z dne 13. septembra 1905 sporazumno s k. ogrskim finančnim ministerstvom dovolilo, da se smejo v občinah davčnega okraja Vipava še v tekočem letu, t j. do vštetega 31. decembra 1905 pri izdelovanju žganja uporabljati doma pridelane sveže fige po doslej veljavnih določbah.
# Umrl je v Stari Loki, dne \9. septembra, posestnik in škafar Jože Žagar v 44 letu svoje starosti. Bil je vseskozi dober in krščanski mož, je povsod priljubljen, kar je pričal posebno njegov lep pogreb. Pevci se mu zapeli na grobu dve žalostinki. Po čivaj v miru!
—	S Pivke. Dne 23. septembra je bila blagoslovljena nova dvorazredna šola v Trnji. Za drugo učno mesto je imenovana izprašana kandidatinja g. Katarina Smerdel iz Postojine. Pogorel je 23. septembra po noči ob 9. uri na Javorniku hlev kneza Windischgraetza. Kako je ogenj nastal se ne ve. V Paličji pri Št. Petru iščejo krovca (za strehe s slamo.) Dela bode imel za več mesecev. Naj se oglasi pri vaškem oskrbniku. V Trnji popravljajo pokopališče. V Trnji bi bil
potreben en stražnik, da bi bilo bolj poskrbljeno za ponočni mir in red. Vreme imam* deževno — tako da ne morejo ljudje krompirja spraviti ter žita usejati. V Št. Petru bodo imeli sv. misijon. V Trnji pa možje duhovne vaje.
—	Gorenje pri Postojni. Najbrž ni bilo v Vašem cenjenem listu še nobenega
' dopisa o naši zakotni vasi. Da svet izve,
kako dobro ljudstvo biva tu, naj služijo te vrstice v pojasnilo. — Ljudsko srce se kaže ; posebno pri popravi cerkva. Dasi je ljudstvo revno in ima na vse strani obilno stroškov in ie vas majhna, so vendar (silno) veliko darovali za popiavo svoje domače podružnice. Popravil se je stolp: na novo prekril, popravila se streha, cerkev se je zunaj in znotraj lepo osnažila, zrn traj celo preslikala: vse to je velik« stalo in vsj to je ljudstvo z prostovoljnimi doneski samo storilo: to za-služ javno pohvalo in naj jim bo na tem mestu izročeia. Posebno se je odlikoval naš gospod župan Ivan feroa, ki je sam daroval do 100 K. Hvala vsem! Bog povrni! Tudi Bukovljani so nam p-.magali, hvala jim!
Od raznih strani.
Iz Amerike. Nek«liko nasvetov slovenskim organistom, ki žele priti v Zedirjeue države v Ameriki. Že Rev. F. Šusteršič je v svoji knjigi .Pouk rojakom* dal primeren nasvet organistom rojakom. Ker pa ta knjiga, dasi jako podučna in koristna, ni smela med rojake — ne vem zakaj — podam organistam par nasvetov. V kratkem času so se trije že oglasili, da bi radi dobili službo pri kaki slovenski cerkvi. Ravno ti oglasi so me dovedli do teh vrstic. Naj tedaj vsak slovenski organist, ako mogoče, dobi to knjigo in bere na str 21 po sebno. Že takrat pred dvema leti imele so slovenske župnije svoje slovenske organiste, in jih tudi imajo še sedaj vsaj večje. Po Rev. Šusteršičevih besedah nima organist pričakovati od cerkve več, kakor 30 dolarjev na mesec, a še to le po večjih župnijah, ki sta pa le dve in še ti dve imata svoje organiste. Manjše, p.sebno šele nove župnije, nikakor ne morejo plačevati te svote; k večjemu bi se dobilo 15—20 dolarjev na mesec. Drugih postranskih, negotovih dohodkov ne računamo, kajti so, ali pa niso. — A s tem človek ne more živeti. Ne preostane tedaj drugega, kot poprije'i se dela. Delo, ne pa orgljanje i. t. d., dati ima tudi organistu glavni zaslužek, a plača, večja ali manja, ki j* dobi za orglanje, podučevanje petja, čistenje cerkve in eventuelno pozimi kurjava peči, mu je le za poboljšek. Delati tu v Ameriki ni sramotno, ampak častno. Naši organisti — da mi oproste — merijo Ameriko preveč po evropsko. Mnogim bi se zdelo čudn«, da bi se morali prijeti kakega dela. Se radi dela sramujejo. Tega tukaj ni. Ameriški dijaki, če so revnejih starišev, v počitnicah delajo, da si zaslužijo potrebnega denaija za svoje študije. Poznam duhovna, ki je kot bogoslovec vsake počitnice delal v mlinu kot mlinarski pomoč-
nik. Sicer pa se našemu rojaku, sedaj doktorju zdravilstva, dr. Ivicu ni bolje godil«. Delal je trdo, se trudil predno je d»-segel svoj namen. — Tedaj gg. organisti, ako mislite živeti v Ameriki ob samem orglanju in poučevanju petja itd., se motite, ne hodite sem. O tamburanju itd. ni misliti tu, ako ne v večjih mestih — ko šale odraste mladina — ker po manjših krajih ima naš delavec utrujene in težke roke in ni za tako delo. V tem oziru bi znalo biti čez leta, ko odraste mladina, morebiti p>vsodi bolje. Tedaj v tem oziru ne zgubiti poguma. Toda razumeti me morate dobro. Več ko človek zna, bolje zanj. Ako misli tedaj slo venski organist iti v Ameriko, naj se na organist. službo popolnoma nič ne zanaša. Obrne naj se tje, kjer imajo rojaki svojo cerkev in ne še organista, kajti, kjer so rojaki, tam je tudi delo. Ostrašiti se ne smejo nikakega dela, ki je tu splošno težko. Misli, dragi rojak, tudi če bi bil študiral Ctflo pravoslovje na Dunaju, brez znanja angleščine, je tu pri nas tvoja edina rešitev delo, in še to težko. Pa tudi če znaš angleščino, pa nisi državljan, boš malo daleč prišel; vendar bolje znati, ko ne. Ako nisi za težko delo, ako nimaš poguma, srčnosti ter se težkega dela bojiš ali celo sramuješ dela, ostani doma. Ako si enkrat med rojaki, bodeš v kratkem dosegel svoj namen, in morda se ti bo bolje godilo, kakor si misliš, samo zanašaj se sam nase. Denar za vožnjo, malo poguma, in to kar znaš, pri-nesi s seboj, in če ti je sreča kelikanj mila, vse bodeš s časom dosegel, a brez dela ne. Da bi pa celo vprašal za denar, potreben za vožnjo, kakor je to storil nedavne ravno neki organist s Kranjskega, ni pri nas nihče tako „zelen", da bi ti ga poslal. Pogum velja, ker v Ameriki ne bodeš od gladu umrl. Pogum vam bode, slov. organistje, več pomagal, k« vsi inserati, na katere se tu malokdo ozira. Pridi sem za delom, kakor vsak drugi, vse drrgo te čaka tu. Ak« se ne bojiš dela, bodeš tu — seveda varčen moraš biti vselej — vedno bolj shajal, ko doma. Seseda liberalno obritih in nadah-njenih ljudi tu ne rabimo, jih imamo še preveč. Pošten, katoliški mladenič bode vselej in povsod dobro došel. Naši ljudje ne poznajo liberalnih čenč: delati in dosti zaslužiti, zato se mi brigamo. „Moli in delaj!" to je naša deviza!	Rojak.
Drobtine.
Devetkrat na novo zgrajeno mesto je mesto Martirano v Ka-labriji. Potres ga je že osemkrat popol-> nema razrušil. — Sedaj je sklenil občinski
svet, naj se v zadnjem potresu loptt do tal uničeno mesto na novo .-gradi ob vznoiju gore Molinara.
Bojne ladje v službi znano sti. Ob zadnjem salnJncm miku, ki je bil na julnern Španskem in v Ali.ru popoln so poslale rame drlave znanstvene ckspe dicije. Najbolj so s? od iko\ale /.ediujene driave. Araer ški učenjaki so se vonli na bojnih ladjjih, da opjzu;ejo mrk. Med temi amerškimi bo-n mi ladjami je bila tudi eklopnica Zanimivo je. da je to ameriško bojno brodovje z učenjaki na svoj h krovih bilo pno, ki je po špansko-ameriški vojski obiskalo španska pristanišča.
Kako se godi ameriškim goljufom v ječi. Xc*U«no se pr.šl. »lu
čajno n* sled, da prib.vata dva hudodelca v st louiških zap^rh z ravnatebevim d« voljenjem v jako lep: ječi, opremljeni : vsem mogačnira koafortom Takoj ko so t« odknlu su se morala preseliti v bolj pripravne .sobe*. A n^h.S? ne dvomi, da se čtfi neka- tednov zopet povrneta v svojo lepo sebo Moii s:.* dobla :aradi coljun e pet let in imaa veliko denarja, ki ca jima .ameriška pravica" n; mogla vzet: denar lem se pa v deželi dolarja doseie, kar kdo hoče.
Umor in simoumor pred so*
diščem. Ob pn '.ki sodnijske rarpra«e, k: se je ušla pred nekim porcelanskim Si\i.ščtm »skd obmc nega prepira, se je • *čar K oh de ako razburil. k« se je razprava slabo končala, da je zgrabil puško ter dvakrat ustrelil na nasprotnika Obe kroglji >t.'. p edrli rcareire hieri kmeta Pas sova. da je bila takoj mnva Kaa krogija ;e ran.:* tudi >ods ka V sebina Morilec* se je ca to sam usmrtil.
Japonsko poslaništvo pri pa* peiu leta 1585. Leta 1M9 so k r sc-a n -su rr > ontni prv Krat p-iš i na |apac>k«i Dne lo avgusta * dospel sveti F rančšek Ksa«er v leko Kargcš »o. V tem časa je dHiala ra japonskih »tok h driavljtnska vo ska Xa pre se je krščanstva ra;š rla na otoku S ba'ru. potei sa otokih C»W.\ tahodno od K ussaa Lu 1571 ie bil kr-ščxjs kne; ov.kev )a i a;,sm 11 000 la ponoe« Lea ioT9 ye pnedUgtl jezuita Vi-'. re tn.. da se sreie-mc Meto pek Ioni po s*M>a edpasuasaro D»e 20 f; bruara ku 15S2 so se vkrcal : V . tr ;.i»aa tr.je japonski k »t i: na Ud v ter po tnktaea po-»ovaa ^ dosreh vka pred pa pela Greto-r.u XIII So so s« odposlana leta 15<0 vmih r.trj r.i ]fprasko, se ie onii sek> iz-p*tn>ta.k> jaiif kr.snaaov V »oš od 2* na 25 _«c: -.a ka	v pod p sil naskd-
n k auretjnfcaega N^sarafn. Tfcikosama. dekm. s kaitra so tali trgnani u Japonske tsi nas v»*n : i ka 1612 >e bik* prepovedano ptiseopac h kršiaastcz. FTera-
se * riš.ie okrog ka ".6*4 Leta
so .rrna. s Upoeskera rset~ .ee. Šele račetkea: druge |*ok*r>oe f^titkkga sto!tt%a se ^ krščinsrro na lapvatskta sačeio rope: šinr.
Secialnodemo kraško iako-riiievaaje. TOaa*-a d'Asa* stoAede d»e 15 se-p:fttbra « Uš&era rdečega a bora	operi ^ o ie. fsrro v*n4 ,Sin4orma rrta itiejajianer* je
imela v preteklem letu 39.526 4S lir dohodkov ix prispevkov svojih članov, izdatki so pa bili: Xagrade in plače agitatorjem, sklicateljem posvetovanj, uslužbencem in dar»fi strankarskemu č.tsepisju 40915 lir Brezposelni delavci so pa dobili
v e i i k a n s k o v s o t o 6 9 0 1 i r. Primanjkljaja so ukazali 1428 03 lir. Xadso-drugi so si torej zaračunali svoje .delo* za železničarje z vsotico nid 40 000 lir!
Socialistično časopisje na Nemškem. Hohg osrednjega glasila .Vonv.irts" in enega znanstveoegi imajo so cialisti na Xem$kem 55 dnevnikov. 2 lista, ki izhajata po dvakrat ca teden. 5 tednikov, 1 d>atednik, 1 polumeseinik in 4 mesec nike : vrhu tega še 2 šiljiva in 2 zabavna lista
Francoski čitateljski svet.
Xekaj kt je ie ca FrancDskem v ptodsjinju kajig • : : r - 1 ■> »j*. St t t ■ a kn ig nam" kaie sledtče številse : 1 1S99 je bilo prodanih francoskih kni g za 16 33?OX) frankov, a 1 1900. za 14.130000 frankov. 1 1901. pa le ra 11.567.000 frankov. Mnogi so ie iskali uzrokov Predsedn k društva C.-rcle de la libraine". Doen. praw. da je vzrok vedno večje proizvajanje knjig To ni več p sauljtvanje. to je ie fabne ranje knjig Obirst o p.-; se 'e ru d I < b 'i športov in n:ma več tolike prilike brati. Xeki knj gotri^c meni. da je vzrok hiper-pnviukcija knj-g Vsjik daa dobi do 20 novih izdaj Sar je včeraj razsavil ra nova mora danes umakniti Zadnjih deset kt se je število pariških knjigotricev pode-setonlo. Vsak izmed njih dobi na dan naj rranj po deset pvnudb za irdajo novih kaj g. Xaib«lj ntzadu-e prodaja romanav. Temu je mnogo krive dnevno in penod čno časo psje
Zanimivo knjigo s 1200 p>do-hami zastonj :n p. š:n ne prosto p š je vsa komur na zahtevo svetoraotnam urar Maks P' h n e 1 . Danai. IV. Margarttenstr 3> \ njei so v« novosti zlatarne ia srebrn.oe Bohnelera raloea je na;ve-č;a v monarh;! ;n je bila ravno pred kraik.m odlikovana x ,Grand prx* n veliko zlato sveunjo
Knezonadškof goriški f Andrej Jordan.
6orica, 4. cntobra Metropoli-tan&ki kaphelj goriški naznanja z veliko ialostjo. da je danes zjutraj umrl pre vzvišen i gospod metropolit nadškof Andrej Jordan
Nonifestocija o Brno.
B r t e
: ktobra
Xemcs s« d«es v Bna priredil ve * • .:sa«c?3 sa a#r0 nertšs. nai-verfA ob enem p« diaea«r»c«o pros aešk-
v	že s.n^, u pr.š,o v
nfitšk fc poskBorr nra.h »r»ak. -a snopa Ta: rat.a hraton:^ aa V»-av skem isnhjo svoje svpa&je n ..a ap
so imenu
tove svoja pomač proti „slevanskemu valu*. Deset posebnih vlakov Jt pripeli i v Brno nemške giste od raznih strani d pomnaze število demonstrantov jn 'j, skemu mestu pritrdijo nemški značaj v čast gostom se sinoči brn \ e m'c-priredili velikansko b a' k 1 j a d o pred „nemško hišo*, kjer pevska društva zapela dre pesm\ V nemških poslancev se je zahMil jr £r ler z Iiomo5ta. ki je zagotovljal, dane® poslanci cd zapada. severa in juta ne Za puste moravskih Nemcev v narsinem boju Med bakljado se se s:noči vri.h razni i2. gredi; več oseb je bilo ranjenh Dines imajo Nemci v svoji hiši zboro anje, ja katerem bodo prisegali, di se b:ie edino le Boga. Boga pa se boji le isti ki ini, slabo vest. Komur vest ničesar ne očita, n se mu treba bati tudi ne Boga Z ozirom aa to nemško demonstracijo, katere se udeležujejo poleg dr. D e r s c h a t t e , dr. Fommer. S t e i n in drug- neaški ,?( ditelji\ C-.hi pač niso mogli in tudi ne smeli krtiem držati i6k. Prired il so t .Besednem domu" man fesu-c i j • za češko univerzo v Brnu. Danes seje pokazala da Brno ni nemško, pač pa ponemmesto. Xa tisoče in tisoče se je zbralo češkega obč nstvi pred „Besednim domor1 di izrazijo narodna svoja čustva na s »o.; zemlji, v stolnem mestu slovanske Morave. da pro t:Stujejo preti nemški ebolos:. ki krati penemšk m narodom n'ihova n=ravna in vdriavnem temeljnem zakoni zajamčena prava Vsi brnsK. Čehi brez razlike strank in stan so bili danes zbran; na . in na tiseče nareda je p: ir okolice da pozdravi goste iz vseh pokrajin vaclarske krene. Ko so pol 11 un nekateri slovatis. p
licih i vrel« češka veto
: ošli cb ž lisci (
Dunaja, pozdravila jih je z burn r t ci ne-šteu mnohci pred koledverom Na drer strani so pr hajali nemški posla*: katere je pozdravlj*U nemška mnoi .oiaiki policaji in vojaki so imeli mnogo p-;la. di so vtdrievili red. S ovanst: po.li:; so a morali po stranskih u'icafa voz : pr::: .Be-sednema domu4- sprtabala j b :b s:raai ve-
ja U
hka mnoi ca. da j h bran: pre:. rogcS« napadom ed nemške strani	so ji«
metale srei« cret.ie t vozove. rcapa e ves čas prep;*a'a češke pes=. - ki sala: »Xa zdar!• TBtsedn: dom4 je b.. tJtlača do :-4d->£4ri kotička, na stotine •:>;t m« salo pred .B;?edn:a do»;mi. k jeao pozdravljali pos.amex»e pnklre ro vanje ali ti bar >e orvonl prefeso-■•čbcike v Brna. U r s i n y. Xato čr Bali n r daljšem, ognjerittš: zztcx- .-tadf val resolac ja s iatero čeik: narod od viti* dr-eo češke naiverae Briu. Posl K 1 o f a č oe ▼ imerz sxr.a cev naglašal. da v bo;, -'a a »' rodne pravice stoje ta bran:*3 i češki narodni dela*:
r i
Brtu tvorno češki orrinizo^iL. aa aočneišo :a.anea češkera fc* i
ȣC B a r v i a s k i uran C^ion S"'
=>au res nskera naroda. Pesi i: rtče med drug a Tr«3 č sns: ii ia v .»eni .Slovanske zve«', tort
Ramo - >livci "ptisb-- -jaje ?
Z ti i k
T B."*1 T .E!®3
Slovencev in Hrvatov izražam pozdrave češ kerou narodu na Moravi. Krasna je vaša domovina, slovanska Morava. Draga je vam zemlja vaša, a draga in mila je i nam Jugoslovanom, ker s slavnega Vele-(,rada smo dobili prvega učitelja krščanske jn slovanske prosvete. Čustva hvaležnosti so torej, da vam podajemo roke, darujemo srce. [Viharno odobravanje.) Zastopniki žilavega češkega naroda so bili in gotovo tuji ostanejo zvesti zavezniki Jugoslovanov, ki v hudem boju za narodni svoj obstanek potrebujejo pomoči slovanskih svojih bratov. Zato pa tudi slovenski in hrvaški poslanci vedno stoje ramo ob rami z zastopniki deškega naroda. Kakor ste vi severna straža slovanska v Avstriji, tako smo i mi južna slovanska straža ob Adriji. Ako pa-dete vi, pademo i mi. A vi vstaiate, mi vstajamo in stojimo z vami, zato je Nemcev strah. Toda opravičene so naše zahteve. Ako dobi češki narod drugo univerzo v Brnu, dobimo jo tudi mi v Ljubljani. (Burni ki ci: Ztvela slovenska univerza v Ljubljani!) Končam z besedami pesnika slovanske vzajemnosti, slavnega Kollaia: „Slovare, bud'te svorni. Fodporujmo se vespolek. Tužba naše je ušlechtila. Tužbč ušlechtilč dau\ dojit pin Huh cile." Živel narod češki, živela čeika univerza v Brnu! (Burno odobravanje.) Med vednim živahnim in burnim odo bravanjem so še govorili: Praški podžupan dr G r o s , prof praške univ. dr. D r t i n a, N o v o t n y, dekan praške tehnike, rektor češke tehnike v Brnu E 1 g e r, češki po slanci Čipera, Anyž, Hruby, Heinrich, Skala, dalje dr. S c h e i-c h e r, dr. K o n z iz Karlina, dr. Š e b o r, dr. K o ž e 1 u h a in kmet S a m a 1 i k v imenu meravske kmečke zveze. Navdušenje nepopisno. — Z balkona so govorili dr. S t r a n s k y, Breznovski in drugi. Hrvatski poslanci so danes vsizbrani na Reki, da se posvetujejo glede skupnega postopanja glede ogrske krize. Žalostno je zopet, da se tega zborovanja ne udeležuje takozvana narodna stranka iz Hrvatske. Naročili pa so poslancu Žitniku, naj v njihovem imenu v Brnu izrazi Cehom simpatije in solidarnost. ' ri odhodu iz Brna sr» mi pravili prireditelji, d a je prišlo v Brno nad 20.000 če škega naroda. Videl sem mnogo Slovakov v narodnih nošah. V »Besedni doni" so prihajali razni staroste ali župani kmeč kih občin, ki se podpisavali resolucijo za češko univerze v Brnu.
P o p o 1 d n e s o b i 1 e po mestu velike demonstracije. Orožniki in vojaki so z bajoneti razganjali množice. Večjih izgredov menda ni bilo. Nemška trd njava v Brnu se trese in maje ter pade s časom navzlic bajonetom, ker češki živelj v mestu dobiva pomoč iz okolice.
Otvoritev zavodov sv. Stanislava v Št. vidu nad Ljubljano.
Zopet je storjen velik korak naprej. Dolgoletno delo, združeno s tolikimi teža-
vami, začenja roditi svoje prve sadove. Krasna zgradba na šentviškem polju, ki je toliko časa obračala poglede mimo se vozečih potnikov in ki jo v slikah prinašamo v današ njem »Domoljubu", je oživela. Ti velikanski prostori, ki so stali toliko truda, žrtev in študija, za katerih prireditev se je uporabil ves najmodernejši tehniški napredek, so začeli služiti svojemu namenu. Seveda delo še ni končano, skibi in žrtev še ni konec, kajti poleg izvršitve zgradbe je treba skrbeti za vzdržavanje tako ogromnega zavoda, ki glede velikosti nima enakega vrstnika v Avstriji.
Z veliko slovesnostjo so bili dne 21. sept. otvorjeni ti zavodi. Iz Ljubljane se je odpeljal poseben vlak z udeleženci slavnosti.
V	Vižmarjih sa že čakali gorenjski gostje.
V	mnogobrojnem sprevodu so šli potem gostje v zavode. Ves Št. Vid je bil v zastavah. Na čelu sprevoda je korakala požarna bramba, veteranci, rokodelski pomočniki in Marijine družbe z zastavami ter občinski odbor z županom gosp. Anton Belcem Krasno so bili ozaljšani zaveli za slovesni sprejem s -ojemu ustanovitelju in zastopnikom katoliškega našega ljudstva.
Med navzočimi smo opazili fml. eksce-lcnco Chavanne, dež glavarja pl. De-t e 1 a , predsednika dež. sod. L e v i č n i k a, dež odbornika Po vše ta, c. kr. dež šol.nadzornika H u b a d a, ravnatelja S e n e k o viča in Subica, opata zatiškega, provin cijala o. P 1 a c i d a, vse gospode dekane, župane sosednih občin, zastopnike .Slov. kršč soc. zveze", ,Krščanske ženske zveze" in razne druge odlične osebe. Najprej Pre svetli blagoslovi kapelo, potem ostale prostore. Gosp. prelat Flis je imel slovesno sveto mašo, pri kateri je jako lepo peval cerkveni zbor šentviški.
Škofov govor.
Presvetli je imel nato slavnostni nagovor, iz katerega podajemo za danes sledeče misli:
Slovesno se otvarjajo ti zavodi, ker so delo vsega slovenskega ljudstva in so velikanskega pomena. Tu dajem račun o svojem delovanju in se zahvaljujem vsem, ki so kaj pripomogli, posebej pa navzočim.
Ž? predniki so nameravali ustaneviti tak zavod, mene je pa posebno k temu vzpodbudil nastop liberalnih akademikov. Tridentinski zbor zahteva ed škofov skrb za duhovski naraščaj a mi potrebujemo tudi inteligentnih laikov.
V ta namen sem potoval v Lurd, v Rim in na Dunaj. Papež Leon XIII. je blagoslovil delo, Nj. Veličanstvo cesar mi je zagotovil svojo naklonjenost.
Začel sem z zaupanjem v Boga. Zanesel sem se na dobre slovensko ljudstvo, na požrtvovalne, vzgledne duhovščino.
Prvo leto sem dobil 100.000 K. Manjka mi še 200000 K, a upam, da to še po-krijem. Hvala Begu, ki vodi srca ! Za svoje podjetje sem dobil izvrstnega arhitekta, ki je vodil stavbo s pravo ljubeznijo in je ustvaril stavbo, ki stoji na vrhuncu modernega napredka. (Živel Vancaš!) — Ljubezen mu naj plača Bog.
Skrb je bila nadalje, kje dobiti profesorjev, vzgojiteljev za zavod? Pozval sem duhovnike, ki bi bili voljni žrtvovati se in se vsposobiti za vzgojo.
Dobil ssm gospodov, navdušenih in idealnih za težavno delo Tudi vzgojiteljev sem si preskrbel. Na čelu zavoda stoji mož, skromen po fcanjosti, a je mož veleizobražen, goreč, moz, ki ve, kaj je krščansko, čed-nostno življenje.
Zahvalo izrekam vsem profesorjem, ki ste se žrtvovali, ki nesebično in z zatajevanjem začenjate te veliko delo. Tu boste kazali, da si vera in znanost nista v nasprotju. — Tu bodete učili znanost, a s svojim življenjem kazali mladini pravo pot, može bodete vzgajali in jih navajali k ljubezni in zvestobi do Boga.
Nadaljna skrb nas je navdajala, bomo li dobili učencev. Hvala Bogu! Za~sedaj smo vsprejeli 97 gojencev. Ko be zavod plačan, možno bj vsprejeti več mladeničev brezplačno.
Kaj bomo dali mladeničem? Ves pouk, ki ga podajajo druge gimnazije. Vsestransko se bodo izobraživali, ker profesorji so študirali bogoslovske nauke, poleg tega so dobili višjo izobrazbo na vseuči liščih.
Mladeniči bodo obvarovani sprijenosti m pohujšanja. V mestih so izpostavljeni vsem nevarnostim, odprte so jim slabe djužbe. V roke dobe slabe knj;ge ozir nravnosti in vednost'. Vem iz skušnje, koliko mladeničev se izgubi, v sramoto rodni hiši in domovini. Slabih knj g tu ne bo, da bi se otrovali. — Navaiali ie bodo pa mladeniči na vse dobro. Točni red bodo imeli in vadili se bodo v pokorščini do predstojnikov. Delavnost in prava pokorščina zahtevata zatajevanje samega sebe. Na ta način se utrdi in ukrepi volja, da bodo pozneje značajni, trdni in stanovitni možje.
V	zavodu bodo dobili pa tudi nadnaravnih pomočkov. Molitev, vsakdanja sveta maša, sv. zakramenti, vse to povzdiguje človeka, da se ne vtopi v posvetnost. Tu bodo posnemali plemenitost, nežnost slovanskega patrona sv. Stanislava
„Kristusu, Zveličarju sveta", kraljevemu Srcu Jezusovemu je posvečena vsa hiša.
V	tem srcu smo združeni vsi, temu Srcu hočemo posvetiti našo mladino, naše gojence, naše intel genco, da ohranimo narod slovenski
Gospodu Bogu.
Za napredek v zmoti, nenrav-nosti ne maramo, za napredek v resnici bomo delovali z vsemi močmi; — na ta način bomo delovali za slovenski narod, na ta način bomo koristili našemu ljudstvu.
Da bi se torej kraljestvo Kristusove širilo, to je in ostane namen teh zavodov. K Pomočnici Mariji sem se zatekel, ko sem jel vdejstvovati svoje srčne želje ozir zavodov, k Njej se obračam tudi danes ter prosim: Pridi po Tebi kraljestvo Jezusovo k nam, o Marija!
Nato je govoril g. stavbenik pl. Vancaš, ki je popisal stavbe v njenem razvoju in nje-
nih podrobnostih. V eni prihodnjih številk prinesemo to porodilo, ki bo poleg slike predstavilo stavbo tudi tistim, ki nimajo prilike, ogledati si tega znamenitega poslopja. Po otvoritvi je bil v Ljubljani v dveh dvoranah slavnostni obed, katerega so se udeležili jako oddlični gostje in so se govorili zanimivi govori Izmed mnogih naj tu a|»di govor feldmaršallajtnanta ekscelence pl. Chavanna, zaradi katerega se je dr. Tavčar celo v državnem zboru — blamiral Rekel je:
Med vrjaškim in duhovskim stanom je mnogo podcbnosti. Oba tvorita nekako sklen eno občino in imata stroge postaje, ki zabte vajo pokorščine in samozatajevanja. Oba se borita za idealne smotre: Če smo mi vojaki bran.telji domovine, je pa duhovnik brani-telj vere. Oboji smo zavezani, da žrtvuiemo kn in življenje za te idealne smotre. V um smislu se z. hvaljujem za vabilo, ki sem ga z veseljem sprejel, da sem b i priča pri otvoritvi tega izbornega zavoda, ki )e opremljen z vsem, kar se more zahtevati od mo dernega napredka. Nai ta zavod vedno izpolnjuje svoj visoki namen' llstvaritelju tega krasnega dela. prevzv. gospodu knezoškofu: slava!
Tega poročila pa ne moremo boljše končati, kakor da priobčimo lepi izjavo občinskega odbora v Št. Vidu, ki je bila v slavnostni seji enoglasno sprejeta in se glasi:
Presvetli nadpastir, visokcčastiti knez in škof!
V svoji seji današnjega dne je obč nski svet sklenil, zahvaliti se Vam, Prevzvišeni, da ste si St. Vid izbrali za sed<.ž svojih za vodov, ki ste jih kot zares velikansko delo srečno dovršili in jih dar.es slovesno ctvar-jate. Pozni rodovi bodo še občudovali Vašo nadpastirsko gorečnost, ko bodo vživali sad Vaše požrtvovalnosti in Vašega neumornega dela.
Blagovolite vsprejeti izraz naše udanosti do Vas, prevzvišeni knez in škof.
Občinski svet v S t. Vidu nad Ljub ljano, dne 21. septembra 1905.

Tržne cene.
Smem DomaČa detelja novo blago K 55' do K. 58-; nemška detelja (lucerna) K 125' do K 135*—; gorenjska repa K 84'— do K «6 ; lanenoseme, domače ozimno K U50do K 12'—; konopno seme K 1 do K •—; kuminovo seme K —•— do K--.
Fižoli Rudeči ribniški K 12 50 do K 13 50; rudeči Hrvat K 11— do K 1150; prepeličar (koks* K 13 — do K 14 -. (Vse cene semen in fl-ioia veljajo ta 50 kg blaga, kakor ga kmetovalci pripeljejo naprodaj in sicer novo blago.) Krompir 80 kg K 5 —.
Suh« 6oipljoi v dimu sušene K •— do K -
,	, brez dima sušene K 18-—do K19- —
Orehi domaČi: K 13' do K 14'— Jofcic« nove: K 6'- do K 6 25 ■•4 s Čebelami: po K 37'— do K 38 50 ga 50kg Koie. Goveje, težke nad 40 kg po K 50 — do K 52 —.
. teike od 30 do 40 k g , . 44 — . , 46- . > lahke	, , 42-— , , 44 -,
(Te cene veljajo ga 50 kg in sicer ga koš* izdelane po tukajšnjih običajih g rogovi vred.)
Hikove kože po K -'70 za kg. Telečje kože: K - 65 za kg. KozliCeve kožice po K 1 25 do K t 30 za kg. Svinjske kože: Ciste brez napak K 40 -
Druge vrste K -28 do K 30 za kg. Kože lisic	po K 10 - do K 11
. . 30-p 36 -, 6--24 -
. 31 - S , 38- y a
. 25 ' za 100 k m
, kun belic
, rumenic , dihurjev , vidr
Kože zajcev po K 50' do K Pepelika potošl) po K 32' M) kn.
Žito. (Tržne cene za mesec april Veljajo za trgovce, ki kupujejo blago po teh cenah. Vso cene so zaracu; ane za 100 kg. blago postavljeno v Ljubljani Za drobno prodajo pa veljajo cene po pogodbi )
Ogrska pšenica K. 20- ; hrvatska K 18' ; kranjska K 18" ; rž K 17 00; ajda K 17 ; ječmen K 1600; proso K 19'- ; koruza (ame-rikanska) K 16 40; činkvanun K 19 00; oves ^domači) K 18"-; oves ogrski K 19 •; oves hrvatski K t8 —.
2o jmeli in iiroteii čas.
Besedni uganki.
i.
Po zraku leta semtertja prav kakor ptica lahkokrila, prepevati pa ni: ne zna. Kaj vendar stvar bi tale bila ? Poglej natanko! Kl;una nič. in perja nič. peruti nima. To res ne more biti ptič. " t.lej, mesto perja dlako ima. /are*, ti) čudna je žival, na zemlji skoro nima para; rad sliko nje bi ti podal, 1 a — saj jo že poznaš nemara.
II.
Oborožen z orožjem križa poda se v daljni širni svet oznanovat resnico vere, za blagor duš nesmrtnih vnet. In dom zapustil je in brate, zdaj brat mu slednji je divjak, za nje živi, za nje se trudi pogumni Kr stusov junak.
I .c eno črko izpremeni, pa ves drugačen mež bo to Na zemlji vživa že nebesa A tamkaj ? — Tamkaj le težko.
Kdor obe prav reši in bo izžreban, dobi za nagrado lepo knjigo.
Reiitev besednih ugank u zadnji številki:
I Prst, prstan, prstanec. II Polž.
Nagrado je dobilo; Katol. izobraž. društvo Preddvorom.
Prtdstojnlštvo Zatika samostana išče poštenega
ja
posebno za nočni čas, ki je samskega stanu. Piača dobra Slutba se nastopi lahko precej.
^ Samostansko oskrbnico v Zatifini.
Zelodeo prebavlja in
Da pa zamore zadostiti obema svojima logama, ga ne smemo niti v enem niti"1 drugem oziru preveč napenjati, tem-eč k* beti. da se mu to dvojno delo kolikor mož olajša. Izvrstno sredstvo v ta namen je T Rose balzam za želodec iz lekarne B Kr ' nerja, c. kr. dvornega založnika v Hrae ker posp.šuje prebavljanje in povzroči' lahko od vajenje brez bolečin. 1) ,t>, se , ? v tukajšnjih lekarnah. 431 (7—4)
Loterijske srečke.
Uu»»j, 23 septembra	43	45	2
Crtdcc, 23 septembra	67	19
Tr«t, 30. septembra	39	45	62
Lmc, 30. septembra	53	43	71
58 56 69 14
»i» -i- -i* -r- -r -i- -i- »f T 'r T -t
T-rtv
i rlhtidnja Številk* mDOMOWIBA' izide dnč 19. oktobra 1905.
•>• •>•	•>• «>« «r« »i.	j, j
Učenec za pekovski obrt
se sprejme takoj pod dobrimi pogoji. Jožef B»-štole, pekovski mojster, Mojstrana, Gorenjsko. 2017 I) 1-1
i
Ivan Češnovar
::trgovina v Ljubljani::
__se nahaja seda)
v lastni hiši
Stari trg štev. 16.
Prodajalo se bode p> nizkih cenah, ,oraj,j* slavnemu občinstvu toplo priporočamo, i '899 1) 2 i strežba hitra.	__-

Izjava.
Jaz Miha Selak, posestn k in kovač v To-dražu, obžalujem in prcidicujem besede, s katerimi sem žalil g- revizorja „Zadružne /veze" Vekosla\a ]>c 1 ca, i'javljam, da sem le zapeljan izustil te žalitve ter se zahvaljujem g. Pelcu, da je od tožbe odstopil. 1940 1 — 1	Miha Selak.
„iln_ni I*«!*1 II •*'!**" ■ "*l I* l —-f^- ■"*■<*• l * |"Vl»_l I*U"||.||I|.
O Cunard Line. o
Najprimernejša, najcene|ša In dobro vožnja Iz.
Ljubljane v Ameriko.
je ln ostane preko Trsla z brz.oparniki prve attKleške paro-brodne družbe „Cunnrd Line" to jt gotovo in senc da vlajiti. Veliki moderno opravljeni snažni parniki le družbe odhajajo iz trsla vsake II <tni. Pouk in vozne lisa- daje oblastveno potnem zastopnik I ndrn) Odlnuek, dnsliiženi uradnik državnih železnic in Ii š 11 i p ist-inik v Ijuhljanl Slomškov ulice 't. 25, bliz I cerkve Srca Jezusovega. Kdor želi več pojasnila, naj tu pismeno povpraša ali pa pride osebno * pisarno. l'u kolodvorih in cenUh Iiikilu 111. ,'aka 111 tudi na druge silne načine nihče ne vabi.	2004 D 1

S S J

Hranilnica in posojilnica zg KnndiJ°|n
(reg.zadruga z neomejeno zavezo)
sprejema hranilne vloge od vsacega, če je njen ud ali ne, ter obrestuje po
4'20o
Obresti se pripisujejo koncem enega leta brez poseb nega naročila.
Rentni davek plačuje posojilnica sama, ne da bi istega odtegovala vlagateljem.
20u3 5-1
378 D 20—13
Samo 6 dni!
H%vre-New-York
vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparnlkl
Francoska prekomorska družba.
Edina nitjkrujAa črta čez
Bnzel, Pariz in Haure p Ameriko.
Veljavne vozne liste in brezpl. pojasnila daje edino oblastveno potrjena potovalna pisarna
ED. ŠMAR1>A
v LJUBLJANI, Dunajska cesta 18.
nasproti znane gostilne pri „Figovcu".
Prosim, zahtevajte
zastonj in franko o
1903 D 6—2
prospekte in vzorce o najboljših štajerskih
lodnih za gospode in gospe
z* lor, gozd in turiitlko, kakor tudi o vseh vrstah modnega blaga za obleke za gospode In dečke, površnike, zimske suknje, od najcenejših do najfinejših vrst od kot reelne znane prve in največje eksportne tvrdke z» loden Vinrene Oblack, c. in kr. dobavitelj sukna, Oradec, Murgasse 9-r.
fin. Prave Uraskukavico g|. 2 50 Budilka gld. 1'— g|(j. Z- Itekcpf-ure	3'-
,,------------------------zvonom gld. 2 — i
6 mesecev na po-skušnjo.
Nlkelnasta ali jckl , sist.
Roskopf . . . . gld. '50 Strapaz-Koskopfsplomb. n t — Z dvojnim plaščem . V40 Zlalo-Double (kak. zlato) „ 3 50 1'rava srebrna z enojnim plaščem . . . „ 3" Z dvojnim plaščem „ 4" S^tremi močnimi plašči , 5' Navedene ure z rellf-sliko Dev Marije, dalje državnim orlom oračem in konjem 10 kr več.
Prava srebrna
remontolr-ura
c. kr. puncirana za gospode dame in dečke.
Z enojnim plaščem. . gld. 3 —
Z dvojnim . ...	4 —
Z zlatimi robovi ...	S--
S 3 močnimi plašči .	6 —
14 kar zlata . . od .	8'—
i 4 kar zlate verižice od „	10'—
Srebrne verižice od „	— 90
Uhani In prstani v največji izberi po tovarniških cenah.
m
Vf^M mssmms.
j 3 leta pismeno jamstvo. Za neprimerno denar nazai. Ra pošilja se le po povzetju. |
„Pri veliki tovarni ur", Maks Bohnel, urar, Dunaj IV., Margaretheustrasse 88.
( ) Dobavitelj c. kr. državnih uradnikov. Ustanovljena 184 >. Zahtevajte moj velik cenik, s 1000 slikami zastonj in poštnine prosto. 1S97
_ Nnjodličnejši profesorji in zdravniki , ,	.....
priporočajo pri pljučnih boleznih, kroničnem bronhijalnem kataru, oslovskem kaSuu, SKroiuiozi, Inflaencl.
Kdo naj jemlje Slrolln?
I Vsakdo, kdor dalje časa boleha za kai-IJem. Kajti boljše |e. bolezni preprečiti, nego jih zdraviti. J. Osebe s kroničnimi bronhljalnl-ml katarl, katere ozdravlja Sirolin.
3.	Kdor Ima naduho katero
zdatno olajša.
4.	Skrofuloznl otroci z oteklimi žleza-
mi, očesnimi in nosnimi katarl Itd., pri katerih Slrolln sijajno vplivi m splošno hranitev.
Povečuje (last do jedi In težo telesa, odstranjuje kašelj, Ume-tavanje gnoja, nočno potenje.
J-
Svarilo I
Nahajajo se manj vredni ponarejeni izdelki! Treba je paziti na to, da ima vsaka steklenica našo posebno znamko ,Roche" in zahtevati vedno le Sirolin ,Roche".	1334 D 4- 4
F. Hoffmann — La Roche & Co
Basel (Švica) Grenzach (Badensko),

i^J^lf^ M!
j?	n.
:mfTm
Mestna nrauilnica ljihljnim
v Prešernovih ulicah štev. 3
v lastni hiši, (poprej na Mestnem trgu zraven rotovža),
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8 do P ure dopoldne in od i do 4. ure popo dne. i h obrestuje po 4', ter pripisuje n<.-v«djBn|ene oI.-rc^ii vsacega pol leta h kapitalu Rentni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne .la bi ga zaračunila vlagateljem
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezerv-nega zaklada mestna občina liubljanska z v-em Mojim prenioietijem in vso svojo davčno moč|o Daje varnost vlog popolna, svedofl zlasti to, da vlagalo v to hranilnico tudi sodišča nialoletmh otrok m va
1131 I) 11 5
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posojuie se na zemljišča po 4',% na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta na^in se ves dole poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v .13 letin, tedaj mora plačevati na leto 6<V0 izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.
Posoja >e tudi na menice in na vrednostne papirje.

Elegantno
pop moderno tiložo za obleke000
kupite ceno pn
Jlener Moden-union"
Dunaj I., Schottenring 10.
Bogata zbi ka vzorcev
vseh novosti boljših in cenejših vrst volnenega in modnega blaga, barhentov, flanel, baržunov, kotenine in piatenine se dopoSlje na zahtevo
brezplačno in poštnine prosto.
Ilustrirani krasni modni album kakor tudi vzorci blaga za moške obleke zastonj 17vi D i-O in franko.
^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Q Stanje tlog 31. a?g. 1905: preje: Qr,<jjj£e i, sedaj: Denarni Promcl 3l- 9 g čez II milijonov kron.	Kongresni trj 2, I. 1.1905: čez 37 milj. kron. q
O Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje! O
8Ljudska posojilnicao
-	zs tM n n**AM< laan vrl a Zl trnii Ir ^/ilnii	-_ _. — •	Uvuzt lml* n A. — A J L. ! i t _	A. 1	«
O
o
8
8 O O
o o
sprejema hranilne vloge vsak delav-	Q
§8
brez kakega odbitka, tako, da nik od 8. ure zjutraj do 1. ure po tJUu|n sprejme vložnik od vsacih vloženih poldan ter jih obrestuje po	* I* 1« 100 K čistih 4 K 50 h na leto.
Stanje Tlog 31. avgnsta 1905: K 11,531.564 77. Denarni promet do 31. avgusta 1905:37,419.749-55.
Hranilne knjiiice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po poŠti so poštnohranilnične poloinice na raspolago.
V Ljubljani, dne 1. septembra 1905.	4 d \2-\\
Dr. Ivan Šusteršič,	Josip ŠiSka, knezoškofijski kancelar,
predsednik.	podpredsednik.
O d b o v n ( k 1:
Anton Belec, posestnik, podj. in trgovec v Št. V.du nad Ljubljano, Josip Jarc, veleposestnik v Medvodah, Dr. Andrej Karlin, stolni kanonik v Ljubljani, Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani, Matija Kolar, župnik pri D. M. v Polju, Ivan Kregar, svet. trg. in obrtne zbornice v Ljubljani, Frančišek Leskovic, zasebnik in blagajnik Ljudske posojilnice. Ivan Pollak tovarnar v Ljubljani, Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani, Greg. Slibar župnik
na Rudniku.	'
ooooocooooooooooooooooooooooooo
oooooooooooooooooooooooooooooooo
o o o o
8 o o o o o o
Suhost Demotogen
I dinu izborilo kreplluo in okrep. sredstvo, porabi]. 0j „ zdravnikov glasni -prič. v lastil, rodbinah pri iuI,ošU, h,// nlabokrrnouH, nereotnotU, tlabomll i t j I/redno d>b' sredstvo je Demotogen, ako se hoče doseči prošnjo rf.M \ šesiih tednih JO funtov korist. Z II najvlijinn odlikami tudi .Urami Pri*' odlikovan Strogo mino, prekosi doku druga reJilua podob, sredstva, tudi una krič. hvališ. Vel ■„ zavoj le kron J M, Siirji zavoji iranko, - Razp.,ij|ja centrau' lini:nr. Duhu) lil, Jlaupi»tra*u* 60. Telelun 5937 [>r . Hranilcih DiinnJ I, tr<iAt«r;(rain Hrošure in p-, spekte zastonj 1'udi v lekarnah in drugerijah /alitevaj urtcl)
Demotogei, vse drug o enako odločil') /avrni 19C41) (2)
vsake vrata »» morajo skrbno varovati pred vaako nesnago,
kar »• po tej lahko »aaka tudi najmanjša ram .»iTij«, 1... !.ul Seiko ozdravljivo ran« Že 40 .1 e je if.
•«. • do vlača« mazilo. t»k'' Manova praiko domače mazilo k..i aaoaelji.o iradatv . ••&.««
I.1	>, ii<uj. ial.e fist«, o taittje late. «.»; ,. >iietj«
II,	k..>čin. biadi Io p..apa«aj* zaceljenje. _____ Katpoillja se vaak dan ——
I pa-ie» 70 »in. Pioti pred-plačilo K :l I« >e p.*ij«>o * pa-ie« ali K 4 '-.0 6 puiie po-.lr,if»e pl -si" na ».»ko 1-orI.J.)
».rut -..ifr-kc m 'i ai h V a I deli emb a 1 al« Imajo zakonito deponovano varstveno znamko.
Glavna zaloga
B. FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitelj
lekarn« „pri črnem orlu" Praga, Mala strana; ogel Nerudove ul. 203.
= g-jjac-u l z Ž S =1 E „ = i- | > lijST- = ^ -i g- tri olfs-^5
n S Ž Š S s o
31ŠI	**
h.s.5-* oj-~
3 _ " alt -
' rt rt -0CN
Prepričajte se!
■M I o4i I mm m aa : m m I Ma A mji« M ■
Najboljše I« '»J novejših vrst 9«
—---peljneinirioto^i
mlatilnice in slamoreznico, tromU«) c klinje in žage dobite v skladist"
Fran Zemana, Ljubljana
Poljanska cesta 24. vrsDi*3
tooooooooooot
Zahtevajte pri nakupu 1321 d 8 7
Schicht-ovo štedilno milo
Varstvena znamka.

z znamko jelen.
Ono )e
zajamčeno čisto lu brez vsake škodljive primesi.
===== Pere izvrstno.	-
Kdor hečc dobiti zares j a m č e n o pristno perilu neškedljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno, znamko JELEN".
Dobiva povsod!
| JURIJ 8CHIGHT, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini.
OOOO0000000CXK)00000800
1980 1) 24 —20
Ernest Hammerschmidt-a nasl.
Madile, Wutscher & Ki
trgovina železnin in kovin, LJUBLJANA, Valvasorjev trg 6, Prešernove ul. 50.
Karlovarski
želodčni in prebavni prašek
s poprovo meto, zakonito zajamčeno. ima prijeten okus, je zdravniško priporočen in se vpo-j.ubija pri neredni prebavi, kroničnem ielodnem kataru, krčili v želodcu, zgagi, gorečici, pehanj", slabem okusu, bljuvanju, pomanjkanju slasti. Co so rabi vstrajno, prenehajo vse želodčne bolezni. Priznalna pisma dohajajo vsak
' Cena: Ena ikutljiea 8 kroni.
pri Šestih škatljicah franko.
Udeiuje in razpošilja: lekarna pri medvedu T Mor. Schonbtrgu 47. Dobiva se skoro v vseh lekarnah; kjer ni zaloge, naj se mr« naravnost.	657U C3-"'
„A m e r i k a".
C M O
a« m ~5 c 0» u
Nizke cene t
parninuT, .........
^TSTE^« dolg, 74 Širok, 54 globok, nosi 22.250 ion drugi : Kaiserin Augusta Viktona . • • ;oini; preko oceana samo
loraj vsak Sc enkrat večji kakorvdlki parnlkl "	tatairtik vsakega tedna Iz Ljubljane
okolu 7 dni. Potniki odhaiajo ponedei]ek, to	Hamburg - Amerika Lime
Na željo pošilja natančni poduk brezplačno zastopnik Hamo g
Fr. Seunig, Ljubljana
7751) 17—12	Dunajska cesta St 31-

-	parnikov, katera se imenujeta
Zadušil me bo ta Hudi kašelj f
Proti kašlju, hnpavo-sti in zlezi naglo in gotovo učinkujejo
1996 za prsa. D i
Izboren okus imajo in
ne motijo teka. Škatljica 1 K in 2 K. Škat.ia poikuasov. Dobivajo se v vseh
avstrijskih lekarnah.
Eggerjeve postile so me naglo osvobodile.
_______ ega
K « 60, boT|-jegaKl2—; beleg«, |ak« mehkega, •kablientga K 18 -; kron 24-■neinobelega, mehkega, «kub-llcnega K 30—, kron 36— Po-iilja »e franko proti povzetja Tudi «e zamenja aH nazaj vzamr proti povrnitvi poštnih Btroikov
Beaedikt Saohsel, Lobea 159 p. Plzen na CeSkera.
1793D 6-4
C. Kristan
oblastveno Koncesijoni-rana potovaina pisarna
za
Ameriko
v Ljubljani,
Kolodvorske ulice 41
(18-12) (na dvorišču.) 468 n
VM Dt
M*
3
A
i
Amerik a".
I
Denar si
prihranite
pri direktnem nakupu!
m^iui
n"ča s solidnoati moje krščanske tvrdke 40 m ostanki Elaea za postelj, opravo, oksfort za srajce, celir za obleki De ril o itd franko za 16 K 60 vin. Vsak ostanek ,e 3 -8 mP dolg in se sme garant, prati. PoJlU« proti po-Tzetju. Neugajajoče vzamem naza| vsak čas.
razpošiljal"ica J°siP Neugebauer ^r.u,
„ s.HpI Drl Novem mestu o. M. Češko. 1524 D 5-5
Lepa
Krasna darila za raz. prileki kakor ure, verižice, križce, obeske, prstane, zapestnice, sploh narazhč-nejšo zlatnino in srebrnino v modernem secesijonističnem slogu po najnižjih cenah priporoča p. n. občinstvu,
Fran Čuden
urar in trgovec v Ljubljani,
Pre&ernove ulice, ftlijalka na Mestnem trgu.
Novi ceniki tudi po pošti brezplačno. 256 52-35
Hraste
kupuje na steblu ali v toiarn. postavljene ponaj-boljših >erah. tovarna za parkete Josipa Goljev-ščeka v Trebnjem, I)o lenjsko. Poaudbo naj se pošiljajo na p Goljev-ščeka. Gorica iC-^ rso 1'ran-
cesco Giu-eppe 29). 1776 D 3-3
Proda se
posestvo
- hišo na Dolenjskem n 2C ' K pri okrajni cesti.
se i/ve pr .Martinu Kaplan, Čre-ence, p.-ta Krška v. s na Dolenjskem. 2006 D 1-1

Išče se zvest, priden, v kmetijstvu izurjen
hlapec
ki ima vesel;e Jo kmetije brc? orira ra starost.
Prednost imajo samo oni, ki se norejo izkazati s spričevali, da so služili več let pri enem gospodarju Plača po dogovoru Več p e N. Pogačnik, gostilnčar v Kranju 1721 D 2-5
Ženitbena ponudba.
Mladenič s-ednje star izvežb n v čevlj. obrtu v»e>k /; lepega vedenja, se žel: p r. č'f ' deklet t d -brih katoliAkih «ta riše v. ki bi imela 2- 300 gld gotovine m bila stara 80-30 let -me b ' tud. vdova brez malin■ 'r k Naslov p >ve
upra. n .1) moljuba*.
19 " D 3-2
h proste r ke se proda
posestvo
obstoječe iz hiše. novega hleva /a 6 koni in 7 goved, njiv za 20 mern kov po-setve. trav tka 4 orale in gozda pri hiši Zraven hiše je tekača roda. Labko se kupi tudi žaga. ker so v bližin' bogati smrekovi gozdi To posestvo se di event tudi v najem za s let Več se poizve pri Lovru Mulej. truo\ cu. Spodnja Lipnica27, p Kamna go-1808 I) rica. 3 2
Šivilje za slamnike
izurjene za nno, gladko pletenje se sprejmo takoj proti povrnitvi vožnie za ' j e in n a > a i pr: Sieg-friedu Engl, Dunaj Vil.
Neubauguae is 199: n 1-1
Izšle so:
0	ČRTICE, o
3 povestj iz našega ljudstva. Spisal Ivan Baloh.
(.ena 1 krona, po pošti
1	vin več- Čisti dobiček je namenjen družbi sv. Cirila in .Metoda. Knjiga »e d biva pri pisatelju v Mengšu na Gorenjskem. 2021 I) 3-1)
Razpisuje se služba
organista qq in cerkvenika
s 15. oktobrom t. 1.
Župni urad Ajdovec pri
Žužemberku. 1955 D 1-1
Friderik Hofmann a n Kdn-k.
Franc Keber
ur>r id IrgBuc z zlatnino in siebm do
Dunajska cesta it. 12, Ljubljena.
Pr poročam svojo bogato zalogo natančno preizkušen.h žepnih ur, na pr zlatih, srebrnih, ni-kelnastih in jeklenih. Raznovrstnih stenskih ur. 1135 M 9 V veliki izb.ri verižic, obeskov, poročnih in drug h prstanov,uhanov, murčkov, zvezdi..
Za vsako uro sc 2 leti jamči
Išče se 1993 I) 1-1
kovač 00
oziroma v najem se da
d >bro obiskana
kovačnica
z vsem orodjem na lepem kraju ob državni cesti. — Več.pove Fr. Kocjančič na Črnivcu pri Radovljici.
OOOOOOOOOOOOOOOi
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice
refistr. zairiga i neomejeni« poroštvo«
v LJUBLJANI, v lastni hiši lin Dunajski cesti št. 1 na vogalu Dalmatinove ulice •
obrestuje hranilne vlo $e po
0
2 D 12 10
V!
1794 zucanie
Suhe jedilne OreflOVC
gobe
(Ia. gosp gobe) kupuje v vsaki množin' v vrečah po 20 -25 kg A. Šmyra,
Dunaj 17 Klterleinplatz 7. 133 < I) 20—7
2-2
In pilil*
dobro suhe, kupuje I. Rozman, Vevče,
p. De v. M r. v Pol u.
brez odbitka rentnsga davka. katerega K :» poojj-lnica sama za vložnike plačuje
Uradne ure od 8. 12. in od 3. 4. ura popoldne.
Hranilne vioge sprejemajo ne tudi p.) počiti in potom poštno-hranilničnega urada Stanje rezervnega zakiada K 120.87R 15. Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih.
Upravno premoženje Kmetske posojilnice maša 7,021.717 89. stanje hranilnih vlog K 7,651.915 41.
Denarni promet K 32.039.761>4.
Poštno-hranilničnega urada št. «28.40o.
OOOOOOOOOOOOOOOi
ncTbiE><i
1903 D 24-22
Popolno prepričanje,
da Jt lekarnarja
Tbierrj-a Babam Id etntif. mililo
p. tu-h aotr. bolrialb. laflotacl kaUrlb, krflb la >»eyib meti >r«t. »lat,.,»tih »ot*aJ« > preba.l, raaab, ab»<-<-»lh la t»-Icmib poikodbab Itd atdoitiao >«pi-<»0 (rrdttTO, Vam poja.nl pri aarojilu bal-•ama ali aa teljo poaebtj bruplalao poalana kallilra ■ tl«of litlr. ubialnlb plimi kot rfomall »ittoralfr lg mal ali 6 dtojaib »t<kl baliamao kroa. (X) nallb ali 30 dtojaib tfklrnlc K 14. - I)»a loofka r«atlfollJikf.jra mazila fraakoS K 60 f. Proultn aaalOTltl aa lekarnarja A. THIERRY v Pregradi pri K»r* ikl-Hlatlnl. - Poaar. la raiprod. poaa-rrjaaj » aodaljiko ualcdajtjo
Iz portland - cementa in peska
fTlngetr. ISchutzmark« Edini izdelovatelj za Kranjsko
Janko Traun
izdelovatelj cementnin, Giince pri Ljublj
LONDON z PAASS ir R0HA + VEN »7355-
MP ^i m
Svarilo! Dektorja pl. Trnkoczy-ji
Kranjski redilni nraš^K
za prašiče
je dobiti pristen le pod zakon, zaj imenom
Mastin
Ponarejalei se zakonito kaznujejo.
Za prašiče, pujske, krave, teleta, vole, ovce, konje, perutnino :d.
Svctovnoznano, najboljše, zdrav . d;c'.etiško redilno sredstvo, se porablja k. t č datek h krmi le prejelo ti-oče zahvalnih p - •no dobrih redilmh vspebih in na razstavah v Londonu. Parizu, Rimu in na Dunaju . rnjenajvišje odlikovanje. 19.3 I) (U) Zavoj za 50 vin pri vsakem trgovcu. Po pošti 5 zavojev pod nas|. \ m ...karu Trnkoctv. Ljubljana. Prekupci rabat.
Pozor Amerikanci
in vsi, ki prihajate v Ljubljano na novo trgovino in zalogo ugotovljenih
I g*- moških In ženskih oblek g
I	domačega izdelka. Velika zaloga sukna, obuval, j siajc, klobukov, kovčegov (k frov . robce -erp iti ! po zelo ni.-ki ceni Trgovina se naha'a tik dobro 1 znane Tišlerjeve gostilne v Kolodvorskih ulicah lt j Kdor je kupil enkrat, pride vedno rad.	'
; 278 1) 24 15 Marija Rov&ek, trgovka
Slovenci!
m
o
an).
domačo trgovino
pri 479 D 19 1«
so. Clrllu^ksv. Cirilu In Metodu In Metodu
v Ljubljani, Lingarjeve ulice 1
nasproti loterij i
kjer se dobiva fino moško »ukno. najnovejše volneno blago za ženske obleke. Najnovejše rute vseh vrst Bela in ru-java kotenina
po zelo nizkih cenah. =
PoStena in prijutna postreiha.

Izda i a tel i ia odgovorni urednik: Dr. I^n^olJ Žitnik
Tlaka: .Katollika Tl«*»r»»