--^Dtehnična železnincM
^3&CbStOASka/
TRGOVINA ZA DOM, OBRT IN PROSTI ČAS
Novo mesto, Kandijska 28, TEL.: 068 21 565
)0LENJSKI UST § )0LEHJSKI UST |j DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST Ig DOLENJSKI LIST
m MIZARSTVO
J JUDEŽ
Judež Anton, s.p.
Radna 30, 68294 Boštanj Tel. 0608/82-132, 41-132
GRADITE. OBNAVLJATE STANOVANJE?
Poceni in kvalitetno izdelovanje oken po naročilu na sodobnem CNC stroju po evrop-gkih normah.
Možnost obročnega odplačevanja!
V čigavih rokah usoda Vidma?
Po treh letih stečajnega postopka Videm sedaj najbližje razpletu - Minister Dragonja zagotavlja, da Vidma ne smemo prepustiti slučaju, stališča svetnikov pa obvezujejo
KRŠKO - Celulozno in papirniško podjetje Videm, ki je bilo nekoč paradni konj posavskega gospodarstva in eden največjih izvoznikov v nekdanji skupni državi Jugoslaviji, je že tri leta v stečaju in je trenutno največji stečaj v Sloveniji, tako po velikosti in številu upnikov, obsegu dolgov in premoženja, kot po večdimenzionalnosti problema.
MOLEK
avtoservis - prodaja vozil ■ avtodeli
AVTODELI, Novo mesto Kandijska 27 Tel. (068) 322-366
Podjetje so prodajali že trikrat, a očitno je tokratna javna dražba, ki je bila napovedana za včeraj, 13. marca, še najbližje rešitvi, čeprav še v torek, ko smo zaključevali redakcijo, ni bilo znano, ali dražba sploh bo ali bi bila mogoča prisilna poravnava. Čeprav so tudi možni kupci skrivnost, je znano, da se dražbe namerava udeležiti ICEC iz Ljubljane, kije hčerinska družba češkega podjetja.
Naprodaj je večina Vidmovega premoženja, to pa so sredstva, ki so dana v najem Videm papirju in Vitacelu. Omenjeni podjetji imata predkupno pravico, z javno dražbo pa so se strinjali vsi člani upniškega odbora razen Hago iz Celovca, ki se je zavzel, da se postopek prodaje opravi z javnim zbiranjem ponudb, cena 35 milijonov mark pa je po mnenju tega podjetja previsoka.
Napovedana dražba je bila vzrok za sklic izredne seje občinskega sveta, ki so se je udeležili tudi Miro Pivk iz ministrstva za gospodarske dejavnosti, stečajni upravitelj Branko Ogorevc, direktor Vitacela Jože Klemenčič, predsednik sindikata Pergam Dušan Rebolj in drugi, na seji pa so svetniki po skoraj 5-urni razpravi postavili nekaj jasnih zahtev. Ugotovili so, da javna dražba sicer delno zagotavlja interese upnikov, pri tem pa ni mogoče predvideti uresničitve strateških ciljev, to je ohranitve in razvoja proizvodnje papirja in celuloze v Krškem, s čimer bi ostal Videm eno izmed razvojnih žarišč Krškega in Posavja.
Tako je občinski svet na vlado RS naslovil nekaj predlogov. Po zakonu o prisilni poravnavi, steča-
ju in likvidaciji, po katerem poteka stečaj Vidma, daje pravne podlage, da lahko upniki še vedno -pred javno dražbo - sprožijo postopek prisilne poravnave, tako da predlagajo stečajnemu senatu odložitev ali umaknitev dražbe. Glede na to, da so države in paradržavne organizacije (Agencija za sanacijo bank in hranilnic, Elek-tro, Rudniki...) večinski lastniki upniških terjatev (preko 70 odst.), lahko vladne organizacije do 13.
marca začnejo postopek za prisilno poravnavo. Občina Krško je v ta namen pripravljena spremeniti svojo upniško terjatev v lastniški delež. Če to ni možno, je občinski svet predlagal, da se vlada s slovenskima interesentoma, sedanjima najemnikoma Vitacelom in Videm papirjem, dogovori o skupnem nastopu na javni dražbi, ustrezni začasni lastniški odnosi med državnimi organi, podjetjem, najemnikom in upniki in delavci pa bi se uredili naknadno.
Na pobudo svetnikov je bil v ponedeljek zvečer v Ljubljani nujni sestanek, ki so se ga udeležili
(Nadaljevanje na 2. strani)
h Drgančevja naj bi šli na Cikavo
5-letni odlog plačila
NOVO MESTO - Po sklepu občinskega sveta mestne občine Novo mesto bodo najemniki nekdanjih vojaških objektov v Drgančevju in Livadi lahko odkupili in takoj začeli uporabljati parcele na območju obrtno-industrijske cone Cikava, s tem da bi jim za 5 let odložili plačilo kupnine, ki pa jo bodo morali zavarovati preko zavarovalnice, banke ali z vknjižbo zastavne pravice in prepovedi odtujitve na določenih nepremičninah vlagatelja ali na zemljišču, ki je predmet oddaje, v zemljiški knjigi. Glede na to, da bi bil tak sklep krivičen do ostalih obrtnikov, so sklep dopolnili in bodo pod enako ugodnimi pogoji ponudili parcele na Cikavi vsem zainteresiranim vlagateljem, ki bodo izpolnjevali merila. Upajo, da bo ta ukrep vzpodbudil podjetnike in obrtnike, da se bodo odločili za selitev na Cikavo, kjer ustrezno opremljene parcele, namenjene obrtni in industrijski dejavnosti, že leta samevajo prazne in za občino pomenijo mrtev kapital.
. UNIKATI: IZ KARAT0VE DELAVNICE IZDELAVA ČUDOVITIH POROČNIH PRSTANOV
DARILNI PROGRAM ZA VSE PRILOŽNOSTI
J^atatna & (JuufiUjatiur
KA$AT
Novo mesto. Glavni trg 1 <066 ) .122-160
Delovni čas od 8.30 do 19- ure, sobota od 8.30 do 12.30
DARILNI BON
• 5% popusta ob gotovinskem plačilu vetja do 31.3.1996
Rent - a - limo
LINCOLN T0WNCAR (dolžina 9m)
Rent - a - car
UGODNI NOIEMI OSEBNIH AUT0M0BI10U IN K0MBIN0RANIH VOZIL
Intorinaciie m naročila
LANG C0MERCE d 0.0.
WTC Ounaiska Ib6 II
Tel &fax 061/16 88 33
Danes v DOLENJSKEM LISTU
stran 3:
•	Poti nazaj v Žužemberk ne bo več
stran 4:
•	Sporno posojilo dviguje pritisk
stran 7:
•	Delavnica za Posavje še ena možnost
stran 9:
•	Pesticidi ubijajo življenje
stran 10:
•	Dediščina si zasluži najboljše
stran 11:
•	Komu je na poti vrtec na Čardaku?
KLJUB MRAZU TISOČI NA SEJMU - Na Gregorjevo, 12. marca, se po / ljudskem izročilu prične pomlad, vendar so letošnji obiskovalci Gregorjevega sejma pri Agroservisu v Novem mestu bolj ali manj zmrzovali. Štiridnevna sejemska prireditev, ki jo je organiziral Mercator KZ-Krka, je bila kljub temu uspešna. Svojo kmetijsko tehniko in opremo je z nekaj sejemskega popusta ponujalo prek 100 razstavljalcev. Prodali so večino traktorjev, veliko priključkov zanje in še marsikaj. Tudi predavanja so bila dokaj dobro obiskana, tako da bo organizator že za naslednje leto moral razmišljati o še večjem sejemskem prostoru. Na sliki: sejem je v petek dopoldan slovesno odprl minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Osterc. Skupaj s predstavniki vseh treh dolenjskih občin se je zatem sprehodil po sejemskem prostoru in pri Gorenčevem štantu srknil za zimski čas najbolj primerno medico. Na sliki: skupaj z inž. Avgustom Vrščajem, glavnim organizatorjem sejma. (Foto: J. Pavlin)
O KMETIJSTVU V ŠENTJERNEJSKI OBČINI
ŠENTJERNEJ - V nedeljo, 17. marca, ob 9. uri organizira občina Šentjernej v sodelovanju s Slovensko ljudsko stranko javno tribuno o problematiki kmetijstva v občini Šentjerej. Na javni tribuni bodo sodelovali predstavniki državnega zbora RS, predstavniki ministrstva za kmetijstvo in ostali strokovnjaki za kmetijstvo.
Adijo petki, a čemu dober dan?
Po Renaultovi napovedi bodo zadnje petke v Novem mestu izdelali konec julija - Revoz se o tem še pogaja - Več cliov ali novi model? - Cena državne dokapitalizacije
NOVO MESTO - Minuli petek je dopisnik Dela Božo Mašanovič seznanil slovensko javnost z odločitvijo vodstva Renaulta v Parizu, da preneha izdelovati petice (sestavljajo jih le še v Novem mestu) že do konca julija letos. Poslej naj bi po informacijah iz Pariza v Novem mestu uvedli dodatne zmogljivosti za izdelavo cliov, ki sojih do sed^j sestavljali v Belgiji.
zahtevah v zvezi z varovanjem okolja in z ustvarjanjem dobička v
ReV0ZU'	B.D.G.
NEK kupuje nova uparjalnika, Šešerko jo zapira
KRŠKO - Medtem ko Nuklearna elektrarna Krško išče najugodnejšega ponudnika novih uparjalnikov, se v slovenskem predvolilnem letu vodi nova gonja za zaprtje elektrarne. Vodi jo poslanec državnega zbora dr. Leo Šešerko. Na pobudo 200 državljanov se bo v torek, 19. marca, začel dvomesečni rok za zbiranje podpisov. Če bodo pobudniki v tem času zbrali 40.000 podpisov, bo državni zbor moral razpisati referendum. Na njem naj bi se državljani odločali o vprašanju: “Ali ste za to, da državni zbor sprejme zakon o zaprtju in dekomisiji Jedrske elektrarne Krško, s katerim bo določil, da se JEK zaradi varnostnih razlogov zapre najkasneje do 31. 12. 2006, ter uredi njena razgradnja?”
Po besedah državnega sekretarja z.a energetiko Borisa Soviča teme(ji odločitev o nakupu obeh uparjalnikov na strategiji oskrbe z električno energijo, ki jo je lani sprejel državni zbor.
||rwr*
gl

OB VELODROMU - V petek si je predsednik organizacijskega odbora Mladinskih svetovnih prvenstve v kolesarstvu Lojze Peterle ogledal gradbišče Velodroma v Češči vasi, kjer se je sestal tudi s Tonetom Zaletelom, direk-torjem ljubljanskega Gradisa, in Francom Goletom, direktorjem Novomeškega Cestnega podjetja. Nadzornik gradenj Marjan Zupanc starejši Je Peterletu (na sliki sta v sredini) potarnal, da komaj še lovijo roke, ki za-Sotavljajo, da bo velodrom končan junija, vse skupaj pa bo močno odvis-No od denarja, in kar se tega tiče, bosta najbolj kritična prav prihodnja dva Meseca. (Foto: 1. V.)
Čeprav se je Delo sklicevalo na uradno potrditev iz sedeža Renaulta, je še isti dan zvečer vodstvo novomeškega Revoza v Ljubljani novico popravilo. Ustavila naj bi se zaenkrat le izdelava petič za francoski trg, o vsem ostalem pa se je najvišje vodstvo Revoza ravno tisti dan pogajalo v Parizu. Tako za zdaj še ni znano, kako bo s proizvodnjo v Novem mestu, kaj se bo delalo in v kakšnem obsegu.
Predsednik uprave Revoza Bar-nard Coursat je ob nedavnem pogovoru za TV Slovenija zatrjeval, da bodo letos še do konca leta izdelovali tudi petice, o načrtovanem novem modelu, ki naj bi ga izdelovali v Novem mestu, pa ni želel govoriti. Slovenska vlada je dolgo pogojevala državni vložek v dokapitalizacijo Revoza z zahtevo po uvedbi izdelave novega modela avtomobila v Novem mestu. V začetku tega leta je posebna komi-
gjVREME
Do konca tedna se bo nadaljevalo pretežno oblačno in za ta letni čas prehladno vreme. Možen je še sneg do nižin.
sija vladi predlagala, naj takoj nakaže prvi del sredstev za doka-
* Za okolico tovarne je ob tem pomembno predvsem vprašanje, kaj to pomeni zanjo. Ker so v Ljubljani še nedavno napovedovali sestanek vodstva Revoza z ministrom za gospodarske dejavnosti Metodom Dragonjo na temo dokapitalizacije in uvajanje proizvodnje novega modela avtomobila, je mogoče sklepati, da za zaprtimi vrati potekajo pomembna pogajanja.
pitalizacijo (400 milijonov tolarjev) in pri tem popusti pri svojih
ZARES PETNAJSTA
V ponedeljek, na plačilni dan v Revozu, smo v Novem mestu zapazili Toma Pleterskega, direktorja za komunikacije v’ tej družbi. Mož seje delavcem priljubil predvsem z izjavo o izplačilu trinajstih, štirinajstih in petnajstih plač, o katerih delavci še pred kratkim niso nič vedeli. Zdaj je očitno prišel pogledat, kako se proizvajalci Renaultovih avtomobilov počutijo ob izplačilu petnajste plače. Res je namreč petnajsta, če štejemo vse od januarja 1995 naprej.
I
Krško le ni Černobil
Poslanec dr. Leo Šešerko hoče za vsako ceno z glavo skozi zid. Zdaj, ko je stroka v posebni študiji povedala, da je predčasno zapiranje Jedrske elektrarne Krško neupravičeno, dokler ta dosega visoko obratovalno in varnostno raven (takega mnenja je tudi Društvo jedrskih strokovnjakov Slovenije), zdaj, ko je mednarodni razpis za montažo 180 milijonov mark vrednih dveh novih uparjalnikov že objavljen in bi jih lahko pravočasno to je v štirih letih, kot zahteva mednarodna komisija, zamenjali, je dr. Šešerko sprožil pobudo za referendum o predčasnem zaprtju. Če bo zbral 40.000 podpisov, se bomo državljani Slovenije se letos odločali o tem, ali naj elektrarno zapremo do konca leta 2006 ali pa najjo izkoriščamo vso njeno življenjsko dobo, to je do leta 2023. Če bo referendum za predčasno zaprtje uspel bo po mnenju poslanca to največji okoljevarstveni dosežek ob desetletnici jedrske katastrofe v Černobilu.
Seveda imajo ljudje pravico odločati o tem, ah naj bi uporabljali jedrsko energijo, imajo pa še prej pravico vedeli za strokovne utemeljitve in varnostne okoliščine. Glede tega pa se je poslanec, ne pn i in ne prvič, povzpel nad stroko in njeno jasno izraženo mnenje. Korektna ni že sama primerjava Krškega s Černobilom, ko že laična javnost ve, da je v černobilski elektrarni (voljeni sredici) gorljiv grafu, v krški pa negorljiva težka voda. Torej do takega požara fizikalno ne more priti, poleg lega ima krška elektrarna varnostno betonsko kupolo, černobilska pa je brez nje. Razumljivo, da tudi elektrarna v Krškem ni stoodstotno varna, kot ni nobena od skoraj petstotih (48 jih še grcu ijo na svetu. Toda zakaj bi morali prav mi prvi opuščati najčistejšo in najsodobnejšo tehnologijo? Zato, ker to zahtevajo Italijani v
svoji predvolilni kampanji? Dajte no! / mRJAN L£GAN
Pred papeževim obiskom
Čisto prav je, da resno presodimo, za kaj bomo denar namenili, in ocenimo, če so izdatki v skladu z našimi dejanskimi potrebami in zmožnostmi. Zrel človek bo to vsekakor storil ob vsaki priložnosti, če pa smo krtični samo v nekaterih primerih, ob drugih pa ne, kaže, da gre za hudo nedoslednost, če ne že za
ipež je obiskal že vrsto držav v Aziji, Afriki, Južni in Srednji Ameriki, od katerih jih je veliko precej revnejših in manjših od Slovenije, pa nobena od držav gostitljic ni zaradi njegovega obiska prišla na kant niti se njenim prebivalcem, vsaj kolikor nam je znano, zaradi stroškov obiska ne godi slabše. In če so tak obisk lahko uspešno izpeljali Hrvatje, kijih pestijo veliko večje težave kot nas - tako ugotavlja ena od naših anketirank - od kod potem n la že
[rugega
kor nima nič skupnega z že tradicionalno slovensko gostoljubnostjo in velikodušnostjo. Bo ta obisk hkrati svojevrsten preizkus, če smo Slovenci zmožni združiti sile za skupno stvar? Nedavno tega smo to zmogli!
ANICA KRALJ, prodajalka s Kra-sinca: “Ni vljudno, da smo papeža povabili na obisk, sedaj pa postavljamo vprašanje stroškov. O tem bi morali misliti prej, preden smo poslali vabilo. Papež je bil tudi gost Hrvaške, ki je zaradi vojne težko krila stroške, a so ga lepo sprejeli. Čudi me, da se je ob obiskih mnogih državnikov pri nas prvič pojavilo vprašanje stroškov prav pri papežu.”
MARTINA DRAGOŠ, šivilja iz Tribuč: “Nikakor ni umestno, da sedaj, ko smo le dočakali, da nas bo obiskal papež Janez Pavel II., postavljamo v ospredje stroške. Seveda pa ne gre, da bi si na račun tega obiska kdo kaj zgradil, usposobil, opremil, stroški naj bodo zares le za plačilo obiska, različne investicije pa naj si pokrije vsak sam.”
ZDENKA LIPOVŽ, ekonomistka iz Leskovca pri Krškem: “Javna razprava o stroških papeževega obiska se mi ne zdi smiselna - če smo ga povabili, je naš gost. Pomembno pa je, da pristojne ustanove in državne službe omejijo stroške na racionalno raven. Krijejo naj se potrebni stroški obiska, ne pa morda tudi druge zadeve, ki niso neposredeno povezane z obiskom.”
GABRIJEL POPOVIČ, mesar pri KZ Krka pri Novem mestu: “Smo del krščanskega sveta, zato moramo obisk papeža, ki je še slovanskega porekla povrhu, jemati resno. Prinaša nam tudi 'ključ za svetniški sij’ našega Slomška. Gotovo bodo nekateri obisk skušali obrniti sebi v prid, ostane pa nam upanje, da bomo ob tem visokem obisku deležni svetovne medijske pozornosti, ki jo tudi potrebujemo.”
FRANC UREK, vodja komunalnih služb iz Kapel: “Milijarda tolarjev iz proračuna je velik strošek, če ga primerjamo z nekaterimi drugimi stroški, npr. za kulturo, knjige ipd. Res pa je, da bo denar ostal doma, saj bo papežev obisk velik posel za vse, ki se bodo tako ali drugače vključevali vanj. Mnenja o stroških so različna, menim pa, da tega ne bi bilo treba napihovati.”
ANICA KRŽE, računovodja v Retu v Ribnici: “Država je iz proračuna namenila dovolj denarja za papežev obisk. Gre za poseben obisk, s katerim bo naša država veliko pridobila na mednarodni veljavi. Če je potrebno več denarja, kot ga država sicer namenja za obiske tujih državnikov oziroma kot ga je že dala, bi morala razliko kriti Cerkev, katere vrhovni poglavar je papež.”
VERA ŠKUFCA, šivilja v kočevskem Trikonu: “Sem proti papeževemu obisku, in kolikor je država dala, je dala preveč. Enako mislim tudi o raznih drugih obiskih, za katere je vedno dovolj denarja, za tisto, za kar bi ga moralo biti, da bi se olajšalo življenje ljudi, pa ga ni. Danes bi denar lahko porabili bolj pametno, papežev obisk pa prestavili na boljše Čase.” ANTON FELICIJAN, nadzornik vozovno-tehnične službe na Slovenskih železnicah, doma na Bregu: “Danes se res na vseh koncih preveč razmetava z denarjem oziroma to velja predvsem za preveč potratno državo, medtem ko na drugi strani že veliko ljudi živi v precejšnjem pomanjkanj u. Iz tega zornega kota ne vidim nič slabega, če se ob obisku papeža govori tudi o velikih stroških.” LADISLAV ZGONC - avtoprevoznik, šofer pri Ljubljanskih mlekarnah v TVebnjem: “Če gre za denar davkoplačevalcev, bi morali ti bolje vedeti, kako ga troši državni aparat. In ker sama cerkev ne zmoft pokriti velikih stroškov, naposled gre pa tudi za pomembno promocijo Slovenije ob obisku papeža Janeza-Pavla II, je že prav, da so stroški države za ta visoki obisk pregledni.”
IŽaIih ™kah-? SDSS za večinski volilni sistem
(Nadaljevanje s 1. strani) minister Metod Dragonja, sekretar dr. Vlado Dimovski, stečajni upravitelj Vidma v stečaju Branko Ogorevc, predstavniki najemnikov idr. Minister Dragonja je poudaril, da so stališča občinskega sveta obvezujoča in prodaje Vidma ne smemo prepustiti slučaju. Če ne bo prišlo do razveljavitve ali preložitve javne dražbe, bi bilo potrebno v prodajni pogodbi doseči nekaj dodatnih pogojev: to je zagotovitev nadaljnje proizvodnje in poslovanja, število zaposlenih mora ostati enako, pomemben pa je tudi ekološki vidik. Dragonja je menil, da je za preložitev javne dražbe potrebna javna podlaga, a Branko Ogorevc pravi, da tega nima. V ponedeljek se je sestal tudi upniški odbor, ki je sodnemu senatu predlagal razveljavitev dražbe. V torek pa se je na izredni seji sestala tudi vlada.
Izklicna cena 35 milijonov mark je povzročila kar nekaj ugibanj o tem, ali je primerna, saj je po nekaterih ocenah podjetje vredno 165 milijonov mark, po tehničnem vrednotenju pa menda kar 408 milijonov mark, po drugi strani pa bi bilo potrebnih vsaj 50 milijonov mark za zagon proizvodnje in vsaj desetletno vlaganje po 20 milijonov mark v reševanje ekološkega problema. Kot je na seji sveta povedal direktor Vitace-la Jože Klemenčič, je na svetu malo držav, ki bi jim bilo vseeno ob spremljanju poslovanja Vitace-la in bi se hotele takšnega ponudnika znebiti, Vitacel pa se obveže, da bi v primeru lastništva ohranil zaposlenost, z dodatnimi programi bi jo za 200 celo povečal, ponudil pa je tudi desetino reševanja ekologije letno.
Prodaja Vidma je postala bolj udarna, ko je 20 poslancev državnega zbora na predsednika vlade dr. Janeza Drnovška in ministra za gospodarstvo Metoda Dragonjo naslovilo zahtevo, naj se v primeru prodaje ne ponovi usoda Elana, premoženje proizvodnje celuloze in papirja pa naj ostane v slovenski lasti. V obrazložitvi so zapisali, da nobena domača družbena, državana, privatna ali mešana družba ne kaže sposobnosti nastopati na dražbi, varščino pa je vplačal le en interesent iz tujine, če pa vlada ne bo ukrepala, se bo zgodilo, da bo tuja firma kupila Videm za 35 milijonov mark, čeprav je podjetje vredno veliko več. Od vlade so zahtevali, da na javni dražbi postavi dva dodatna pogoja: če bi se izkazalo, da sredstva kupnine prihajajo iz tujine in bi izvirala iz transakcij z odkupi jugoslovanskih dolgov na sekundarnem trgu (posebno iz leta 1991), iz sredstev “bypass” podjetij podjetja Videm pred stečajem ali iz drugih sumljivih virov, naj se sredstva zasežejo v korist državnega proračuna, če pa bi se izkazalo, da so kupci oziroma lastniki kapitala za nakup na javni dražbi bivše vodilne osebe Vidma oziroma povezanih podjetij iz obdobja od leta 1980 dalje, se zanje obvezno preveri izvor kapitala. Če bi bil sporen, bi morala biti pogodba o nakupu nična.
TANJA GAZVODA
BOGATA
PREDSTAVITEV
BELA KRAJINA - Na sejmu Alpe Adria gibanje, ki bo na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču od 18. do 24. marca, se bodo tri belokranjske občine prvič predstavile samostojno in skupaj. Že na otvoritvi sejma bo nastopila črnomaljska godba na pihala, ki bo v času sejma igrala tudi pri Prešernovem spomeniku. Sicer pa Belokranjci obljubljajo, da se bo v hali B ves teden nekaj dogajalo. Nastopile bodo folklorne skupine, pisali bodo pisanice itd. Na dvorišču razstavišča se bodo vinogradniki še posebej predstavili v belokranjskem hisu, kjer bo moč poskusiti in kupiti njihova najkakovostnejša vina. V četrtek, 21. marca, pa bo v Forumu Gospodarskega razstavišča prireditev, na kateri se bo Bela krajina predstavila z uspešnimi in znanimi Belokranjci in folkloro, in sicer posebej povabljenim gostom, kot so predsednik Milan Kučan, člani diplomatskega zbora in drugi vplivni možje in žene.
• Nobena knjiga ni tako slaba, da ne bi bila za kaj koristna. (Plinij)
Socialdemokrati se zavzemajo za spremembo volilnega sistema - Volili bi konkretne ljudi - Kot tretja slovenska stranka bodo poskusili z zakonodajnim referendumom
NOVO MESTO - Prejšnjo sredo je predsednik novomeškega občinskega odbora Socialdemokratske stranke Slovenije Miloš Dular na novinarski konferenci pojasnil predlog te stranke za uvedbo večinskega volilnega sistema v Sloveniji, s katerim bi zagotovili, da bi iz vsakega volilnega okraja v državni zbor izvolili po enega poslanca.
Bistvena razlika, ki bi jo prinesel večinski sistem, je, da bi po novem volili'predvsem ljudi in ne strank oziroma ljudi na strankarskih listah. Določeno volilno
območje bi potem v parlamentu zastopal kandidat, kije na volitvah zbral največ glasov, podobno, kot smo na zadnjih državnih volitvah izbrali predstavnike lokalnih interesov v državni svet.
Po mnenju socialdemokratov bi s tem dosegli, da bi bile posamezne regije in okraji enakomerno zastopani in se ne bi moglo zgoditi, da bi na primer Bela krajina ali novomeško območje ostalo brez poslanca, preprečili bi cen-
Hvalili prednosti, a hrati zamolčali vse pomanjkljivosti
Večinski volilni sistem
O tem, da je proporcionalni sistem volitev v državni zbor pokazal nekatere slabosti, ni dvoma, saj se je hitro izkazalo, da je z njim največ pridobila država, ki je oblast močno centralizirala, novooblikovanim lokalnim skupnostim pa pustila le drobtinice. Nezadovoljstvo nad vse hujšo centralizacijo, nad relativno neučinkovitim parlamentom in pomanjkanjem enakopravnega sodelovanja med državo in novimi občinami skuša spretno izkoristiti Socialdemokratska stranka oziroma njen oblastiželjni voditelj Janez Janša, ki se, že odkar so ga spodnesli z ministrskega stolčka, krčevito bori za glasove volilcev.
Z 12 razlogi za večinski volilni sistem SDSS bolj ali manj spretno piha na dušo volilcem, medtem ko o slabostih predlaganega volilnega sistema namenoma molči. Da bi bila centralizacija lahko manjša in zastopanost posameznih regij večja, ni dvoma, pa tudi, da bi v parlamentarnih klopeh sedeli ljudje, ki jim volilci najbolj zaupajo, je brez dvoma res, res pa je tudi, da bi veliko večino sedežev v parlamentu zasedle tri ali štiri najmočnejše stranke (vse druge bi bile izločene) in da bi bila velika raznolikost interesov in idej zelo osiromašena, še tisto malo zdravega razuma pri odločanju pa bi povsem zamenjala politična volja. Poskusiti resda ni greh, a kaj, ko smo se pri poskušanju že prevečkrat opekli.
I. VIDMAR
JUBILEJNI KONCERT
ČRNOMELJ - V soboto, 16. marca, bo ob 19. uri v tukajšnjem kulturnem domu jubilejni koncert ženskega pevskega zbora Črnomelj ob njegovi 50-letnici in moškega pevskega zbora Belt ob 15-letnici njenega dela. Poleg omenjenih zborov bodo kot gostje nastopili tamburaši iz Dragatuša.
SOLA OSTEOPOROZE V DOLENJSKIH TOPLICAH
DOLENJSKE TOPLICE -Slovensko osteološko društvo in Klinika za endokrinologijo in bolezni presnove prirejata v zdravilišču Dolenjske Toplice od 15. do 17. marca šolo za praktično in racionalno obravnavo bolnika z osteoporozo. Ta šola, ki bo potekala v obliki predavanj in vejal-nic, je namenjena zdravnikom splošne prakse in specialistom ginekologom, udeležilo pa se je bo okoli 40 zdravnikov iz vse Slovenije. Dolenjske Toplice niso naključno izbrali za kraj poteka šole osteoporoze, saj v tem zdravilišču nastaja regionalno središče za diagnosticiranje in zdravljenje te razširjene bolezni. Šola bo potekala pod vodstvom prof. dr. Andreje Kocjančič, predstojnice Klinike za endokrinologijo in bolezni presnove.
tralizacijo, število strank v parlamentu bi se zmanjšalo, volitve bi se poenostavile in pocenile, izvoljeni poslanec pa bi bil osebno in neposredno odgovoren ljudem, ki so ga izvolili, in ne toliko stranki, ki ji pripada.
Za tako spremembo volilnega zakona in načina volitev pa se morajo odločiti Slovenci na referendumu, za tega pa mora socialdemokratska stranka zbrati 40 tisoč podpisov, kar ni ravno enostavna stvar, saj sta pri takem početju, ko je šlo za referendum o reviziji zakona o državljanstvu oziroma o povečanju vrednosti državljanskih certifikatov, dve stranki že pogoreli.
Miloš Dular sicer meni, da njegova stranka na območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja v primeru volitev po večinskem sistemu ne bi imela prav velike možnosti, da bi bil izvoljen njen
poslanec, vendar zaradi tega ne bi smeli predlogu nasprotovati, saj naj bi s tem pridobile predvsem regije same, kar bi bilo njihov glas pogosteje slišati v parlamentu, pa tudi SDSS bi imela ob uspehu na referendumu korist.	^
ZAHVALA
MIRNA PEČ - KORK Mirna Peč se zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli prispevali pri novoletni obdaritvi starejših in invalidnih oseb v kraju. Tako so jim omogočili lepše praznovanje in začetek novega leta.
POVEČAN LIMIT NA TEKOČEM RAČUNU DOLENJSKE BANKE
NOVO MESTO - Tisti, ki poslujejo s tekočim računom, dobro poznajo ugodnosti dovoljene prekoračitve ali limita. To je znesek, do katerega vam banka dovoli negativno stanje na tekočem računu. Dolenjska banka je s 1. marcem letos povečala to dovoljeno prekoračitev sredstev na tekočem računu do višine 20.000 tolarjev. Tako banka občanom že ob otvoritvi tekočega računa odobrava limit v višini 10.000 tolarjev, po treh mesecih pa ga avtomatsko poveča na 20.000 tolarjev. Za avtomatsko povečanje limita mora občan na računu zagotavljati redne prilive, ki dosegajo ali presegajo ta znesek. Polega avtomatskega limita, ki ga banka odobrava vsem imetnikom tekočega računa brez posebne vloge, odobrava občanom tudi povečan limit na tekočem računu do višine treh povprečnih mesečnih prilivov. Posebne ugodnosti so deležni imetniki plačilnih kartic Activa in Activa/Eurocard, katerim banka odobrava prekoračitev do višine petih povprečnih mesečnih prilivov.
SLS pohvalno predvsem o sebi
Katarina Smrkolj in inž. Franci But na občnem zboru Slovenske ljudske stranke v Loškem Potoku
LOŠKI POTOK - Dobro obiskanega občnega zbora SLS, ki je bil 3. marca, se je udeležila tudi podpredsednica stranke Katarina Smrkolj, ki predseduje ženski zvezi, Franci But, direktor Zadružne zveze Slovenije, in Alojz Marn, predsednik ribniške podružnice. Iz besed predsednika Ivana Anzeljca je vidno, da so lani delovali plodno. Mnogo energije je vložila v oživljanje industrije, ki je v kraju na dnu. V razpravo seje vključil tudi potoški župan J. Novak, ki je pohvalil stranko, govoril pa še o problemih zaposlovanja in pomembnosti uvajanja kmetijske proizvodnje. S stranko snuje načrt o ustanovitvi zadruge in prihod-
njo strategijo občinskih planoy.
O strankarski dejavnosti je govoril tudi inž. Franci But, ki je omenjal škodljivi skrajni liberalizem državnih ustanov. Podobno razpravo je razvil tudi predsednik ribniške podružnice Alojz Marn, ki je skupaj z drugimi načel še vprašanje nerazumljivega odnosa države do pridelovalcev mleka-Sicer pa ni podprl ideje o ustanovitve zadruge v Loškem Potoku-Krajani računajo na turizem-Takšna vizija stranke in najbrž ostalih Potočanov se prekriva Z načrti občine in načrti nastajajočega regionalnega parka, od katerega si vsi veliko obetajo.
A. KOŠMERf
Zupanova ofenziva se nadaljuje
Dr. Alojz Križman že na čelu lestvice popularnih
MARIBOR - Na mariborski politični sceni kraljuje župan dr. Alojz Križman. Kaj lahko se zgodi, da bo njegova politična ofenziva na začetku tega leta končala v učbenikih politične propagande kot primer izjemne uspešnosti.
Obnovimo na kratko potek dogodkov. V prvih dneh januarja naj bi neznanci neke noči župana omamili in fotografirali v kočljivih okoliščinah zato, da bi ga kasneje lahko izsiljevali. Ko so te vesti pricurljale v javnost, jih župan ni ne demantiral in ne potrdil, pač pa je razglasil Maribor za center organiziranega kriminala in mafije, v katerega sta vpletena tudi policija in sodstvo. Zaradi tega so predsedniki pravosodnih organov v Mariboru dali predlog za kazenski pregon župana zaradi žaljive obdolžitve. Ko so bile oči javnosti uprte v župana, pa je ta obelodanil, da je novmebra že dvakrat pisal predsedniku slovenske vlade in ga opozoril, da se
Maribor spreminja v gospodarsko puščavo in leglo kriminala. Polega tega je župan namignil, da obstaja načrt Puščava, s katerim želita neki ljubljanski biro in avstrijska banka spraviti na kolena mariborsko gospodarstvo in na ta način inudstriji na avstrijskem Štajerskem zagotoviti ceneno delovno silo.
Županovo razkritje domnevne zarote proti Mariboru je naletelo v tukajšnji javnosti na velik odmev. Poslanci LDS v mestnem svetu so terjali, naj župan na seji sveta razgrne argumente za svoje trditve.
Seja, ki sojo izsilili tisti, ki so hoteli župana prijeti za besedo, pa se je spremenila v županov triumf. V slogu velikega govornika je mestnim svetnikom in javnosti več kot dve uri razlagal svoje poglede na varnostne razmere v mestu. S citati iz časopisja in pisem, ki mu jim pišejo občani, je opozoril na neučinkovitost sodišč. Mestnim svetnikom ni preostalo drugega, kakor da so izglasovali sklep, da mariborskega župana dr. Alojza Križmana podpirajo v prizadevanjih za rešitev Maribora.
Mariborski župan, ki lani decembra ni bil niti med desetimi najbolj popularnimi Mariborčani, je po zadnjih anketah javnega mnenja daleč najbolj popularen človek v štajerski metropoli, to pa pomeni, da je na začetku volilnega leta združil v svojih rokah tudi veliko politično moč. Sedaj je samo še vprašanje, ali jo bo znal tudi upora-
bltl'	TOMAŽ KŠELA
Novomeška kronika
NI OVIR ZA TELEKOM -' | Sredi četrtkove seje novomeškega ! občinskega sveta je zapiskal mobi-| tel in kar nekaj svetnikov se je začelo prijemati za žepe ali po kovčkih iskati šumečo napravico, ostali pa so čakali, da vidijo, kdo je zagnani telefonist. Stvar je bila hitro jasna. Zvonil je mobitel prvega moža slovenske telefonije, generalnega direktorja Telekoma Adolfa Zupana. Za mobitel ni ovir, za Telekom tudi ne, za Adolfa pa še najmanj.
Z VINA NA PIVO - Za tajnika novomeške občine se ve, da je pravzaprav tajnica in da ji diši žlahtni dolenjski napitek rubinasto rdeče barve. Vse kaže, da bo njene ljubezni do ta rdečga konec, saj si je izposodila pollitrski pivski vrček, s čimer je dala vedeti, da s ta rdečimi ne mara imeti nič in bo s “ta rdečga” presedlala na “ta rmenga” ali pa na “ta črnga”. Mogoče celo na samega črnega barona.
LAČNI LOJZE - Prvi mož slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle je le nekaj ur po proračunski zmagi svojih novomeških somišljenikov prihitel v dolenjsko metropolo, vendar ne zato, da bi skupaj z njimi s požrtijo počastil zmago, saj zadnje čase spet nič ne je, pač pa zato, da je pogledal, če se bo Jože Majes kmalu vozil z biciklom po velodromu. Namesto velodroma je videl buldožerje, kako po blatu rijejo, Majes pa mu je tarnal, da ima bolj malo denarja. Peterle pa nič,, le milo je gledal medenjake na mizi in sline so se mu cedile po hrani, a se je možak vseeno zadržal in rešil svoj post.
VRTNICE IN NAGEUČKI -Ob koncu novinarske konference novomeške občinske uprave so se občinski možje spomnili tudi na dan žena in novinarki Zdenko in Jasno presenetili z rdečima nage-ljčkoma, ki jima jih je dal socialdemokrat Miloš Dular. Še en dokaz, da z novomeškimi Občinarji nekaj ne Štirna: kaj je Miloš | mislil z rdečimi nageljčki, ko pa je I simbol njegove stranke vrtnica, ni ! jasno. Zakaj je to storil 7. marca,
| še manj.
MM IZ NAŠIH O S Č I M MM
Ena gospa je rekla, da je novomeški župan skrajni desničar, saj ga je videla, kako je namesto skozi leva vrata, kjer je sedel, iz avtomobila stopil na desni strani. Njegov novi službeni avto pa bo imel menda tudi volan na desni.
I JUBILEJNI KONCERT
gasilskega Nevskega
ZBORA ŠMIHEL
! NOVO MESTO - Konec le-i tošnjega januarja je minilo 20 I let od ustanovitve Gasilskega pevskega zbora Šmihel, ki je s I Šestnajstimi stalnimi pevci še , vedno med bolj dejavnimi pev-I skimi zbori v občini. V počastitev dvajsetletnice delovanja se bo zbor v sedanji zasedbi pod vodstvom zborovodje Toneta Finka predstavil na jubilejnem koncertu, ki bo jutri, 15. marca, ob 19.30 v Kulturnem centru Janeza Trdine. Poleg jubilantov bo nastopil še Ženski pevski zbor VVO Novo mesto.

iz x
NOVOMEŠKI
jp o jr o n	NICE
ZA NJIMI RAZGIBANO LETO - Na predvečer 7. obletnice ustanovnega srečanja SKD v Ljubljani, 9. marca, so se člani in simpatizerji občinskega odbora SKD Škocjan zbrali na občnem zboru v Škocjanu. Čeprav od njihovega ustanovnega zbora še ni minilo eno leto, je bil ta čas zelo razigran tako v občini kot tudi izven občinskih meja. Delo občinskega odbora je najbolj usmerjeno v delo v občinskem svetu, kjer imajo glede na število svetnikov velike možnosti: prevzeli so odbore za kmetijstvo, šolstvo in šport, socialo in zdravstvo, komisijo za vojne in povojne zamolčane žrtve ter kulturo. V prihodnje si bodo med drugim prizadevali za ureditev oglasnih mest v občini, za pokrita avtobusna postajališča, radi pa bi, da bi že letos primerno obeležili tudi občinski praznik. V okviru stranke bodo organizirali vsaj eno okroglo mizo, ki bo zanimiva za krajane. Občnega zbora sta se udeležila tudi državni sekretar za ceste Marjan Dvornik in župan Janez Povšič, za kulturni program pa je poskrbela plesna skupina Kres. (Foto: T. G.)
/PROSTOVOLJCI OPRA VILI PREKO DVA TISOČ UR - Dvorski gasilci se lani lahko pohvalijo z novo pridobitvijo, saj so ob pomoči sponzorjev, dobrotnikov in krajanov postali bogatejši za nov avto Lada Niva in številno opremo. Na sobotnem občnem zboru so ugotovili, da lani v njihovem okolišu ni bilo večjega požara, so pa sodelovali pri gašenju gospodarskega poslopja v vasi Vrh pri Hinjah in pri reševanju in črpanju vode, ki je zalila proizvodne prostore Novolesove tovarne na Dvoru. Po besedah poveljnika Andreja Banka so v letu 1995 gasilci opravili 2161 delovnih ur. Veliko je bilo delovnih akcij: obrezovanje sadnega drevja, betoniranje gasilskih prostorov, postavitev ute za gasilsko orodje, preventivne akcije pregledov hidrantov, prikaz opreme in gašenje s peno. Udeležili so se tudi tradicionalnega avtorelija, sektorske vaje v Šmihelu in ostalih tekmovanj. Franc Bartol, predsednik OGZ Novo mesto, je povedal, da sodi GD Dvor med najuspešnejša društva v občini, temelj uspeha pa so mladi. Ob koncu je Bartol najzaslužnejšim gasilcem podelil jubilejna odličja in občinska priznanja 2. in 3. stopnje. (Foto: S. Mirtič)
bOBRE VOLJE JIM NE MANJKA - Društvo upokojencev iz Žužemberka je eno redkih društev, katerega članstvo se iz leta v leto povečuje, vse pestrejši pa je tudi njegov program. Druženje in dobra volja s pesmijo je njihovo geslo, ki je vodilo člane ob praznovanju 8. marca, nakupovalnega izleta na Madžarsko, ob reviji pevskih zborov v Novem mestu in na srečanju novomeških upokojencev. Proslavo ob koncu leta so organizirali na Kra-sincu v Beli krajini. Za družabni program največkrat poskrbi harmonikaš Jože, za humor skrbi Ivanka, pevski zbor in sploh vsi. Člani so žalostni ob smrti svojih kolegov in vsakogar pospremijo s poslovilnimi besedami. Dobro sodelujejo tudi z organizacijo RK in Lovsko družino. Glavna pobudnica za pestro dogajanje je predsednica upokojencev Francka Ožbolt (na sliki bere poročilo o delu), ki so ji na volitvah po burnem aplavzu podaljšali mandat. Izvolili so tudi ostale člane odbora, po končani konferenci pa je sledila zabava s kulturnim programom. Starost je lahko res lepa, če poskrbimo zanjo. V Žužemberku to zanesljivo drži. (Foto: S. Mirtič)
Kmečki glasovi odločili proračun
Občinska koalicija je že razpadla - Z omahovanjem med pozicijo in opozicijo so poslanci SLS iztržili 29 milijonov več za kmetijstvo - Družbene dejavnosti še naprej bose
NOVO MESTO - Novomeška občinska koalicija je bila na zadnji seji občinskega sveta prejšnji četrtek na hudi preizkušnji, ki jo je tokrat dobro prestala, čeprav so svetniki Slovenske ljudske stranke predtem že prestopili na stran opozicije. Kako pomembni so bili njihovi glasovi, pove podatek, da so 61 milijonov tolarjev, namenjenih kmetijstvu v prvotnem predlogu, s svojim omahovanjem spravili na 90 milijonov.
Čeprav je bil proračun na dnev- plače in materialne stroške občin-nem redu kot druga točka, je svet ske uprave in stanovanjsko gospo-odločil, da ga bodo obravnavali darstvo.
šele na koncu, ko so svetniki opozicijskih strank LDS, Združene liste socialnih demokratov, Slovenske nacionalne stranke in nekateri svetniki Slovenske ljudske stranke vložili obsežen amandma na predlog proračuna, v katerem so proračun po prihodkovni plati povečali za 135 milijonov tolarjev ter predlagali vrsto prerazporeditev med postavkami znotraj proračuna. Tako so za skoraj 30 odstotkov oziroma za 137 milijonov povečali sredstva, namenjena otroškemu varstvu, za 40 milijonov izobraževanju in za 25 milijonov kmetijstvu ter za manjše zneske povečali denarna sredstva za kulturo, šport in zdravstvo. Po drugi strani je njihov amandma predvidel precej manj denarja za
POHOD NA VREMŠČICO
NOVO MESTO - Planinska skupina Krka bo priredila v soboto, 16. marca, pohod od Postojne do 1026 m visoke Vremščice. Odhod ob 6. uri zjutraj izpred Krke v Ločni, prijave za pohod pa zbirajo do 14. marca. Za odrasle stane prevoz 1000, za otroke pa 700 tolarjev. Izlet je primeren za družine.
Pri pripravi tega amandmaja so sodelovali tudi predstavniki Slo-
• Med drugimi je svetnikom spregovorila tudi sekretarka za finance in podjetništvo Meta Stupar, ki je svet opozorila, naj proračuna ne povečujejo preko možnosti, da je primanjkljaj na področju družbenih dejavnosti posledica še nedokončanih investicij iz preteklosti in da si ne bi smeli privoščiti večjega zadolževanja. Sekretar za kulturo, šport in mladino je pri amandmaju opozicije nasprotoval predvsem bistvenemu povečanju denarja za Zvezo kulturnih organizacij in med drugim tudi izenačenju planinskega društva in taborniške organizacije ter 6 milijonom tolarjev, ki naj bi jih namenili za pripravo projektov za obnove nekdanjega sokolskega oziroma Narodnega doma, ker je njegov lastnik Cestno podjetje, in ne občina.
venske ljudske stranke, in če bi ga vsi njeni svetniki kasneje tudi podprli, bi amandma obveljal, vendar se je potem, ko je Jože Derganc stvar predstavil do konca, začelo trgovati z glasovi svetnikov SLS.
Vladajoči koaliciji na čelu s krščanskimi demokrati je med
Od motike do traktorja
Jožefov kmetijski sejem od 15. do 20. marca na Cikavi ■ Vse na enem mestu ■ Lani 10.000 obiskovalcev
NOVO MESTO - Od jutri, 15. marca, do srede, 20. marca, prireja novomeška firma Tabakum na Cikavi že 5. sejem kmetijske mehanizacije Jožefovo 96. Ta tradicionalni sejem se je v teh letih lepo uveljavil v ožji in širši domovini in na njem sodelujejo proizvajalci kmetijske mehanizacije in opreme iz cele Slovenije, preko zastopnikov pa tudi številni tuji proizvajalci.
“Na prvem našem sejmu leta 1993 je sodelovalo 16 razstavljal-cev, prišlo pa je kakšnih 600 obiskovalcev,” se spominja direktor Tabakuma Blažo Tasev. “Naslednje leto je bilo že 46 razstavljalcev in več kot 6000 obiskovalcev, lani pa si je sejem, na katerem je sodelovalo blizu 100 razstavljai-cev, ogledalo več kot 10.000 obiskovalcev iz cele Slovenije.” Letos bo na Jožefovem sejmu sodelovalo preko 100 razstavljalcev, ki bodo pokazali tako rekoč vse, od motike do traktorja. Posebna novost bodo gozdarski vitli norveškega proizvajalca Igland ter drobilec vej finske firme Kesla Oy, ki ga uporabljajo predvsem za čiščenje
V času od 29. februarja do 7. niarca so v novomeški porodnišnici rodile: Suzana Kralj s Sel Pri Zajčjem Vrhu - Gašperja, Stani-slava Černe iz Srednje Vasi - Anito, Mira Rus z Bol-draža - Samanto, Barbara Legan iz Stranske vasi - Miha, Mi-naela Težak iz Slamnc vasi - Janjo, Marjeta Kosmač iz Loke -Andreja, Anica Zupančič iz Vavte vasi - Urško, Mojca Bu-kovac iz Jcdinščice - Gregorja, Marjeta Mramor iz Črnomlja -tženisa, Andreja Starič iz Slovenske vasi Karmen in Klemena, Marija Ka-štrun z Vrhtreb-njega - deklico, Martina Primc z Dvora - dečka.
Iz Novega mesta: Renata Kocjan s Šentjernejske ceste -Fetra, Danijela Malič iz Ulice Slavka Gruma 56 - Davida, Karmen Božič iz Šegove 1 - Urško.
Čestitamo!
Poti nazaj v Žužemberk ne bo več
Krejani Dvora, Šmihela in Ajdovca se bodo odločali za svoje krajevne skupnosti, kar bi po mnenju nekaterih močno zavrlo razvoj - Kmalu volitve in tudi lastna občina
ŽUŽEMBERK - 17. marca bo v žužemberški krajevni skupnosti poizvedovalni referendum, na katerem bodo krajani izrazili svoje mnenje o tem, ali želijo, da Dvor, Šmihel in Ajdovec postanejo samostojne krajevne skupnosti. Poizvedovalni referendum še ne pomeni, da bo do novih krajevnih skupnosti res prišlo, saj o tem dokončno z dve-tretjinsko večino odloča novomeški občinski svet. Precej krajanov je iz več razlogov proti cepitvi sedanje sorazmerno uspešne krajevne skupnosti.
manjša krajevna skupnost zelo težko zbrala dovolj denarja za večje vlaganje.
Drugi razlog proti drobljenju krajevne skupnosti Žužemberk je, da naj bi čez dve leti Žužemberk
To sta potrdili tudi ločeni obravnavi predloga o delitvi na svetu in skupščini krajevne skupnosti Žužemberk, saj večina meni, da bi to zavrlo program krajevnega samoprispevka, s katerim je bilo že precej narejenega in s katerim je sedanja krajevna skupnost zavezana, da do konca izpelje referendumski program. V primeru, da bi se KS Žužemberk razdelila, bi bilo treba referendum za krajevni
samoprispevek ponoviti, uspeh tega pa bi bil močno vprašljiv in kaj lahko bi ostali brez marsikatere nove ceste, na novo urejene javne razvetljave in še česa. Še najmanj bi izgubil sam Žužemberk, saj morebitne nove krajevne skupnosti zberejo le manjši del denarja iz samoprispevka (Dvor 28 odst., Šmihel in Ajdovec pa le okoli 6 odst.). Medtem ko so se je sedaj denar prelival, bi nova precej
• Predsednik krajevne skupnosti Žužemberk Franc Škufca meni, da je ideja, da bi krajevno skupnost razbili na Ajdovec, Šmihel, Dvor in Žužemberk, predvsem plod občinske politike stranke Slovenskih krščanskih demokratov, saj naj bi se tako zamišljene meje novih krajevnih skupnosti Ujemale z mejami far, s tem pa bi si prav oni omogočili večji vpliv in bojjši nadzor nad tem območjem.
odmorom svetnike SLS po daljšem usklajevanju uspelo pridobiti na svojo stran z novim amandmajem, v katerem je namenila kmetijstvu še za 4 milijone tolarjev več kot opozicija, ter tako jeziček na glasovalni tehtnici obrnila sebi v prid, njen glasovalni stroj pa je spet stekel brezhibno, čeprav tesen izid - amandma opozicije je bil preglasovan s 16:15 - pa je pomenil konec proračunske bitke.
V nadaljevanju je občinski svet gladko zavrnil tudi amandma odbora za družbene dejavnosti, ki je zahteval, naj proračun uskladijo z zakonsko določenim obsegom sredstev za programe, rast plač in drugih izplačil in materialne stroške v vseh javnih zavodih, denar za to - okoli 290 milijonov tolarjev -pa, če ni možno v proračun pridobiti dodatnih sredstev, naj vzamejo od tistih postavk, ki jim je bil denar neupravičeno dodeljen.
I.	VIDMAR
SREČANJE MLADINE
ŠKOCJAN - Dekanija Leskovec organizira v soboto, 16. marca, s pričetkom ob 10. uri, v Škocjanu dekanijsko srečanje mladine.
MLADI IN ŽIVLJENJE
NOVO MESTO - Učenci Srednje kmetijske šole pripravljajo danes ob 14. uri pogovor na temo Mladi in življenje, ki bo v Gostišču Pavlin. Gost pogovora bo učitelj in glasbenik Andrej Grabar iz Radeč.
IZGUBLJENI SIN
ŠENTJERNEJ - V soboto, 16. marca, ob 19. uri in v nedeljo, 17. marca, ob 14. uri bodo mladi v večnamenskem prostoru osnovne šole Šentjernej uprizorili igro Izgubljeni sin.
gozda po sečnji. Jožefov kmetijski sejem bo potekal pod geslom: Vse na enem mestu v Novem mestu. V času sejma bodo odobravali poseben sejemski popust.
Na otvoritvi jutri ob pol treh popoldne bodo pripravili krajši kulturni program, v katerem bodo nastopili folklorna skupina Kres, pevski zbor iz Šmihela ter godba na pihala. Sejem bo odprt vsak dan od osmih zjutraj do šestih zvečer. Za hrano in pijačo v času sejma bo skrbela restavracija Breg.
dobil svojo občino in da za tako kratek čas nima smisla ustanavljati nove krajeve skupnosti, ki do takrat ne bi niti dobro zaživele, pa bi se že spet marsikaj spremenilo. Škufca ob tem meni, da ljudje ne bi smeli nasedati političnim pritiskom, saj bodo najkasneje poleti krajevne volitve in bodo lahko sedanje vodstvo krajevne skupnosti, če menijo, da ni delalo dobro, zamenjali ali pa mu zaupali nov mandat. Vsekakor velja dobro premisliti, saj poti nazaj ne bo več.
1. VIDMAR
Podpisi, ki jih je zbral predlagatelj poizvedovalnega referenduma, po Škufčevem mnenju ne izražajo prave volje ljudi, saj vsak pameten krajan, ki pozna razmere v krajevni skupnosti in mu je ci|j napredek teh krajev, meni, da je delitev nesmiselna. Bolje bi bilo, da bi obdržali močno krajevno skupnost in poskusili čim bo|j izkoristiti status demografsko ogroženega območja.
Odločitev je v naših rokah!?
Toliko sestankov in zborov krajanov, kot jih je bilo v zadnjem obdobju v krajevni skupnosti Žužemberk, že lep čas ni bilo. Na eni strani krajevna skupnsot z njenim predsednikom Francom Škufco, na drugi SKD Novo mesto, krajevni odbor Dvor z županom Francijem Koncilijo. KS Žužemberk je v kratkem času od jeseni organizirala kar dvanajst zborov krajanov, ki seveda niso 'mogli mimo prvih rezultatov javnomnenjske ankete o novi KS Dvor in posvetovalnega referenduma o novih krajevnih skupnostih. Znano je, da bo posvetovalni referendum prinesel dokončen odgovor, na katerega bo morala občinska opozicija odgovoriti.
_ Ali bo ugoden za Dvorjane, Šmihelčane in Ajdovčane, bomo vsekakor izvedeli v nedeljo, 17. marca, po zaključku referenduma. Verjetno bo o pozitivni odločitvi krajanov dvomila tudi KS in se ponovno zanašala na dvetretinsko večino svetnikov v občinskem svetu. Znano je, da je predsednik KS vlagal ogromne napore, da bi ohranil sedanji status krajevne skupnosti. Pri tem je šel morda celo predaleč, saj ni izbiral ne kraja ne mesta, da ne bi bili mogoče celo gasilci in upokojenci na svojih občnih zborih “zavedeni".
Prav upokojenci Žužemberka in Dvora so se pred leti mirno ločili. Ni jih več prepoznati. Iz enega povprečnega društva upokojencev Žužemberk-Dvor sta nastali dve delovni in v športnem smislu tekmovalni ekipi. Imajo iste cilje, lepoti in interesente imajo različne. Poti nazaj ni. Potrebno je podpreti dolgoletno željo krajanov, ki je bila v nekem smislu utemeljena, po drugi strani pa deležna vrste kritik, ki bodo vsekakor kalile novo voljo ljudi po novi drugačni skupnosti.
SLAVKO MIRTIČ
MM I Z_MAŠI H_O B Č I M
MM
prenizke cene komunalnih storitev
Tako so prepričani na metliški Komunali - Cene so tudi eden od razlogov za lanskoletni primanjkljaj - Svetniki opozarjajo, da bi morala biti komunalci varčnejši
METLIKA - Metliški svetniki so na zadnji seji razpravljali o lanskem poslovanju javnega podjetja Komunala, poročilo pa je predtem pretresel tudi nadzorni svet Komunale. Lansko leto seje za Komuna-io končalo z izgubo, po njihovem mnenju zaradi izključitve razširjene reprodukcije iz prihodkov podjetja, manjše prodaje in neustreznih cen komunalnih storitev. Pri vodi je na primer razlika med stroškovno in prodajno ceno skoraj 90 tolarjev za prostorninski meter.
Že na seji nadzornega sveta je bilo rečeno, da morajo na Komu-
nali pri poslovanju poiskati tudi notranje rezerve in se izogniti vsem nepotrebnim stroškom. Sicer pa naj bi Komunala nadaljevala z začetnimi naložbami in jih letos tudi dokončala. Prav tako je na seji občinskega sveta eden od svetnikov pripomnil, da so bili pri stroških za reprezentanco v Komunali preveč širokogrudni ter da bi morali biti, glede na razmere v podjetju, varčnejši.
Direktor Jože Mihelčič je pojasnil, da naložb ni moč nadaljevati, ker Komunala nima lastnega de-
narja, sredstava razširjene reprodukcije pa so premajhna, da bi začete naložbe dokončali. Na-
durno delo po njegovem ni moč odpraviti, saj je neizogibno pri
napakah in zagotavljanju stalnega vodnega režima. Mihelčič je natančno obrazložil tudi stroške za reprezentanco in reklamo, že na seji nadzornega sveta pa se je strinjal, da o dotacijah društvom odslej odloča nadzorni svet. Župan Branko Matkovič pa je predlagal, da začnejo z dolgotrajnim postopkom za spremembo cen komunalnih storitev.
M. B.-J.
SERVISIRANJE
ČRNOMELJ - Kmetijska svetovalna služba Črnomelj obvešča kmetovalce, da tudi letos organizira servisiranje in testiranje traktorskih škropilnic, in sicer v ponedeljek, 18. marca, na dvorišču mehanične delavnice M-KZ Črnomelj. Prijave sprejema do petka, 15. marca, kmetijska svetovalna služba.
DOBER GLAS 0 KMEČKIH ŽENAH SEŽE DALEČ
METLIKA - V društvu kmečkih žena Metlika je okrog 150 članic in 35 vasi, ki postajajo, kot je bilo slišati na nedavnem občnem zboru, vse bolj znane po svojih dobrotah iz kmečkih peči, zlasti pa po pecivu in belokranjskih pogačah. Kako tudi ne, ko pa sode-lujejo tako rekoč na vseh občinskih prireditvah, pa na poletnih kulturnih prireditvah Pridi zvečer na grad, na Vinski vigredi, na sejmu Al-pe-Adria, prireditvah, ki jih pripravlja ljudska knjižnica, in še kje! Seveda v društvu ne pozabijo na izobraževanje članic, bodisi da gre za preda-vanja ali strokovne izlete. Lani so izdale tudi knjižico z recepti, letos pa se ji bo pridružila že nova. Tako kot že vrsto let doslej se bodo udeležile tudi razstave in ocenjevanja kmečkih prehrambenih izdelkov z naslovom Dobrote slovenskih kmetij, ki bo na Ptuju.
Vprašanja svetnikov ostajajo brez
pravih odgovorov
Črnomaljska jara kača
PREDAVANJE O SPREJEMU GOSTOV
V soboto je bila v Speličevi hiši v
4,a OS LOKA ČRNOMELJ GRE V PARIZ
V januarju je revija Miki Miška razpisala Mikijev veliki šolski natečaj. Nanj so se prijavili tudi učenci 4.a razreda naše šole z razrednikom Francijem Mravincem. Ker je bil projekt obširen, je k sodelovanju povabil še nekaj učiteljev. Vsi so se resno lotili dela, z video posnetkom predstavili Belo krajino in njene etnografske značilnosti z vsemi elementi. Projekt so opremili še s knjigo, z maketo verodostojne starodavne belokranjske hiše in izvirnimi pisanicami. Priložili so tudi zvočni zapis pesmi, značilnih za Belokranjce, v izvedbi otrok. Njihov trud je bogato poplačan, saj so dobili prvo nagrado in potujejo konec maja v Pariz v Disneyland na srečanje “Children’s Summit 1996".
Zaposleni na šoli jim želimo veliko lepega, saj se bodo srečali z otroki iz različnih evropskih držav, držav srednjega vzhoda in Afrike. Z njimi bodo v Parizu tudi ustvarjali, se pogovarjali in zabavali.
MIRKO ČADONIČ
Črnomlju otvoritev razstave akademske slikarke Mateje Sever iz Ljubljane (druga z desne) z naslovom “Kraljestva ”, Njeno delo je predstavila študentka umetnostne zgodovine Beti Zerovc (prav z desne). Gre za zanimivo umetnost, ki jo je avtorica poimenovala kot arheološko obdelan vsakdanjik, ki se pred opazovalci sestavi v novo izpoved. Razstavljena dela, ki so nastala v zadnjem letu in so tokrat prvič razstavljena, bodo na ogled do 23. marca. (Foto: M. B.-J.)
METLIKA - Tukajšnja kmetijska svetovalna služba in društvo kmečkih žena Metlika vabita na predavanje z naslovom “Ko pride gost”, ki bo v petek, 15. marca, ob 19. uri v vinski kleti v Metliki. Predavala bo Majda Šimec iz Črnomlja.
ČRNOMEIJ - Na sejah črnomaljskega občinskega sveta je že nekaj časa pravilo, da večina svetnikov, ki postavijo vprašanja in nanja seveda pričakujejo odgovore, s slednjimi ni zadovoljna. Tako se nemalokrat zgodi, da svetniki ponavljajo isto vprašanje iz meseca v mesec, potem pa odnehajo.
Nekateri pa se raje odločijo za drugo pot: ko vidijo, da je iluzorno pričakovati odgovore od tistih, ki bi jih svetnikom sicer morali dati, si informacije poiščejo sami. Saj ne da odgovorov na zvedavost svetnikov ni! Seveda so, vendar so odgovori na preprosta in naravnost zastavljena vprašanja navadno takšni, da imajo svetniki občutek, da so dregnili v lagodnost občinskih uslužbencev. Svetniki pokažejo s prstom na mesta, kjer jih čevelj žuli, zato pričakujejo, da bodo na vprašanja, s katerimi opozarjajo na probleme iz vsakdanjega življenja, dobili tudi stvarne in praktične odgovore. Toda ob prebiraju odgovorov se velikokrat ne morejo znebiti občutka, da so bili ti pisani zviška in - kar je še huje -da so v vsakdanjem življenju neuporabni. Svetniki so še toliko bolj slabe volje, ker mnogokrat skozi njihova usta govorijo občani, ki so se obrnili nanje po pomoč zaradi tega ali onega problema. In če se svetniki čez čas sicer sprijaznijo, da primernega odgovora pač ne bodo dobili,
Sporno posojilo dviguje pritisk
je to najbrž veliko težje pojasniti drugim krajanom.
M. BEZEK-JAKŠE
Delavci adlešičke tovarne Tekstil konfekcija, ki so podpisali pogodbo o spornem odplačevanju posojila, zgroženi ugotavljajo, da jim sedaj vsi obračajo hrbet
ADLEŠIČI - Oktobra 1994 so zaposleni v tovarni Tekstil konfekcija Adlešiči začeli odplačevati posojilo, ki ga, kot je zapisano v pogodbi, posojilojemalec, torej tovarna, v kateri so delali, uporabi za nakup dela nepremičnin v Adlešičih in sicer dvorišča, tovarniške hale in čistilne naprave. To posojilo pa je po mnenju zaposlenih precej sporno.
Del posojila za odkup omenjenih nepremičnin od matične tovarne Tekstil iz Ljubljane so delavci vzeli neposredno, drugi del pa je najela tovarna pri banki. Banka se je za primer, če tovarna ne bi odplačevala posojila, zavarovala in vpisala hipoteko na premoženje ter dala tudi prepoved na nadaljnje vpise na premoženje, medtem ko ni delavcev in njihovega posojila zavaroval nihče. V pogodbi sicer piše, da bodo delavci kot poso-jilodajalci in Tekstil konfekcija Adlešiči kot posojilojemalec posojilo po izvedenem lastninskem preoblikovanju spremenili v lastninski delež podjetja. A do lastninjenja ni prišlo, nikjer pa ni predvideno, kaj se bo zgodilo, če pride do stečaja, do katerega je 19. decembra zares prišlo. 38-im de-
lavcem, ki so podpisali pogodbe, je bilo sicer rečeno, da jim v času stečajnega postopka ni potrebno odplačevati obrokov, sedaj pa so dobili položnice.
To je posojilodajalce še bolj podžgalo, da so javno spregovorili o zanje spornih posojilih. Moti jih predvsem, da morajo tri leta plačevati po 40,78 DEM v tolarski protivrednosti na mesec, ne glede na to, ali še delajo v tovarni ali ne, da pa niso prav nikjer vknjiženi na lastnino tovarne. Sedaj jih je od 38-ih, ki so podpisali pogodbe, v Tekstilu konfekcija Adlešiči zaposlenih le še 16, ker pa je podjetje v stečaju, jih ima večina pogodbo o delu do 8. aprila, za naprej pa ne
vedo, ali bodo sploh še imeli službo. In od kod bodo potem odplačevali posojilo, ki ga zaradi nizkih plač že sedaj težko zmorejo?
“Prepričani smo, da smo bili ob najetju posojila zavedeni. Tedaj so takratni direktor Miomir Čikič, predsednik izvršnega sveta Anton Horvat in Jože Mrzljak iz Dolenjske banke predstavnike delavcev prepričevali in jim zatrjevali, kako je najetje takšnega posojila za delavce najboljša rešitev. Tistim, ki so nekoliko podvomili in oklevali pri podpisu pogodbe, je bilo rečeno, daje podpis pogodbe zagotovilo, da ne bodo leteli iz službe. Pogodbe nismo imeli časa niti v miru prebrati, podpisovali pa smo jih kar v tovarni,” povedo posojilodajalci, ki sedaj iščejo pot, da bi prenehali odplačevati posojilo, če že ni nikjer zapisano, daje kaj nji-
M. BEZEK-JAKŠE
KOMEDIJA V METLIKI
METLIKA - V nedeljo, 17! marca, ob 19. uri bo v kulturnem domu v Metliki uprizoritev ljudske veseloigre.
JUTRI SALAMIADA NAJUGORJU
JUGORJE - V petek, 15. marca, bo ob 20. uri v gostilni Petra Badovinca na Jugor-ju razglasitev rezultatov ocenjevanja salam ter pokušnja salam. Letošnja salamiada, za katero je moč oddati salame v gostilni še do jutri, do 12. ure, je že deseta zapovrstjo, petkova prireditev pa je le ena od mnogih, ki jih pripravljajo Budovinčevi ob stoletnici gostilne, ki jo praznujejo letos. Med številnimi sponzoiji, ki bodo nagradili salamarje, so tudi Petrol, Bio nova, Union, Kolpa, Stimo-rol, Droga, Krka, Mercator.
/Veliko zanimanje za storitve
Lani je bilo večje povpraševanje po storitvah strojnega krožka Bele krajine, kot je bilo na voljo strojev
ČRNOMELJ - Strojni krožek Bele krajine je ob ustanovitvi decembra 1994 štel 29 članov, danes pa že 80. Namen krožka je pomoč kmetom pri zmanjševanju stroškov pri obdelovanju zemlje.
Kot so ugotovili na občnem zboru krožka, je zanimanje za takšno obliko pomoči v Beli krajini zelo veliko. Toda mnogi še vedno niso pripravljeni opravljati storitev s svojimi stroji, čeprav je povpraševanje po storitvah večje kot ponudba. Zgodilo se je celo, da je vodja krožka Andrej Jaklič hodil od člana do člana ter jih prosil, naj ljudem opravijo dela, ki jih želijo. Kaže pa, da bo povpraševanje še večje, saj bo stroje vse težje kupiti. Predvsem jih v krožku čudi, da se niso včlanili vanj lastniki velikih strojev, ki opravljajo storitve, na primer kombajnisti.Razpravljalci so imeli različna mnenja o tem, zakaj je povpraševanje po njihovih storitvah večje od ponudbe. Eni so bili prepričani, da ni dovolj
strojev, drugi, da kmetje pač ne prijavijo prostih zmogljivosti strojev, tretji pa, da problem tiči v lastništvu strojev, ki jih je pred leti kupilo več kmetov v okviru takrat popularnih strojnih skupnosti. Tudi mag. Marjan Dolen-šek iz Kmetijskega zavoda Novo mesto je pritrdil, da je belokranjski primer edini, kar jih pozna, da je povpraševanje po storitvah večje od ponudbe. Prav strojni krožek pa lahko po njegovem veliko pripomore, da bo Bela krajina obdelana. A pri tem strojnih skupnosti ne smejo videti kot problem, temveč kot srečo, da sploh imajo stroje. Direktor kmetijske zadruge Metlika Ivan Kure je povedal, da so kmetom, ki delajo v strojnem krožku, odobrili posojila za nakup strojev ter da bodo tovrstno pomoč nudili tudi vnaprej. Ob tem ni bilo moč preslišati pripombe članov, da takšne pomoči žal niso bili deležni od črnomaljske kmetijske zadruge.
M. B.-J.
Končno streha za sakralni biser
Romarska cerkev sv. TVojice na Vinjem Vrhu bo letos dobila novo kritino iz skodel, ki bodo, kot zatrjujejo na spomeniškem varstvu, bolj obstojne kot dosedanje • Pomoč krajanov
VINJI VRH - Podružnična cerkev sv. TFojice na Vinjem Vrhu pri Semiču, zgrajena v 18. stol kot manjša kopija cerkve v Novi Štifti, sodi v sam vrh slovenske sakralne arhitekture. Bila je za vzor pri gradnji nekaterih drugih manjših podružničnih cerkva v semiški okolici, na primer na Štrekljevcu in v Vavpči vasi. Kljub tako velikemu pomenu pa so že nekaj časa težave s cerkveno streho.
Ko je leta 1963 na znani vinje-vrški romarski cerkvi izbruhnil požar, so jo na novo prekrili s pločevino. Pozneje so krajani kupili tegolo, ki pa po mnenju Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto ni bila primerna kritina. Tako je leta 1989 zavod kljub nasprotovanju krajanov prekril streho s skodlami, ki so jih klali v Podturnu. A bile so pretanke in kmalu so se pokazale posledice. Tako bodo streho, ki ima takšno obliko, da jo z opeko ni moč pokriti, letos ponovno prekrivali. Kot je povedala Marinka Dražumerič z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, je ministrstvo za kulturo obnovo cerkve vključilo v svoj program akcij, torej bo namenilo zanjo tudi del denarja.
A s tem obnova cerkve še ne bo končana. Že nekaj časa je v restavratorski delavnici zavoda leseni oltar iz lope ob cerkvi, ki je v zelo slabem stanju. Z restavriranjem so
že začeli, vendar bodo morali razmisliti, ali ga je smiselno ponovno
ČAKAJOČ NA NOVO STREHO -Cerkev sv. Trojice sredi vinjevrških vinogradov bodo letos prekrili z
mecesnovimi ali hrastovimi skodla mi.
postaviti v lopo, kjer bo zopet izpostavljen vremenskim vplivom. V zelo slabem stanju je tudi glavni oltar, sicer sijajno baročno delo iz sredine 18. st. Njegova restavracija bo, ko se bodo odločili zanjo, trajala nekaj let in stroški ne bodo majhni.
Slavo Križe iz gradbenega odbora za obnovo cerkve pri sv. Trojici je povedal, da so prebivalci Praproti, Krupe, Moverne vasi, Stranke vasi, Brstovca in Vinjega Vrha imeli doslej pri cerkvi že vrsto delovnih akcij - lani so do cerkve asfaltirali tudi pot - in da so pripravljeni še pomagati. Nezadovoljni pa so, ker so že pred dobrim letom plačali soglasje za elektriko, a se Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine in električarji ne morejo sporazumeti, kam bi postavili omarico. Krajani pa bi radi v cerkev čim prej napeljali elektriko, saj razmišljajo tudi o električnih zvonovih, kajti mežna-rica ima že krepko čez 70 let. Semiški župan Janko Bukovec je dejal, da posebej za cerkev na Vinjem Vrhu niso namenili denarja, imajo pa ga predvidenega za tovrstna dela nasploh.
M. BEZEK-JAKŠE
Sprehod po Metliki
KRAJEVNA SKUPNOST PO- j DZEMELJ bo 17. marca v Vese- I ličevi gostilni pobirala denar od tistih zamudnikov, ki še niso plačali prispevkov za grob za leto i 1995. Blok z oznako blagajniški prejemek bo odprt od 8. do 12. ! ure. Tarnanje, daje zadeva draga, | ne bo zaleglo, kajti Krajevna skup- 1 nost pokopališča ne more vzdrževati od obljub: bom že plačal.
24. MARCA BO V VINOTEKI BRADEŠKO NA Gospodarskem razstavišču v Ljubljani degustacija vin iz domače kleti Mavretičeve družine iz Drašičev. Degustacijo bo vodila Lidija Mavretič, prva slovenska vinska kraljica, soorganizator dogodka pa je Slovenska vinska akademija Veri-tas, d.d. Pokušnjo vin bodo popestrili še belokranjski tamburaši.
NAJDEJO SE TUDI TAKŠNI, ki razmišljajo o gospodinjski šoli na Vinomeru. Namenjena naj bi bila dekletom, ki se nameravajo ukvarjati s kmečkim turizmom. Pa ne samo s tem: le kateri fant se ne bi razveselil razgledane in v gospodinjstvo zagledane deklice! Pred mnogimi leti je tam že bila podobna šola in menda na republiki pristojni možje niso bili ravnodušni, ko jim je nekdo samo mimogrede omenil, da bi se dalo stvar ponoviti.
Črnomaljski drobir
DILEMA - Belokranjsko muzejsko društvo je lani uresničilo skoraj vse iz svojega obširnega plana. Ena od neuresničenih nalog je ostala postavitev spominske plošče skladatelju in gledališkemu organizatorju Danilu Bučarju, po rodu Črnomaljcu. Pa ne da bi zagnanim članom društva zmanjkalo moči, vzrok tiči povsem drugje. Črnomaljci se preprosto ne morejo odločiti, kam bi pritrdili spominsko ploščo. Metliški del članstva jim toplo priporoča, da se odločijo čimprej, zlasti še ker bo 8. junija letos minilo stoletje od Bučarjevega rojstva, natančno dva meseca pozneje pa četrt stoletja od njegove smrti.
KAZNI - Črnomaljski Občinarji predvidevajo, da se bo letos od dohodkov občinskega proračuna skoraj najbolj povečal prihodek od denarnih kazni, in sicer za dobrih 300 odst. Zato nekateri sprašujejo, ali nameravajo Občinarji svoje podanike tako zelo pokvariti, da bodo plačali trikrat več kazni kot lani. Predvsem pa jih zanima, na kakšen način bo potekalo pokvarjanje.
MENTALITETA - Ko so na nedavnem občnem zboru strojnega krožka Bele krajine govorili o uslugah, ki bi jih kmetje lahko nudili s svojimi stroji, je eden od razpravljalcev dejal, da ni nujno, da imajo ponudniki stroje. Dobrodošle so tudi roke. Pa se je oglasil eden izmed članov, češ kdo pa bo danes še delal na roke!? Očitno pa je z belokranjsko mentaliteto nekaj hudo narobe. Na kmetijo v neko belokranjsko vas so lastniki pripeljali delavce iz Štajerske-Štajercem se je splačalo iti delat tako daleč, pri tem pa jih ni zanimalo, ali bodo morali delati z rokami ali s stroji.
Semiške tropine
VINSKA CESTA - Na semi-škem koncu je že precej let živa ideja o vinski cesti. Mnogim, ki takšno cesto podpirajo ne le z besedami, ampak tudi povsent konkretno, nikakor ne gre v glavo, da se tam, kjer naj bi se vinska cesta končala, postavijo policisti v različnimi merilci hitrosti in - bog pomagaj - tudi z balončki. Če bodo v Semiču začeli ugotavljati; kdo je kriv, da vinska cesta še ni zaživela, kot bi morala, krivca torej ne bo težko najti.
PODOBNOST - Ko so Semiča; ni in Črnomaljci živeli še v en' občini, so na vsakem koraku ugotavljali, kako različni so. Sedaj, ko so srečno zaživeli vsak v svoji občini, spoznavajo, da so si v marsičem zelo podobni. Tako imajo v Semiču vedno bolj popularne karaoke, v gostilnah v Črnomlj11 pa se obdelujejo “kar na oke”.
ZAMERA - Čeprav postajaj0 semiške “veveričke” za Semičane vse bolj preteklost, jih nikakor ne morejo pozabiti. Šele sedaj, ko so odšle, prav spoznavajo, kaj s° izgubili. Za pusta so ceio od metliškega pustnega župana zvedeli' kakšna zamera se kuha med njim in semiškim županom, ker je slednji del deklet, ki opravljajo najstarejšo obrt, prepustil črnomaljskim prestarjem, ne da bi se prej posvetoval z ruzanskim, torej metliškim županom.
I

Drobne iz Kočevja
TURISTIČNA TAKSA - Tu-I ristična taksa naj bi po predvidenem zakonu o turizmu obstajala le v krajih, ki imajo najmanj 1000 postelj oziroma letno vsaj 100.000 nočitev. Za Kočevsko in celo širše območje Kočevske vse od Velikih i Lašč do Kolpe je to nedosegljivo, zato bodo Kočevarji zahtevali, naj pripravljalci zakona to merilo | spremenijo.
REHABILITACIJSKI CENTER - Občina Kočevje je za sedež rehabilitacijskega centra, v katerem bodo delovale tudi invalidske delavnice, pripravljena odstopiti nekdanjo upravno stavbo Rudnika, v kateri naj bi svoje postore po novem dobil tudi Rdeči križ. Odločitev o tem sicer še ni dokončna, je pa pogosto omenjena kot najboljša. V invalidskih delavnicah bo sprva delalo le nekaj invalidov. Kasneje, ko jih bo več in če bo za vse dovolj prostora, bodo v okviru centra ustanovili tudi vzgojno-delovni center za invalidne otroke. O tem za zdaj samo razmišljajo, vendar pa bodo ob dobrem poslovanju centra tudi ta pričakovanja nekaterih postala realna, saj je v občini 28 prizadetih otrok, ki so bodisi doma ali pa v vzgojno-varstvenih ustanovah in posebnih delovnih centrih širom po Sloveniji.
DAN ŽENA - Območna organizacija ZLSD iz Kočevja je minuli četrtek v gostišču Tušek v Loži-nah pripravila tradicionalno vsakoletno srečanje članov in simpatizerjev stranke ob dnevu žena. Tako kot se spodobi, so 8. marec dočakali v veselem razpoloženju.
OBČAN SPRAŠUJE, MEDVED ODGOVARJA
-	Smo imeli srečo, da so to zimo ceste po Kočevju dobro peskali in solili.
-	Nesreča pa je, da zdaj vdihavamo prah, ki je nastal iz peska in soli.
VIKENDARJI NE PLAČUJEJO ZA SMETI
KOSTEL - V krajevni skup-| nosti Kostel so v preteklem letu na pobudo turističnega športnega društva v občini Kočevje sprejeli tudi odlok o obveznem odvažanju odpadkov iz doline, j Dolino namreč hočejo turistično razviti, kar pa je bilo ob številnih divjih odlagališčih nemogoče. Kar nekaj divjih odlagališč so že sanirali, problem, s katerim se sedaj srečujejo, pa je vezan na plačevanje za odvoz odpadkov. Medtem ko 215 gospodinjstev, kolikor jih je na tem območju, še dokaj redno plačuje Komunali za odvoz odpadkov, pa od 116 vikendarjev, kolikor jih je v dolini, v glavnem nihče, čeprav je cena le 300 tolarjev mesečno. Vikendarji namreč pravijo, da svoje smeti odvažajo s seboj v kraje, kjer so doma. V krajevni skupnosti Kostel in turističnem športnem društvu se zato sprašujejo, kako vzpostaviti red, ki so se ga ljudje sicer dolžni držati.
Ribniški zobotrebci
KRSTNA PRIREDITEV - Prireditev, ki jo bo ribniški vrtec izvedel v dvorani Ideal centra v Ribnici 12. aprila, bo krstna prireditev vrtca pod novim imenom. Povsem slučajno bo prireditev imela enako ime, kot se bo po novem imenoval vrtec.
DIREKTOR JE LE V.D. - Na Zadnji seji ribniškega občinskega sveta svetniki niso izdali soglasja k imenovanju dr. Petra Rusa za direktorja zdravstvenega doma Ribnica, kjub temu da ga je svet javnega zavoda z imenoval za direktorja že sredi januarja. Ker mu je mandat že potekel, so mu “za nazaj” in skupno za največ tri mesece podelili status v.d. direk-•orja. V tem času naj bi dr. Rus Pripravil predlog elaborata o sanaciji izgube za leto 1994 ter celovito rešitev problematike zobozdravstva v občini. Dokončno odločanje svetnikov o izdaji so Klasja za njegovo imenovanje za direktorja pa bo v precejšnji meri odvisno prav od tega poročila.
TAJNICA OBČINE - Nekdanja sekretarka ribniške občinske skupščine Dragica Abrahamsberg je na predlog ribniškega župana Jožeta Tanka postala tajnica občine Ribnica, menda le za čas, ko bo Nevenka Turk - Kraljič na porod niškem dopustu.
MM 12 NAŠIH OBČIMMM
Vodovodi še vedno brez dovoljenj
Ringaraja,
novo ime vrtcu izbrali otroci
Razlog za spremembo ni politične narave
RIBNICA - Minuli četrtek so v ribniškem vrtcu zaključili postopek za izbiro novega imena. Med štirimi predlogi iz najožjega izbora je s 321 glasovi dobil daleč največjo podporo predlog, da bi se vrtec imenoval Ringaraja Ribnica.
O spremembi imena so začeli v vzgojnovarstvenem zavodu Majde Šilc v Ribnici razmišljati že pred dvema letoma. “Zavedali smo se, da se nam obetajo zakonske in statusne spremembe, po katerih vrtci ne bodo več vzgojno-varstveni zavodi. V pričakovanju teh sprememb in ob spoznanju, da so vrtcu do sedaj vedno določali imena drugi, smo začeli razmišljati o novem imenu, ki bi si ga sami izbrali,” pravi direktorica Andreja Hojč. V prid novemu imenu je govorila tudi naravnanost vrtca, ki je v strokovni prenovi, v razvoj ter iskanje lastne identitete in ugleda. Pri tem so dali poudarek na celostno in grafično podobo vrtca, v katero sodi tudi izbira novega imena in razpoznavnega znaka.
“V ozadju odločitve, da poiščemo novo ime, niso bili politični razlogi, čeprav bi kdo utegnil pomisliti na to, ker se vrtec imenuje po narodni herojki Majdi Šilc,” pravi Hojčeva in dodaja, da jih je pri izbiri novega imena vodilo predvsem, da bi bilo ime všeč otrokom in zanimivo za odrasle. Tako sedaj ribniški vrtec čaka le še izbira ustreznega razpoznavnega znaka k novemu imenu, ki so ga v veliki večini izbrali otroci.
M. L.-S.
ZAKLJUČNI RAČUN POD STREHO
OSILNICA-Na zadnji seji občinskega sveta, ki je bila 1. marca, so sprejeli odlok o zaključnem računu občine za lani. Čisti proračun je imel okoli 12 milijonov tolarjev prihodkov in odhodkov, z dodatno pridobljenim denarjem pa preko 33 milijonov tolarjev. Vendar so nekaj denarja dobili prepozno (15 milijonov) in ga niso mogli porabiti lani, zato ga bodo letos (največ za kanalizacijo za Osilnico in Sela). Sprejeli so pravilnik o pogojih, načinu in merilih za pridobivanje denarja za pospeševanje drobnega gospodarstva in kmetijstva. Izvedbo biološke čistilne naprave v občini so zaupali zasebnemu podjetju Stadij iz območja Postojne, ki je bilo najugodnejši ponudnik. Imenovali so tudi člane občine Osilnica v komisiji za spremljanje delitvene premoženjske bilance z občino Kočevje ter sprejeli sklep o nabavi telovadne opreme za opremo občinske dvorane in glasbil za potrebo šole.
'I

v Ribniški študenti so dobili svoj klub
RIBNICA - Ribniški študenti so v drugi polovici letošnjega januarja ustanovili svoj študentski klub. Vanj je trenutno vključenih okoli 50 študentov, ki se bodo to soboto prvič zbrali na spoznavnem večeru.
Na januarski ustanovni seji so za predsednika kluba izvolili Miho Kluna. Soglasno so sprejeli tudi predlog statuta kluba in sklepe o čimprejšnji registraciji kluba, začetku dejavnosti v zvezi s pridobivanjem novega članstva pa tudi o navezovanju stikov, predvsem z javnim zavodom Mik-lova hiša, v katerem načrtujejo izvedbe kulturnih in drugih prireditev.
“O ustanovitvi kluba smo razmišljali že dalj časa, resneje pa smo se uresničitve zamisli lotili v začetku lanskega študijskega leta. V Ribnici je pred leti že obstajal klub, ki je družil ribniške študente, zato bi lahko rekli, da smo le obudili delo kluba, čeprav je res, da smo morali začeti čisto na začetku,” pravi predsednik kluba Miha Klun. O namenu ustanovitve kluba pravi, da gre v prvi vrsti za druženje študentov in njihovo medsebojno spoznavanje ter izmenjavo izkušenj in mnenj v obliki srečanj, predavanj in seminarjev.	M. L.-S.
Hydrovod Kočevje ■ Ribnica pripravlja podlage za pridobitev uporabnih dovoljenj -Obsežen plan investicij - Dela bodo potekala v Slovenski vasi, Kostelu in Dolu
KOČEVJE - Hydrovod Kočevje-Ribnica ima za letos v načrtu obsežne investicije, ki naj bi pripomogle, da bi za vodovode na Kočevskem pridobili uporabna dovoljenja. Največja naložba bo usposobitev črpališča v Slovenski vasi, delali pa bodo tudi na vodovodu Kostel in v Obkolpju.
Usposobitev črpališča v Slovenski vasi je prednostna naložba, ker je sedanje oskrbno mesto in črpališče na Blatah zaradi neurejenega zaledja v Loškem Potoku in Sodražici ogroženo, sanacija zaledja pa bi bila za Hydrovod prevelik zalogaj. Črpališče v Slovenski vasi bo s svojo zmogljivostjo zadostovalo potrebam celotnega mesta Kočevja z okolico. Njegova usposobitev bo stala 39 milijonov tolarjev, od katerih Hydrovod računa na 6 milijonov tolarjev iz občinskega proračuna, ostalo pa bodo krili iz sredstev za razširjeno reprodukcijo. Namestili bodo črpalko in
POTREBNO SODELOVANJE PRI OBMEJNIH VPRAŠANJIH
KOČEVJE - Z vzpostavitvijo državne meje med Slovenijo in Hrvaško oktobra leta 1991 so mnogi obmejni kraji na območju občin Osilnica, Loški Potok in Kočevje postali pomembno obmejno območje. Pretrgane pa so bile mnoge gospodarske, društvene in medčloveške vezi, še posebej pa je bilo prizadeto trgovanje. Prebivalci teh krajev si zato želijo čimprejšnjo rešitev teh vprašanj, pa tudi vodstvo se zavzema za vzpostavitev čim širšega obmejnega pasu. Da naj bi ta znašal le približno tri kilometre na vsaki strani, ni prav. Ob toku reke Kolpe in Čabranke bi morali urediti prehode, saj so bili mostovi včasih pomembna povezava. Prebivalci teh krajev menijo, da naj bi vodstva političnih strank tudi na državni ravni naredila vse potrebno za čimprejšnjo odpravo teh nejasnosti, ki trajajo že peto leto.
Le pol občinske seje “pod streho”
Sprejeli zaključni račun za lani, za osnutek letošnjega proračuna pa zmanjkalo časa
DOBREPOLJE - Kar 14 točk je bilo na dnevnem redu zadnje seje občinskega sveta občine Dobrepo(je, kije bila 5. marca zvečer. V šestih urah, kolikor so doslej v povprečju trajale seje, jim je uspelo predelati le pol dnevnega reda, zato bodo s sejo nadaljevali te dni.
Kar dobri dve uri je trajala raz- panje pri odhodkih pa je bilo pri
prava o zaključnem računu občine za lani, medtem ko osnutka proračuna za letos niso obravnavali, ker je zmanjkalo časa. Župan Anton Jakopič je v uvodni obrazložitvi zaključnega računa poudaril, da ta ne odstopa bistveno od rabalan-sa proračuna, ki je bil sprejet konec decembra lani. Za zagotovljeno porabo je občina pridobila nekaj več denarja, kot so načrtovali, in to predvsem zato, ker so se udeleževali razpisov za demografsko ogrožena območja. Manj od načrtovanih pa je bilo izvirnih prihodkov občine. Še največje odsto-
vzdrževanju lokalnih cest, ker je bilo potrebno kar pogosto plužiti sneg, in še pri projektu lokalne ceste Zdcnska vas-Hočcvje. Nekaj projektov pa ni uspelo dokončati, na primer urejanja vaških središč v Ponikvah in Kompoljah, odvod-njavanja iz podpeške jame, del pri vodovodu in še nekaterih. S temi deli bodo nadaljevali letos. Zaradi prepozno dobljenega denarja in zato nedokončanih navedenih del je nastal tudi navidezni presežek prihodkov v zaključnem računu, in sicer preko 35,5 milijona tolarjev, ki sojih prenesli v letošnji občinski
napravo za ultravijolično čiščenje vode, poskrbeli za razkuževanje itd. Z deli so že začeli in jih bodo še letos zaključili.
Vsa ta dela bodo podlaga za pridobitev uporabnega dovoljenja, ki pa je pogoj, za razširitev vodovodnega omrežja Livold - Štal-cerji - Škrilj. Tega bo v celoti financiralo ministrstvo za obrambo, ki se vključuje tudi v ureditev črpališča v Kočevski Reki, tako da bi tudi ta vodovod dobil uporabno dovoljenje. Vodovod od Kočevske Reke do Primožev je ministrstvo
DELAVNI RIBNIŠKI PLANINCI
RIBNICA - Na rednem letnem občnem zboru planinskega društva Ribnica so največ časa posvetili analizi del preteklega leta. Dotaknili so se pomembnih dosežkov, kot so obnova doma pri Sv. Ani, namestitev plezalne stene v športnem centru, delu krožka v Oš in vrtcu in še posebej plezalni šoli, v katero je vključenih več kot 50 članov. Društvo bo v prihodnje posebno pozornost posvečalo šolanju mladih, pripravi tekmovanj, pohodništvu in ureditvi planinske transverzale.
PRIDEJO PO NAPOVEDI DOHODNINE
DOBREPOLJE, VELIKE LAŠČE - Napovedi dohodnine bodo pobirali v Dobre-poljah 21. in 22. marca od 8. do 18. ure, in sicer na Vidmu v prostorih, kjer je matični urad. V občini Velike Lašče pa bodo napovedi pobirali 23. marca, in sicer od 8. do 12. ure v Laščah, od 9. do 12. ure na Robu in od 11. do 13. ure na Turjaku. Kdor napovedi ne bo oddal doma, bo moral to storiti na sedežu upravne enote oz. izpostave Republiške uprave za javne prihodke, in sicer Dobrepoljci v Gro-suplju, prebivalci občine Velike Lašče pa v Ljubljani Vič.
J SLO VENSKA KRONIKA 20. STOLETJA - V hotelu Valentin v Kočevju so minuli četrtek predstavili Slovensko kroniko 20. stoletja, ki naj bi bila, kot je dejal dramski igralec Roman Končar, ki je skupaj z zgodovinarjem dr. Marjanom Drnovškom predstavil odlomke iz knjige, ena najpomembnejših edicij, izdanih v Sloveniji po letu 1990, tako za založbo Nova revija kot celotno Slovenijo. Knjiga je v dveh delih, od katerih bo drugi, v katerem je zajeto obdobje od druge svetovne vojne do konca leta 1995, izšel aprila. Dr. Drnovšek je na predstavitvi knjige povedal, da so v njej zajeti vsi Slovenci, tudi zamejski in izseljenci. Predstavitev so s kulturnim programom popestrili glasbeniki kočevske glasbene šole (na posnetku), v razgovoru pa stgse številnim zbranim predstavila tudi domačina, akademski kipar Stane Jarm in Tone Krkovič. (Foto: M. L.-S.)
proračun. Med razpravo o lanskem zaključnem računu so svetniki dajali tudi pripombe in predloge za letošnji proračun.
Dolga je bila razprava še o osnutku odloka o ravnanju z odpadki na območju občine, kar je tudi v dobrepoljski občini pereč problem. Tajnik občine Anton Rus je poudaril, da je potrebno odlok sprejeti čimprej tudi zato, ker bo na novo urejal odvoz odpadkov z območja Strug, ki so prej sodile v občino Kočevje. Svetniki so menili, da je v posameznih členih odloka tudi več nejasnosti, zato so se sporazumeli, da bodo zbirali pripombe na ta osnutek do 20. mar-
M. STEKLASA
Predlagali ločitev
Obrtniki ne želijo biti v isti zbornici s kmeti-izdelovalci suhe robe
VELIKE LAŠČE - Kmete-izdelovalce suhe robe najbolj žuli, da morajo biti obvezno člani Obrtne zbornice in da so obdavčeni skozi vse leto, čeprav je izdelovanje suhe robe sezonsko delo. Na to so na dolgo in široko opozarjali na nedavnem zboru obrtnikov v Laščah. To pa ni bilo prav ostalim obrtnikom, ki imajo dovolj svojih težav in so zato predlagali, naj imajo kmetje-izdelovalci suhe robe sestanke posebej, obrtniki pa spet posebej.
Obrtniki so spet opozarjali predvsem na zaplete pri najemanju posojil, saj nastaja največ težav pri zagotavljanju jamstev za vračilo posojila. Thko na primer banka meni, da zastavitev hiše kot poroštvo za vračilo posojila ni dovolj, običajno ni kaj dosti vredna, lastnika pa se ne da izseliti.
Zaradi vseh teh zapletov pri jamstvu za najeta posojila so razpravljalci izoblikovali tri predloge, a imajo vsi podobne pomanjkljivosti. Ostaja pa dejstvo, da so banke in zavarovalnice vedno bolj previdne pri dajanju posojil in zahtevajo zanesljiva jamstva, da bodo dobile posojeno vrnjeno.	j p
že zgradilo, za ureditev odseka od Primožev do Mlake pa naj bi pri-
* Hydrovod bo letos posebno pozornost posvetil tudi vodovodu Kostel. Najprej bodo za više ležeče vasi, od Novih Sel preko Ba-njaloke, Brige, Kaptola in Suhorja, namestili UV napravo, kasneje pa bodo začeli graditi prečrpa-vališče za spodnji del vasi kostelskega vodovoda. Dokumentacijo za drugo fazo izgradnje imajo že pripravljeno, vsa dela skupaj pa bodo predvidoma stala okoli 10 milijonov tolarjev, od katerih naj bi 4 milijone prispevala občina. Občina naj bi letos prispevala tudi 10 milijonov tolarjev za nadaljevanje druge faze del na vodovodu Dol, za katere je Hydrovodu letos zmanjkalo denarja. Direktor Hy-drovoda in kočevski župan Janko Veber pravi, da bi tako lahko še letos opravili raziskave za globinski zajem vode za Žago, drugo leto pa bi nato lahko z deli nadaljevali.
dobili 3,7 milijona tolarjev iz občinskega proračuna.
M. LESKOVŠEK-SVETE
V	Faro le peščica
V	Kočevski Reki so proti
KOČEVSKA REKA - V prostoru Kulturnega doma v Kočevski Reki je bil 5. marca roditeljski sestanek staršev otrok iz KS Kočevska Reka. Udeležilo se ga je preko 80 staršev, med katerimi jih je le 6 glasovalo za prešolanju otrok v Faro.
Sestanek je vodil ravnatelj kočevske osnovne šole Ob Rinži Peter Šobar, udeležila pa sta se ga tudi kočevski župan in predsednik občinskega sveta Janko Veber in Alojz Košir. Pobude za spremembo šolskega okoliša in prešolanje učencev iz Kočevske Reke v Faro, sta za uvod razložila predsednik komisije za osnovno šolstvo in otroško varstvo pri kočevskem občinskem svetu Franc Gornik in ravnateljica osnovne šole Fara Vera Cimprič. Šola, ki je bila odprta decembra lani, ima okoli 1.700 kvadratnih metrov, učencev pa le 51. Tako bi lahko brez težav sprejela tudi učence višjih razredov iz Kočevske Reke, ki se sedaj vozijo v Kočevje, kjer pa je na obeh šolah, ki domujeta v istih prostorih, velika prostorska stiska.
Prednost prešolanja v Faro bi bil enoizmenski pouk, kar so starši v burni razpravi sicer priznali, ne pa tudi sprejeli. Drugih prednosti niso videli, zato pa so navedli kup razlogov proti prešolanju. Menili so, da je razvojno in glede na migracijo delovne sile Kočevska Reka vezana na Kočevje in da bi zato tudi otroci morali še naprej hoditi v šolo v Kočevje, kjer so vezani na dejavnosti ljudske knjižnice, glasbene šole in podobnih ustanov.	M. L.-S.
CAS OKROGLIH MIZ
LOŠKI POTOK - Za boljšo informiranost občanov občina pripravlja vrsto okroglih miz. Prva je potekala na temo Regionalni park “Kočevska - Kolpa”, druga pa je bila 22. februarja na temo Kmetijstvo kot vir preživetja. Sodelovali so Janez Podobnik, Benjamin Henigman, Tone Peršak in strokovnjaki za kmetijstvo. Po zatrjevanju predstavnikov Jožeta Dularja, dr. Matije Kovača in drugih so glavna alternativa za preživetje kmetijstvo in gozdarstvo in nekatere okolju prijazne dejavnosti, seveda s podporo države. 20. marca se bosta okrogle mize udeležila minister za delo, družino in socialne zadeve Tone Rop in Igor Bavčar. Skušali bodo najti vizijo za skoraj popolno propadlo industrijo in reševanje vse večjih socialnih problemov. Aprila se bo okrogle mize o šolstvu udeležil Janez Janša. Od srečanj z občani se pričakujejo predvsem pozitivni premiki v strategiji občine, hkrati pa gre že za predvolilni boj.
A. K.
ttNti I 2 MASI HO 8 Č l N jtfjj
' PRIZNANJA CIVILNE ZAŠČITE
-	V ponedeljek sta se v pisarni sevniškega župana Jožeta Peternela na svečani podelitvi priznanj civilne zaščite sestala občinski štab civilne zaščite in predstavnik ministrstva za obrambo. Župan Peternel je izročil srebrni znak CZ Jožetu Pavlinu, poprej pa že zlatega Jožetu Kolarju. Obema se je zahvalil za dolgoletno družbeno koristno delo, četitkam nagrajencema pa se je pridružil tudi poveljnik štaba Lado Močivnik. (Foto: P. Perc)
PREDAVANJE 0 ZASAJANJU BALKONSKEGA CVETJA
SEVNICA - Drevi, 14. marca, ob 17. uri vabi tukajšnje turistično društvo v kulturno dvorano GD Sevnica na predavanje o novejših trendih zasajanja balkonskega cvetja. Predavala bo inž. Ruth Reš
-	Podgoršek.
REGIJSKO TEKMOVANJE MLADI IN KMETIJSTVO
SEVNICA - Po sobotnem občinskem tekmovanju Mladi in kmetijstvo, ko se bo 16. marca v kulturni dvorani preizkusilo v znanju kmetijstva 7 ekip, bo prihodnjo soboto, 23. marca, ob 18. uri v jedilnici sevniške Lisce še tovrstno regijsko tekmovanje šestih najboljših ekip iz Posavja.
NADOMESTILO ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA
LITIJA - Na zadnji seji občinskega sveta so svetniki brez razprave sprejeli vrednost točke -1,14 tolarjev za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Litija za leto 1996. Vrednost točke so povečali v skladu s 50. členom zakona o financiranju občin. Finančni načrt odbora za letošnje leto predvideva prihodke v višini 86,5 milijona tolarjev. Zbrani denar so namenili za odkupe zemljišč, rekonstrukcije in asfaltiranje cest, gradnjo avtobusnih postajališč, javne razsvetljave, postavitev “litijske Štirne” v starem mestnem jedru itd.
Demografski | Osnutek proračuna s primanjkljajem
tolar za ceste
in vodovode
Občina lani pridobila 11,6 milijona tolarjev
TREBNJE-Že lani je Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj odobrilo trebanjski občini nepovratna sredstva v višini 11.600.000 tolarjev, denar pa je prispel na žiro račun občine šele januarja letos. Denar je namenjen za naložbe na demografsko ogroženih območjih, in sicer za 'vodovod Zaloka 6,2 milijona, za sanacijo in preplastitev lokalne ceste na Trebelno 3,6 milijona, za vovodod Stranje in Reva 1,4 milijona in za vodovod Čužnja vas 425.000 tolarjev. Občinski proračun mora skupaj s krajevnimi skupnostmi zagotoviti 70 odstotkov potrebnih sredstev, je 27.066.700 tolarjev, od tega bodo prispevale krajevne skupnosti okrog 30 odstotkov sredstev.
Kljub temu bodo letos nastopile obveznosti do investicij iz preteklega leta, je trebanjski župan Ciril Pungartnik predlagal svetnikov na petkovi seji občinskega sveta v Trebnjem, naj se občina letos znova prijavi na natečaj za t.i. demografski tolar za naslednje prednostne naložbe: večja vzdrževalna dela in preplastitev lokalne ceste Grmada - Dobrnič v KS Dobrnič, posodobitev lokalne ceste na območju Dol. in Gor. Zabukovja v KS Trebelno ter vodovodni sistem Zaloka -Ostrež (2. faza) v krajevni skupnosti Šentrupert. Svetniki so soglašali s tem županovim predlogom.
Ivanški svetniki so že o osnutku proračuna temeljito razpravljali - Malo manevrskega prostora zaradi odvisnosti od pomoči države - Dodatni viri?
IVANČNA GORICA - Osnutek občinskega proračuna občine Ivančna Gorica za leto 1996 predvideva za 837.183.000 tolarjev prihodkov in za 858.136.000 tolarjev odhodkov. Po izhodiščih ministrstva za finance ocenjena zagotovljena poraba znaša za občino ob povečanju za pred-vidneo 6-odstotno inflacijo ob koncu leta 492.398.000 tolarjev. Ker prihodki za zagotovljeno porabo v občini ne dosegajo 90 odstotkov povprečne porabe na prebivalca v Sloveniji, bo država Ivančanom s finančno izravnavo primaknila 239.449.000 tolarjev.
Osnutek ivanškega proračuna predvideva za gradnjo nove osnovne šole v Višnji Gori še 60 milijonov tolarjev, to pa pomeni dodatna sredstva za finančno izravnavo za to naložbo po merilih ministrstva za šolstvo in šport. Investicijskih odhodkov je predvidenih za 51,6 odst. vseh odhodkov proračuna, tekočih pa za 47,4 odstotka. Najdebelejši kos proračunske pogače naj bi šel za družbene dejavnosti (53,5 odst.!), Od tega 47 odst. za izobraževanje, 41 odst. za gospodarsko infrastrukturo, slabih 5 odstotkov pa za gospodarski razvoj in drugo.
Predsednik občinskega sveta mag. Jurij Gorišek je dejal, daje v
osnutku tega proračua zelo malo “svobodnih” sredstev, veliko (za okrog 154 milijonov tolarjev) pa je prenosa sredstev, ker je bil lanski proračun kasno sprejet, dela pa niso bila končana. “Zraka nimamo veliko. Determinirani smo s tistim, kar je obvezno,” je poudaril Gorišek. Župan Jernej Lampret pa je dodal, da programa občina ne bo mogla izpolniti, če ne bo predvidenega denarja od države, in da ostaja le okrog 100 milijonov tolarjev za naložbe, predvsem v gospodarsko infrastrukturo. Od tega, kako darežljiva oz. mačehovska bo država, je odvisna tudi občinska knjižnica usposobljena za matično knjižnico. Svetnik Franc Godeša je
predvidel celo nove vire za občinsko malho, če bi dodatno obremenili lastnike 400 do 500 vikendov in jaht. Župan Lampret je povedal, da predsedniki krajevnih skupnosti niso imeli veliko pripomb na gradivo o proračunu, izrazili pa so željo, da bi letos večji poudarek dali naložbam v gospodarsko infrastrukturo, če so že lani imele prednost družbene dejavnosti. Godeša in še nekateri svetniki so se spotaknili ob razmeroma visoko proračunsko postavko (7,5 milijona) za zidavo sanitarij ob Jurčičevem muzeju na Muljavi in se zavzeli za prerazporeditev tega denarja tudi za obnovo kulturnih domov. Svetnik Nikolaj Erjavec pa je spet pogrešal vizijo, kakšna bo občina po končanem mandatu sedanjih svetnikov, nakar je župan odvrnil, da vizije brez jasnih pogledov, kaj hočejo krajevne skupnosti, ne more biti.
P. PERC
Samoprispevek za novo tisočletje
Šentruperčani bodo v nedeljo, 17. marca, odločali o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti do konca marca 2001 - Ceste, vodovod, CRPOV
PODELJENA PRIZNANJA CIVILNE ZAŠČITE
LITIJA - Ob dnevu civilne zaščite je litijski župan Mirko Kaplja tudi letos podelil priznanja nekaterim najzaslužnejšim organizacijam in posameznikom. Zlati znak CZ je prejel Zdravstveni dom Litija, srebrni znak Viktor Korelc iz Moravč pri Gabrovki, bronasti znak Franc Juvančič iz Spodnjega Hotiča in plaketo CZ prostovoljno gasilsko društvo iz Smartna pri Litiji. Na podelitvi je bil tudi Karlo Lemut, vodja izpostave Uprave za obrambo Litije.
ŠENTRUPERT - Po odmevih iz javne razprave o programu krajevnega samoprispevka za nadaljnjih 5 let so v vodstvu šentruperške krajevne skupnosti optimistično razpoloženi pred nedeljskim referendumom, na katerem se bodo volilci odločali o uvedbi oz. podaljšanju 2-odstotnega samoprispevka do 31. marca 2001. Predsednik sveta KS Šentrupert dipl. inž. Franc Bartolj je prepričan, da so krajanom pred novo pomembno odločitvijo natočili čistega vina o uspešno opravljenem programu preteklega samoprispevka in da se krajani dobro zavedajo, kako preudarno so obrnili in večkratno oplemenitili z njihovim delom in prispevki, a tudi z drugimi viri, vsak s samoprispevkom zbrani tolar.
Predsednik KS Bartolj, ravnatelj osnovne šole dr. Pavla Lunačka prof. Jože Zupan, župnik Janez Vidic in tudi drugi ugledni krajevni veljaki so prepričani, da bodo le z uspešnim izidom nedeljskega referenduma pridobili pomoč tudi od drugod in tako še hitreje pognali kolo napredka v teh prelestnih krajih šentruperške fare.
Program tokratnega samoprispevka je (po cenah decembra 1995) “težak” 187 milijonov tolarjev, od tega pa naj bi za modernizacijo in asfaltiranje 6,5 km lokalnih in 11 km krajevnih cest namenili 70 milijonov; za gradnjo vodovoda 10, za sofinanciranje gradnje kanalizacije 42 in čistilne naprave 15 milijonov ter za sofinanciranje programa celostnega razvoja podeželja in obnove vasi 50 milijonov tolarjev. O konkret-
jevne ceste pa 40 odatotkov potrebnega denarja, za gradnjo vodovoda, kanalizacije in čistilne
• Od občine in države pričakujejo Šentruperčani za lokalne ceste 70 odstotkov potrebnega denarja (17,5 milijona tolarjev), za krajevne ceste 30 odstotkov (13,5 milijona tolarjev), za gradnjo vodovoda, kanalizacije in čistilne naprave 20,6 milijona tolarjev ter za sofinanciranje programa CRPOV 23 milijonov, skupaj torej 74.600.000 tolarjev. Plačila samoprispevka bodo oproščeni upokojenci, katerih pokojnina je enaka ali nižja od najniže pokojnine za polno pokojninsko dobo in pa tisti, katerih pokojnina ne presega 140 odstotkov najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo.
naprave 25,8 milijona ter za sofinanciranje programa CRPOV 10 • milijonov tolarjev.
Sevniška Lisca posluje z dobičkom
Letos še več naporov za povečanje lastnih kreacij pod svojo blagovno znamko - Realna rast realizacije v Sloveniji občutna, a še ne v okviru načrtov na hrvaškem trgu
SEVNICA - V lanskem jubilejnem letu, ko je 1.300 - članski kolektiv sevniške Lisce praznoval 40-letnico, je bilo spet poslovanje uspešno zaključeno, v zadovoljstvo vodstva družbe in njenih delničarjev. Direktor Lisce Viljem Glas je na novinarski konferenci povedal, daje spodbudno, ker že tretje leto v Sloveniji povečujejo realizacijo, medtem ko sosednji Hrvaški precej zaostaja za pričakovanji. Če ne bo podpisan sporazum med Slovenijo in Makedonijo vsaj o znižanju, če že ne ukinitvi sedaj veljavne kar 41-odstotne uvozne takse, bodo verjetno še skrčili izvoz v to državo.
Lani so v Lisci investirali v nabavo proizvodne opreme dobrih 125 milionov tolarjev, samo v trženje svoje blagovne znamke na vseh trgih pa so Liščani lani vložili poldrug milijon mark. Letos bodo tržili svojo blagovno znamko še v Avstriji, Nemčiji, Italiji Nizozemski, Češki, Slovaški, Madžarski in morda tudi v Rusiji. V to naj bi vložili 2,2 milijona mark, kajti ponudba konkurence na zahodnih trgih je v zadnjih letih za tretjino večja, prodaja v trgovinah na vseh teh trgih pa ostaja skoraj nespremenjena. V Lisci se zavedajo, da s ceno ne bodo nikoli mogli konkurirati cenenim tekstilnim izdelkom z Daljnjega vzhoda, temveč le s kakovostjo, z bogatim izborom modelov, barv, s pravočasno in redno dobavo. Za Lisco že ne drži tisto, s čimer se hvalijo tista podjetja, ki so mnogo naporov vložila
v pridobitev certifikatov kakovosti, češ da jim te listine odpirajo vrata najzahtevnejših kupcev. A vseeno v Lisci računajo, da bodo letos vzpostavili sistem poslovanja po standardu ISO 9001. Toda to bolj zato, da bi uredili zlasti
Viljem Glas, direktor uprave Lisce, d.d.
nekatera notranja organizacijska vprašanja, s posebnim projektom pa se lotevajo posodobitve informacijskega sistema.
Lani je Lisca svojim kupcem odpremila 4.944.940 kosov perila, 525.403 kopalk, 61.179 bluz in 716.718 kosov raznih izdelkov iz posredne predelave. Samo na domačem trgu so dosegli 31 odstotkov realizacije. Letos bodo skušali prodati več kot 5 milijonov kosov perila, blizu 490.000 kopalk, 70.600 bluz in 928.000 raznih izdelkov iz posredne predelave. Zlasti bodo skušali prodati več izdelkov lastne kreacije pod svojo blagovno znamko. Neto plača je lani znašala 50.260 tolarjev, v Lisci pa so ustvarili blizu 87 milijonov tolarjev čistega dobička. Po sklepu skupščine delničarjev Lisce, d.d., ki ji predseduje direktor splošnega področja Lisce Franc Ernesti, da se izplača čisti dobiček iz leta 1993 in 1994 v višini 50.019.652 tolarjev, so delničarjem do konca februarja letos izplačali dobiček v obliki dividend. Te so izplačali 3214 delničarjem v kosmatem znesku 33,50 tolarja oziroma neto 24,125 tolarja na delnico.	_ _
1	P. PERC
Franc Bartolj: “Sami odločamo, kako nagel bo naš razvoj!"
nih akcijah v posameznem letu bo določal svet KS, odvisno od plačanih sredstev in pripravljenosti krajanov za lastno udeležbo v denarju in v delu. Iz samoprispevka bo šlo za lokalne ceste 5 in za krajevne 13,5 milijona tolarjev, za gradnjo vodovoda in kanalizacije ter čistilne naprave 20,6 milijona ter za sofinanciranje programa CRPOV 17 milijonov. Občani naj bi v delu in denarju za lokalne ceste prispevali desetino, za kra-
“ODPRITE SRCE” V TREBNJEM
TREBNJE - V petek, 15. marca, ob 19. uri bo v športni dvorani osnovne šole v TVebnjem dobrodelni koncert “Odprite srce”, na katerem bodo nastopili Irena Vrčkovnik, Ivan Hudnik, Tereza Kesovija, Godba na pihala, Vesele Štajerke, Ansambel Vrisk, Toni Verderber, Ansambel Akord, ma-žoretke, program pa bo povezoval humorist Vinko Šimek.
RAŠICA V AMBRUSU ŠE NI IMELA DELAVCEV NA ČAKANJU - S tem se lahko pohvali Francka Vidmar (na posnetku ob delavki v proizvodnji), od lani vodja obrata, prej pa vodja proizvodnje v tej suhokrajinski tovarni, ki reže kruh 84 delavcem. Ta stabilnost veliko pomeni delavcem, ki vidijo, kako naokoli, tudi v drugih obratih Rašice, vse več in vse pogosteje delavci ostajajo doma na t.i. čakanju. Pravi, da si želi, da bi z delom prišli do rednih plač, te pa bodo boljše le, če se bodo obremenitve gospodarstva zmanjšale. V Rašici Ambrus se ukvarjajo s konfekcioniranjem pletenin, zvečine za izvoz, mesečno izdelajo okrog 11.00 kosov jop, puloverjev, kostimov, trenirk in srajc. (Foto: P. Perc)
Krjavljeve iskrice
1
ZA WC VEČ KOT ZA KULTURNE DOMOVE? - Ivanške svtnike je precej zbodla v oči predvidena proračunska postavka (7,5 milijona tolarjev) za zidavo sanitarij ob Jurčičevem muzeju na Muljavi. Tega po izjavah nekaterih obišče letno okrog 20.000 obiskovalcev, ki imajo v resnici silne težave kako civilizirano, na za to posvečenem mestu, kamor gre še celo cesar peš, opraviti fiziološke potrebe. “Toda, da bi dali naenkrat toliko denarja za žsekrete’, nak, to pa že ne!”, so nekateri svetniki ob obravnavi osnutka proračuna komentirali glasno in predlagali prerazporeditev sredstev iz te proračunske postavke, saj naj bi v primerjavi s tem denarjem za obnovo kulturnih domov še drobiž, drugi pa so raje
NE!? - V ponedeljek nas je poklical Ivan Motnikar z Malega Hudega in povedal, da akcija zbiranja podpisov za odvzem orožja dvema ivanškima lovcema, ki sta kruto pobila že veliko psov in mačk vaščanov, poteka nadvse uspešno. Peticijo so po Motnikar-jevih besedah podprli tudi ljudje iz številnih drugih Krajev Slovenije kjer so prebrali članek v Dolenj- j skem listu in pozneje še reportažo . v Slovenskih novicah. Motnikar nam je potožil, da ga je te dni na i zdravniškem pregledu pred novo j zaposlitvijo zdravnica temeljito 2 uri pregledovala in mu napela nekaj levitov, da pa za zidarsko j delo ni (več) sposoben. Motnikar-1 ju je le malo žal, ker je tej zdravni-ci lani na okrogli mizi Zelene al- j ternative o prašičji farmi Stična ! ostro oporekal, ko je zatrjevala, da njej, ki se z avtom vsak dan vozi mimo farme, nič ne smrdi.
Trebanjske iveri j
VEČ OMIKANCEV KOT CELA KS! - V ponedeljek pozno zvečer se je v osnovni šoli dr. Pavla Lunačka v Šentrupertu končala tudi za zbrane številne krajane zanimiva predstavitev sklepnih rezultatov uvajanja CRPOV - Celostnega razvoja Šentruperta z okolico. Številna, visoko strokovna ekipa 27 sodelavcev, avtorjev, prispevkov (4 doktorji znanosti, 2 magistra, 9 visoko izobraženih...) po besedah organizatorja projekta, podjetnika Marka Kapusa iz Studia 5, Mokronog, združuje več izobražencev, kot jih premore celotna šentru- j perška krajevna skupnost po zadnjem | štetju prebivalstva iz leta 1991.
KOMPAS NI REŠILTURIZMA- i Strokovni vodja zgoraj omenjenega | projetka mag. Marko Koščak je pou- ! daril, da so zdaj na potezi krajevna skupnost Šentrupert in krajani, da kat 73 povsem konkretnih projektov ne bo ostalo zgolj na papirju. Koščak je poudaril, da so bili tudi Angleži med nedavnim obiskom navdušeni nad tistim, kar premore Šentrupert. Prihodnost ni v množičnem turizmu, ampak v manjših skupinah, ki ne obremenjujejo toliko okolja in imajo j debelejše denarnice. Spomini je, da se po petih letih kaže, kdo ima prav: al| | on ali tisti še vedno (ne)odgovorm možak v Trebnjem, ki je trdil, da takih projektov v občini ne potrebuj | jemo, češ da bo turizem v občini rešu Kompas.
TEREZA V TREBNJEM - Poslovodja Dolenjkine blagovnice v TVeb-njem Branko Veselič ima dobre zveze in poznanstva. Rezultat tega naj hib* opazen v petek zečer, ko med nastopajočimi zvezdami na dobrodejnem koncertu Odprite srca v trebanjski športni dvorani pričakujejo celo slovito Terezo Kcsovijo.
Seviviški paberkTJ
ISO SLAB ZNAK? - V sevnišk' Lisci se vodilnim nič kaj nc mufL da bi sc pridružili žc kar številnih’ slovenskim podjetjem, ki so si z? pridobila certifikat kakovosti ISU 9000, ISO 9001 ali kakšno podob- |
no listino. Predsednik slovenskega združenja za kakovost mag- j Jožko Čuk se rad pohvali, da Jjj I Slovenija po številu pridobljen11’ certifikatov ISO med vodilnimiv , svetu. Vodilni možic v Lisci pa s° slišali nekaj zgodb kar anekdotske j vrednosti, kako seje marsikakšna podjetje kljub oz. po pridobit*1 tega dokumenta znašlo "pod vo- j do”. Navzlic tudi takim razpletom, se bodo v Lisci letos dotončn0 soočili še s tem izzivom, ki se m”
pravi ISO 9001.
TINE GA MORA POKAZAT!
- Referent za kmetijstvo, popteJ ! na sevniški občini, zdaj pa na referatu za kmetijstvo v upravni enoti, Tine Zupančič mora svetnik” j Lojzetu Zalaščku pokazati doku- j ment oz. spisek, koliko je kdo dobil finančne podpore v letu 1994, kot je ta zahteval že na prejšnjem | občinskem svetu. Takrat je Zupančič to odklonil, češ da gre z” varstvo osebnih podatkov. Zal”" | šček (zanimivo je, da sta se ob” gospoda svetnika iz iste stranke. . SLS, zastran tega že hudo sporek" j la) je na zadnjem občinskem svet” [ povedal, da se je glede tega p°' I zanimal pri dr. Čeferinu in dr-Avscu in da sta mu oba rekla, oa | bi te podatke moral dobiti. Tega j mnenja je tudi načelnik Upravne i enote Sevnica Jože Kovač. In Tinc ga zdaj mora pokazati...
Krške novice
!
KOGA VREČI V SAVO? -Prejšnji teden je v Krškem še vršalo od napovedane javne dražbe nekoč največjega jugoslovanskega izvoznika, ki je tiste čase nosil ime Buro Salaj, danes pa je bolj znan kot Videm v stečaju. Olje na ogenj je prilil še Vinko Vasle, ki je v razvpitem Magu napisal obsežno zgodbico o tem podjetju oziroma o “Dnevu, ko so ukradli Videm”. Glede na vsebino ni nič čudnega, da je dvignil toliko prahu, zato je bilo o članku izrečenih nekaj besed tudi na 5-urni izredni seji sveta. Po besedah Silva Gorenca, ki mu pisec namenja kar nekaj krepkih, je “globokoumno pisanje seštevek globokoumnih laži in pollaži”, zaradi katerih bi mnogi domačini takšne pisce vrgli v Savo. Tudi v svetniških klopeh in glavah tam prisotnih je rojilo kar nekaj vprašanj in dvomov, toda kaj, ko je Sava blizu, pa še mraz kar neusmiljeno pritiska...
ČE HOČETE “ŠIPTARJE” NA DVORIŠČU - Kaj bi prinesla prodaja Vidma tujcu, je na primeru iz rodne Dolenje vasi orisal svetnik Branimir Vodopivc. Tam se namreč dediči niso mogli dogovoriti za zapuščino zanikrne hiše, saj od prodaje le-te ne bi mogel vsak kupiti avtomobila. Ena od dedinj je sicer ponujala 15 tisoč mark, a ker je “šiptar” dal 18, so raje vzeli zadnjo ponudbo in za tri tisoč mark prodali svoj nacionalni ponos. “Mi Vidma sicer ne ponujamo žšiptarju’, ampak se nam ponuja Čeh - eden ali drugi, zame je še vedno tujec oziroma žšiptar’ na domačem pragu!”
. KAKO SE ŽENSKAM STREŽE - Verjetno zgodovinska seja sveta, ki je odločala o usodi Vidma, se bila ravno na dan žena, zato novi predsednik sveta Branko Bogovič ni pozabil na obe svetnici, ki ju je obdaril s cvetom, “ostalih žensk pa ne, ker ni vedel, koliko jih bo prišlo”. In ker jih je bilo kar nekaj, je zadevo vzel v svoje roke predsednik sveta KS Krško Jože Habinc, ki se je že čez nekaj minut pojavil s cvetjem v naročju in pokazal, kako se tem stvarem streže.
Novo v Brežicah
UŽALJEN - Na novoletnem sprejemu, ki gaje priredil brežiški župan, vsem ni bilo lepo. Na primer: svetnik Jernej Zorko se je počutil užaljenega, kar je tudi javno povedal na eni od sej sveta. Vzrok njegovemu počutju je bilo darilo predsednika Društva hrva-ško-slovenskega prijateljstva. Županu je namreč izročil podobo z obrisi Triglava, pod katerim je bila narisana hrvaška šahovnica. Simbol sije mogoče razlagati tako ali drugače.
RACUNICA - Kako pa je s pokrivanjem primanjkljajev brežiškega proračuna iz prejšnjih let, še j)i povsem jasno. Svetnik Ivan Živič je naračunal, da je občina jansko leto imela skoraj 600 milijonov primanjkljaja iz leta 1994, od tega je zdaj menda ostalo neporavnanih še 423 milijonov. Ko je s temu prištel še sredstva za vračanje stanovanjskega denarja in obveznosti proračuna za projekte, ki jih sofinancira država, je prišel do zanimivega podatka. Po njegovem za preostale naloge občine ostane le 596 milijonov tolarjev.
NESNICE - Seja brežiškega občinskega sveta je tista seia, na kateri kak svetnik mimogrede “iznese” predlog (Primer: Predlog, ki ga je prej iznesel gospod M., je zelo dober). Omenjene seje so zanimive še po tem, da na njih svetniki “krajšajo razprave na maksimum". Zato pa imajo tako dolge in tako malo učinkovite seje.
NESREČA - Zgodi se lahko vsakemu in zadnjič jo je zagodla tudi Miranu Bogataju. Taje našteval aktivnosti Civilne zaščite v letošnjem letu in za konec dodal, da jih letos čaka še ena dodatna naloga s področja elementarnih in drugih nesreč - obisk papeža. Sreča zanj, da ni takoj opazil, kaj je rekel, čeprav je bila soba polna nasmehov. Mirno je naprej razlagal, kako bodo vpleteni v dogodek.
hrežišsi:
ponoutJtŠNicE
V času od 1. do 10. marca so v brežiški porodnišnici rodile: Jilijana Hlastan s Senovega -Janjo, Tatjana Škaler iz Velikega Obreža - Luka, Bojana Grilc s Senovega - Anjo, Damjana jludorovac iz Gorice - Damjano, Jožica Olovec iz Brloga -Aleša, Edita Povhe iz Sevnice -Niko, Marija Dimeč iz Spodnjega Starega Grada - Tjašo, Marija Barbič iz Gornjega Pi javškega - Ano in Jelka Bec i; Boštanja - Nika. « ...
iz
Čestitamo!
MM I Z M A Š I H_O
t I
Ktii
BODO ROMI ZIDALI TUDI V GAZICAH?
CERKLJE OB KRKI - Kaj lahko storijo lastniki, če začne nekdo na njihovem zidati hišo? Tako se sprašujejo krajani Gazic pri Cerkljah ob Krki, ki so prepričani, da bo zdaj, ko so tuje parcele pozidali krški Romi v Kerinovem Grmu, enaka usoda doletela tudi območje romskega naselja pri njihovi vasi. Čudno se jim zdi, da morajo pošteni ljudje vedno urejati vse preko sodišča, vsi ostali pa kar tako.
POSVET RIBIČEV
KOSTANJEVICA - Ribiška družina Kostanjevica organizira v nedeljo, 17. marca, ob 9. uri v restavraciji Pod Gorjanci redni letni posvet, na katerem bodo med drugim govorili o ribiškem gojitvenem načrtu za obdobje 1996-2000.
KVIZ O KMETIJSTVU
KOSTANJEVICA NA KRKI -Društvo podeželske mladine Krško organizira v soboto, 16. marca, ob 18. uri v restavraciji Pod Gorjanci tradicionalno občinsko tekmovanje - kviz - mladi in kmetijstvo. Pomerile se bodo ekipe iz različnih krajev občine.
UREDITEV PROMETA
BREŽICE - Maja letos naj bi končno odprli stari most čez Krko in Savo, ki so ga prenavljali že več let. Do takrat bodo Brežičani potrebovali dodatno študijo o ureditvi prometa v mestu, ki bo predlagala možne rešitve. O novi prometni ureditvi bo na osnovi študije odločal občinski svet.
BREŽIČANI SKUPNO
BREŽICE - Posebna delovna skupina že nekaj časa pripravlja skupen nastop občine Brežice na sejmu Alpe-Adria. Na drugem delu sejma, ki je posvečen turizmu, se bodo predstavili: občina, Terme Čatež, Vino Brežice, Agra-riacvetje, turistična društva in društva kmetic.
ZA MATERINSKI DAN
SROMLJE - Tukajšnje Turistično društvo vabi vse krajane na družabni večer ob materinskem dnevu, ki se bo pričel to soboto, 16. marca, ob 18. uri v sromeljski šoli. Za glasbo bosta poskrbela Moški pevski zbor s Sromelj in ansambel Jožeta Škoberneta.
PLESNI TURIR
ČATEŽ - V nedeljo, 17. marca, bo v hotelu Terme v Cateških toplicah kvalifikacijski plesni turnir v standardnih in latinskoameriških plesih. Ob 10. uri se bodo pomerili pionirji in mlajši mladinci, ob 16. uri mladinci C, starejši mladinci C in člani C, ob 18. uri pa se bodo predstavili mladinci B, starejši mladinci B in člani B, A in I.
Kje in kdaj lahko oddate davčno napoved?
Za Brežičane, Krčane in Sevničane * Se na terenu
POSAVJE - Občani vseh treh posavskih občin lahko oddajajo napovedi na sedežih izpostav Republiške uprave za javne prihodke (“davkarije”) vsak ponedeljek, torek in četrtek od 7. do 15. ure, v sredo od 7. do 17. ure (v Brežicah le do 16. ure) in v petek od 7. do 13. ure (v Brežicah do 14. ure). V tednu od ponedeljka, 25., do petka, 29. marca, bodo pristojne službe sprejemale napovedi od 7. do 18. ure, lahko pa jih boste oddali tudi v soboto, 30. marca, od 7. do 13. ure, in še v ponedeljek, 1. aprila, od 7. do 18. ure.
Občani bodo lahko napovedi oddajali tudi na terenu. BREŽICE: V četrtek, 21., in v petek, 22. marca, bodo napovedi sprejemali med 8. in 18. uro v stari osnovni šoli na Bizeljskem ter v prostorih KS Cerklje ob Krki, KS Dobova in KS Velika Dolina. KRŠKO: Napovedi lahko oddate tudi v petek, 22. marca, od 8. do 18. ure na sedežih krajevnih ureadov na Senovem, v Kostanjevici, na Raki in v Podbočju. SEVNICA: Vaše napovedi bodo sprejemali določeni dni med 8. in 18. uro tudi na sedežih krajevnih uradov. Na Bučki bo to v četrtek, 21. marca, na Studencu v sredo, 20. marca, v Tržišču in Šentjanžu pa kar oba dneva, v sredo in v četrtek (20. in 21. marca).
Tisti, ki boste pošiljali napoved po pošti, jo oddajte priporočeno. Na pošiljko pripišite še, da gre za napoved dohodnine. V naslovu napišite: Republiška uprava za javne prihodke, nato pa Izpostava Brežice, Trg izgnancev 17, 8250 Brežice, ali: Izpostava Krško, Šoferska 1, 8270 Krško ali: Izpostava Sevnica, Glavni trg 41, 8290 Sevnica.
Delavnica za Posavje še ena možnost
Posavska regija ima značilnosti, ki opravičujejo njen obstoj - Premalo povezanosti, delavnica pa lahko naredi korak naprej - V jeseni predstavljeni že prvi rezultati
KRŠKO - V Posavju se je že veliko planiralo, a vse bolj postaja jasno, da po tolikih letih Posavje sploh ni strateško povezano. Zato je bil petkov uvod v regionalno planersko delavnico Posavja korak naprej k zbliževanju občin - prav posavska regija je namreč v primerjavi z ostalimi slovenskimi najmanj neprepoznavna in obstaja bojazen, da bi se razbilnila med druge močnejše regijske centre.
SENTJERNEJSKI VEČER NA RAKI
RAKA - Kulturno društvo Šentjernej gostuje v petek, 15. marca, ob 19. uri v osnovni šoli na Raki. Nastopili bodo mešani pevski zbor Vlaste Tavčar, šentjernejski oktet, pihalni orkester, učenci osnovne šole in citrar Darko Duh. Vstopnine ne bo.
Aktivnosti za organizacija delavnice so potekale že od leta 1992, z njo pa naj bi vspodbudili organiziranost strokovnih služb v regiji, omogočili pripravo regionalnih prostorskih planov, prispevala pa naj bi tudi k reševanju aktualnih vprašanj urejanja prostora. Tako so ministrstvo za okolje in prostor - urad RS za prostorsko planiranje in občine Krško, Sevnica in Brežice pripravili uvodni strokovni posvet. Strokovna delovna skupina je predala naloge 24 operativnim strokovnim izvajalcem iz vse Slovenije - pri tem sode-
OB PRAZNIKU NA GORO
GORA PRI KRŠKEM - Občinski odbor SKD Krško organizira praznovanje materinskega dne, ki bo v soboto, 16. marca, ob 19. uri v gasilskem domu na Gori. Mladi z Gore in iz okoliških krajev bodo na pobudo krajevnega odbora SKD Gora pripravili kulturni program, manjkalo pa ne bo niti družabno srečanje s pogostitvijo.
GOSTOLJUBJE -NASMEH TURIZMA
KOSTANJEVICA - V petek, 15. marca, se bo ob 15. uri začel v kulturnem domu v Kostanjevici 10. festival turističnih podmladkov Posavja, Dolenjske in Bele krajine na temo Gostoljubje - nasmeh turizma. Prireditev organizira turistični podmladek OS Jožeta Gorjupa, sodelovale pa bodo šole iz Žužemberka, Črnomlja, Šmar-jete, Trebnjega, Senovega in domača osnovna šola.
LUKNJA V PRORAČUNU
BREŽICE - Brežiški občinski svet je pretekli četrtek sprejel predlog proračunskega memoranduma za letošnje leto in se lotil obravnave osnutka odloka o proračunu. Po njem naj bi letošnja proračunska poraba občine znašala 1,658 milijarde tolarjev, s čimer bi občina spet “pridelala” 376 milijonov tolarjev primanjkljaja. Občina bo morala poleg tega vračati še 150 milijonov kredita iz stanovanjskega denarja, zato bi ji tak pri-manjkljaj lahko prinesel velike likvidnostne težave. Tako bodo proračun ob sprejemu verjetno naravnali na nižji, 250-milijonski primanjkljaj.
ARTIČE - Pred štirimi leti, ko so se rušili temelji dotedanje organiziranosti zasebnih pridelovalcev sadja v Temeljnih organizacijah kooperantov, so v Posavju ustanovili regijsko Sadjarsko društvo. Želeli so se povezati, se izobraževati, izboljšati tehnologijo pridelave ter poskrbeti za promocijo posavskega sadja in njegovo uspešno prodajo. Kot je na sobotnem občnem zboru ugotavljal dosedanji predsednik društva Toni Koršič, so načrte v minulih letih v veliki meri uresničili.
Društvo je popolnoma amater- letnih Sadjarskih dni Posavja in
sko, zaradi česar sc srečuje tudi z organizacijskimi težavami, vendar je znalo k sodelovanju pritegniti poleg sadjarjev še svetovalce, uslužbence na kmetijskih oddelkih in najvidnejše slovenske strokovnjake. Posavski sadjarji so izboljšali tehnologijo pridelave (gostejše sajenje, redčenje v sadovnjakih), se vključili v integrirano pridelavo (SIPS), si nabavili posebne sadjarske traktorje in izboljšali sadilni material.
Društvo vodi akcije izgradnje namakalnih sistemov. Prvi izmed njih (Arnovo selo) je skoraj končan, 3 projekti čakajo na odobritev ministrstva, medtem pa je v zaključni fazi pridobivanja soglasij še 16 drugih projektov za namakanje. Njegovi člani so se lotili tudi skupne promocije posavskega sadja in stalnega izobraževanja. Posebej zadovoljni so z rezultati vsako-
obiskov sadjarskih območij v tujini.
Ves čas so tesno sodelovali s strokovnjaki iz petih evropskih držav ter z domačimi strokovnja-
lujejo tudi domači študenjte s tega področja - ki bodo skupaj obdelali določene izbrane probleme in za njih predlagali rešitve oziroma način reševanja, v pomoč in vodilo pa jim bo Savaprojekt iz Krškega-
Planerska delavnica je priložnost za identifikacijo razvojnih dejavnikov, naravnih in regijskih razvojnih potencialov Posavja, je priložnost za opredelitev tistih skupnih nalog regijskega pomena, ki bodo usmerjenp v izkoriščanje lastnih, regijskih razvojnih potencialov in omogočale razvijanje regionalne zavesti in integrativne sposobnosti pri skupnih nalogah. Priložnosti je v bližnji prihodnosti kar nekaj, saj na območju Posavja
načrtujejo kaj nekaj posegov v prostor državnega pomena, na primer hidroelektrarne na spodnji Savi, avtocesta Ljubljana -Obrežje, hitra železnica itd., kar je prednost za te kraje, upanje Posavcev pa je, da bi znali vse možnosti izkoristiti za splošen napredek, saj večina kazalcev regionalnega razvoja temu delu Slovenije ni v ponos. Prav zato je potreba po planiranju toliko večja in uteme-
^ena'	T. GAZVODA
UPOKOJENCEM
KRŠKEGA
KRŠKO - Društvo upokojencev Krško vabi svoje člane na družabno srečanje, ki bo v petek, 22. marca, v gostišču Janc na Studencu. Odhod avtobusa bo ob 13. uri izpred hotela Sremič, prijave pa zbirajo v društveni pisarni.
ŽELIMO ISKREN REGIJSKI PLAN - Uvodnega posveta so se udeležili tudi sevniški župan Jože Peternel, župan občine Brežice Jože Avšič, krško občino je zastopala Ivica Puntar, iz ministrstva za okolje in prostor pa je prišel direktor urada za prostorsko planiranje Jože Novak. Pričakovanja sicer ne smejo biti prevelika, predstavniki občine pa so izrazili upanje, da bodo dobili napotke, kako izkoristiti naravne danosti in znanje v korist skupnega napredka. Posavje naj ne bi bilo le papirnata regija! (Foto: T. G.)
Društvo gradi, uči in združuje
Sadjarsko društvo Posavja je v zadnjih štirih letih odigralo pomembno vlogo pri povezovanju pridelovalcev - Združilo pridelovalce in strokovnjake - Predsednik Boris Orešek
Boris Orešek
ki in ustanovami. Ob stalnem sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo so ta čas obnovili 200 ha nasadov, čeprav v Sloveniji to ni bil čas obnov, društvo pa je pripravljalo tudi večino dokumentacije za pridobitev državnih subvencij za
• Društvo je bilo v preteklih štirih letih prehodna oblika povezovanja sadjarjev, zato je opravljalo tudi naloge, ki bi jih sicer morale zadruge ali skupnosti pridelovalcev (gradnja namakalnega sistema, pridobivanje državnih subvencij). Na občnem zboru pa so člani ugotavljali, da bo treba na področju organizacije nekaj ukreniti. Dokončne predloge bo oblikoval ta večer izvoljeni novi upravni odbor z novim predsednikom Borisom Oreškom, sadjarjem iz sevniške občine.
zemeljska dela, nakup sadik in drugo. Ravno člani Sadjarskega društva Posavja so pomagali oblikovati predlog Strategije razvoja slovenskega sadjarstva, v kateri ima pomembno mesto gradnja
hl‘ldllnlC' B. DUŠIČ GORNIK
Plaketa CZ Zdenki Močnik
izročil jo je Miran Bogataj - Slovenija izgrajuje centre za obveščanje s 24-urnim dežurstvom
BREŽICE - Poveljnik Republiškega štaba civilne zaščite Miran Bogataj je v začetku preteklega tedna sodeloval na svečani seji občinskega štaba CZ. V brežiški občini v minulem letu niso imeli elementarnih nesreč, zato so, kot je povedala dolgoletna poveljnica štaba Vladka Kežman, temeljito pripravljali načrte za ukrepanje. Brežiški župan Jože Avšič je ob tem opozoril, da je Posavje eno najbolj ogroženih območij s potencialno nevarnostjo iz jedrske elektrarne, veliko potresno nevarnostjo in poplavno ogroženost-
j°.
Bogataj je v vrsti pomembnih nalog CZ poudaril nadaljnjo izgradnjo sistema zvez. Povedal je, da zdaj na območju Slovenije deluje že 2200 postaj, vendar se bo njihovo število še povečalo in bo omogočalo delovanje vseh reševalnih služb, tudi učinkovito sodelovanje in hitro alarmiranje. Izgrajujejo tudi drugačne regijske centre za obveščanje, v katerih bodo združili neprekinjeno dežurstvo (24 ur) za vse dežurne službe, tudi za urgentno pomoč in celo za inšpekcijske službe, če se bodo opremile.
S kadrovsko popolnitvijo bodo do konca oktobra letos vsi regijski centri za obveščanje postali operativni, kar pomeni, da bodo vodili reševanje v celi regiji in bodo usklajevali delovanje, da ne bo več primerov, ko se ob izbruhu požara več lokalnih gasilskih društev skoraj stepe, čigavo je reševanje. Dograditi nameravajo tudi informacijski sistem in omogočiti še priključitev lokalnih centrov.
“Izboljšali bomo zgodnje napovedovanje ogroženosti v bil-
* Pretekli torek so v Krškem podelili tudi regijska priznai\ja civilne zaščite. Z zlatim znakom so nagradili delo Regijskega centra za obveščanje, s srebrnim pa prizadevanje Štaba civilne zaščite v Nuklearni elektrarni Krško.
tenih, vlada pa bo v kratkem sprejela uredbo, s katero bo postavila merila za organizacijo vseh reševalnih služb, tudi prostovoljnih, in kategorizirala gasilske enote,” je dejal Boga-
ta*‘	B. D. G.
Tl
PLAKETA CIVILNE ZAŠČITE - Na predlog brežiških sodelavcev je poveljnik RŠ CZ Miran Bogataj ob dnevu civilne zaščite 1 marcu podelil plaketo za življenjsko delo in za izjemne dosežke pri reševanju ljudi tudi Brežičanki Zdenki Močnik. Plaketo ji je podelil osebno na svečani seji občinskega štaba, poveljnica štaba Vladka Kezman (levo) pa seje nagrajenki zahvalila za delo in poudarila, da ima največ zaslug za uspešno pripravljene načrte reševanja. (Foto: B. D. G.)
Iz naših podjetij
JAVNE PRODAJE potekajo trenutno v naslednih podjetjih: Cinkarni Celje, Geodetskem zavodu RS, Veletrgovini Potrošnik Murska Sobota.
BETI METLIKA že tretjič podaljšuje rok za vpis delnic iz interne razdelitve in notranjega odkupa v postopku lastninskega preoblikovanja podjetja. Tokrat je rok podaljšan do 29. marca.
TERGUS IN OBRT - Po stečaju črnomaljskega Tergusa se je na novomeškem sodišču začel še stečajni postopek za podjetje Obrt iz Črnomlja. Stečajni upravitelj je Martin Drgan, prvi narok za preverjanje terjatev pa bo 28. maja.
TOB NOVO MESTO - 56 upnikov novomeške Tovarne obutve, ki je v začetku lanskega decembra šla v stečaj, je na prvem naroku za preverjanje terjatev prijavilo za 875 milijonov terjatev. Stečajni upravitelj je priznal Dolenjski banki 379 milijonov terjatev, ki so zavarovane s hipoteko, pogojno pa še 180 milijonov. Nekdanjim delavcem dolguje TOB v stečaju 140 milijonov tolarjev.
IKOM PRED SANACIJO - Lastnik grosupeljskega podjetja Ikom (zdelava in montaža strojnih, elek-tro, klima naprav) Marjan Koščak napoveduje finančno sanacijo podjetja, ki je po bliskovitem širjenju v zadnjih petih letih zašlo v težave. Podjetje je zadolženo za 6 milijonov mark, kar je polovico njegove vrednosti, navzven pa so se težave pokazale tudi z zamudami pri izplačilih plač okrog 100 delavcem v krovnem in še v dveh povezanih podjetjih -Ikom Projekt in Ikom Trade.
Kako kaže na borzi?
Promet z vrednostnimi papirji je bil v preteklem tednu dokaj enakomerno raszporejen med borzno kotacijo A in B, organizirani trg C (OTC) ter kratkoročne vrednostne papirje, kar ni ravno obi-čajno. Za povečan promet na OTC trgu gre zasluga v glavnem redni in prednostni delnici Rogaške, med kratkoročnimi vrednostnimi papirji pa se živahno trguje predvsem z nakupnimi boni blagajniških zapisov BS tretje in četrte izdaje.
Na borznem trgu so, kot smo zdqj že vqjeni, “vlečni konji”vrednostni papirji, ki so povezani s poslovnim sistemom Dadasa. Tečaj delnice Dadasa, s katero se največ trguje, je v enem tednu zrasel od 236.000 na 254.000 tolarjev, zrasli pa so tudi tečaji delnic Finmedie (8,9 %) in Primofina (11%). V preteklem tednu je bilo sproščeno trgovanje z delnico Mladinske knjige - Založbe, ki je prijetno presenetila. Po začetni previdnosti in padcu tečaja na 8.200 tolarjev seje povpraševanje
po teh delnicah povečalo, tako da so se v naslednjih dneh prodajale po 13.000 tolarjev, kar pomeni, da se v primerjavi s tečaji pred zaustavitvijo trgovanja sploh niso bistveno pocenile.
Zelo živahno je bilo trgovanje na OTC trgu, kjer sta delnici Rogaške povzročili precejšen nemir. Promet z redno delnico Rogaške je v preteklem tednu znašal preko 200 milijonov, s prednostno pa preko 80 milijonov tolarjev, kar je veliko več od povprečja. Ob povečanem prometu so tečaji prvih poskočili s 600tudi na 1.400 tolarjev in pri drugih od 1.200 tja do 2.300 tolarjev. Tak skok tečajev je razveselil mnoge vlagatelje, ki so večinoma že izgubili upanje, da bodo delnice tega zdravilišča kmalu prinašale zaslužek, zato so se ob solidni ceni raje odločili za prodajo. Večino delnicje pokupila le ena borzna hiša, pri čemer je ostalo skrito, kdo je bil končni kupec.
MARJETKA ČIČ, DBD, d.o.o., Novo mesto, Novi trg 5 Tet. 068I323-5S3,323-554, Fax. 0681323-552
Kdaj gospodarski razvoj ob meji?
Meja jim je vzela, zdaj naj bi kaj dala - Brežičani računajo nanjo - Kdo bo lastnik trgovskoposlovnega centra v Slovenski vasi? - Obrežje kot Sežana ali Vrtojba
SLOVENSKA VAS - Občina Brežice je z nastankom samostojne države izgubila kar okrog 1000 delovnih mest v vojaških službah. Tkidi zaradi tega seje povečala brezposelnost, tako daje zdaj brez dela kar 18,6 odst. aktivnega prebivalstva. Ker takšne izgube ni mogoče kmalu nadoknaditi, je še toliko bolj razumljivo, da občina poskuša kar največ iztržiti od bližine meje. V teh letih se je na območju nekdanjega Tehnično remontnega zavoda v Slovenski vasi oblikoval poslovnotrgov-ski center, nič kaj daleč pa še ni prišla ideja o obmejnem gospodarskem terminalu na Obrežu.
V poslovnotrgovskem centru zdaj posluje 35 podjetij, večinoma trgovskih, ki dajejo delo 100 osebam, vendar bo v tem letu trgovine
odprlo še nekaj podjetij. Center v minulih letih ni mogel prav zaživeti predvsem zaradi neurejenih lastninskih odnosov (zemljišče in
MANJŠA LUKNJA
Kot je povedal bivši sekretar za privatizacijo Tone Rop, je privatizacijska luknja precej manjša od številk, na katere so opozarjale pooblaščene investicijske družbe. Celotna vrednost družbenega kapitala, ki se lastnini, je 732 milijard tolarjev, od tega 477 za certifikate. Ker je država izdala za 563 milijard tolarjev certifikatov, zdaj primanjkuje za dobrih 86 milijard tolarjev premoženja.
RAČUNAJO NA DRŽAVNO LASTNINO
Pidi, pooblaščene investicijske družbe, in njihovi skladi še naprej zbirajo certifikate, čeprav pravijo, da jih imajo preveč. Računajo namreč na lastninjenje državne lastnine, saj naj bi novi zakon petino te lastnine rezerviral posebej zanje.
stavbe so še vedno v lasti Ministrs! va za obrambo). Iz teh so sledili tudi težave s komunalno opreffl ljenostjo, prostorsko dokument* cijo in oblikovanjem parcel. Ra zumljivo je, da so najemna razmet ja ovirala tudi polni razvoj i1 naložbe najemnikov.
Lanskega maja seje ministrstvi le odločilo za prodajo kompleksa vendar do prodaje zaradi visokil izklicnih cen ni prišlo. V drugeff krogu je ministrstvo povabilo lj sodelovanju SKB banko oz. njene Družbo za promet z nepremični nami, kije že odkupila del površii in dala ponudbo tudi za odku| celotnega kompleksa. Po podatkil župana brežiške občine Jožet| Avšiča tudi tokrat do prodaje nj prišlo, zato je ministrstvo najem'
nikom ponudilo ugodnejše cene) ' ‘ ‘	M
Medtem ko so pogajanja o proda-ji še potekala, se je občinski sves odločil, da želi občina v last ali upravljanje celotno območje cem tra. Zaradi tega naj bi ministrstvo zaustavilo načrtovano prodajo.
Ravno danes bodo brežiški svet
I DOLENJSKI LIST I
POSEBNI ODPADKI - Poleg težav z lastništvom, komunalno ureditvijo in z nedisciplino pri plačevanju najemnine je v Poslovno-trgovskem centru v Slovenski vasi še vedno nerešeno tudi vprašanje posebnih odpadkov in samih prostorov bivše vojaške galvarne (na sliki). Galvarna je osla- vanjem gospodarskega terminal* la kot tujek sredi novega centra in morda z zakopanimi odpadki v poseb- pravzaprav niti začasna uredite*! nth posodah celo ogroža okolje. Kljub večkratnim pobudam za sanacijo terminala na prehodu še ni lega- ; tega objekta, je cas in način sanacije še neznan. (Foto: B. D. G.)
• Brežiška občina se je takoj p* letu 1991 lotila načrtovanja gos-1 podarskega terminala ob sice*l zelo obremenjenem mejnem pre hodu in v bližini Zagreba. Kij ul občasnim intenzivnim prizade vanjem gospodarskega terminal*
Kako presekati stečajni vozel?
NAJPREJ RED, ŠELE
V
Stečajniki in najemniki zagovarjajo vsak svoje interese, posavsko gospodarstvo pa trpi škodo - Spremeniti metodologijo cenitev? ■ Ponudba prostorov presega kupno moč
POSLI Z ZRJ SE NE BODO ZAVAROVANI
Slovenska podjetja težko čakajo odločitev Slovenske izvozne družbe o zavarovanju poslov z Bosno in Hercegovino ter z Zvezno republiko Jugoslavijo. Izvršni sekretar SID Marko Plahuta je sredi februarja v Krškem napovedal, da bo do konca marca znano, kaj vse bo družba zavarovala pri poslih z Bosno. Strokovne službe družbe naj bi zdaj pripravile predlog o pogojih in obsegu zavarovanj izvoznih poslov v BiH. Tako lahko podjetja kmalu računajo na neko vrsto zavarovanj pred nekomercialnimi tveganji v tej državi, medtem ko o takih zavarovanjih za ZRJ še ni govora.
KRŠKO - O tem, kako preprečiti negativne vplive dolgotrajnih stečajnih postopkov na gospodarski razvoj regije, so se spraševali na posebnem sestanku v Krškem, ki pa ni dal veliko odgovorov. Stečajni upravitelji večinoma trdijo, da posebnih težav pri stečajnih postopkih ni, drugače mengo najemniki prostorov in opreme podjetij v stečajih.
Franc Pipan, stečajni upravitelj predlogom o spremembi metodo-
v Metalni Krmelj, je tako navedel nekaj razlogov za dolgotrajne postopke. Mednje je uvrstil spore upnikov, denacionalizacije, vprašanje cenitev in geodetske odmere ter težave s prodajo objektov. Tako on kot tudi drugi upravitelji so poudarjali, da je ponudba industrijskih stavb v Posavju bistveno večja od kupne moči prebivalstva. Kot je dejal Jože Patty, upravitelj Sava papirja in SOP Kleparja v stečaju, cenitev ne upošteva tržne cene, zato so objekti ocenjeni previsoko in jih ne morejo prodati. S
MALA SOLA PODJETNIŠTVA
Za bodoče kapitaliste
Z novim letom so bile napovedane nekatere pomembne spremembe pri unovčevanju čekov. Trenutno še teče prehodni čas, po novem pa naj bi banke ne izplačevale več kot en ček, če na računu ni kritja. To verjetno pomeni, da bodo trgovci veliko previdnejši pri odobravanju nakupov na več čekov, saj so banke tveganje preložile nanje. Če gre verjeti obljubam, da bodo sčasoma trgovci dobili možnost prevajanja stanja na računu, pa verjetno priljubljeni nakupi na več čekov še ne bodo utonili v pozabo.
Na več čekov
Zakaj kupujemo blago na več čekov z zamikom plačila? Tabelo in besedilo na to temo nam je pripravil Jože Dobovšek, profe-
sor poslovne matematike in računalništva na srednji ekonomski šoli Novo mesto. Sam trdi, da je prednosti več. Ni namreč potrebno zamudno izpolnjevanje kreditnih pol in njihovo potrjevanje pa tudi nihče ne preverja naše kreditne sposobnosti. Običajno je plačilo na več čekov brez obresti in ne zahteva dragega zavarovanja, kot je to nujno pri drugih kreditih.
Poleg vseh teh prednosti s plačilom na več čekov zaslužimo še razliko med današnjo vrednostjo na čeku zapisane vsote (od dneva, ko smo jo napisali, do dneva, ko je unovčena na banki). Tako razliko običajno “poberejo” banke, ki nam dajejo posojila, zato ni čudno, da ravno one grdo gledajo na obročno plačevanje s čeki.
ŠTEVILO ČEKOV
OBR.MERA
R+5%
R-t-10%
R+15%
19%
3.1%
4.2%
3.4%
5.6%
7.5%
5.0%
7.9%
10.7%
5.2%	9.3%	13.2%	16.8%	20.3%
6.4%
10.3%
13.7%
7.9%
12.5%
16.6%
V tabeli so odstotki zaslužkov za različno število čekov in različne obrestne mere. Pri našem izračunavanju smo predpostavili, da je R (po novem TOM) kar 8 odstotkov na leto. Tabelo lahko uporabljamo, ko
primerjamo gotovinske popuste, kijih dajejo nekateri trgovci. Primer: če je gotovinski popust 10-odstoten, se nam ne splača kupiti blaga na 5 ali 10 čekov, razen če smo v to prisiljeni, ker nimamo dovolj gotovine.
logije za cenitev se je strinjal tudi Branko Ogorevc (Videm v stečaju). Videm ima 36 ha zemljišč in veliko objektov na njih in po treh javnih razpisih ni našel primernega kupca.
Zdravko Morela, stečajni upravitelj v Kovinarski in CPI Kovinarski, se srečuje z drugače zapletenim primerom. Najemnik prostorov in opreme Kovinarske v stečaju je namreč po krajšem času še sam končal v stečaju in to z več kot 300 milijonov tolarjev dolga.
Upravitelji so videli smisel sestanka v razpravi o spremembi zakona o stečajih in v iskanju poti, po katerih bi lahko zbornica pomagala. Franc Pipan je tako predlagal, da bi zbornica pomagala upraviteljem pri iskanju kupcev z obveščanjem preko svojega informacijskega sistema tudi v tujini. Po drugi strani lahko pomaga tudi najemnikom s trdnimi programi pri odkupu prostorov.
Iz besed stečajnih upraviteljev
LOKALI NAJ BODO ODPRTI DLJE V NOČ
BREŽICE - Brežiške gostince tare obratovalni čas, zato se njihova sekcija pri Obrtni zbornici zavzema za podaljšanje obratovalnega časa gostinskih lokalov. V občini, ki se opira na turizem, je to še posebej pomembno, saj gredo turisti ven šele po končanih rekreativnih programih, komaj v poznih urah pa pridejo do prostega časa tudi domačini. Ker gostinci ne želijo kršiti pravilnika, predlagajo občinskemu svetu, naj sprejme nove usmeritve o delovnem času gostinskih lokalov in jih posreduje upravni enoti, ki izdaja dovoljenja.
je bilo jasno razbrati, da bodo prodali tistemu, ki bo plačal največ, pri čemer nimajo nobenih predsodkov o tem, od kod je kupec, verjetno tudi ne o tem, kakšni so njegovi dejanski interesi.
Diametralno nasprotni temu so interesi podjetnikov najemnikov v prostorih nekdanjega Šopa, Kovinarske, Vidma. Rafko Jurečič iz Vitacela je opozarjal, da v mnogih primerih ravno najemniki omogočajo, da je sploh še kaj prodajati. Najemniki v Kovinarski se čudijo, da je prodajna cena objektov in opreme po dveh letih neuspešnega prodajanja še vedno ista. Menijo, da je v tem času že marsikaj propadlo, pa tudi, da bi bilo treba vse skupaj ponuditi za ceno, ki jo trg prenese. Sedanjih 6 družb, ki se jim je pridružila še sedma, Terle-pova družba, ki je že pred časom odkupila nekaj ključnih strojev, meni, da je tržno ceno mogoče odkriti le tako, da stečajni upravitelj poišče kupca, ki bo tako nadaljeval celotno proizvodnjo nekdanje Kovinarske, kot jo oni sami.
Najemniki, npr. Andrijaš, najemnik v SOP Klepar, so prepričani, da država s stečajnimi postopki, kakršni so danes, zagovarja bolj kratkoročne interese kot pa dolgoročne.
B. D. G.
POTEM POVIŠANJE
BREŽICE - Brežiški svetniki so odložili odločanje o povišanju nadomestil za stavbna zemljišča, ker menijo, da je sedanji odlok pripravljen na napačnih osnovah in se ne upošteva dosledno. Strokovna služba bo pripravila podatke o tem, kdo in koliko plačuje (lani se je nateklo le 30 namesto 70 milijonov tolarjev nadomestil), in predlagala nova pravila za plačevanje. Po novem naj bi plačevali tudi v drugih krajevnih središčih.
prehodi
lizirana. Brežičani predvidevajo i da bo v bližnji prihodnosti n* * Obrežju zrastlo podobno obmejna gospodarsko območje kot v Sežani ali Vrtojbi s 500 ali celo več zapos' lenimi delavci. To utemeljujejo * pomenom mejnega prehoda i*1 cestne povezave, še vedno pa osti’ ja odprto vprašanje, ali bod« podjetniški interesi na območja občine, morda tudi regije, dovolj močni, da bodo načrt izpeljali, sni, bo nedvomno potreben tudi trd' boj z državo.
Na dveh bregovih, vmes pa nič
niki razpravljali o dveh pomenih nih razvojnih vprašanjih: o razre-šitvi statusa Poslovnotrgovskeg* centra v Slovenski vasi in o načrtovanem gospodarskem terminala ob mejnem prehodu Obrežj6; Odločali se bodo o tem, ali n*il
• Egoist je tisti, ki bolj misli nase kot name. (Jurič)
• Slovenska kriza bo trajala vsaj še do prihodnjega prehodnega obdobja. (Čeč)
• Tudi če bi ta ljubi sodni dan bil že iutri, bi vendarle danes posadil jablanovo drevesce. (Luther)
• Neumnemu je lahko biti pameten. (Petan)
Tečaji
Menjalnice po Dolenjskem so v torek odkupovale nemško marko po 88.70 (SKB banka) do 90.30 tolaija (Nova LB) In jo prodajale po 90.65 (Publikum) in 90.90 (Banka Celje) do 91.70 (Dolenjska banka). Povprečni nakupni tečaj za marko je bil 89.91 in povprečni prodajni 90.99 tolarja. Nakupni tečaji za avstrijski Šiling so se gibali med 12.50 in 12.81 tolarja, prodajni pa med 12.86 in 13.10 tolarja. Za 100 italijanskih lir je bilo treba odšteti od 8.62 do 9.02 tolarja, če ste jih prodali menjalnicam, pa ste zanje dobili le 8.20 do 8.55 tolarja.
Srednji tečaji Bunke Slovenije v torek, 12. marca: 100 mark 9041.7953 SIT, 100 šilingov 1285.6529 SIT, 100 lir 8.5608 SIT, dolar (ZDA) 134.0175 SIT, 100 kun 2440.8507 tolarja in 1 eku 167.4043.
Posavje je majhna regija, ki jo je doletelo že 22 stečajev in še kakšna likvidacija podjetja za povrh. Na območju treh občin ponudba opustelih proizvodnih prostorov močno presega povpraševanje po njih, opuščene prazne hale pa gotovo ne morejo biti dolgoročni interes regije. Veliko bolje bi bilo, če bi se na pogoriščih industrijskih velikanov, za katerimi v Posavju izginjajo sledi, oblikovali novi programi, se nadaljevali očiščeni stari in odpirala delovna mesta.
Kako to doseči ob sedanjih stečajnih postopkih, ki po ocenah regijske gospodarske zbornice, podjetnikov, najemnikov in tudi sindikatov trajajo predolgo? Tu se pojavi vprašanje, ali regija (tudi država) še ima kakšno strategijo razvoja gospodarstva in ali ima npr. kovinska ali papirna industrija kakšno mesto v njej. Če jo ima, na kakšen način jo lahko zagotavlja? Vedeti moramo, da obstoječa oprema nedvomno predstavlja določen potencial, in če se razproda, nove industrije takega obsega ne bo mogoče kmalu zgraditi.
Najemniki in stečajni upravitelji so seveda ob tem vprašanju na dveh različnih bregovih stečajnega postopka, vmes pa nekaj manjka. Nekdo, ki bi varoval interese lokalnega in nacionalnega gospodarstva. Dokler je stečajni zakon lak, kakršen je, bi kazalo uporabiti vsaj finančne vzpodbude za najemnike, ki želijo nadaljevati propadlo proizvodnjo.
Udeleženci nedavnega sestanka v Krškem so menili, da bi bilo treba zakon, ki predpisuje stečajni postopek, spremeniti. Zdaj pa je, kakršen pač je, in upravitelji se ravnajo po njem, zalo jim po lej plati ni kaj očitati. Če odmislimo seveda, da so tudi oni podvrženi vplivom zasebnih interesov. O usodi stečajev s svojim vplivom odločajo veliki upniki, stečajna ekipa in stečajni senat, vendar nikomur od njih država ni poverila naloge, da stečaj rešijo v prid
občina uveljavlja predkupno pravico na tem območju in nato ponu-
di sedanjim najemnikom odkup pod najmanj enakimi pogoji, ko>
jih ponuja ministrstvo.
B. D. 0]
Na rezultate prodaje Petrola treba še čakati
Usklajevanje je zamudno 'I 16.000 napak - Po marcu
LJUBLJANA - Vse, ki ste tak« ali drugače kupili delnice Petrol* (v Sloveniji je poleg vas še skoraj 100 tisoč delničarjev), že moč**6 zanima, kdaj bodo znani rczulta*1 javne prodaje in kako sc bo zadeva razpletla, ker zapletla sc je!
Petrol je z javno prodajo konča1 19. novembra in javnost tudi obvestil, da bo lahko upošteval l£ okrog 30 odstotkov vrednost1 vsakega vloženega certifikata, ostalo bo vračal, medtem ko sc gotovinski nakupi upoštevajo* celoti. Natančnih rezultatov Petru' delničarjem še ne bo sporočil ni'1 do konca marca. Kje so vzroki 'l> to?
V prvi vrsti gre za velik obse# prodaje in za veliko število delu1" čarjev, kar se dogaja tudi v primeru Krke ali Uniona. Za vsakega of delničarjev morajo preveriti splO’" ne podatke (matična številka itd ) in tudi dejansko stanje na cert1'
fikatnem računu. Po prvem pr6' verjanju so ugotovili 16 tiso6
dolgoročnega razvoja gospodarstva.
B. DUSIČ GORNIK
napačnih podatkov, največkrat Jc šlo za neusklajenost med vpisa**1' mi zneski in zneski na certifikat' nem računu.
Pri Petrolu pojasnjujejo, da so* pomočjo vlagateljev večino nap*1*1 že odpravili. Vse delničarje, kat6' rih stanje je že usklajeno, bod6 pisno obvestili o tem. Na dokon6' no obvestilo o številu kupljen**1 delnic in o natančni preostali vre*1' nosti vpisanega certifikata bo tak6 treba kljub nezadovoljstvu počakati.
Kako čimprej do prve zelenjave
Nekaj najpomembnejših napotkov za strokovno pravilna pomladanska opravila v vrtu
Da bomo prišli čimprej do prve pomladne zelenjave, si pomagamo z vzgojo sadik v ogrevanih prostorih, toplih gredah, zaprtih gredah in v plastenjakih. Seveda bo potrebno tudi vrt pripraviti za prve pomladanske posevke. Če ga nismo prelopatali že v jeseni, storimo to sedaj.
Sadike toplotno zahtevnejših vrtnin: paradižnika, paprike, bučk in okrasnih enoletnic, zahtevajo za
uspešen vznik dokaj visoke temperature, nad 20° C, zato te sadike v glavnem vzgojimo kar na oken-
POZIV LASTNIKOM KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
Vse lastnike kmetijskih zemljišč pozivamo, da se vzdržijo pomladanskega čiščenja s požiganjem grmišč in suhe trave. V suhih pomladanskih dneh se povečuje nevarnost požarov v naravi. Ogenj vsako leto povzroči ogromno gospodarsko in ekološko škodo. Uniči mikroorganizme, k| so nepogrešljivi pri nastajanju humusa iz lanskoletnih odmrlih rastlin ter uniči življenjski prostor in gnezdišča številnih drobnih živali, ptic In divjega zajca. Grmišča so še posebej pomembna v bližini obsežnih njivskih površin.
Kmetijska svetovalna služba
Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto Zvezi lovskih družin Bela krajina in Novo mesto
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Ponudba je bila velika, kupčij malo, cene pa naslednje: suhe slive 500 tolarjev, orehi 900, rozine 400, pistacija 1.000, čebulček 300, jajca 22 - 30, česen 400, slivovka 750, šalotka 200, krvavice 500, suha slanina in klobase 1.200, suhe salame 1.500, jabolka 50, med 500, smetana 600, sirček 400, črna redkev, koleraba in koren 150, regrat
1.000	in kozarec masti 200 tolarjev. Pri Sadju in zelenjavi so bile banane 145 tolarjev, korenček 126, koleraba 147, slive 683, hruške 175, limone 190, kivi 205, solata 520, ohrovt 190, radič 346, cvetača 326, paprika 430 in por 357 tolarjev. Pri Deladiniju so bila jabolka 140 tolarjev, hruške 260, grozdje 650, pomaranče 150, limone 220, slive 550, jagode 300, solata 600.
NAJBOUŠI MERVARJEV CVIČEK Z UUBNA - Društvo vinogradnikov Podgorje je med vinogradniškimi društvi Dolenjske eno najbolj delavnih. Minulo nedeljo so člani v okviru Gregorjevega sejma pripravili letno skupščino. V preteklem letu se lahko pohvalijo z veliko aktivnostmi, ki so jih zaključili s kletarskim tečajem in ocenjevanjem vin z goric pod Gorjanci. Med 35 vzorci cvička so najvišje ocene za svoja vina prejeli: Božo Mervar (na sliki mu priznanje izroča predsednik Janez Vodopivec), Lojze Srebrnjak in Polde Brcar. Med dolenjskimi rdečimi vini je najvišjo oceno prejel vzorec Ivana Janka iz Ljubanca, med dolenjskimi belimi vini pa vzorca Jožeta Preloga in Silva Zonte iz Kremenjaka. Najvišjo oceno med sortnimi vini je prejel vzorec laškega rizlinga Janeza Kastelca s Hriba nad Šentjoštom. (Foto: J. Pavlin)
Pesticidi ubijajo življenje
Pri nas k sreči razmere še niso alarmantne, vendar to ne sme biti potuha za nestrokovno ravnanje
BREŽICE - Na sobotnem sejmu je bilo naprodaj 150 do tri mesece starih in 30 starejših prašičev. Mlajših je bilo prodanih 90 po 320 do 370 tolarjev, drugih pa 15 po 220 do 260 tolarjev kilogram žive teže.
Knjiga je res kot bomba, kot orožje! Knjižno delo Antona Komata z naslovom “Pesticidi, ubijalci življenja ’’ zdaj resda ni sprožilo takega plazu obtožb kot pred desetletji v Ameriki knjiga “Nema pomlad”, je pa vseeno huda kritika uporabe fitofarmacevtskih sredstev, različnih kemičnih pripravkov, brez katerih si sodobnega kmetovanja ni mogoče več predstavljati. Svoje je prispeval tudi odstop glavne kmetijske inšpektorice, kije zahtevala več denarja in ljudi za poostren nadzor, pa tudi radikalna zahteva Zelenih Slovenije, ki terjajo prodajo pesticidov na recept. Seme dvoma in strah so z dramatičnimi poudarki in enostranskimi razlagami zasejali tudi mediji. Nič čudnega ni, če zdaj vidijo nepoučeni ljudje ostanke pesticidov že v vsaki hrani, po drugi strani pa kmetje govorijo o pravi gonji proti njim in njihovim pridelkom.
Naj bo tako ali drugače, v vsakem primeru je treba pritrditi mnenju, da
kmetijski nasveti
Zakaj drugačno kmetijstvo (1)
Hoteli ali ne, slovensko kmetijstvo nima druge izbire in se bo moralo podrediti evropski razvojni usmeritvi. Moralo bo spoštovati Agendo 21, to je načrt za uveljavitev družbeno, gospodarsko in okoljevarstveno trajnostnega sonaravnega razvoja, in evropsko konvencijo o biološki pestrosti, kar pomeni konec tako imenovanega konvencionalnega kmetijsOf, temelječega na industrijskem pristopu. Po novem govorimo o integriranem kmetijstvu, kaj to prinaša in kaj poleg več znanja še zahteva od kmetijske stroke in kmetovalcev, to bomo skušali obri^Lžiti v treh nadaljevanjih, osnova pa so povzetki referatov^edavnega dvodnevnega seminarja v Ljubljani z naslovom “Kmetijstvo, ki ohranja biološko raznovrstnost”.
Slovenija je vsestransko zelo pestra in zato zanimiva dežela, hkrati pa za kmetijstvo dokaj težavna. Pripada ji komaj 0,004 odstotka celotne Zemljine površine, vendar v njej živi kar en odstotek vseh znanih živečih bitij in več kot dva odstotka vseh kopenskih in sladkovodnih živali. Natančnega števila ni mogoče določiti, biologi pa računajo, da potencialno število vrst živih bitij dosega 120.000. Med njimi je več kot 800 endemitov, to ie vrst, ki živijo samo na našem ozemlju. Gre predvsem za talne (edafske) živali in tiste, ki živijo v kraškem podzemlju, med katerimi je najbolj znana slovita človeška ribica (močeril), ki pa je deloma razširjena tudi na ozemlju sosednjih držav. Te podatke navajamo Zaradi tega, da bi se zavedli pestrosti živega sveta in poudarili človekovo odgovornost za njegovo ohranitev.
Konvencionalno, na industrijskih načelih temelječe kmetijstvo leži k monokulturi in k zmanjšanju števila različnih vrst in sort ter Pasem. Poglavitno njegovo gonilo je dobiček, ki pa se ne ozira na ohranitev biološke raznovrstnosti ali na škodljive posledice za varstvo naravnega okolja ali celo človekovega zdravja. Tak razvoj je že pripeljal do osiroinašenja genetske raznovrstnosti, in zadnji čas Je, da se z organizirano (državno) skrbjo temu postavimo po robu. Kako se to osiromašenje kaže v sadjarstvu, si bomo ogledali naslednjič.	(Nadaljevanje prihodnjič)
Inž. M. LEGAN
je strokovna in celo laična razprava o teh vprašanjih koristna, saj pripomore k temeljitejšemu poznavanju problema pa tudi k izostritvi odgovornosti. Širša javnost pač ne ve, da je najbolj “slavni” pesticid DDT (diklordifeniltrikloretan), za katerega je švicarski kemik Miiller dobil Nobelovo nagrado, pri nas že od leta 1972 prepovedan. Prav tako ne ve, da Kmetijski inštitut Slovenije v sodelovanju z oblastjo sistematično nadzira uporabo fitofarmacevtskih sredstev pri nas. Analiza odvzetih vzorcev, denimo za obdobje zadnjih petih let, kaže, da razmere vendarle niso alarmantne in da ni razloga za splošen preplah, hkrati pa tudi, da je še veliko premalo znanja in vestnosti za strokovno povsem pravilno uporabo sredstev za varstvo rastlin.
Pri pregledu opravljenih analiz zelenjave in krompirja na primer je bilo ugotovljeno, da obstajajo ostanki fitofarmacevtskih sredstev v 254 vzorcih, kar je 22 odstotkov vseh, vendar je velika večina izmerjenih vrednosti daleč pod tolerančno vrednostjo. Samo en odstotek vseh vzorcev je presegal maksimalno dovoljeno količino. Ugotovljeni rezultati nas uvrščajo med države z najmanjšimi ostanki pesticidov v pridelkih, kar pa ne pomeni, da ni treba razmere še, kolikor je le mogoče, izboljšati. Za zdravje narave in človeka gre!	M. LEGAN
skih policah, večje količine pa v ogrevanih rastlinjakih. Do vznika setev še dodatno pokrijemo s steklom, da dosežemo večjo vlažnost in temperaturo. Za vzgojo sadik imajo v vrtnarskih trgovinah tudi kalilnike (ogrevane ali brez ogrevanja), v katerih lahko zelo uspešno vzgojimo sadike.
Toplotno manj zahtevne vrtnine, kot so zgodnja koleraba, zelje, ohrovt, cvetača, glavnata solata, por, peteršilj, zelena in grah, pa lahko v marcu sejemo v pripravljene zaprte grede ali v tunele. Posevke pokrijemo v tunelu še z vlakninasto folijo (agryl, lutrasil, covertan...).
Pri vzgoji sadik moramo biti zelo pozorni, da jih pravočasno presajamo na večjo razdaljo, ter jih učvrščujemo s prezračevanjem, da se nam ne pretegnejo in pri saditvi na stalno mesto čim lažje prenesejo spremembe temperature in svetlobe.
Pred setvijo vrtnin moramo gredice primerno pripraviti pa dobro pognojiti, saj na njih v enem letu pridelujemo več vrtnin, kar nam precej izčrpa hranila v zemlji.
V vrtnarstvu se izogibamo gnojenja s svežim hlevskim gnojem. Hlevski gnoj mora dozoreti na kupu in šele nato ga uporabljamo za gnojenje. Biovrtnarji pa hlevski gnoj kompostirajo z drugimi rastlinskimi ostanki v kvaliteten kompost.
S preperelim hlevskim gnojem gnojimo le tistim vrtninam v vrtu, ki ga dobro prenašajo. To so: ka-pusnice (zelje, ohrovt, cvetača), plodovke (paradižnik, paprika, buče in kumare), gomoljnice (krompir in zelena). Tem vrtninam gnojimo s 4 do 6 kg hlevskega gnoja na 1 m2. Ostale vrtnine ne zahtevajo gnojenja s hlevskim gnojem, čebulnice in rdeča pesa pa celo ne prenašajo gnojenja s hlevskim gnojem. Tem vrtninam gnojimo le z mineralnimi gnojili v zdravem biološkem vrtnarjenju pa s kompostom in nekaterimi organ-sko-rudninskimi gnojili.
Seveda je potrebno sedaj spomladi poleg samega dela v vrtu narediti tudi setveni načrt za naš vrt, kjer moramo upoštevati pravilen kolobar in pravilno postavitev gred. Najbolje je, če so grede v smeri vzhod - zahod, da jih bo veter bolje prezračil in bo manjša nevarnost glivičnih bolezni.
Inž. CVETKA LAVRIČ svetovalka za kmečko družino
AGRO d o.o
Prodajalna »SEJALEC« Rozmanova ulica 3 tel. 24-132
—	velika izbira vrtnih se men — BIOKOLEDAR
—	semena trav in detelj
—	ŠKARJE ZA OBREZOVANJE — 40 različnih modelov — ŠKARJE ZA LEVIČARJE
—	ročne sadjarske žagice
—	cepilni noži in gumice
—	ČRPALKE IN FILTRI za pretok vina
—	rostfrei cisterne za VINO — uvoz iz Italije
—	KOTLI ZA ŽGANJE
Zaščita cvička
Nadaljujemo v prejšnji številki začeto predstavljanje in komentiranje pravilnika za zaščito avstrijskega vina šilher, ki so si ga zastavili sami vinogradniki, povezani v svojem združenju.
4.	člen:
-	Združenje vsako jesen postavi prvi možni rok trgatve za grozdje sorte wildbacher, iz katerega pridelujejo šilher,
-	člani združenja pristajajo na kontrolo kakovosti vina, ki jo opravi njihov nadzorni odbor. Pri namiznem in deželnem vinu zadostujejo kemična analiza na alkoholno stopnjo, ostanek ne-povretega sladkorja, skupne kisline in še organoleptična ocena vina. Pri šilherju, ki je dosegel kakovostno stopnjo, zahteva nadzorni odbor od vinogradnika izvid analize pooblaščenega laboratorija.
Komentar:
Avstrijski zakon o vinu predpisuje, da mora imeti na dan trgatve grozdje za kakovostni razred vina minimalno sladkorno stopno 73 Oe. Če take sladkosti v grozdju ni, se vino lahko uvrsti samo v deželno vino ali pa celo v namizno. Dosedanji zakon o vinu v Sloveniji postavlja s sladkostjo grozdja samo za vrhunski razred minimalno stopnjo, ki mora dati 10 vol% alkohola v vinu (najmanj 78° Oe). V novem slovenskem zakonu o vinu, ki bo verjetno v državnem zboru sprejet še letos, bo predpisana minimalna stopnja sladkorja v grozdju za kakovostni razred vina.
5.	člen:
-	Vinogradniki, člani združenja, ki prodajajo vino šilher direktno na trgu in imajo zanj dokazila o kakovosti in poreklu, dobijo od upravnega odbora zaščitne znamke, ki se nalepijo na steklenice. O velikosti steklenic, v katerih se šilher proda-
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Ureja: dr. Julij Nemanič
ja, in številu znamk se vodi evidenca, tako za kontrolo količin prodanega vina kot za obračun znamk.
-	Če član združenja prejme zaščitne znamke, se sme šilher prodajati samo v steklenicah, ki so dogovorjene ob prevzemu znamk,
-	Član združenja, ki zlorabi zaščitno znamko in mu je to dokazano, je izključen iz združenja in je zanj preklicana pravica do uporabe zaščitnih znamk. Tak ukrep sledi, če:
se prodaja oznamovan z zaščitno znamko šilher, ki ni pod kontrolo; če se ugotovi, da lepi član znamke na steklenice drugačne prostornine, kot je dogovorjeno; če se ugotovi, da vino šilher ni iz grozdja, pridelanega v zahodni Štajerski; če se naknadno ugotovi, daje vino, ki je v prodaji, ponarejeno; če član združenja v prijavi pridelka ni navedel točnih količin in površine svojih vinogradov; če je postopano v nasprotju z veljavno vinsko zakonodajo.
6.	člen: stabiliziranje vinskega trga
-	Komisija za cene, ki jo tudi voli skupščina vseh članov združenja, z namenom, da se uravnavata ponudba in povpraševanje, vsako leto postavi cene za grozdje in za vino glede na kakovost grozdja (sladkor) in kakovostni razred vina.
-	Pridelovalci grozdja se obvežejo, da ne bodo prodajali grozdja pod ceno, ki jo je določila komisija za cene. Enako določilo se nanaša na ceno vina.
-	Upravni odbor združenja predvidi odstotek od cene za sklad, iz katerega financirajo razne tržne posege.
7.	člen:
Komisija za propagando izpelje vsako leto nekaj prodajnih akcij za boljšo prodajo vina šil-
*ler' (Nadaljevanje prihodnjič) dr. JULIJ NEMANIČ
REZ SADNEGA DREVJA
STRAŽA - Kmetijska svetovalna služba Straža vabi vse sadjarje in vrtičkarje na prikaz rezi sadnega drevja, ki bo v ponedeljek, 18. ijiar-ca, ob 15.30 v Stari gori pri Janezu Gašperšiču. Drevje bo obrezoval inž. Janez Hrovat iz Kmetijskega zavoda. V primeru slabega vremena prikaza ne bo.
DAN KMETIC ■ 29. APRIL
LJUBLJANA - Slovenske kmetice bodo letos prvič praznovale svetovni dan kmetic, ki bo 29. aprila. Na praznični dan bodo pripravile srečanje družin in izlet kmetic na THglav. Poleg družabnih dogodkov pripravljajo nekatere politične poteze, saj ugotavljajo, da se oži obseg pravic žensk..
PRAVNA
svetovaInžca
Svetuje odvetnica Marta Jelačin
VPRAŠANJE: Z nasprotno pogodbeno stranko sva sklenila posojilno pogodbo za 5.000 DEM v tolarski protivrednosti, pri tem pa sva pozabila vnesti v pogodbo, po katerem tečaju naj se obračuna vrnjeno posojilo. Kaj velja v tem primeru?
ODGOVOR: Če med pogodbenima strankama pri denarni obveznosti z valutno klavzulo ni dogovora o uporabi določenega tečaja tuje valute, potem ima upnik pravico, da sam izbere menjalniški tečaj v kraju plačila in ob času plačila terjatve, in to prodajni tečaj.
I*
,r
LETOS ŠE VEČ OCENJENIH VZORCEV, OCENE ZELO DOBRE -Društvo vinogradnikov Kostanjevica, ki združuje vinogradnike iz Kostanjevice in okolice, nekaj pa jih je tudi iz krajevnih skupnosti Šentjernej in Podbočje, je tokrat že tretjič organiziralo pokušnjo vin letnika 1995. Letos so prejeli rekordno število vzorcev - 62, med katerimi pa je strokovna komisija pod predsedstvom inž. Darka Marjetiča izločila le 5 vzorcev; kvaliteta vin pa je nadpovprečna, saj je zelo veliko vzorcev prejelo srebrno diplomo. V soboto, 9. marca, so v gostilni Žolnir ob degustaciji podelili tudi priznanja. Zlata priznanja so prejeli: za mešano belo vino Franc Hribar in Otto Sevšek, ki je prejel zlato tudi za sauvignon; za modro frankinjo Lado Petretič; za cviček Anton Jordan (z najbolje ocenjenim cvičkom, na sredini), Stanko Juršič in Martin Sintič. Po besedah predsednika Društva vinogradnikov Kostanjevica Otta Sevška tovrstna ocenjevanja že močno vplivajo na kvaliteto in promocijo vin. (Foto: T. G.)
helena MRZLiKAR gospodinjski kotiček
Naprave za kuhanje kave
Za pripravo dobre kave je potrebno izbrati pravo kavno mešanico in ustrezen aparat. Za ekspresso kavo potrebno količino kavnih zrn zmeljeno na želje-no debelino tik pred kuhanjem. Kadar so zrna zmleta prefino, črpalka ne potiska vode pravilno skozi aparat, če pa so zmleta pregrobo, se ne ustvari zadosten pritisk in kava nima prave pene. Ob aparatu za ekspresso kavo je priporočljiv mlinček za kavo, zato je ta pogost sestavni del kavnega aparata.
Pri nakupu se je pomembno seznaniti, kako delujejo aparati. Ti lahko delujejo samo na pritisk pare ali na pritisk s črpalko. V prvem primeru nastane pritisk pare zaradi ogrevanja vode in para nato prehaja skozi mleto kavo. V drugem primeru, če deluje aparat na pritisk s črpalko, pa črpalka potisne vodo v sistem ogrevanja, to je v pretočni grelec ali bojler, kjer se segreje na temperaturo
približno 95° C, druga črpalka pa potisne paro z močnim pritiskom skozi mleto kavo. Pri obeh nači-„nih obstajata dva načina ogrevanja vode. Za pripravo kave po porcijah se vsakokrat segreje le potrebna količina vode, pri sistemu z bojlerjem pa se vsakokrat segreje vsa rezervna voda, kar pomeni izgubo energije in časa.
Pravo italijansko ekspresno kavo s fino peno na površini lahko skuhamo le v aparatu, ki omogoča prehajanje pare pod močnim pritiskom skozi mleto kavo. Ustvarjena pena zadržuje aromo in je pomemben znak kakovosti te vrste kave. Potrebno je vedeti, da se pri nekaj sekundah oparjanja izluži približno 40 odstotkov manj kofeina kot pri turški ali filter kavi, kjer traja postopek nekaj minut. Tudi v kavni usedlini ostane več nezaželenih snovi, ki se tvorijo med praženjem, zato naj bi bila ekspresna kava bolj prijazna do želodčne sluznice kot druge vrste kave.
-7	nn	T?nsi (Tž
Lfo	- 0	iU U LA\/rU
UH		
V)	©te«©	
Dediščina si zasluži najboljše
0 pomenu konservatorska govorila letošnja dobitnica Steletovega priznanja umetnostna zgodovinarka in etnologinja Marinka Dražumerič z novomeškega zavoda za varovanje dediščine
V Vodnikovi domačiji
Razstava novejših del novomeškega slikarja Janka Orača
LJUBLJANA - Minuli četrtek, 7. marca, so v Galeriji Vodnikova domačija odprli razstavo del novomeškega slikarja Janka Orača. Številnemu občinstvu je o slikarju in njegovem delu spregovoril višji kustos Dolenjskega muzeja Jožef Matijevič, ki je tudi avtor zapisa v priložnostni zgibanki, glasbeno pa je otvoritev pospremil Lado Jakša z zanimivimi zvočnimi interpretacijami razstavljenih del.
To je že druga Oračeva razstava v tej galeriji, prvič se je tamkajšnjim ljubiteljem likovne umetnosti predstavil pred sedmimi leti. Tokrat je za razstavo pripravil izbor 24 del, olja in akrile, ki so nastali v zadnjih dveh letih in pol, torej v obdobju, v katerem se je slikar hkrati s formalnim slikarskim izobraževanjem posvetil intenzivnemu raziskovanju barve, njenega vizualnega, fenomenološkega delovanja in njenih simbolnih in psiholoških elementov. Matijevič v svojem zapisu ugotavlja, da se Orač izraža s preverjeno, suvereno in plastično likovno govorico, ki v polje njegovih slik prinaša arhetipske elemente, ki iz absolutnih platonskih in cezan-novskih oblik krogle in kroga, kocke in kvadrata preraščajo v razpoznavne in za Orača značilne pomenske oblike. Pretehtane in razumsko dognane kompozicije njegovih slik temeljijo na barvni skladnosti, plemenite barve, s katerimi dosežemo atmosfersko vzdušje, so v popolni skladnosti z “divjimi” barvami. Oračeve slike v želji, da bi spregovorile s čistimi likovnimi sredstvi, s fantazijo barv in oblik, nihajo med motivno prepoznavnimi segmenti, asociacijami iz narave in med abstrakcijo kot neposrednim čustvenim izrazom.
MiM
PRIZNANJE DOBILO KUD KRKA
NOVO MESTO - Prejšnji teden je ZKO Novo mesto podelilo priznanja in odličja najzaslužnejšim na področju kulture v letu 1995. Odličje je prejelo KUD Krka, ki praznuje letos 25 let delovanja, ne Janez Vernik, predsednik društva. Ta je po odličje prišel le v imenu društva.
NOVO MESTO - Slovensko konservatorsko društvo je 5. marca podelilo Steletovo nagrado in priznanja za dosežke v konservatorstvu v preteklem letu. Slednje je prejela tudi domača varuhinja kulturne dediščine Marinka Dražumerič, ki že petnajsto leto uspešno dela na Zavodu za varovanje naravne in kulturne dediščine Novo mesto. Tako z drugimi sodelavci po približno 40 letih nadaljuje delo Jožeta Gregorčiča, novomeškega zgodovinarja in konservatorja, ki je na Dolenjskem eden prvih začetnikov te dejavnosti in o katerem je Dražumeričevi lani uspelo zbrati in urediti njegova dela terobjaviti o tem članek v novomeški reviji Rast.
Marinka Dražumerič, ki je končala študij etnologije in umetnostne zgodovine, je ena izmed tistih, ki na Zavodu dela skoraj od samega začetka. Vrsto let je delovala na obeh področjih, ob koncu devetdesetih, ko se je Zavod tudi kadrovsko okrepil, pa se je usmerila bolj v umetnostno zgodovino. Tega
je vesela, saj ve, da ji je tako omogočeno bolj poglobljeno in boljše delo. Dražumeričeva ugotavlja, da se odnos do dediščine izboljšuje, kajti te je vedno manj in je tudi zato bolj zanimiva.
“Zavodi skrbijo za nepremično dediščino in trudimo se spomeniku vrniti najboljšo podobo iz
* Dobitnica Steletovega priznanja je v preteklih letih s predanostjo konservatorstvu, z znanjem in veliko sposobnostjo me-moriranja in reproduciranja zbranih podatkov sodelovala in vodila veliko konservatorskih akcij na Dolenjskem in v Beli krajini. Spominja se, daje njeno prvo samostojno delo bilo v cerkvi sv. Ruperta v Šentrupertu, in če naštejemo še nekaj ostalih obnov
cerkev: sv. Miklavža na Stražnjem Yrhu, sv. Jakoba v Naklu pri Črnomlju, sv. Neže na Lopati, vseh svetnikov v Pustem Gradcu, sv. Duha v Črnomlju, restavriranje zlatih oltarjev v cerkvi sv. Tomaža v Straži pri Novem mestu (lani končano) itd. Dražumeričeva pa je sodelovala tudi pri obravnavi grajskih arhitektur v Mokricah, na Grmu, Mali Loki, v Škrljevem...
ZDRUŽENA LEPOTA IN KVALITETA - Takšno je bilo enotno mnenje obiskovalcev na otvoritvi nove razstave v galeriji Dolenjskega muzeja z naslovom Skupina treh. Od petka, 8. marca, pa do 8. aprila je namreč na ogled likovna razstava s 43 vrhunskimi likovnimi deli treh najpomembnejših hrvaških umetnikov: Ljuba Babiča, Vladimirja Beciča in Jerolima Mišeja, ki so na poseben način povezani tudi s slovenskim prostorom, saj so bili profesorji nekaterim našim priznanim slikarjem (Stupici, Mušiču..). Razstava je pomemben mednarodni kulturni dogodek tudi zato, ker je bila že v Španiji, v Novo mesto pa je prišla iz Nemčije, za kar ima veliko zaslug Novomeščan prof. Branko Suhy. Na otvoritvi sta razstavo, ki je primer uspešnega sodelovanja med državama, predstavila Igor Zidič, direktor Modeme galerije Zagreb (prvi z desne), in Zdenko Picelj, direktor Dolenjskega muzeja Novo mesto (prvi z leve), razstavo pa je odprla Marjutka Hafner, podsekretarka v ministrstvu za kulturo RS v sredini. Petkov slovesni večer sta z glasbo popestrila Petra Gačnik in Branko Rožman. (Foto: L. Murn)
Sporočilo ■ pritrjevanje življenju
Pri frančiškanih do 10. aprila svoja dela na razstavi Prehod čez rdeče morje predstavlja ljubljanska slikarka Marta Jakopič • Kunaver - Nastopil Adoramus
NOVO MESTO - Prehod čez rdeče morje je naslov razstave dipl. ing. in svobodne likovne umetnice Marte Jakopič - Kunaver, ki jo novomeški frančiškani poklanjajo vsem staršem in ženam ob njihovem prazniku. Na otvoritvi je avtorico predstavil slikar Matej Metlikovič iz Ljubljane, večer pa je s petjem obogatil oktet Adoramus pod vodstvom brata Marjana Cvitka.
Marta Jakopič - Kunaver se je v času študija začela ukvarjati z grafičnim oblikovanjem (plakati, knjižna oprema, ilustracija),.po desetih letih dela kot svobodna arhitektka, pa je začela s študijem
ROŽE ZA UMETNICO - Ob veselem dogodku zaradi otvoritve razstave in dnevu žena je Marti Jakopič - Kunaver čestital in ji podaril šopek cvetja p. Felicijan Pevec. (Foto: L. Murn)
in ustvarjanjem na področju slikarstva. Se posebej je uspešna v barvnih oknih, ki krasijo 12 cerkva, kapel in drugih javnih prostorov v Sloveniji, Avstriji in Italiji, njen Križev pot je v novi cerkvi v Portorožu. Šodi v krog vse bolj živega preroda religiozne umetnosti. Imela je preko 20 samostojnih in skupinskih razstav, piše članke s področja umetnosti in pesmi, za katere je že dvakrat dobila nagrado v Trstu. V Novem mestu se tokrat predstavlja z izborom platen in del na papirju, ki so tudi naprodaj.
Že bežen pogled na njeno ustvarjanje da slutiti življenjsko veselje in radost do igre ter njen čutni odnos do slik. Matej Metlikovič je kot avtoričino odliko naštel svojstven likovni izraz, kajti njeno ustvarjanje prihaja iz osebne nuje. “Slika to, kar živi, in živi to, kar slika.” Kunaverjeva prisega na lepoto pristnosti, poudarek pa daje podobam. Njen osrednji motiv so angeli in drugi religiozni motivi, pogosto pa tudi podobe narave in
trpljenja v višjem smislu, kar izpričuje vsa njena umetnost. Kunaverjeva ima izrazit smisel za ilustrativnost, barvitost in vesele figuralne, včasih tudi s poezijo prežete podobe, ki delujejo zelo veselo. Zato k njim radi prihajamo, kadar smo turobni in naveličani vsakdana. V Novem mestu bo to mogo-če do 9. aprita.	L. MURN
BREZICANI NA OBISKU PRI ZAMEJCIH
BREŽICE - Občina Brežice, ki jo je zastopal njen župan Jože Avšič, in predsednik tamkajšnje ZKO Ernest Ferk sta v soboto, 9. marca obiskala slovensko društvo v zamejstvu SKPD Mura v Boen-ningheimu v Baden- VVurttember-gu in tako okrepila sodelovanje, ki traja že več kot 10 let. Njihovo društvo Mura je bilo nosilec proslave (v Neckanvestheimu) ob kulturnem prazniku v celotni pokrajini, del programa (o pomenu Prešernovega dela za Slovence) pa je pripravil prof. Martin Šoško. Naslednji prijateljski obisk bo 30. junija ob dnevu državnosti, ko bo tam nastopil oktet Orlica iz Pišec.
preteklosti. Vsaka stavba pa je nastala v svojem času in potrebno jo je spoznati, odkriti njeno bistvo in jo potem na pravilen način vključiti v sodobno življenje. To je težko, saj je potrebno razumevanje in sodelovanje ljudi. Od njih je v veliki meri odvisno, ali bodo rezultati dobri ali ne,” pravi Dražumeričeva.
Marinka Dražumerič skromno pravi, da je dobljeno priznanje obenem tudi priznanje Žavodu za njegovo delo in poslanstvo, kajti dediščina si zasluži najboljše.
LIDIJA MURN
POGOVOR Z GOSTOM - V kulturnem programu je Zvonka Falkner0\ umetniškem ustvarjanju v prijetnem klepetu predstavila gosta Lucijana Reščiča, slikarja in ilustratorja številnih knjig in pesniških zbirk, ki so bile tudi na ogled. (Foto: L. Mum)
“Resnica je podoba lepote, svobode”
________________________
To je naslov letošnjega 19. tekmovanja iz materinščine za srebrno Cankarjevo priznanje * _____Na območnem tekmovanju v TVebnjem 108 sodelujočih s približno 30 šol
TREBNJE - Trebanjska osnovna šola je bila v soboto, 9. marca, gostiteljica območnega tekmovanja za srebrno Cankarjevo priznanje. Na šolskih tekmovanjih za bronasta priznanja so osnovnošolci in srednješolci že pokazali svoje znanje, v Trebnje pa jih je tokrat prišlo 108: 104 učenci osnovnih šol iz Dolenjske, Bele krajin in Posavja, 4 tekmovalci pa so bili srednješolci. Rezultati bodo znani čez 14 dni.
Ob zaključku tekmovanja je sledil kulturni program, ki ga je pripravila glasbena šola Trebnje. Nastopili so violončelistka Emešei Bačkai, pianist Zoltan Peter in flavtist Boris Bizjak, program pa je vodila Zvonka Falkner, ki je po-
SOLOPEVCIV TREBNJEM
TREBNJE - Glasbena šola Trebnje priredi danes, v četrtek, 14. marca, ob 19. uri koncert študentov solopevskega oddelka Srednje glasbene šole Ljubljana iz razreda prof. Doroteje Cestnik -Spasič in prof. Marka Bajuka.
TEČAJ ANGLEŠČINE
PODPRESKA - Na pobudo Milana Pojeta, podjetnika in občinskega svetnika, so 17. februarja začeli s tečajem angleškega jezika, ki poteka ob petkih in sobotah na osnovni šoli v Podpreski, vodi pa ga Mojca Osvald, absolventka slavistike. Tečaj, ki ga trenutno obiskuje 10 udeležencev, obsega 30 ur, po potrebi pa tudi več. Trajal bo do 15. aprila. Pripomočke za učenje je priskrbela predavateljica, stroške pa poravna vsak sam. Tako uresničujejo eno izmed zamisli in potrebo, ki jo narekuje podjetništvo, saj neznanje angleščine pogosto ovira za komuniciranje. Pobudo velja pozdraviti in jo posnemati.
SEJEM SODOBNE UMETNOSTI IN ANTIKVITET
LJUBLJANA - V Forumu v hali B na Gospodarskem razstavišču bodo v ponedeljek, 18. marca, v okviru 35. mednarodnega sejma Alpe-Adria odprli sejem sodobne umetnosti in antikvitet AAF-Ars Antiquitas fair. Vabljeni!
drobneje predstavila gosta slikarja in ilustratorja Lucijana Reščiča. Zbrane je pozdravil tudi trebanjski župan Ciril Pungartnik, ki je povedal, da brez besede ni nič - ni možno medsebojno razumevanje, brez tega pa ni zadovoljstva. Skrb za slovensko besedo je torej nujna.
Letošnje že 19. tekmovanje za Cankarjevo priznanje, ki sta ga pripravila Slavistično društvo Slovenije in Zavod RS za šolstvo in ima naslov “Resnica je podoba lepote, svobode”, je posvečeno 120. obletnici rojstva Ivana Cankarja. Osnovnošolci so prebirali in raziskovali njegove črtice, zbrane v temeljni knjigi tekmovanja Mojem
življenju. Poudarek je bil pred-i vsem na Cankarjevem jeziku in slogu ter literarnoteoretskih zna-! čilnostih literarnih zvrsti. Pogled v, pisateljevo življenje sta učencem odstrla priročnik Ivan Cankar v sliki in besedi in učbenik Slovensko slovstvo skozi stoletja. Udeleženci področnih tekmovanj so najprej pisali teste objektivnega tipa. sledilo pa je še pisanje spisa t\ naslovom Oko mojega spomina seže daleč.
Državno tekmovanje za zlato Cankarjevo priznanje bo 23. marca na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Udeležili se ga bodo po trije najbolje uvrščeni dobitniki sre-, brnega priznanja iz področnih slavističnih društev. Zaključna slovesnost s podelitvijo bo ob vrhniških Cankarjevih dnevih v. začetku maja.	, MUIU|
Njena slikovitost izražanja
V galeriji Posavskega muzeja Brežice do 28. marca razstavlja domača akad. slikarka Apolonija Simon
BREŽICE - V četrtek, 7. marca, je bila v galeriji brežiškega Posavskega muzeja slovesnost ob otvoritvi pregledne razstave akad. slikarke Apolonije Simon. Razstavljeni opus zajema slike, ki so nastale od 1990 do danes, ta ciklus pa opredeljujejo predvsem tihožitja in interieri z akti. V kulturnem programu sta nastopila zagrebška glasbenika Josip Klima in Stjepan Mihaljinec, razstavo pa si je mogoče ogledati do 28. marca.
Likovni svet Apolonije Simon smo začeli spoznavati predvsem skozi podobe notranjščin in tihožitij, ki so opozorile prav zaradi nenavadnega sožitja tematike izredno komornega tipa in velikih, reprezentančnih formatov, v katerih se je ta običajno uresničila. Že takrat je bilo mogoče opaziti neko intimistično vzdušje in bolj filozof-
ski plati naklonjene upodobitve Slikarka se je že od vsega začetka zavestno odločila za razmeroma skop predstavitveni svet, ki so ga prej določala nekakšna izpraznjej na prizorišča, sedaj pa je pripade človeški, pretežno ženski goli figU' ri. Toda pri tem ne gre le za študijski problem postavitve telesav notranjost neke sobe, pač pa jc ženska razgaljena in postavljena, pred skritega opazovalca skorajd3 z obrednim spoštovanjem, bolj vzvišena kot erotična in prej ko1 obče pojmovana podoba ikono-grafskega motiva matere zemlja metafora posebne individualni interpretacije kaotičnosti časa, k1! je usojen umetnici. Ta neposredni odsotnost časa prizoru sicer uk1' nja dramatično razsežnost, vendaf mu ne jemlje dinamike. Apoloni' ja Simon pa se ni omejila pri upO' rabi barve, saj z ustrezno barvnb; tonacijo vpleta največkrat hladnpj modrikasto - zeleno barvno lestvi"! co in tople rumeno rjave tone, k11 naznanjajo optimizem.
Slikarki ni do tega, da bi akt * postavljanjem v prvi plan heroi" zirala, ampak da ga uglasi s pr0" štorom in njegovo specifično dU' J hovno, kdaj domačnostno, večinf’ melanholično atmosfero. Prav ob tej prikriti simboliki sc nam bolj intuitivno kot teoretično možu0 dozdeva, da povzema podoba g°\ lega človeškega telesa vso ikon?', grafijo, ki jo je tihožitje v razvoj11; slikarstva razvilo, še zlasti njego'0 filozofsko dimenzijo.	.1
JUDITA KRIVEC DRAGA^
PREPEVANJE JE NJIHOV NAČIN ŽIVLJENJA - Učiteljski pevski zbor Emil Adamič je v soboto, 9. marca, imel zvečer enega izmed svojih jubi-Ijenih koncertov v avli novomeškega KC Janeza Trdine in tudi tokrat je s svojim predanim petjem navdušil poslušalce. Prepevati tako dobro 70 let -zbor je namreč že prejel Žagarjevo nagrado in Gallusovo plaketo - prav gotovo ni kar tako, saj v tem zboru prepevajo učitelji različnih generacij in seveda iz različnih šol iz vse Slovenije. Koliko truda, energije in časa vložijo, da se dobivajo na vajah in vztrajajo! Večina članov zbora pa v svojem kraju vodi svoj zbor in tako širši ljubezen do petja in glasbe nasploh. “Učiteljski stan je eden redkih, ki premore dober glas, "je dejal Jože Humer, ki je na svojstveno humoren način z besedo spremljal njihovo petje. Program jubilejnega koncerta je vseboval pesmi slovenskih skladateljev in pesmi slovenskih pokrajin. Seveda pa zbor ne bi zmogel toliko, če ne bi imel dobrega vodje. Dirigent je prof. Mirko Slosar. Na sliki mu zaslužene čestitke izreka Sandra Boršič z ZKO Novo mesto. (Foto: L. Murn)
NASTOP SKUPINE ŠUKAR
NOVO MESTO-Danes, v četrtek, 14. marca, bo ob 20-uri v KC Janeza Trdine koncert skupine Šukar, ki bo predstavila svojo tretjo kaseto in prvo zgoščenko z naslovom “Amaro dive” - Včerajšnji večer. Vstopnice po 1.200 tolarjev (sedeži) in 600 tolarjev (stojišča) lahko kupite v predprodaji ali uro pred koncertom.
FOTA IN STtf
dežurni
V š
oroca/o
SLABA KUPČIJA - 6. marca seje 59-letni R. J. iz Dolenjega Boštanja z 30-letnim J. J. z Radne dogovoril za prodajo osebnega avtomobila. Odšla sta na poskusno vožnjo, dogovorila sta se tudi o ceni, J. J. pa je dejal, da ima denar doma. R. J. mu je izročil ključe, J. J. pa se je odpeljal domov, a se do 8. marca ni vrnil.
ZA PULT PO ŽETONE - Neznanec je v petek, 8. marca, med 17.30 in 18. uro prišel v čakalnico železniške postaje v Sevnici in pristopil k steklenemu okencu, kjer prodajajo karte. Z roko je odvil tri vijake na zunanji strani zaščitnega okroglega stekla na odprtini, ki je namenjena za govor. Steklo je odložil, z roko segel v notranjost in s police vzel večjo kuverto, v kateri je bilo 190 žetonov A in 14 magnetnih kartic za telefon. Očitno je imel veliko nujnih in dolgih pogovorov.
Koga je ogoljufal?
KRŠKO - Uprava za notranje zadeve zbira obvestila o goljufijah Božidarja Praha iz Brežic, ki je preko Salamonovega oglasnika pozival nekvalificirane delavce, naj se prijavijo za delo v Rusiji in Angliji. Predstavljal se je s priimkom Abram. Od interesentov, ki so prihajali v Brežice, je za stroške pobiral po 5.200 tolarjev in celo po 200 nemških mark. Dela Prah seveda ni uredil. Točno število oškodovancev sicer ni znano, k njemu pa so prihajali interesenti iz Ljubljane, Kranja in okolice Krškega. Morebitni oškodovanci naj se zglasijo na UNZ Krško, tel. 0608 22 080 ali 92.
UBILA TAŠČO
KRŠKO - V sredo, 6. marca, ob 16. uri so se v hiši v Stranjah št. 6 sprli 62-letni Anton 1., njegova dve leti mlajša žena Marija, njun 33-letni sin Anton in 29-letna snaha Albina I. Oče in sin sta se začela prerivati, pri tem pa je eden od njiju potegnil pištolo in usrelil proti oknu. Medtem je Albina stekla iz kuhinje v garažo in tam vzela montirno železo, dolgo 60 centimetrov in debelo dva centimetra, ter se vrnila pred vhod v stanovanjsko hišo, Kjer je stalq Marija. Snaha jo je z železno palico večkrat udarila po glavi, tako da je Marija na dvorišču pred hišo takoj umrla.
Strese lahko potres 7. stopnje
Izdelana ocena naravne ogroženosti novomeške občine - Možni so potresi, poplave, nesreče z nevarnimi snovmi - Šest lesenih mostov ob poplavah ogrožajo naplavine
NOVO MESTO - Po novem zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami so za organizacijo civilne zaščite zadolžene občine, zato ima po enoletnem zbiranju podatkov tudi mestna občina Novo mesto izdelano oceno ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč, iz katere je vidno, da lahko občino prizadenejo elementarne nesreče, kot so potresi, poplave, požari, prometne nesreče in nesreče z naravnimi snovmi.
Novo mesto in okolico lahko prizadene potres 7. stopnje po Mercalijevi lestvici. Ob taki stopnji potresa bi bilo poškodovanih več zgradb, posebno starih in slabo grajenih, na ostalih objektih pa je možno pričakovati razpoke na stenah in stropih, rušenje dimnikov, odpadanje ometa... To velja predvsem za stari del mesta, ki je pretežno grajen pred letom 1963, ko so pričeli veljati novi protipotresni predpisi.
Poplavita lahko Temenica in Krka, slednja lahko poplavi obrat Novolesa v Soteski in na Dvoru.
Na Krki je še 6 lesenih mostov, ki so ogroženi zaradi naplavin, ki jih nosi narasla reka. Največja nevarnost požarov je v Novolesu, Novo-teksu, Krki, tovarni zdravil, in Revozu, predvsem v lakirnici, a v
Leto, ko so dobili novo gasilsko vozilo
Lani brez požarov
PREČNA - V nedeljo, 10. marca, so se gasilci gasilskega društva Prečna in povabljeni zbrali na občnem zboru, na katerem so ocenili delo in začrtali nove naloge. Lani so si zadali veliko nalogo: nabaviti novega gasilskega vozila ter poslikati sv. Florjana na gasilskem domu. Ob pomoči sponzorjev in krajanov so zbrali denar za sodobno gasilsko vozilo znamke Mercedes Sprinter, ki je vredno preko 50 tisoč mark. Najsodobnejše in vrhunsko opremljeno vozilo pa nalaga nove obveznosti, zlasti glede resnosti dela in pomlajevanja članstva.
“Da je bilo leto 1995 zelo uspešno, pove dejstvo, da lani na našem območju ni bilo požarov. Zavest krajanov in preventiva članov sta gotovo obrodili sadove. Prava skupina v pravem trenutku na pravem mestu pa je sad kolektivnega složnega dela večine članov društva,” je dejal predsednik GD Prečna Ivan Derganc.
Poleg rednih obveznosti, druženj in tekmovanj so lani ob mesecu požarne varnosti nabavili tudi televizijo z videorekorderjem, tako da so si lahko ogledali več filmov o gasilski dejavnosti, služil pa bo tudi pri izobraževanju in družabnih srečanjih. Prav izobraževanju bo letos posvečena še posebna pozornost, kakor tudi poznavanju veljavne zakonodaje, ki je bila sprejeta lansko leto, letos pa bo potrebno novosti upoštevati tudi pri statutu.
TRČIL V KAMNITO OGRAJO -8. marca ob 3. uri je 38-letni A. J. z Vinjega Vrha vozil osebni avto po Kandijski cesti z Broda proti Žabji vasi v Novem mestu. Pri stanovanjski hiši št. 6 ga je zaradi neprimerne hitrosti po mokrem in spolzkem cestišču zaneslo na levo polovico ceste, od tam pa na pločnik za pešce. Ko je ponovno zapeljal na cesto, je trčil v kamnito ograjo. V nesreči seje voznik hudo poškodoval in se zdravi v novomeški bolnišnici.
Fikret Fejzič
vseh omenjenih podjetjih imajo dobro organizirana in opremljena industrijska gasilska društva. Predvsem spomladi pomenijo veliko nevarnost požari ob kurjenju trave in grmičevja, ki jih občani kurijo kljub prepovedi. V primeru nesreč vozil, ki prevažajo lahko vnetljive
ŠE EN VETERAN - Na občnem zboru gasilskega društva Prečna je Alojz Makše prejel priznanje, saj je član društva od leta 1948. Tako je Alojz poleg Vinka Opalka že drugi veteran tega društva.
ZBIL KOLESARKO - 7. marca ob 19. urije 53-letni Daniel V. iz Gorenje Brezovice vozil osebni avto iz Šentjerneja proti Novemu mestu. V Gorenji vasi je vozil po levi strani vozišča, iz nasprotne smeri pa je po sredi voznega pasu pripeljala 68-letna kolesarka Marija O. iz Šentjerneja. Voznik jo je zadel, takodaje padla na pokrov motorja in na vetrobransko steklo, nato pa na vozišče. Hudo poškodovana kolesarka se zdravi v novomeški bolnišnici.
HOTELA STA GA OBESITI
PODBOČJE - 7. marca okoli 23. ure sta prišla 26-let-ni D. H. in 41-letni C. B., oba iz Straže pri Raki, do stanovanjske hiše 62-ietnega B. J. iz Sel pri Podbočju. Na kuhinjskem oknu sta razbila okno in splezala noter, v tistem trenutku pa sta naletela na lastnika. Vlomilca sta ga pretepla in od njega zahtevala denar, ker pa je rekel, da denarja nima, sta mu okoli vratu nadela verigo in mu grozila, da ga bosta obesila. D. H. je vzel lastniku žepni nož in mu z njim grozil, ker pa J. B. ni imel denarja, sta se zadovoljila z litrom vina in žepnim nožem ter odšla.
po dolenjski deželi
•	Neznanec, ki je pred kratkim vlomil v vikend v Velikem Orehku, je bil kar precej lačen ali pa si je zaželel obložene mize ob dnevu žena, saj je vikend kar temeljito izpraznil. Odnesel je več kilogramov zamrznjenega mesa, več ribjih konzerv, 10 buteljk, nekaj litrov kompota in pol zaboja jabolk.
•	8. marec naj bi praznovale ženske kot svoj dan, a pogosto se zgodi, da si to pravico prilastijo moški. Tako se je zgodilo tudi v Brestanici, kjer je z zalivanjem praznika očitno že zelo zgodaj začel 46-let-ni K. P. izReštanja. Vgostilni Reihenburger v Brestanici se je znesel nad nič krivimi steklenicami, grozil je strežnemu osebju in izzival goste, pomiril pa ga ni niti prihod policistov. Zato je ostanek “svojega ”praznika.preživel v družbi policistov v enem od njihovih apartmajev v Krškem -brez dodatne postrežbe.
•	Bolj prefinjenega dejanja za zagotovitev svojega prostora na tej strani časopisa se je lotila 29-letna Z. B. iz Pišec, ki se je odločila, da bo postala samostojna podjetnica, zato je na upravni enoti v Brežice vložila vlogo za izdajo dokazila o izpolnjevanju pogojev, eden izmed njih je bil tudi šolska izobrazba. Z. B. je priložila tudi diplomo srednje ekonomske šole, izdano na srednji šoli v Kalesiji v Bosni in Hercegovini. Vse lepo in prav, če ta ne bi bila ponarejena, zanjo pa je morala izobražena lastnica odšteli 400 nemških mark!
in nevarne snovi, je usposobljen in opremljen za posredovanje Gasil-sko-reševalni center. Nevarne snovi uporabljajo ali jih skladiščijo v Revozu, Krki, Novolesu, Novo-teksu in Petrolu, a kljub veliki ogroženosti do sedaj še ni prišlo
* Kot je povedal načelnik štaba civilne zaščite, namestnik poveljnika civilne zaščite občine in svetovalec za zaščito in reševanje v občini Novo mesto Fikret Fejzič, so letos februarja že izvedli usposabljanje občinskega štaba cviline zaščite na Igu, sedaj pa poteka uposabljanje enot RBK zaščite in enot za tehnično reševanje. Pa še to: Janeza Štruklja je na mestu poveljnika civilne zaščite Mestne občine Novo mesto zamenjal mag. Janez Kržan.
do nesreč z njimi, kar dokazuje, da omenjena podjetja strogo spoštujejo predpise o ravnanju in uporabi nevarnih snovi.
T. G.
Zahtevali 75.000 mark
Izsiljevalci pristali v rokah kriminalistov * v
BREŽICE - V petek, 1. marca, so kriminalisti UNZ Krško v Brežicah aretirali tri moške, ki so izsiljevali in grozili z ubojem ter ustrahovali A. S. iz okolice Brežic, miru pa niso dali niti njenim družinskim članom in ožjim znancem. Od nje so zahtevali kar 75 tisoč nemških mark. Zaradi groženj po telefonu je pred kakšnimi tremi tedni odpotovala v Zagreb, kamor je neznancem nesla 10 tisoč mark, 29. februarja pa bi jim morala izročiti še 65 tisoč, a so za namero pravočasno izvedeli kriminalisti in v Brežicah postavili past, v katero so se ujeli Ž. L. iz Brežic in dva Samoborčana J. S. in M. M. Kriminalisti so ugotovili, da si je izsiljevanja omislil Brežičan Ž. L., za pomoč pa je nagovoril še Hrvata, ki obvladata tudi borilne veščine.
Pri aretaciji sta pri vozilu stala še dva Hrvata, ki sta začela bežati, ko sta zagledala policiste. Ker nista upoštevala njihovih ukazov, so ju s fizično silo uklenili. Oba so odpeljali na brežiško policijo, kjer so v pogovoru ugotovili, da z omenjenim primerom nista povezana.
Vse tri osumljene so s kazensko ovadbo zaradi izsiljevanja privedli k preiskovalnemu sodniku. Taje zoper Brežičana in oba Samoborčana odredil pripor.
ZVESTOBA PO PASJE - Je bil pes odvržen, saj že 14 dni ves prestrašen in prestradan čaka na istem mestu - v gozdu pri Orešju?
Zaman čaka na gospodaija?
Mlad pes že dva tedna v gozdu pri Orešju nad Smarjeto čaka in se zdrzne ob vsakem zvoku avtomobila
. OREŠJE PRI ŠMARJETI -Če si je človek pred 10.000 leti vzel pravico in psa udomačil, imamo ljudje do teh štirinožcev tudi danes dolžnosti. In kaj storiti s psom, če ga ne želimo imeti več? Pasjega zavetišča (azila) v tem delu Slovenije resda ni, pa tudi strel ni najlepša rešitev... Nekateri se zato svojega problema, imenovanega pes, rešijo tako, da tega nebog-ljenca zapeljejo stran od doma in ga prepustijo njegovi iznajdljivosti.
Kaj se dogaja s tako odvrženim psom, lahko že dva tedna opazujejo tisti, ki se peljejo skozi gozd pri vasi Orešje nad Šmarjeto. Prizor je pretresljiv: mlad pes brez ovratnice, verjetno blizu čistokrvnemu nemškemu ovčarju, je našel svoje bivališče ob cesti v gozdu. Prestradan in preplašen se zdrzne vedno, ko se mimo pripelje kak
avto. Pogleda in morda upa, da bo v njem prepoznal svojega lastnika. Nanj je postal pozoren domačin Alojz Šutar, ki si je že pridobil njegovo zaupanje. Verjetno je psa prisilila tudi lakota, saj očitno kar nekaj časa ni videl hrane, sedaj pa mu jo daje Alojz. Vendar pes “svojih” nekaj 10 metrov ceste in njenega roba ne zapusti. Včasih se sicer odpravi do le lučaj oddaljene Šutarjeve zidanice, pogleda, če je mogoče kaj za pod zob, a se takoj vrne nazaj - morda v strahu, da bi zgrešil gospodarja?!
Alojz in njegova žena Fani bi psa sicer vzela domov, a kaj, ko imajo pri hiši že dva. Mogoče pa se bo le “našel” lastnik ali kdo, ki bi želel imeti prikupnega, poslušnega, pridnega, predvsem pa zvestega psa, ki ima očitno več čustev, kot jih ima njegov gospodar.
OBJAVA O ZAPORI KANONSKEGA MOSTU
Mestna občina Novo mesto, Sekretariat za komunalne zadeve obvešča vse udeležence v prometu, do bo v nedeljo, 17. 3. 1996,zaradi tehničnih razlogov (peskanje železne ograje mostu)
zaprt KANDIJSKI MOST v Novem mestu za ves promet, TUDI ZA PEŠCE.
Obvozi bodo označeni in urejeni preko ločenskega in šmihelskega mostu.
Prosimo za razumevanje!
Komu je na poti vrtec na Čardaku?
Pretekli teden je zagorel črnomaljski vrtec na Čardaku, ki je bil tudi že večkrat tarča vlomilcev ■ Škode za okrog dva milijona tolarjev - Vzroke še raziskujejo
ČRNOMELJ - Vzgojno-var-stveni zavod Oton Župančič ima v Črnomlju dve enoti, in sicer v Loki in na Čardaku. Prav slednja, ki je
v bližini blokovskega naselja, je že več let tarča vandalov, ki prihajajo ponoči, zlasti ob koncu tedna, k vrtcu pit in kadit, okolico vrtca pa puščajo ponesnaženo s cigaretnimi ogorki, pločevinkami, razbitimi steklenicami in celo s človeškimi odpadki. To, kar se je zgodilo v torek pretekli teden zvečer, je vrhunec vandalizma nad vrtcem: pri vhodu na južni strani zgradbe je namreč zagorelo.
Sporočilo o požaru je prišlo pet minut čez 20. uro. Ogenj, ki se je razplamtel zunaj pred vrati, je zajel vhod in se razširil sedem metrov po strešni konstrukciji, ki so jo zamenjali šele lani poleti. Požar so pogasili črnomaljski gasilci, škode je za okrog dva milijona tolarjev, vzroke požara pa še raziskujejo. Kot so povedali zaposleni v vzgojno-varstvenem zavodu, je bilo v vrtec na Čardaku že velikokrat tudi vlomljeno, posebno pa so se vlomi vrstili lani. Vlomilce so prijeli, v oba črnomaljska vrtca pa so namestili alarmne naprave in od takrat vlomov ni bilo več. Nekaj dni pred požarom je vrtec na sodišču vložil zahtevek za nadaljnjo obravnavo vlomilcev. Kot je naslednje jutro po požaru povedala ravnateljica Dragica Valen-
čič, omenjenega zahtevka in požara ne povezuje. Menila je celo, da je morda požar nastal nenamerno, saj se je že zgodilo, da so si v začetku omenjeni nočni obiskovalci dvorišča in igrišča vrtca pred njim tudi zakurili.
Sreča v nesreči je bila, da je 24 let stari vrtec zidan, in ne montažen, saj bi bila potem škoda zagotovo večja, kajti montažni vhod je tako rekoč izginil v ognju. Poškodovane so bile tudi garde-
robe. Zaradi poškodovane strehe nad igralnicami, kjer so sicer •najmlajši otroci, pa so te preselili v Loko, medtem ko so za večje otroke lahko organizirali varstvo na Čardaku tudi takoj naslednji dan po požaru. Po besedah ravnateljice so bili starši zelo uvidevni, prav tako pa jim je šel na roko Begrad, ki je hitro popravil poškodovano streho.
M. BEZEK-JAKŠE
NA POGORIŠČU - V sredo zjutraj po torkovem požaru sije preiskovalna komisija ogledala razdejanje, ki ga je pustil ogenj na vrtcu m\ Čardaku. Ugotovili so da je zagorelo na zunanji strani vhoda, prisebnosti sose , ki'so ogenj opazili in hitremu posredovanju gasilcev pa gre zahvala, da m bila škoda še večja. (Foto: M. B.-J.)
Krka v soboto preskočila THglav
V tekmi za uvrstitev v A -1 ligo so košarkarji novomeške Krke z dobro igro ugnali kranjski TViglav - Po dolgem času je spet zaigral Goran Vučkovič
NOVO MESTO - Košarkarji Krke so po tihem pričakovali zmago nad višje uvrščenimi Kranjčani, čeprav pred srečanjem niso hoteli dajati
izjav. Ve se, da je zaključno tekmovanje izredno izenačeno, zato so
presenečenja vedno možna, kar so Novomeščani pred tednom še preizkusili v srečanju z Republiko iz Postojne, ki so ga izgubili.
SREDNJEŠOLSKA ODBOJKA V NOVEM MESTU
NOVO MESTO - Agencija za šport v Novem mestu organizira v petek, 15. marca, ob 9.30 v športni dvorani pod Marofom polfinalni odbojkarski turnir za dijake. Nastopile bodo naslednje ekipe: gimnazije Vič, Škofja Loka in Novo mesto ter srednja ekonomska šola Nova Gorica, srednja vzgojiteljska šola Ljubljana in srednja šola Pietro Copo iz Izole.
Gostitelji so začeli zelo učinkovito. Vlogo vodje ekipe je prevzel Goran Vučkovič, ki je dolgo časa zaradi poškodbe počival, a si je očitno zaželel igranja košarke. Uspešno je povedel v napad vse igralce, pa tudi sam je tu in tam zadel nasprot-
RUDAR PREMAGAL KONSTRUKTORJA
ČRNOMELJ - V 17. krogu med-regijske kegljaške lige so kegljači črnomaljskega Rudarja doma dosegli pomembno zmago v srečanju z mariborskim Konstruktorjem (5:3). Najbolj se je izkazal Muslimovič, ki je pdrl 871 kegljev.
N. G.
SMILJAN BRCINA V KADETSKI REPREZENTANCI
ČRNOMELJ - Smiljan Brčina, član kegljaškega društva Rudar iz Črnomlja, je poklican na priprave državne kegljaške reprezentance, kar je veliko priznanje za tega nadarjenega kegljača.
USPESNI KRŠKI PLESALCI
KRŠKO - Državnega prvenstva v latinskoameriških plesih, ki je bilo minulo soboto v Ljubljani, se je udeležilo tudi deset plesnih parov krškega plesnega kluba Lukec. Zasedli so naslednja mesta - pionirji: 18. mesto Marko Babič in Sanja Antolič; 21. mesto Jaka Piltaver in Tina Korber; 25. Iztok Urbanč in Katja Zakšek; 27. Peter Toporišič in Tina Strgar; 34. Uroš Škoberne in Mojca Peterkovič ter Nejc Žvar in Suzana Navoj. Mlajši mladinci: 21. mesto Mitja Puntar in Jasmina Zakšek, 33. Klemen Škoberne in Staša Puntar in 38. David Tomažin in Manca Pirc. V kategoriji mladincev sta tokrat zaplesala tudi Sebastijan Vodlan in Urška Klakočar, ki sta zasedla 17. mesto.
BORUT PEČAR OBRANIL NASLOV
LJUBLJANA - V Ljubljani je bilo državno prvenstvo v squashu za igralce, stare od 14 do 19 let, Kjer je nastopilo precej članov novomeškega SK Hrast, nekqj pa tudi bivših igralcev, ki nastopajo za druge slovenske klube. V kategoriji fantov do 14. leta je naslov ubranil Borut Pečar (Hrast), kije premagal Sebastijana Windischa (Lj). Dobro so se odrezali tudi Sandi Windisch, Klemen Gutman in Mojca Blažič, ki je bila v absolutni konkurenci tretja.
J. TURK
POMEMBNA ZMAGA RIBNIŠKIH ROKOMETAŠEV - V velikem derbiju druge rokometne lige je Ribničanom uspel pravi podvig, saj so že izgubljeno tekmo rešili sebi v prid. V začetku je bolje kazalo gostiteljem, ki so z mirno igro kaznovali napake v obrambi Inlesa in večji del tekme vodili s tremi ali štirimi zadetki razlike. Ko so v 49. minuti povedli z 19:13, je bilo videti, da so “lesarji” pred pravo katastrofo. Kot kaže, so zalegli nasveti iz klopi, saj so gostje v sedmih minutah dosegli delni izid 6:0 in na semaforju je bilo že 19:19. Ali je takšen slog igre izčrpal goste, da so v končnici zopet popustili, saj je Šešir “pobegnil” za štiri zadetke razlike (23:19)? V 60. minuti so najprej izid izenačili, v razburljivi končnici pa je Škaper pet sekund pred zadnjim sodniškim žvižgom dosegel zmagoviti zadetek.
“Kot veste, je pred kratkim trenerja Ilca zamenjal slovaški reprezentant in najboljši igralec Lju-boš Hudak, ki skupaj s Tonijem Andoljškom vodi ekipo. Najbolj nas veseli, da ta dogodek ni vplival na našo igro. Še več, fantje se bolj trudijo, čuti se večja odgovornost v igri in rezultati so tukaj. Ne da bi se vmešaval v trenersko delo, naj povem, smo v klubu z zamenjavo zadovoljni,” je dejal predsednik kluba Pavel Hočevar.
PRESENETLJIV PORAZ V LJUTOMERU - Kočevske odbojkarice so malce presenetljivo izgubile tekmo v Ljutomeru, saj so veljale za favoritinje. Pokazalo se je, da za končni izid šteje samo igra na terenu, in ne prognoze pred tekmo. Kočevke so dobro odigrale prva dva niza in sta ju tesno izgubile na 12 in 13. V odločilnem tretjem nizu pa jim je, tako kot vedqo doslej, zmanjkalo moči, tako da borbenim Ljutomer-čankam ni bilo težko zmagati. Kljub
nikov koš. Tako je malo več manevrskega prostora imel nadarjeni Simon Petrov, ki je tudi dobro zadeval. V prvem počasu si gostitelji niso priigrali večje razlike, saj so vodili le z 42:30, pač pa so učinkoviteje zaigrali v drugem delu srečanja, ko so gostje ugotovili, da ne bodo kos Novo-meščanom.
BOGDAN FINK ZGREŠIL NORMO
LUGANO - Slovenski kolesarji so
V 30. minuti so domačini vodili z dvajsetimi koši razlike (62:42), za kar je imel veliko zaslug prodorni Primož Samar, ki je pokazal nekatere vrhunske poteze, ki se jih ne bi sramovali niti v ameriški profesionalni ligi. Po visokem vodstvu so gostitelji sicer nekoliko popustili, vendar ne toliko, da bi gostje to lahko izkoristili. Razliko so sicer za spoznanje zmanjšali, vendar je ponovno začel mleti novomeški stroj, ki gostov vse do konca ni izpustil iz precepa.
Za lepo zmago zaslužijo pohvalo vsi igralci, posebej pa Samar, Vučkovič in Stipaničev.
S. DOKL
luoaisu - Slovenski kolesarji so nastopili na prvi kvalifikacijski dirki za olimpijske igre v Atlanti - v Lu-ganu, kjer je Bogdan Fink za pet sekund zgrešil olimpijsko normo, bil . Vrstni red: L Meier (Švic.),
je peti. Vrstni red: L Meier (Švic.), 5. Fink, 10. Hauptman, 16. Štangelj,
20. Pintarič, 22. Mervar itd.
Primož Samar je s svojimi potezami, kot jih vidimo v ameriški profesionalni košarkarski ligi, večkrat gledalce dvignil na noge.
ŠTIRJE ZUZEMBERSKI ODBOJKARJI V REPREZENTANCI
ŽUŽEMBERK - Med šolskimi počitnicami seje sedem mladih odbojkarjev OK Žužemberk udeležilo priprav slovenske pionirske reprezentance. Kar štirje so postali reprezentanti, to si: David Oberstar, Rok Pucelj, Franci Slak in Sebastijan Perko.
G. K.
SOLA JAHANJA V TREBNJEM
TREBNJE - Športna zveza - Center za šport občine Trebnje zbira prijave za začetniški tečaj jahanja. Tečaj bodo izpeljali izurjeni vaditelji in obsega 12 šolskih ur, zanj pa je potrebno plačati 14.000 tolarjev (v treh obrokih). Prijave zbirajo do 1. aprila.
SEMISKI STRELCI ZMAGALI DEVETIČ
SEMIČ - V 9. krogu III. državne strelske lige mednarodni program so strelci semiške Iskre gostovali v Ankaranu in zabeležili svojo deveto zmago. Domačine so premagali s 1.701:1.668 krogov. Najboljši posameznik je bil Iskraš Jože Ivanetič, ki je nastreljal svoj osebni rekord (575 krogov), odličen je bil tudi Tadej Burazer, kije dosegel osebni rekord (570 krogov). Do konca prvenstva sta še dva kroga. Semiški strelci so se praktično že uvrstili v II. republiško strelsko ligo, kar je velik uspeh.
T. S.
Dve zmagi krškega Interierja
Pomembna zlasti zmaga nad Rogaško Donat Mg
KRŠKO - Sredi tedna so Krčani doma igrali proti Litostroju iz Ljubljane in ga premagali z razliko 13 košev. Tekma je bila zelo borbena in napeta. Gostje so držali korak z domačini vse do 36. minute, potem pa so gostitelji povedli s tremi točkami prednosti (69:66), do konca tekme prepričljivo večali razliko ter zasluženo zmagali. Na tekmi je najboljši igralec Interierja Nakič dobil tehnično napako, čeprav ni ugovarjal sodniku, ampak se je samo pogovarjal s svojim trenerjem. Naši sodniki so včasih res precej svojeglavi. Končni rezultat je bil 83:70.
Krčani so že tretjič zapored odnesli točke z vročega terena v Rogaški Slatini. Domačini so vse preveč stavili na svojega najboljšega igralca Jurkoviča, ki je zata-
jil, kar so odlični gostje izkoristili in dejansko vodili ves čas srečanja. Tesno je bilo samo nekaj minut pred koncem, ko je bil rezultat 79:76 za Krčane, vendar je Ademi v pravem času dobil odbito žogo, kar je zapečatilo usodo gostiteljev. Končni rezultat je bil prepričjiv, in sicer 86:76 v korist Interierja.
Na tekmi se je spet odlikoval Nakič, ki je dosegel 26 košev, ravno tako pa tudi Kraljevič in Ademi, ki sta dosegla vsak po 14 košev.
V sredo so Krčani na svojem parketu igrali s Kovinotehno Savinjsko, ki jim tudi ne bi smela povzročiti veliko težav.
Krčani so tenutno na drugem mestu prvenstvene razpredelnice. Imajo 33 točk, kolikor jih ima tudi vodilna Smelt Olimpija. J. D.
KATARINA ZUPANČIČ V FINALU
TRZIN - Na državnem prvenstvu v tenisu za dekleta in fante stare do 16 let, so nastopili tudi člani TK Krka Novo mesto. Največje dosegla Katarina Zupančič, ki se je uvrstila v finale in izgubila s Čulumovo (Branik Maribor). Suzana Matoh in Tjaša Blaznik sta izpadli v 2. krogu, Aleša Šantelj pa v L krogu glavnega turnirja. Pri fantih je nastopil Samo Tomaž Kastelic in izpadel v 2. krogu.
V. T.
IVAN KOSTEVC DRŽAVNI PRVAK
BREŽICE - Atleti Iduba FIT Brežice so nastopili na državnem prvenstvu v mnogobuju, ki je bil preteklo soboto v Ljubljani. Največ je dosegel Ivan Ko-stevc, kije zmagal pri starejših mladincih (4.616 točk), v isti kategoriji sta nastopila tudi Boris Čurčič in Anton TVšelič, ki pa sta zasedla 4. oziroma 5. mesto. Srebrno odličje pri pionirjih je dobil Luka Planinc (2.689), Ulja Inkovski pa bronasto (2.649 točk). Pri pionirkah je nastopila Darja Molan in osvojila 4. mesto (2.227 točk).
SOLARJI V VELESLALOMU
GAČE - Prvenstva učencev osnovnih in srednjih šol novomeške občine v veleslalomu, ki sta ga vzorno pripravila smučarsko društvo Krka Rog in novomeška agencija za šport, se je udeležilo 130 mladih smučarje. Na izvrstno pripravljeni progi smučišča na Gačah nad Čr-mošnjicami so po posameznih kategorijah zmagali: med učenci od 1. do 4. razreda osnovne šole Mojca Mesojedec iz Bršljina in Rok Ravbar iz osnovne šole Center; od 5. do 6. razreda: Barabara Vesel iz Šmihela in Tadej Pucelj z Grma; od 6. do 8. razreda: Jasmina Avbar iz Vavte vasi in Žiga Golob iz Šmihela; med srednješolci pa Tina Ravbar iz srednje tehnične in zdravstvene šole in Luka Vodopivec iz gimnazije. S tem tekmovanjem je tekmovalna sezona smučišča nad Crmošnjicami bolj ali manj končana, je pa na Gačah še vedno dovolj snega za ugodno smuko, kar kaže izkoristiti.
ŠOŠTANJ - MERCATOR 1:7
TREBNJE - Trebanjske kegljavke so dosegle visoko zmago proti vodeči ekipi v ligi Šoštanju, in sicer so zmagale s 7:1 (2352:2265). Posebej so se izkazale Vebrova, Prosenikova in Okornova. V soboto bodo imele Trebanjke ob 1L uri v Krškem v gosteh celjski Miroteks.
SUMANOV 28. NA SICILIJI
MESSINA - Po 4. etapi kolesarske dirke Trofeo dello Stretto na Sicilij je Šumanov na 23. mestu, Mihojlevii na 28., Ravbar na 55., Murn na 65. Eržen na 66. in Ugrenovič na 74 mestu.
TURNIR NAJMLAJSIH KARATEISTOV
SEVNICA - Tukajšnji karate klub je v dvorani OŠ Sava Kladnika pripravil medobčinski šolski turnir v karateju, v katah in kumite (športne borbe). Tekmovalci v športnih borbah so se pomerili v absolutni kategoriji. Nastopili so najmlajši karateisti, člani KK Sevnica iz Brestanice, Krškega, Radeč, Sevnice in Zidanega Mosta. Pri malčkih je bil V| katah najboljši Brestaničan Žiga Kump, pred Krčanoma Gregom Kerinom in Tomažem Gorencem; pri mlajših dečkih Krčan Miha Oštir, pred Sevničanom Gašpeijem Povod-nikom in Radečanom Denisom Špi-larjem; pri starejših dečkih pa je zmagal Ševničan Denis Orač, pred Danilom Liscem in Rokom Črepin-škom. In še rezultati kumite, mlajši dečki: L Iztok Keše, 2. Miha Oštir-(oba Krško), 3. Mario Samirič (Brestanica); starejši dečki: 1. Danile Lisec, 2. Denis Orač, 3. Darijan Tabak (vsi Sevnica).
Novomeščanke so si izbrale tekmice Na dp v krosu
tri zmage
V končnici prvenstva ženske odbojkarske lige so Novomeščanke igrale s Koperčankami - atletOV SeVIliCC Ker so zmagale, bodo za tretje mesto igrale s koprskim Cimosom	______________________„
Šport iz Kočevja in Ribnice
NOVO MESTO - Novomeščanke so potrebovale kar poltretjo uro, da so ugnale razigrane in borbene odbojkarice Cimosa iz Kopra, ki so dolgo časa bile kandidatke za prvaka. S tem ko so izgubile v Novem mestu, seje na drugo mesto prebila ekipa Bank Austria Bled, ki bo tako v dvobojih z mariborsim Infondom Branikom odločala o letošnjem državnem prvaku.
porazu pa ni bojazni, da bi Lik Tilia izpadla iz prve lige, saj so v tem kolu izgubile tudi druge ekipe, ki so na dnu prvenstvene razpredelnice.
KEMPOLAST-SNEŽNIK 96:71 -Na tekmi za uvrstitev od prvega do desetega mesta v prvi B-ligi so košarkarji Snežnika iz Kočevske Reke še četrtič izgubili. Tokrat so bili v povsem podrejeni vlogi, saj so košarkarji Kempolasta ves čas tekme narekovali tempo, kateremu Snežnik ni sledil.
REKORDEN OBISK ZANIMIVIH SKOKOV V SODRAŽICI - Po
15 letih prekinitve, so v nedeljo na 40-metrski Bloudkovi skakalnici na
Pesku v Sodražici člani domačega Smučarskega kluba pripravili odprto prvenstvo v smučarskih skokih. Nastopilo je 53 tekmovalcev, tekmo si je ogledalo več kot 1.500 gledalcev. Največ uspeha so imeli tekmovalci ljubljanske Ilirije, ki so blesteli v mladinski konkurenci. Komaj 14-letni Primož Gostič je zmagal v rednem delu tekmovanja in je z dvema skokoma izboljšal rekord skakalnice, ki ga je pred petnajstimi leti dosegel takratni reprezentant Bojan Velikonja. Po končanem uradnem delu so organizatorji zvišali zaletišče in začel se je lov na rekord. Vnovič se je izkazal Gostič, kije z skokom 50,5 m dosegel nov rekord skakalnice. Treba je pohvaliti organizatorje, ki so 14. dpi vneto pripravljali skakalnico, na kateri bo, če ne bo zelena zima, prihodnje leto kar nekaj tekem. Rezultati - mladinci z alpskimi smučmi: L Rok Putre (Sodražica) 17 m in 28 metrov; kategorizirani mladinci: L Blaž Križaj 38,5 m in 40,5 m; nekate-gorizirani člani: 1. Polde Lovšin (Sv. Frančišek) 33,5 m in 33,5 m; člani z alpskimi smučmi: 1. Tadej Levstik (Ribnica) 29 m in 30 m; kategorzira-ni člani: 1. Primož Gostič 47 m in 46
V	prvem nizu so Novomeščanke nadigrale gostje, vendar so se morale zelo potruditi za zaključno žogo. Da je bilo res tako, priča tudi sam rezultat (15:13). Namesto da bi nadaljevale v enakem ritmu, so v drugem nizu močno popustile, tako da so ga gostje gladko dobile. Podobna je bila slika v tretjem nizu: gostje so vodile že z 11:7, vendar so se gostiteljice končno zbrale in tretji niz spet odločile v svojo korist. V četrtem nizu so Novomeščanke zaigrale neodgovorno, tako da se je usoda odločala v peti, podaljšani igri, vendar so jo gostiteljice gladko dobile.
V	igri gostiteljic je bilo opaziti nihanje. T\tdi najboljša igralka Jana Vernig ni imela svojega dne, zato pa je v vrhunski formi zaigrala Rusinja Volkova, zelo pa sta ji pomagali še druga Rusinja Orešina in Tamara Podolski.
Domače odbojkarice je spodbujalo 700 gledalcev, od katerih niso vsi prišli ravno na-odbojkarsko tekmo, ampak tudi na košarkarsko, ta pa se je zavlekla, tako da so ljubitelji košarke imeli kar dvojni program.
S. D.
Robert Grojzdek ob 2 meseca priprav za EP v krosu
SAH NA MALEM SLATNIKU
MALI SLATNIK - Športno društvo Križe organizira tekmovanje v šahu, ki bo v nedeljo, 17. marca, ob 9. uri v gostilni Srebrnjak na Malem Slatniku. Tekmujejo posamezniki in ekipe (3 igralci). Prijavnina za ekipe je 2.000, za posameznike pa 1.000 tolarjev. Informacije lahko dobite na telefon (068) 26:206 (večerne ure) in 323-410 (int. 236) dopoldne - Milan Goršin.
ZASLUŽENO PREMA GALE CIMOS - Odbojkarice TPV Novo mesto so z dobro igro navdušile in zasluženo premagale koprski Cimos. (Foto: S. Dokl)
Končno zmaga odbojkarjev
Na domačem parketu porazili Kamnik s 3:0 - Močno se je poznala dobra igra ozdravljenega Mariča
M. GLAVONJIČ
NOVO MESTO - Odbojkarji Krke ne igrajo za prvaka, tam so ostale samo štiri najbolje uvrščene ekipe. Novomeščani so se iz prve lige preselili na tekmovanje, kjer se bodo ponovno dokazovali in potegovali za igranje med najboljšimi. V zadnjem času, od kar se je poškodoval Bruno Marič, so bile njihove igre blede, zato tudi ni bilo pričakovanih rezultatov. Porazi so se kar vrstili in izgubljali celo so z ekipami, ki sojih včasih brez težav premagovali.
Prelomnico so pričakovali v soboto, ko so se na domačem parketu srečali s tradicionalnim tekmecem Kamnikom. Že prvi takti tekme so pokazali, da imajo domači odbojkar-
ji, ki jim je zdaj veliko pomagal pozdravljeni Marič, vse niti igre v svojih rokah. Prvi niz so gladko dobili, ne da bi se preveč naprezali, enako velja za goste, ki so igrali pod pričakovanjem. V drugem nizu seje ustavilo in že je kazalo, da bodo gostje izenačili, vendar so se domači pravočasno zbrali in niz odločili v svojo korist. V tretjem, odločilnem nizu, so se gostje predali in niz so gostitelji lahko odločili v svojo korist.
Razveseljivo je, da smo tu in tam videli tudi kakšno domiselno akcijo, kije predramila gledalce iz otopelosti. Upajmo, da bodo Novomeščani s takšnim tempom tudi nadaljevali.
S. DOKL
USPESNI BREŽIŠKI AKROBATI
BREŽICE - Gimnastična zveza Slovenije je v Ljubljani pripravila državno prvenstvo v akrobatiki, na katerem so uspešno nastopili tudi telovadci TD Sokol iz Brežic. Sodelovalo je 143 tekmovalcev iz 11 slovenskih telovadnih društev. Rezultati - mlajši dečki: 3. Krstov, 7. Rancingher, 8. Cetin, 10. Strgar (vsi Sokol); ekipno: 2. TD Sokol; mlajše deklice: 8. Ljubič, 10. Poček, 17. Truden, 18. Lo-patič (vse Sokol); ekipno: 3. Sokol; starejši dečki: 3. M. Erbič, 5. Borošak, 6. L. Erbič, 8. Grubič (vsi Sokol); ekipno : 1. Sokol; starejše deklice: 7. Figar, 10. Kosi, 13. TVefalt (vse Sokol), ekipno: 3. Sokol; mladinke: 2. Brložnik, 4. Lesar, 6. Merslavič, 7. Cetin (vse Sokol); ekipno: 1. Sokol. Nastopili so tudi člani, kjer so se zlasti odlikovali Bogomira Brložnik, Mateja Kristav in Marko Erkič.
MARIBOR - Na državnem pr' venstvu v krosu so se mladi sevniškj atleti in atletinje odlično odrezali, saj so osvojili kar tri prva mesta. Pfl| pionirjih, letnik 1981, je na 2000 metrov dolgi progi zmagal Robef] Veber, njegovi klubski tovariši Papež z 2., Knez s 4. in Vodenik s 23v mestom pa so po svojih najboljši!1: močeh prispevali, da so Sevničaniv tej kategoriji osvojili prvo mesto tud1 ekipno. Pri pionirkah, letnik 1981, jej na tej progi zmagala Petra Radišek.l 16. mesto Pungerčarjeve, 17. Maf' tičeve in 18. Pinozatove pa je še zadoščalo za ekipno visoko 3. mest®' Pri mlajših mladinkah je bila na 300“ metrov Sevničanka Janja Zagrajšek 8., Klavdija Tomažin pa 11. Pfl mlajših članih je na 8.000 metrpv, sevniškemu atletu Robertu GrojZ' deku na cilju za pičla 2 metra ušla d rok zmaga, tako da bo moral zmag0 in s tem kvalifikacijo za evropsk0 prvenstvo poiskati na prihodnje*11 večjem tekmovanju.
Poudariti pa velja, da Grojzdek kot kategoriziran športnik v pef' spektivnem razredu, ki je ob nove*11 letu oblekel vojaško suknjo, navkljub zagotovilom in prizadevanjem vod' stva sevniškega kluba in Atletske, zveze Slovenije 2 meseca ni imel'; Cerkljah nobene možnosti za trcninš kot na primer nekateri rokometaš1' Do kratkega stika je prišlo pri (ne)' odgovornem uslužbencu slovenske-ga olimpijskega komiteja, kjer se)e po besedah tajnika AK Sevnik Sreča Vodenika pošta z vso dok“' mentacijo za Grojzdka, ki bi jo m0' ral komite nato verificirano posredi vati Ministrstvu za obrambo, ka< nekajkrat izgubila. Po najnovejšd1 informacijah naj bi sc ti neljubi t>‘ pleti s pošlo vendarle končali, saj je j po navedbah istega vira MO končn“ le dobilo Grojzdkove listine z oli,T*,'j pijskega komiteja in je pričakoval1: j da mu bodo vojaške oblasti posle) omogočile nemotene priprave ž" I nastop na evropskem prvenstvu. ^

Krčani zmagali v Ljubljani
Čeprav so naše rokometne ekipe gostile svoje tekmece, so potegnile krajši konec - Zmagali samo Krčani
KRŠKO - V 20. krogu slovenske moške rokometne lige so naše ekipe zabeležile dva poraza in eno zmago. Dobova je po pričakovanju izgubila doma s Pivovarno Laško, trebanjski Akripol nepričakovano s Preventom iz Slovenj Gradca, Krčani pa so na vročem terenu na Kodeljevem izbojevali lepo zmago.
Rokometaši Dobove so bili v prvem polčasu povsem enakovredni tekmeci proslavljenim Celjanom. Rezultat je bil 10:10, toda v nadaljevanju so naredili nekaj nepotrebnih napak, ki so jih izkušeni gostje kaznovali. Zmaga Celjanov z razliko Šestih golov je nekoliko previsoka, gostitelji so zaslužili boljši rezultat.
Trebanjci so doživeli nepričakova-
no hud poraz z ekipo, ki sodi v sredino prvenstvene razpredelnice. Gostitelji so dobro igrali samo v prvih minutah srečanja, potem pa so nepričakovano popustili, kot da bi se ustrašili gostujočega vratarja Rolanda Pušnika, kije res izvrstno branil. Ob rezultatu 32:17 za goste se bodo morali trebanjski rokometaši in vodstvo pogovoriti, kajti razlika na prvensteni razpredelnici je bila do tega srečanja le ena sama točka.
Krčani so proti Kodeljevemu lahko zmagali in so se tako utrdili na osmem mestu. Ker bodo imeli Krčani v soboto v gosteh zadnjeuvrščeni Inženiring Šarbek imajo lepo možnost za napredovanje.
S. D.
Zmotno prepričanje o šahu
V Črnomlju državno prvenstvo OŠ ■ Okrogla miza o šahu, o katerem vlada zmotno prepričanje, da je le šport
ČRNOMELJ - Minuli konec tedna je bilo v Črnomlju ekipno državno šahovsko prvenstvo deklet osnovnih šol, ki gaje organizirala osnovna šola Stari trg ob Kolpi. Udeležilo se ga je deset petčlanskih ekip, igrale pa so
•	RAZŠVETUAVNI STOLP - Novomeško kolesarsko dirkališče v Češči vasi bo poleg ljubljanskega Stadiona za Bežigradom in mariborskega Ljudskega vrta tretji slovenski odprti športni objekt z razsvetljavo. Dva trideset metrov visoka stolpa z razsvetljevalno močjo 500 luxov bosta omogočala aktraktivne prireditve in še marskikaj drugega.
•	PRIJAVE “EKSOTIČNIH” REPREZENTANC - Poleg kolesarskih reprezentanc evropske celine in Amerike so se na novomeško Svetovno prvenstvo prijavile tudi reprezentance t.i. eksotičnih držav, kot so Haiti, Uganda, Južna Afrika, Japonska, Madagaskar itd. Letošnjega avgusta bo torej v dolenjski metropoli res pisana kolesarska druščina.
GREMO NA POREZEN
devet kol po Bergerjevem sistemu. Tako ekipno kot posamično so bile najboljše Starotržanke. Mentorji osnovnošolskih šahistov iz vseh slovenskih regij so na okrogli mizi v pogovoru s predstavnikoma Šahovske zveze Slovenije in odbora za šolska športna tekmovanja pri ministrstvu za šolstvo in šport opozorili, da se morajo marsikdaj bolj kot s šahom ukvarjati s težavami zaradi pomanjkanja denarja. Mentorji niso zadovoljni, da so šahovska tekmovanja le tri mesece v letu, ves ostali čas pa se ne dogaja nič. Opozorili pa so, da po končani osnovni šoli najboljše šahiste navadno poberejo klubi, ostali pa se porazgubijo.
Mentorji iz šol na obrobju Slovenije so opozorili na skoraj popolno izolacijo od šahovskih dogajanj v večjih krajih. Zapostavljeni so tudi pri informiranju o šahovskih tekmovanjih, četudi imajo sicer uspešne šahiste, kot na primer v Starem trgu. Da ni prav nič bolje na Hrvaškem, je povedal predstavnik prve registrirane hrvaške šahovske šole “Goran-ka” iz Ravne Gore, ki deluje že 32 let in dobro sodeluje s Starotržani. Uidi iz Gorišnice so bili prepričani, da njihovi šahisti ne bi imeli takšnega zagona, če ne bi tako dobro sodelovali s Hrvati.
Predstavnik Šahovske zveze Slovenije je priznal, da vseh nastopov šahistov ne bodo mogli plačati ter da bodo morali tudi pri šahu iskati sponzorje. Predstavnik odbora za šolska športna tekmovanja je poudaril, da gre denar za šolski šah iz sredstev za šolske interesne dejavnosti, ki priteka z ministrstva za šolstvo in šport. Bistvena težava pri
NOVO MESTO - Planinska sekcija Intel servis organizira planinski izlet na Porezen (1.622 m), in sicer v nedeljo, 24. marca. Odhod bo s parkirišča nasproti avtobusne postaje v Kandiji ob 6. uri zjutraj. Vodja pohoda je Branko Dolinar. Prijavite se lahko: Marko Rems (323-724 v službi in 26-811 doma) ali Tone Progar (25-207 in 22-182)
VABLJENI LJUBITELJI PLESA
ČATEŠKE TOPLICE - Posavski plesni klub Lukec iz Krškega vabi ljubitelje plesa na ogled državnega kvalifikacijskega plesnega turnirja v standardnih in latinskoameriških plesih, ki bo v nedeljo, 17. marca, s pričetkom ob 10. uri v hotelu Terme v Čateških toplicah.
* Ekipno so se na državnem prvenstvu najbolje odrezale šahist-ke OŠ Stari trg ob Kolpi z 18 (33) točkami, sledili pa sta ekipi OŠ Gorišnica s 14 (26,5) t. in OŠ Ko-menda-Moste s 14 (26) t. Med posameznicami je bila na prvi šahovnici najboljša Darja Kapš (Stari trg), na drugi Sabina Zamuda (Gorišnica), na tretji Simona Mihelič (Stari trg) in na četrti Sabina Kapš (Stari trg).
šahu je po njegovem v šahovski organizaciji, ki pa bo, če bo pravilno stekla, dobila tudi podporo odbora.
Po mnenju Iva Staniča iz Kočevske Reke pa največji problem pri šahu ni v denarju, ampak v prepričanju, da je šah le šport, medtem ko pozabljajo, da je tudi znanost in umetnost, ter ga s tem podcenjuje-
i0 A	M. BEZEK-JAKŠE
BLESTELE ŠAHI STKE IZ STAREGA TRGA - Mlade starotrške šaltistke pod mentorstvom Vinka Kobeta Darja Kapš, Sonja Mttkavec, Simona Mihelič, Sabina Kapš in Irena Šterbencso na državnem prvenstvu c Črnomlju potrdile, da v svoji kategoriji v Sloveniji nimajo pravih tekmic. Sicer pa je bila organizacija prvenstva na visoki ravni, zanj pa je vladalo precejšnje zanimanje domačinov. Ta konec tedna se bo v črnomaljskem hotelu Lahinja pomerilo še 12 fantovskih ekip. (Foto: M. B.-J.)
SKUPINA 061 in 0601: Avtohiša Kaposi (061/52-275), Sen/is Trzin (061/721-720), JMK Avto (061/1312-028), Avto-Mobil (061/1681-434), Avtoprom (061/855-292), Servis Hribar (0601/64-033), Servis Bizilj (061/50-903): SKUPINA 062 in 0602: Avto Šerbinek (062/656-120), Avto Šport Shop (062/811 -394), Avto & Kajža (0602/43-805), Avtomarket Rebernik (0602/66-265), F-Avto Center (062/303-400); SKUPINA 063: Avto Celje (063/31 -919), Avto Celje - Žalec (063/712-116), Avto Celje - Šentjur (063/741 -292), Avto Celje - Velenje (063/851 -060), Avto Ahtik (063/461 -193), Avto EDO (063/824-298), Kavčič Andrej (063/754-091), Servis Krbavac (063/885-218); SKUPINA 064: Avtohiša Kaposi (064/241 -358), Mustang (064/718-566), Avto M (064/53-334), Servis Trilar (064/332-711); SKUPINA 065: CMM L Trade (065/21-185), Avtocenter Bajc (065/61-235), Avtodom GVS (065/73-135), Avtoservis Gorenšček (065/85-128); SKUPINA 066 in 067: Nova (066/392-345), Automobil Sežana (067/32-110); SKUPINA 068 in 0608: PSC Paič (0608/59-059), PSC Paič - Novo mesto (068/21-123), PSC Stepan (068/52-407), AT&R | (0608/41 -350), Servis Groznik (068/44-701); SKUPINA 069: S.O.S. Company (069/23-507), Avto Rajh (069/81 -560), Triotehna (069/75-074).	J
URADNI ZASTOPNIK PROGRAMA FORD ZA SLOVENIJO: Summit motors Ljubljana d.o.o.
KMEČKA ZADRUGA KRŠKO, z.o.o.
Cesta krških žrtev 52 8270 KRŠKO
(tel. 0608/21-424, 21-024)
objavlja
javni razpis za izbiro najboljšega najemnika
1.	Za poslovne prostore, trgovino in skladišča v objektu na Cesti krških žrtev 52 v Krškem.
2.	Ogled je možen vsak dan med 8.00 — 15.00 uro.
3.	Pisne ponudbe o vašem interesu pošljite na gornji naslov do 20. 3. 1996.
CAADniA
ADRIA - Tovarna prikolic Novo mesto, Skalickega 1
objavlja
AKCIJSKO PRODAJO
REZERVNIH DELOV za počitniške prikolice za vse modele od I. 1975 dalje po ugodnih cenah do razprodaje zalog Prodaja bo do konca marca 1996 vsak dan od 7. do 14. ure in v soboto od 8. do 12. ure v skladišču rezervnih delov ADRIE (vhod iz Belokranjske ulice).
Telefon: 323-202, int. 244; fax: 323-224 - g. Zvone Pavlin Izkoristite enkratno priložnost!
v v
I E* KRKKZDRAVILISCK
HOTELI OTOČEC
TENISKI CENTER OTOCEC
Nudimo tečaje tenisa za odrasle: začetni tečaj, nadaljevalni in izpopolnjevalni tečaji in teniške klinike — individualni program.
Tečaj za žene in dekleta Tečaji za otroke Nudimo savne, fitnes, aerobiko
24. marca organiziramo tretje srečanje žena in deklet
ob 13. uri, prijave do petka, 22. marca.
V uvodnem delu bo ogrevanje — aerobika na tenis igrišču, glavni del — tenis tečaj (2 uri), zaključek — teniški turnir, možnost koriščenja savne, masažnega bazena, prehrana hladni bife.
Dekleta vabljena!
KMEČKA ZADRUGA KOSTANJEVICA, z.o.o.
Kambičev trg 1
8311 KOSTANJEVICA
Razpis prosftih del in nalog prodajalca
fitofarmacevtskih sredstev
Objavljamo delovno mesto prodajalca fitofarmacevtskih sredstev za določen čas — 6 mesecev.
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
—	V stopnja šolske izobrazbe — kmetijski tehnik
—	dodatna znanja: izpit iz fitomedicine in znanje o varstvu pred nevarnimi snovmi in strupi
—	1 leto delovnih izkušenj na podobnih delih
Odgovori jn popravki po § 9...
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
Zakaj sem članica ZLSD
Dol. list št. 9, 29. februarja
Politična opredelitev človeka je njegova osebna stvar in prav tako njegova opredelitev za določeno stranko. Zato spoštujem tudi odločitev ge. Tince Kuhelj, ki v Dolenjskem listu utemeljuje, zakaj se je odločila postati članica ZLSD. Motijo me pa floskule in nekateri njeni očitki Cerkvi.
Med floskule bi preštet tisto, da bodo v parlamentu glasovali proti nabavi orožja. Čeprav sem med tistimi, ki sovražim orožje in sem občudovalec tistega, ki je rekel svojemu učencu Petru, naj spravi meč na svoje mesto; ne vem, kako bi se lahko ubranil nekoga, ki bi mi hotel vzeti domovino, kot z orožjem. Glede vstopa v evropsko skupnost: Evropa nas nič ne vabi, naj postanemo njena članica. Toda če hočemo gospodarsko preživeti, bomo morali to narediti, čeprav bodo nekatere odločitve zelo boleče. Za srečno otroštvo se bomo borili lahko le takrat, če bodo ljudje imeli otroke; to pa je povezano s svetostjo in odprtostjo za kulturo življenja. Stranke, ki so se borile za prekinitev življenj še nerojenih otrok, bile proti podaljšanju porodniškega dopusta in bonitetam družinam z več otroki, niso na strani življenja.
Najbolj pa me moti njeno opravičevanje revolucije. Danes se najdejo zelo redki ljudje, ki opravičujejo revolucijo. Revolucija rešuje stvari vedno s krvjo in nasiljem. Kaj vse se je dogajalo v imenu revolucije pri nas med vojno in po njej, ve zgodovina in priče. Tisočim je prinesla smrt, kulturi in kulturnikom nasilje brez primere, kmetom sovraštvo do zemlje, trganje korenin, uničenje prelepih običajev, beg v emigracijo, verujočim drugorazrednost, zaostalost pred ostalim svetom in moralno uničenje človeka. Namesto nekdanjih veleposestnikov in kapitalistov je nastal nov sloj ljudi, ki se je obogatil na račun drugih in imel prezirljiv odnos do revnejših. Kako bridko sem to sam večkrat občutil!
Glede verouka v šolah, proti kateremu se tako vehementno bori ZLSD, pa tole. Slovenija koreni v judovski - krščanski kulturi kot ostala Evropa, Amerika, Avstralija in del Azije. Če ne poznaš krščanstva, potem tudi ne moreš poznati slovenske zgodovine, literature, umetnosti, etnologije, glasbe... Zaradi pomanjkanja informacij v šolah so tako mnogi postali znanstveno in kulturno osiromašeni. Vse napredne evropske države imajo verouk v šoli. Sam poznam razmere v Nemčiji, kjer je verouk obvezen predmet. Daje to danes ekonomsko najbolj uspešna država, vsi vemo. Ob nekem obisku katehetov v Nemčiji ter našem vprašanju, zakaj država sama skrbi za verouk na osnovnih in srednjih šolah, so odgovorni kratko odgovorili: “Ker si želimo izobraženih, poštenih in odgovornih državljanov.” Drug zgled je Albanija, ki se je prva razglasila za ateistično državo. Njen gospodarski ne-napredek nam je prav tako poznan. Prepričan pa sem, da je naša domovina Slovenija prav zato “lepa in naša kultiHna dediščina tako bogata in imamo na našem podeželju tako pridne in nepokvarjene ljudi”, kot je le lepo zapisala ga. Kuhelj, ker se je oplemenitila s krščansko vero.
ZLSD se poleg Jelinčičeve stranke, najbolj bori proti temu, da bi se Čerkvi vrnila zemlja in stavbe, ki so ji bile po vojni nasilno odvzete. Tildi tukaj je prebrati v članku ge. Kuhelj veliko leporečja. Če hoče Cerkev danes polnokrvno
opravljati svoje poslanstvo, mora imeti tudi gmotno podlago. Dobro pa se zaveda, da z vrnitvijo nekaj izropanih gozdov, opustelih vinogradov, zaraščenih njiv in napol podrtih stavb ne bo zmogla veliko narediti. Če bi omenjena gospa imela na lastni grbi oskrbovanje več cerkva, skrbela za njihove obnove, plačevala račune mojstrom za razna višinska dela, ravnala desettolarske bankovce, potem bi s svojim “bogastvom duha, ljubečim in čutečim srcem” pri obrtnikih le malo opravila. Mirno in ponosno pa lahko vsak duhovnik reče, in to ljudje občutijo, daje na strani ljudi, tudi tistih, za katere se danes nihče ne zmeni. Tako je bilo tudi poprej in kolikokrat sem že slišal od mnogih, da je duhovnik njihovim revnim otrokom sam kupil čevlje ali obleko za birmo. Če pa koga moti razsvetljena cerkev, ga morajo istočasno motiti razsvetljave na mnogih krajih, reklame, šminkanje, friziranje, vsa kozmetika, lepotna tekmovanja, modne revije in še marsikaj poleg vsega naštetega.
Najbolj nespameten razlog za vstop v ZLSD, ki ga je navedla ga. Kuhljeva, je pa, da sta bila Jezus in njegova posadka na levi. Predhodnica te stranke ie dolga leta trdila, da Jezus sploh ni živel, da je vera opij za ljudstvo, zato mora izginiti, zato je pobijala in zapirala duhovnike, podirala cerkve (Kočevska) in si na tiho želela, da bi isto usodo doživele tudi ostale. Zato le pustite Jezusa na miru. Kateri sloj ljudi je pripadal nekdanji vaši stranki, ga. Kuhelj, je tudi znano. Celoten upravni aparat, direktorji, bančniki, oficirji ali, kot pravijo, ljudje pri koritih. Kako je danes? Kontinuiteta in še nekaj tistih, ki imajo visoke pokojnine. Zato sem kar vesel, da v naših cerkvah videvam predvsem tiste, ki niso bili nikoli pripravljeni prodati svoje časti za skledo leče. Med njimi ni veliko bogatih, so pa bogastvo Cerkve. Radi jo imajo, pa čeprav je zadnje čase spet toliko napadana in opljuvana, spoštujejo pa tudi svoje duhovnike, ki razen avtomobila, nekaj kosov pohištva in oblek ter denarja za pogreb nimajo ničesar drugega.
JOŽE-PACEK
Čatež ob Savi
Krščanski demokrati hočejo biti prvi
Dol, list št. 9, 29. februarja
S tem pismom se nekoliko pozno odzivam na zapis novinarja A. Bartlja o nedeljskem letnem zboru Občinskega odbora SKD Novo mesto, ki je potekal v proštijski dvorani novomeškega kapitlja.
Omenjeni zapis sem prebral večkrat, ker nisem mogel verjeti, spoštovani g. Lojze Peterle, da ste se spustili tako nizko, ko ste brez usmiljenja udrihali po upokojenski “raji”, kot da smo upokojenci največji sovražniki te naše mlade države Slovenije.
Upam, da se ne boste izgovorili, da je novinar po svoje prikrojil Vaša izvajanja. Zal se ne morem strinjati z Vami, da je “demonstracije upokojencev, pred parlamentom pripravila demagogija ZL. Sicer pa so bile te demonstracije največja razstava krzna.”
Prav to je izzvalo v meni šok, saj sem si bil o Vas ustvaril visoko mnenje. V mojih očeh ste bili pokončen in preudaren mož, ki so mu tuji “nizki” udarci, ki se jih tako radi poslužujejo naši novodobni politiki. Na primer: Vaš koalicijski partner g. Drnovšek jadikuje, ker se upokojenci niso najavili pri njemu za sprejem. Verjetno jih je bilo “strah , saj ko smo “defili-rali” mimo vladne palače, smo se na lastne oči lahko prepričali, kako se je obdal s kordonom policije. Verjetno smo bili tako “nevarni!” Po drugi strani pa g. Školč kot predsednik slovenskega parlamenta ni “utegnil” sprejeti delegacije upokojencev, da bi mu izročila svoj protest. Verjetno je bil “prezaposlen!”, in vendar je v predpustnem času lahko sprejel pred poslopjem parlamenta “delegacijo” ptujskih kurentov! Ali Vam morda to kaj pove ? Upokojenci smo verjetno za njegove pojme drugorazredni državljani.
Zato se sprašujem, g. Peterle, ali Vam je bila res potrebna tako mi-zerna floskula na račun upokojencev. Ali res v tem predvolilnem obdobju niste našli kaj bolj primernega, kot da ste se spotaknili ravno ob upokojence? Ali ste mor-
da pozabili, daje med temi upokojenci tudi vrsta članov Vaše stranke in volilcev? In končno, ali ne boste tudi Vi nekoč upokojenec?
Žal moram tudi odločno oporekati, da je bila ta demonstracija sad demagogije ZL in največja razstava krzna. Poleg mene je še veliko število upokojencev, ki niso pripadniki prav nobene stranke in tudi ne pod vplivom katere koli strankarske demagogije, tudi ZL ne! In še nekaj o “največji razstavi krzna”. Oprostite, g. Lojze, ali ste morda na lastne oči videli to “silno” razstavo? Bil sem pred slovensko skupščino neposredno ob policijski barikadi in sem na lastne oči videl, da se je “drznil” priti med upokojence le poslanec g. Zmago Jelinčič! Torej niste na lastne oči mogli videti “največje” razstave krzna! Ali pa ste gledali demonstrante z oken parlamenta? In če je že bilo toliko krzna na demonstraciji upokojencev, da Vas to tako moti, Vam moram žal reči, da si krzna upokojenke prav gotovo niso mogle kupiti od svoje zaslužene pokojnine, ampak so si ga lahko kupile v tolikokrat omenjenih “svinčenih” časih, ko delavcev še niso metali na cesto ali pa predčasno upokojevali, kot se je dogajalo v zadnjih nekaj letih svobodne države Slovenije!
Joj, kako so daleč tisti dnevi, ko so temu ljudstvu ob osamosvojitvi politiki strank “slovenske pomladi” obljubljali med in mleko, čisto vrhunsko demokracijo ter socialno in pravno državo! Res, daleč so tisti časi, ko smo državljani Slovenije nasedali takšnim obljubam! Žal revež vedno ostane revež.
To prav gotovo ni toliko željena pot v Evropo! To pa je že druga zgodba, ali ne, g. Lojze?
Upokojenec RUDOLF NANGER Novo mesto
Krški Romi spet burijo duhove
Dol, list št. 9, 29. februarja
Verjamem, da je prispevek pod gornjim naslovom razburil tudi občane, čudim pa se, da ni izjava svetnika Martina Lešnjaka na seji sveta razburila tam prisotnih pristojnih, ki se ukvarjajo z Romi v občini. V članku sem namreč le povzela izjavo omenjenega svetnika, ki je ni na seji nihče zanikal, čeprav je to običaj, kadar se kdo s čim izrečenim ne strinja.
BRANKA BJEGOVIČ
Novomeška
kronika
Dol. list št. 10, 7. marca
V zadnji in tudi že v eni od prejšnjih številk Dolenjskega lista smo v rubriki “Novomeška kronika” in “Halo, tukaj je bralec Dolenjca!” opazili kritične pripombe na račun izbora lokacije in predvsem barve glušnika telefonske govorilnice pred trgovino Novo-tehne na Glavnem trgu.
Za postavitev govorilnice na te-lekartice na tej lokaciji smo se odločili na podlagi pobude naših uporabnikov in strinjanje lastnika stavbe. Po našem mnenju bi bilo primernejše mesto pri zaključku enega od arkadnih hodnikov, žal pa za postavitev razen pri trgovini Tkanine v Rozmanovi ulici nismo dobili soglasja lastnikov objektov ali trgovin. Strinjamo se tudi z mnenji, da barva in oblika glušnika telefonske govorilnice nista primerni za okolje starega mestnega jedra, zato bomo moteči modri lušnik zamenjali s primernejšo arvo, ko bo dostopna na tržišču, s pomočjo Zavoda za spomeniško varstvo in pristojnih organov mesta pa bomo poiskali primerno nadomestno mesto za postavitev ene ali dveh prosto stoječih kabin za telefonsko govorilnico.
Odstranitev motečega modrega glušnika in govorilnice je možna kadarkoli, najbrž pa v tem trenutku to ni v interesu obiskovalcev mesta, ki so se na uporabo telekar-tic tudi že navadili, še manj pa je to v interesu Telekoma Slovenije. Naša želja je, da telefonske storitve tudi s pomočjo večjega števila javnih govorilnic približamo najširšemu krogu uporabnikov.
Telekom Slovenije pomočnik generalnega direktorja ANDREJ ZUPANC
• Zelo žalostno je, če je glavno geslo demokracije: Petdeset let so vladali oni, zdaj je prišel čas, da oblast prevzamemo mi. (Peršak)
Nehajmo požigati!
Požigalništvo je bilo v zgodovini človeka način pridobivanja obdelovalnih kmetijskih površin. Danes gozdove varujemo, ker so ogroženi. Kaže pa, da je pozigalska strast ostala v nas še danes globoko zakoreninjena. O tem pričajo vsako pomlad požgana pobočja Gorjancev in drugih za kmetijstvo manj primernih površin po Dolenjski in Beli krajini. V sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo, Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novem mestu ter v sodelovanju z zvezami lovskih družin Bele krajine in Novega mesta želimo zato opozoriti na škodljive ekološke posledice požiganja živih meja, grmovja in suhe trave v pomladanskem času.
Ogenj v prosti naravi pomeni splošno nevarnost. Zaradi človekove malomarnosti povzroči vsako leto ogromno gospodarsko škodo. Povzroča pa tudi veliko ekološko škodo, ki se je žal še vedno ne zavedamo dovolj. V ognju zgorijo ogromne količine organske snovi. Namesto da bi izboljšala rodovitnost zemlje, z ognjem dodatno in po nepotrebnem segrevamo ozračje.
Ogenj uniči mikroorganizme, ki so nepogrešljivi pri nastajanju humusa iz lanskoletnih odmrlih rastlin. Zato je prepričanje, da zemlja po požigu bolje rodi, zmotno. Ogenj tudi uniči življenjski prostor in gnezdišča številnih drobnih živali, ptic in divjega zajca. Še posebej so pomembna grmišča v bližini obsežnih njivskih površin.
Če ste morda še lani zakurili na vaših parcelah, ne storite tega letos! Raje raz- \ mislite, ali se ne bi morda dalo preprečiti zaraščanje kako drugače, naravi manj škodljivo!
NIKO ŠUŠTARIČ Novo mesto
DOLENJSKI LIST
'APLAVZ NI OBVEZEN
Rumcola the best
Če se ne motim, je pri nas prepovedano reklamirati cigarete in alkoholne pijače po časopisih, radiu in televiziji. Pa si oglejte stadione in športne prireditve! Kot sponzorji se največkrat pojavljajo prav izdelovalci cigaret in alkoholnih pijač. Njihova zveneča imena je najti na reklamnih panojih, na majicah igralcev, na vratih drvečih avtomobilov, na kapah, rokavicah itd. Znajti se je treba, si mislijo, in pošljejo na trg žvečilne gumije, ki nosijo isto ime kot cigareti, ali pa vžigalnike z imeni starih škotskih viskijev. Zakonu je zadoščeno, njihovi povečani prodaji pa tudi. Toda zvitost je kot vesolje: ne pozna namreč meja.
Že kar lep čas vabijo diskoteke mladež ob koncu tedna na rumcola, viskicola ali gincola party. Zraven v radijskih reklamah dodajo še, da bo noč the best in da bo vsakdo lahko popil dva, plačal pa bo le enega. Viski namreč, da ne bi kdo slučajno pomislil na čaj!
Pa se nihče ne spotakne ob to, namreč ob radijsko reklamiranje alkoholnih pijač. Morda tudi zato ne, ker mladi menda sploh ne vedo, da se nalivajo z alkoholom, če je ta pomešan s cocacolo. Tako vsaj sem prebral v osrednjem slovenskem dnevniku, ki je pred dnevi objavil raziskavo o alko-holiziranju slovenske mladine. Pa je morda kljub temu le kje kakšen inšpektor, ki posluša radijske programe, če že ne zahaja v diskoteke?
Mogoče pa stvar le ni tako enostavna, kot si mislim. Koso se pred leti pritoževali meščani, da jih moti trušč, prihajajoč iz gostinskega lokala sredi mesta, jim je inšpektor odgovoril, da čaka na prijavo. Lastnika lokala ni nihče prijavil, ker smo ljudje pač ljudje in se bojimo zamere. Ostala je jeza tistih, ki bi radi spali, pa ne morejo, inšpektor pa si je umil roke.
TONI GAŠPERIČ
DOGODKI V SLIKI IN BESEDI
/KONFERENCA UPOKOJENCEV ŠKOCJAN - Društvo upokojencev i Škocjana, ki ima 410 članov od 550 upokojencev v škocjanski občini je\ nedeljo, 10. marca, popoldan v osnovni šoli imelo svojo redno letno kom ferenco. Konference se je udeležilo preko sto članov. Najprej je prisotni pozdravila predsednica društva Jožica Čelesnik, ki je obenem podala let no poročilo o delu društva v preteklem letu. Posebno je pohvalila člane zl prizadevno delo v društvu, ki so bili aktivni, saj so pomagali upravnemI odboru uresničiti zastavljen načrt. V preteklem letu je društvo nabavilo tub nekaj knjig, v katerih so objavljena dela piscev Društva upokojencev Slo\ venije, čigar podporni član so. Udeležence zbora sta pozdravila tudi pred\ sednik občinske zveze društev upokojencev Novo mesto Mio Kurpes it ravnatelj škocjanske osnovne šole Toni Zupet. Devetim najbolj zaslužnitt članom so podelili priznanje za nesebično in požrtvovalno delo. Društvi ima svoj mešani pevski zbor, ki je za svoje člane priredil majhen koncert (Foto: Jože Hartman)
ŠENTJERNEJSK1 UPOKOJENCI O SVOJEM DELU - V nedeljo, li marca, je bil v osnovni šoli Šentjernej občni zbor društva upokojenca Šentjernej, ki se ga je udeležilo preko 132 članov, pregledali pa so delo preteklem letu in si zadali nove naloge. Društvo obstaja že 41 let, svoj prostore pa ima v lastnem domu, kjer so tudi gostinski lokal in pet stant vanj. Občni zbor so z izvirnimi pesmimi popestrili Gustelj Cvelbar, Tine Kuhelj, Rezka Jakše in Slavka Janežič, poučno predavanje o boleznih it težavah v starosti pa je ob prikazu diapozitivov imela dr. Berta Jereb (j Ljubljane. Zbora so se udeležili tudi šentjemejski župan Franc Hudoklii predsednik zveze društev upokojencev Novo mesto Mijo Kurpes, predset niča DU Škocjan Jožica Čelesnik in drugi. (Tekst: Silvester Golob, foti FVS Marijan Hočevar)
'NA OTVORITVI TUDI KOŠARKARJI INTERIERJA - 8. marca so
Krškem na CKŽ 35 odprli novo športno trgovino, katere lastniki so košarki prvoligaškega Interierja iz Krškega Stanko Lučev, nekdanji nogometni Aj prezentant Dragan Milanovič, Barbara Maruša in nogometaš Elana Stt* di Bracovič. Shark spori shop nudi športno opremo za vse generacije & ima veliko izbiro športnih copatov ter konfekcije. Njihova posebna ponudb so najnovejši modeli Nike in Converse, oblačila za fttness in kataloška pdr daja. Založeni so tudi z artikli znamk Champion, Lotto in Puma. Po be)c dah igralca Interiera Iva Nakiča, ki se je tudi udeležil otvoritve, je trgovin1 najbolj urejena v Sloveniji, kar so potrdili tudi prvi kupci. (Foto: Jem Legan)
MARIJIN 90. ROJSTNI DAN - Marija Zupančič je 9. februarja prazni vala svoj 90. rojstni dan. Otroška leta je preživela na Ptuju, z družino pOr kasneje živela v Zagorju ob Savi. Z možem sta pogosto prihajala v mesto k hčerki Vilmi, poročeni z dr. Bohom, ko sta bila njuna vnuka l'A in Marko še majhna. Sedaj imata že oba svoji družini. Marija še vedi1 gospodinji pri družini vnukinje Eve Boh Jožef v veliko veselje njenih pravm. kov Maje in Žige. Prijetno smo kramljali z njo in njenim zetom printOF jem dr. Alojzom Bohom. Člani KORK in sekretarka OORK Novo mestot želimo še veliko zdravja in veselja med svojimi domačimi. (Avguština - KORK Majde Šilc)
95 let Viktorije
MEDVEDJE SELO PRI TREBNJEM - “Oh, nikoli mi ni bilo dobro, vedno sem morala težko delati, a danes mi je najlepše, nič mi ne manjka - le delati ne morem,” pravi Viktorija Kralj iz Dolenjega Medvedjega sela pri Trebnjem, ki je 22. decembra dopolnila 95 let. Rojena je bila na veliki kmetiji med sedmimi otroki, danes živita le ona in sestra. Spominja se, da je morala opravljati vsa težka kmečka dela, od košnje in kopanja v vinogradih do pranja perila v potoku.
Ob nedeljah je hodila v sosednjo vas k prijateljicam na klepet in vasovanje je naneslo, da je spoznala vdovca s petimi majhnimi otroki. Poročila se je leta 1943. Kljub obilici dela in skrbi je bila srečna, saj so jo imeli otroci radi, skupaj so tudi delali po njivah in vinogradih. Ko seje poročil sin, je pazila še vnučke. Napredek je prinesel tudi modernizacijo, ki je prihranila veliko dela. “Centralna kurjava je še največ vredna, ker je človek na stara leta lahko na toplem,” pravi. Srečna je, ker jo imajo otroci in vnuki zelo radi. Žal soji otroci umrli zelo zgodaj; danes živi le še hči Malči, ki živi z družino v Stični. Prav hči z družino ji je ob visokem jubileju pripravila praznovanje. Domači ji vračajo tisto ljubezen in skrb, ki jo je nekdaj delila njim.
R. MAJER
Presenečeni, vznemirjeni, ogorčeni
Prebrano na zboru ZB in udeležencev NOB v Dolenjskih Toplicah 10. marca
ETUSKI GASILCI SE RIPRAVUAJO NA 30-LETNICO
-OŠKI POTOK - PGD Retje je i izmed šestih, ki jih združuje anja Gasilska zveza Loški Po-
1UUUI1U CUUIU 111 scvcua
iuro ročno gasilno brizgalno, često ukrotila rdečega peteli-i je še vedno pripravljena, če orna tehnika odpove. V društ-a pravijo, da so v dokaj veliki nčni zadregi, kljub temu da
ivesnost, ki bo predvidoma sre-leta. Gasilci upajo na pomoč
čine in vaščanov.	. „
A. K.
Udi lani dejavni
^ Občni zbor topliških upokojencev * I
DOLENJSKE TOPLICE - V petek, 8. marca, so imeli upokojenci Topliške doline redni občni šbor. Tokrat so se zbrali v prodorih osnovne šole, kjer so jim °troci v počastitev dneva žena Pripravili prisrčno slovesnost. Društvo upokojencev Dolenjske Toplice šteje okoli 380 članov in •udi na zbor jih je prišlo veliko. Iz Poročila predsednika Jožeta Bučarja in drugih odbornikov je razvidno, da je društvo zelo delavno ha raznih področjih. Posebno skrb (Posvečajo rekreativnim dejavno-
I dim, kot so izleti in razna srečanja. INiso pa pozabili tudi na bolne in |°nemogle člane, ki jih občasno °biskuicjo. Nameravajo oživiti •udi kulturno dejavnost, za kar pa “i bili potrebni kulturni prostori. £elo pogrešajo kulturni dom.
Ves čas razprave je bilo čutiti Oskrbljenost, ker je vlada z zadnjimi ukrepi grobo posegla v r 'erialne pravice upokojene Upokojenci so zakrbljeni tudi za svoje vnuke, saj je brezposelnost Velika. Na srečanju so sprejeli nova pravila društva in tudi po-jjodbo o ustanovitvi Zveze DU Novo mesto. Enotnega mnenja so, da bodo na bližajočih volitvah dali svoje glasove strankam, ki upoštevajo, da so tudi upokojenci potrebni pomoči. Saj ne zahtevajo nič drugega kot svoj prispevek, ki so 8a vlagali.
T. VIRANT
Presenečeni smo bili ob objavi, ki jo je po televiziji podal generalni tožilec Slovenije g. Drobnič, da bo predlagal rehabilitacijo škofa Rožmana. Zato Vas sprašujemo: Kako je mogoče, da mesto glavnega državnega tožilca še vedno zastopa g. Drobnič? Kje so se izgubili podpisi, ki smo jih zbrali z zahtevo, da se ga zamenja? Mesto glavnega državnega tožilca bi vendar moral zasedati nestrankarski človek.
Alije g. Drobnič že kdaj vprašal svojo vest, koliko manj nedolžnih ljudi bi padlo na eni in drugi strani, če general Rupnik in škof Rožman ne bi organizirala domobrancev, jih vzgajala v mržnji proti lastnim bratom in jih pripravila do tega, da so prisegli zvestobo Hitlerju in s tem postali podaljšek “SS” enot? Prav onadva in njihovi somišljeniki so odgovorni, da toliko mladih slovenskih fantov počiva v Rogu. Sedaj pa se išče vse mogoče krivce.
Za svoja dejanja sta bila obsojena kot vojna zločinca, in če ju je obsodil ves svet, naj tako tudi ostane. Le kako bo na nas gledal ostali svet, saj smo edina država, ki zagovarja in rehabilitira vojne zločince.
Pa tudi, pustimo že enkrat mrtve v miru, prav nihče ne bo oživel, narod, ki pa je že popolnoma živel
v
Zupan zavlačuje
Javen poziv trebanjskemu županu Cirilu Pungartniku in poslancu Alojziju Metelku
1.	Slovenski krščanski demokrati občine Trebnje menimo, da g. župan Ciril Pungartnik brez pravega vzroka zavlačuje s pripravo osnutka proračuna občine Trebnje za leto 1996. Državni proračun in precej proračunov občin v naši državi je bilo že sprejetih oziroma jih še sprejmejo. Zaradi nesprejetja občinskega proračuna nastaja že škoda, ker občina ne more konkurirati za republiška sredstva. Začasni odlok o financiranju za leto 1996 pa omogoča županu in občinski upravi razpolaganje s sredstvi in usmerjanje le-teh za namene, ki so ali pa niso v skladu s politiko,' sprejeto na svetu občine. Zato pričakujemo, da bo g. župan v kratkem predstavil osnutek proračuna občine Trebnje za leto 1996.
2.	Javno pozivamo predsednika nadzornega odbora g. Alojzija Metelka, poslanca v DZ, da skliče sejo nadzornega odbora. Zadnjič mio se sestali v septembru 1995. Če pa meni, da nima na razpolago dovolj časa za to oziroma so še kakšni drugi zadržki, naj vodenje odbora prepusti drugemu.
3.	Slovenski krščanski demokrati smo na zadnji seji sveta občine Trebnje predlagali nadškofa in slovenskega metropolita g. dr.
iprejetn >fa in sli
v ma-ncev.
“NATAKAR, TAKSI PROSIM!”
Po akciji Stopimo iz teme bodo policisti v petek, 15. marca, začeli z akcijo “Natakar, taksi, prosim!", ki bo trajala do 10. aprila. V tem času bo poostrena kontorola vinjenih voznikov, vsem, ki jih bodo preizkusili z alkotestom, pa bodo policisti izročili zloženko, na katero bodo napisali ime in priimek voznika, registrsko številko vozila, datum in koncentracijo alkohola v izdihnjenem zraku. Na zloženki je kup informacij o vplivu alkohola na voznika in vožnjo, seveda pa bodo vsi, ki bodo prekoračili dovoljeno stopnjo alkohola, kaznovani!
v spravi, je ponovno sprt. Saj s “popravljanjem starih krivic” - če so to res bile - delamo nove krivice in zapravljamo denar davkoplačevalcev, našim zanamcem bomo pustili res osiromašeno in popolno-
nja verouka v šole. Čeprav ste to ovili v čisto drugo ime, to ostaja verouk. Če naj bi bila cerkev ločena od države, verouk ali kakor ste že imenovali ta predmet, ne spada v šole. Kdor pa želi biti po-
• V nedeljo, 10. marca, je v nabito polnem zgornjem salonu gostišča Rog odbor krajevnega združenja borcev in veteranov druge svetovne vojne iz Dolenjskih Toplic pripravil občni zbor, na katerem so ostro reagirali proti poizkusom razvrednotenja partizanskega boja proti okupatorju. So proti odstranjevanju partizanskih spomenikov in širjenju neresnice o boju proti komunizmu med drugo svetovno vojno. Nobena izmed držav protihitlerske, proti-nacifašistične koalicije se takrat ni bojevala proti komunizmu v Evropi, ampak je bil največji sovražnik nacifašizem. V partizane so tudi iz Topliške doline
odhajali pretežno verni ljudje, katoličani. Pa še to: partizani od okupatorja niso nikoli prejemali plačila, pa tudi prisegli mu niso. Vznemirjeni in ogorčeni nekdanji partizani se sprašujejo, zakaj v naši državi po toliko letih ponovno sejemo sovraštvo. Ali nam niso znani apetiti sosednje Italije, ki bi najrajši imela nazaj staro mejo, a ne le do Postojne, pač pa kar celo “Provincio di Lubiana”. Nekdanji veterani so razpravljali mirno, trezno, brez ideološkega sovraštva, rekoč: “Če ne bomo složni, bomo lahek plen tujcem.” To pa iz zgodovine že poznamo. (Tone Virant)
ma sprto Slovenijo, ki bo daleč od demokracije.
Nikakor se tudi ne strijamo z odstanjevanjem spominskih obeležij, saj so tudi ta del zgodovine, če bi naredili anketo in povedali, koliko bo stala odstranitev kakega spominskega obeležja, bi se vsi razumni ljudje strinjali, naj spomeniki ostanejo tam, kjer so.
Ne moremo tudi mimo uvaja-
drobneje poučen o veri, ima za to dovolj priložnosti v vsaki cerkvi, prav nihče ga ne bo zasramoval. Nasprotno pa bodo vsi tisti učenci, ki ne bodo želeli obiskovati tega novega predmeta v šoli, izločeni iz razredne skupnosti.
ZB in udeležencev NOB Krajevno združenje Dolenjske Toplice
ODKRITA NEMARŠČINA - Letošnja zima je bila dolga, hladna in snežena. Čeprav je letošnji sneg povzročil mnogo nevšečnosti, pa je bil za nekaj le dober - prekril je smeti okoli človeških bivališč. Zdaj, ko je odlezel, pa je vse prišlo na dan. Okoli polnih smetnjakov pred bloki na Ulici Slavka Gruma v novomeški četrti Drska je vse nasmeteno, pa tudi na zelenicah pred bloki, ki jih na sliki ni videti, veter raznaša smeti. Nihče jih ne pobira, kvečjemu še kaj doda. Smo na poti k družbi, ki je gazenje po smeteh nič ne moti? Prebivalci Grumove, zbudite se, pomlad je tu! (Foto: T. Jakše)
“Vsaj enega poslanca!”
Društva upokojencev Dolenjske in Bele krajine bodo podprla Demokratično stranko upokojencev Slovenije
VABI ŽE OMAMNI DUH - K jedi italijanskih jedi vabi že omamni duh, ki se širi iz kuhinje. Na sliki: šefinja kuhinje Berta Grmek in avtor raznih dnevov posebnih kuhinj v Krkinih Zdraviliščih - Peter Kotar. (Foto: A. B.)
Italijanska kuhinja v Rogu
Dnevi italijanske kuhinje v Dol. Toplicah - Od tortelinov do florentinskega zrezka in sladice zabaione
DOLENJSKE TOPLICE -Včeraj so se v gostilni Rog v Dolenjskih Toplicah začeli dnevi italijanske kuhinje. Slastne jedi iz te v svetu ene najbolj priljubljenih kuhinj bodo v Rogu pripravljali do nedelje. Specialitete naših sosedov pripravlja kuharska ekipa pod vodstvom šefinje kuhinje v gostilni Rog, Berte Grmek, ki je opravila tudi tečaj iz italijanske kuhinje.
“Pri pripravi italijanskih jedi so seveda nepogrešljivi olivno olje, česen, rožmarin, paradižnik, origano. Kjer pripravljajo to hrano, te že omamni duh vabi k jedi,” pravi Peter Kotar, vodja gostinstva v Zdravilišču Dolenjske Toplice. “K hrani iz italijanske kuhinje gre seveda vino, in to izključno suho. Tudi mi smo za to priložnost nabavili originalni italijanski chianti, poleg tega pa imamo tudi izvrstni sivi pinot in Sardone znane vinogradniške družine Peršolja iz Goriških brd.”
In kaj nudijo v Rogu? “Pripravili smo tudi hladne predjedi, kot je sir mozzarela z origa-
nom, mortadela z olivami in ajdovim kruhom, pršut z melono, Italijani pa bolj čislajo tisto, čemur rečejo pašta, to je vse, kar je iz testenin, prelito s šugom, posebno omako,” našteva Kotar. Ponudba testeninskih jedi je nasploh največja, od tortelinov, njokov z gorgonzolo, oglarskih špagetov do širokih rezancev po kmečko, kanelonov in pečenih lazanj.
“Za sladokusce pa so italijanske mesne jedi, na primer nabodalo po kalabrijsko, telečja zarebrnica z gorgonzolo, govedina z rdečim vinom in koruzno polento, posebne specialitete pa so goveji rep po rimsko, telečji osso bucco s šampinjoni in zajetni florentinski zrezek, obložen z zelenjavo z maslom v pikantni omaki. Seveda sodijo k tem jedem posebne priloge.” Za sladico pa ponujajo tiramisu, čokoladne žličnike z vanilijevo kremo, jagodni parfait, hladen zabaione, to je krema iz rumenjakov, likerja maršalo in smetane, pa še kaj.	. _
A. B.
lepom potrdil nadškofa in sloven-
skega metropolita g. Alojzija Šuštarja za častnega občana občine Trebnje na naslednji seji.
OO SKD Trebnje MARJAN ZUPANČIČ,
OO SKD Trebnie
predsednik
ZAHVALA DAROVALCU
NOVO MESTO - Medobčinska organizacija slepih in slabovidnih Novo mesto se iskreno zahvaljuje darovalcu za 5 tisoč tolarjev, namenjenih socialno ogroženim slabovid-
mm'	JOŽE ZUPANC
predsednik organizacije
NOVO MESTO - Potem ko je bil ustanovljen Pokrajinski odbor DeSUS so se tudi društva upokojencev iz Dolenjske in Bele krajine začela povezovati in usklajevati
• Gospodje v vladi in parlamentu! Poglejte, kakšen je resnični položaj širšega kroga državljanov in storite kaj za izboljšanje, sicer pa se ne hvalite z uspešnostjo! Spomnite se, da ste vzeli tretjino mesečne pokojnine tudi tistim, ki se komaj prebijajo iz meseca v mesec. Kaj, če bi se tudi vi odrekli tretjini svoje plače in jo dali državi? Težko verjamem, da bi. Lahko vasje sram, da ste najprej začeli jemati upokojencem! Ali ste že kdaj slišali za pregovor “Ti očeta do praga, sin tebe čez prag.”? Ali res to hočete?
svoje programe. Za sodelovanje so se dogovorili 6. marca na sestanku predstavnikov društev upokojencev na Jugorju. Že tradicionalno srečanje upokojencev v Dolenjskih Toplicah, ki je vedno prvo avgustovsko soboto, bo letos regijskega značaja. Če smo prejšnja leta poslušali na teh srečanjih veljake drugih strank in njihove obljube, smo se letos odločili, da bomo povabili predsednika naše stranke, kolego Jožeta Giobačni-ka, ki nam bo povedal, kako združiti sile za dosego naših ciljev.
Sicer pa so priprave na volitve že stekle. Uskladili bomo kandidatne liste in se zavzeli za to, da bomo iz našega območja dobili vsaj enega poslanca v državni zbor. Zaceli smo intenzivno akcijo pridobivanja upokojencev za skupni nastop na volitvah. Predstavniki DeSUS se marca udeležujejo letnih konferenc društev upokojencev in tu pojasnjujejo program naše stranke. Verjamemo, da bodo upokojenci nastopili enotno, dobro pa se tudi zavedamo, da bodo vse politične stranke iskale volilce med upokojenci in da obljub ne bo
manjkalo. Upokojenci nasprotujemo vse večjim socialnim razlikam v naši družbi in še nadal-njemu zniževanju standarda delavcev in upokojencev.
MIROSLAV VUTE
GRADIVA ZA GRABLJE ZMANJKUJE - V Ribniški občini je med izdelovalci suhe robe tudi nekaj ljudi, ki so desetleteja zvesti izročilu svojih prednikov. Med njimi je tudi France Lovšin, po domače pri Petkovih iz Hrovače, ki več kot 40 let izdeluje vse vrste grabelj, katere na domu prodaja strankam po vsej državi. Za razliko od drugih izdelovalcev so grablje pri njem nekoliko dražje in seveda boljše. Težave mu delata leska, od katere izdeluje palico, saj tega materiala močno zmanjkuje, kakor tudi črni gaber za kline. Grablje dela ročno, ker so najboljše, veliko mu pomaga soproga, upa pa, da bo z izročilom nadaljeval tudi sin. (Foto: M. Glavonjič)
Med bolniki je bilo največ kmetov
Pred sto leti v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji
Listanje po orumenelih številkah Dolenjskih novic nam obudi spomine na številne dogodke, s katerimi so se srečevali naši predniki. Dokaj pogosto je pokrajinski časnik Dolenjske poročal tudi o življenju in delu bolnišnice usmiljenih bratov v Kandiji, ki je L januarja 1894 prvič odprla vrata pomoči potrebnim.
Tole lahko preberemo v Novicah 15. januarja 1896, potem ko je bolnišnica že drugo leto sprejemala bolnike in ponesrečence iz bližnjih in daljnih krajev.
“V rokah imamo drugo poročilo iz bolnišnice usmiljenih naših bratov. Mlad zavod je, ali koliko je vže storil v olajšavo trpečim bolnikom? Omenjeno poročilo nam to jasneje priča, nego bi mogel še tako izgovoren jezik.
Oskrbovali so v preteklem letu 653 bolnikov. Izmed teh jih je 480 zapustilo bolnišnico ozdravljenih, 112 zboljšanih, 9 neozdravljenih, umrlo jih je 20 in 32 jih je ostalo ob novem letu še v bolnišnici. Preskrbovalnih dni je bilo 10.354.
-	Bilo je oskrbovanih med njimi 535 Kranjcev, ki so bili gotovo večinoma Dolenjci. Hrvatov je bilo 26, Štajercev 17, Primorcev 10. Drugi so bili iz bližnjih in daljnih dežel. Med bolniki nahajaš vse stanove, vendar je bilo med njimi največ kmetov, namreč 249, za njimi delavcev 145 itd.
-	Vsakdo lahko razvidi, kolika dobrota je ta zavod za Dolenjsko
in sploh Kranjsko. 10.354 ljudi preskrbeti en dan - koliko je to stroškov. Vsaki bolnišnici bi morali plačati najmanj 70 krajcarjev. To bi zneslo nad 7.267 goldinarjev, lahko rečem 8.000 gld.
-	Pa kje so dobili ta denar naši usmiljeni Samaritani? Sami ga nimajo. Ubog menih nima nič. Vse so izprosili od usmiljenih src, ker bolniki so bili če ne vsi, vsaj po veliki večini oskrbovani zastonj. Iz tega, ljubi bralci, pač lahko vidite, koliki dobrotniki so nam usmiljeni bratje; vidite pa tudi, da nam je dolžnost pomagati jim, kolikor je le mogoče. Iz nič ni nič. Dajmo in dalo se bode revnim bolnikom. Posebno pa bi vnovič spomnil bližne in daljne občine - ne pozabite pri svojih letnih računih usmiljenih bratov: 10, 20 gld. na leto je za občino malo, ali ko bi dale toliko vse občine, koliko bi se bratom poznalo.
-	Nekatere občine so to vže sprevidele ter dale lepe svote. Na čelu jim je pač občina Šmihei-Stopiška, ki je dala za leto 1896 celin 200 gld., za njo Novo mesto 100 gld. Naj bi vendar tema in drugim občinam, ki dajo po 10, 20 gld., pristopile še druge! Z veseljem sem čul, da misli neka občina celo z Gorenjskega blizo Ljubljane v kratkem poslati bratom letni dar. Bog daj! Storite isto vsaj v“ občine bliže mesta, ki imate tudi več koristi od bolnišnice. Zlasti pa sprejmite veselo in obdarujte brata, ko
pride k Vam prositi za trpeče bolnike!”
TONE GOŠNiK
PRVIH STO LET
NOVOMEŠKE
BOLNIŠNICE
3
MODNI KOTIČEK
Modna revija ob 250-letnici gimnazije
Modna revija elegantnih, večernih oblek, ki smo jo pripravili v sodelovanju z novomeško agencijo Helena mo-dels, ki jo vodi Slavko Malnar, je ponoven dokaz postopnega doseganja periferne neobremenjenosti. Ves čas namreč vsi največji dogodki gravitirajo k slovenski metropoli Ljubljani, kar pa je na tako majhnem prostoru, kot je Slovenija, razumljivo. Vendar to še ni vzrok za pasivno predanost realnemu stanju. To smo upoštevali in ob 250-letnici Gimnazije Novo mesto v atriju Gimnazije predstavili kolekcijo oblačil, primernih za vse vrste svečanih priložnosti, kot so bližajoči se maturantski ples, poroke, kulturne proslave... Manekeni so maturantom in njihovim staršem predstavili oblačila novomeških prodajaln ženske in moške konfekcije Julija in Labod ter butikov New Plače, Buttler, Sabina in M club. Pri svečani opravi pa je zelo pomembna tudi lepa in udobna obutev, ki jo je prispevala trgovina Rossini. Za pričeske in naličja je poskrbela Barbara Pavlin v svojem lepotnem ateljeju.
Letošnja modna poudarka sta obleka in kostim. Slednje bi lahko napisali v pomanjševal-nici, saj se linija oža, vse je majhno, oprijeto in hkrati zelo ženstveno. Med oblekami pa je tista, ki jo je “izumila ” Coco Chanel, majhna, krojena ob telesu in sega do kolen.
JERCA LEGAN
Kliniko so posneli brez denarja
Nadaljevanka iz Male klinike cinizma je dobila tudi svojo filmsko verzijo - Posneto brez denarja - Obešenjaški humor za dobro uro smeha - Tildi nekaj nerodnosti
KAMERA ODKRIVA -Dan včasih pasti na kolena celo sekreti ji, smo lahko opazili nedavno1 Škocjanu, hkrati pa je plesalk0.5; plesne skupine Kres dokazali kolikšno moč imajo ženske. Svoja izbranca državnega sekretarja 13.01 ceste Marjana Dvornika ni sprav’»3.0: le na svojo blazinico, od njega ji. iztržila celo poljub, potem pa Ji zaplesala in sploh ni bilo opaziti, 1 sekretar za ceste ni plesal že od p, roke. Očitno je ples po cestah dovt J ® učinkovita vaja. (Foto: T. G.)	*'•’
ŽALOSTEN KONEC SOVE - M'0)'
električni žici pri Dragoših v Bt krajini že vsaj en mesec visi poginu sova mala uharica, sicer zaščiten ptica, kije po mnenju lovcev doti
kala tako klavrn konec zaradi doi
%
zime s snegom. Njena navada ni, 4 l bi sedala na električne žice, tam si je po vsej verjetnosti poiskali^ počivališče zaradi utrujenosti in M loj kote, ker zaradi snežne odeje ij(po našla miši. Krč, ki jo je zagrabil, p lc| nr popustil, in tako čaka, če se fl(po morda našel kdo, ki bo njene ol liz. tanke staknil s precej visoke Žid Vr (Foto: M. B.-J.)	Ms
Go
KAMERA ODKRIVA - Prebran 1 sopis pritfe prav za marsikaj, ne' li za zavijanje klobas. Po besedah gn t pe pod njim je Naš glas dober td (j namesto dežnika, koliko presnel * pa poskusite sami! (Foto: T. G.) \ J
tev ter morija slovenske krajine in težko prebavljiv denarni dolg tujini. V dejavnostih, v oviru
katerih za nacionalni projekt jbujanja
onesnaževanja in spodbujanja avtomobilistične razsipnosti kopnita dobri 2 milijardi dolarjev, ni ne duha ne sluha o urejanju pešpoti in kolesarskih steza. Ker je politično oblastniški valjar tako dinozavrsko negiben, nam ne preostane drugega, kot da vprašanje najbolj trajnostnega transporta v mestu, pešačenja, rešujemo na osebni ravni. Na srečo to ni težka naloga, ker za odločitev za hojo ni treba vprašati niti državnega sekretarja za promet niti občinskih oblasti. Preprosto si nekega večera budilko naravnamo na 10 do 30 minut zgodnejšo uro in se zjutraj na delo, v vrtec in v šolo odpravimo peš. Da pa vendar ne bi delali krivice oblasti, ji recimo hic Rhodus, hic salta, tu pokažite, kaj znate in koliko volje ter smisla za živo snov tega mesta premorete, če bi premogli prava merila, bi morali osebni avto že davno pregnati iz mestnega jedra, drugod v mestu in v obmestnih naseljih pa poskrbeti za pešpoti (ne zgolj za pločnike!) in kolesarske steze. Tako bi Novo mesto, to nesrečno središče francoske avtomobilske industrije, perverznemu kultu osebnega avta pokazalo zdravo mero prezira. Brez mednarodnih projektov in nezdravih gala kosil ob njihovih predstavitvah bi lahko celo postalo malo bolj ZDRAVO MESTO.
JANEZ PENCA
1
NOVO MESTO - Ne zgodi se ravno pogosto, da Slovenci posnamemo nov film, najbrž pa se do pred kratkim sploh še ni zgodilo, da bi pri nas posneli celovečerni film ljudje, ki jim tega ni nihče plačal niti nič obljubil. Pa so se le našli ljudje, ki so imeli za kaj takega več kot dovolj volje, idej in znanja in so bili ob tem tudi ravno prav nori, saj dandanes vendar nihče več ne dela česa zastonj.
Odlomke filma režiserja Saše Dukiča Klinika so si gledalci novomeške televizije že lahko ogledali v sklopu oddaje Mala klinika cinizma, sam film pa so si videli tisti, ki so kupili vido kaseto, ki je nastala v produkciji Televizije Novo mesto. Namen je bil dober, so nad naslov zapisali ustvarjalci filma, s čimer so se hoteli gledalcem vnaprej opravičiti, če je kakšen prizor malo ponesrečen oziroma šala ni uspela tako, kot si jo je zamislil avtor; podnaslov “Ko se je treba bolj bati zdravnika kot bolezni” pa že veliko pove o zgodbi sami, ki je včasih zelo izvirno duhovita. Govori namreč o zdravnikih, ki uporabljajo precej nenavadne metode zdravljenja, ki si organe izposojajo od pacientov ali jih kar z rokami jemljejo iz svojega telesa. Obešenjaški humor je
• Vrline pripadajo ženam, lepota ljubicam. (Kitajski pregovor)
večkrat tudi plod trenutnega navdiha igralcev samih in ni bil zapisan v nobenem scenariju.
Marsikatero nerodnost igralcev so s svojo kamero zakrili, popravili in rešili snamalci Sebastijan Ajdi-šek, Dušan Pezelj, Milan Djaip, Jure Moškon in Mitja Krumar, ki je film tudi zmontiral. Žal se vi-
deo kasete Klinika ne da kupiti v knjigarnah in trgovinah, kjer običajno prodajajo take stvari, če pa si res želite videti štorije dr. Kinka in njegovih pacientov, hišnika, medicinskih sester in direktorice, vam bodo morda lahko pomagali na novomeški televiziji.
I. VIDMAR
KLINIKA - Filma Klinika res niso posneli poklicni in šolani igralci, ampak mladi, ki so imeli na začetku predvsem voljo, a se jim 68 minut dolge duhovite zgodbe o dogodkih v bolnici in ob njej ni treba sramovati. Igra Saša Dukiča, Francija Keka, Petre Škerlj, Nataše Bambič, Janija Muhiča, Roka Jožefa in Jerice Pezdič je predvsem improvizacija, in kdor ne bo iskal dlake v jajcu, se bo lahko v dobri uri kljub temu do solz nasmejal, včasih tudi nad nerodnostjo protagonistov, ki pa so včasih v želji biti čim bolj smešen le preveč pretiravali.
' TABORNIKI NA ROGU - V domu Gozdnega gospodarstva na Resi v Kočevskem Rogu je od 24. februarja do 2. marca v dveh izmenah preživelo nepozabno lepe dni 82 članov Rodu gorjanskih tabornikov. Prva skupina mlajših članov je imela pester program z lovom na lisico, z nočnim pohodom, modelirali so z glino, priredili maškarado, obiskali smučišče na Gačah in šli na celodnevni izlet do žage Rog. Sem so na 20 km dolgi pohod šli tudi starejši taborniki, oboji pa so v snegu videli sveže stopinje medvedovih šap. Skupini so vodili Rudi Omahen, Bojan Bobnar, Primož Badovinac, Jure Kocuvan, Ivanka Grabič in Aleš Strasberger. - Taborniki se zahvaljujejo za pomoč GG Novo mesto, Cestnemu podjetju in Slovenski vojski iz Novega mesta. - Na fotografiji Jureta Kocuvana: pohod na žago Rog. (Marko Gošnik)
Hvala vsem, ki ste pomagali iskati Branka
V	četrtek, 7. marca^ okoli 16. ure je šel Branko Škof iz Birčne vasi na sprehod. Ker je 100-odstotni invalid, smo po eni uri postali zaskrbljeni, kaj je z njim, saj običajno njegovi sprehodi niso bili daljši od pol ure. Kjer je ponavadi hodil, ga ni bilo, zato smo iskali tudi po gozdu in vasi, obvestili pa smo tudi policiste, ki so takoj priskočili na pomoč.
V	iskanje so se vključili tudi vaščani, še posebej aktivni pa so bili mladi fantje Mare Mestrič, Uroš Bogataj in Robi Knafeljc. Z motorji so prevozili vse poti v okolici, ko pa se je zmračilo, je Uroš pripeljal še šolanega psa, tako da so fantje z njim in svetilkami iskali še po gozdu tudi takrat, ko smo domači že obupali. Prav njihovo iskanje je bilo uspešno, saj so ga ob pol osmi uri zvečer našli ležečega v gozdu nedaleč stran, kjer smo ga iskali tudi domači. Branko namreč zaradi invalidnosti kljub poskusom ni mogel vstati.
Ta dogodek nas je zelo pretresel in povzročil velike skrbi, zato se ob tej priložnosti zahvaljujemo prav vsem, ki so pomagali pri iskanju Branka, mama Branka in sestra Jožica z družino Birčna vas
To je lahko le ona
Vedno je bila ob .meni, ko sem bil majhen, in je tudi zdaj, ko sem že velik. Že od prvega dne me je ljubila in skrbela zame. V očeh se vidi prijaznost in trud, ki ga je vlagala zame in za mojega brata. Njena lica so rdeča kakor zarja, ki zvečer zvesto spremlja sonce v zaton. Lasje so skodrani in se na soncu lesketajo v svoji naravni rjavi barvi. Med njimi lahko najdeš marsikateri sivi las, ki sem ga povzročil jaz.
Hodila je v službo in bila zelo zaposlena, toda še vedno je imela nekaj časa, da me je odpeljala v kino in na travnik. Naučila me je hoditi in govoriti. V mladosti je rada hodila v hribe in razgledovala pokrajino v vsej njeni lepoti. Bila je prava športnica. Pri babici na morju je rada plavala in se potapljala. Najraje pa je tekmovala s fanti. Vsem sošolkam in sošolcem je rada pomagala - bila je najboljša učenka. Pomaga mi pri domačih nalogah in učenju. Njena edina slaba navada je, da kadi. Rada ima rože in jih skrbno neguje. Je zelo vestna mama, ljubezniva, širokosrčna. To je lahko le ona, moja mama.
BOJAN FABJAN, 7.b OS Bršljin
Zapletli smo se v začarani krog do grotesknosti prignanega kulta avtomobila. Danes ima vsaka vas svoj avtomobilski sa- j Ion in vsaka krajevna skupnost prodajalca avtomobilov. Tako zagnano se udinjamo največjemu onesnaževalcu Zemlje, da to meji že na norost.
Ogromna miselna in fizična moč človeštva je ujeta v posle z avtomobili, ki že zdavnaj niso več samo koristni predmeti, ampak objekti iracionalne igre, ki jo prebrisana propaganda povezuje s poplavo abotnih evfemizmov, med katerimi sta še najmilejša svoboda in izbira potovanja. Zemljo vsako leto potlači novih petdeset milijonov osebnih avtomobilov, na milijone odsluženih pa gnije po odpadih in na še veliko manj primernih krajih. V Sloveniji jih po vrtačah, v gozdovih in na odpadih propada več sto tisoč.
Rešitev je ena sama, že znana in preskušena. Pred žrazvitim’ zahodnim svetom, ki smo mu današnji Slovenci pripravljeni položiti na oltar vse, kar imamo vrednega, imamo to velikansko prednost, da nam njegovih prometnih zmot ne bi bilo treba ponavljati. Pa jih. Državna oblast z našim denarjem udejanja dinozavrski onesnaževalski načrt slovenskih avtocest, mestna oblast pa ne premore toliko korajže, da bi zaprla jedro mesta s Kandijskim mostom vred in Glavni trg počlovečila ter z njega pregnala pločevino. Menda se boji glasu razgrajačev, ki kar po zraku lovijo dokaze za to,
Predlog: s štirih koles na par nog
V Novem mestu zaprto mestno jedro z mostom in Glavnim trgom vred? • Krožek z delovnim imenom Pešpoti Novega mesta
da bo v mestnem središču, če bi ga osvobodili avtomobila, trpela trgovina. Vsaj eno obvoznico naj bi zgradili, pravijo, preden bo mogoče Glavni trg nameniti samo pešcem in kolesarjem. Pa zaradi obvoznic v nobenem mestu ni manj prometa, manj ga je samo tam, kjer so mu preprosto zaprli vrata. Povsod po svetu, kjer so motornemu prometu že pred časom prepovedali vstop v trgovska središča, sije trgovina po nekajmesečni krizi opomogla in pozneje celo okrepila.
Ce je Novo mesto preživelo turške vojske, štiri katastrofalne požare, epidemije kužnih bolezni, Napoleonove vojne, dve svetovni vojni ter petdeset let ljudske oblasti, bi ne izdihnilo tudi brez bencinskega in naftnega smradu na Glavnem trgu. Brez teh začimb bi zgornja nadstropja hiš starega mesta lahko postala dragocen stanovanjski prostor in lahko bi si privoščili celo razkošje in v mestnem jedru posadili še kakšno drevo. Tako bi z Glavnega trga pregnali grožnjo, da se bo spremenil v fantomsko četrt, v kar se spreminjajo poslovne mestne četrti povsod, od koder so pregnali stanovalce.
Na te misli me je pripeljal zadnje mesece delujoči krožek z delovnim imenom Pešpoti Novega mesta. Opremljeni z dokazi neuspešnega reševanja prometne gneče z novimi cestami in obvoznicami in z vednostjo, da prometne zadrege najbolje lajšamo tako, da prometa ne delamo, udeleženci krožka razmišljajo tudi o tem, kako bi Novo-meščane spravili iz avtomobilov na noge. če bi meščani, ki žive in delajo na razdalji od mestnega središča do Ločne na eni strani in Bršljina na drugi, torej v razponu kakih dveh kilometrov v eno ali drugo smer, bolj množično pešačili, bi se mesto v glavnem izognilo škodljivemu prometnemu hrupu in smradu. Postalo bi tudi veliko prijaznejše za še eno vrsto trajnostnega prometa, za kolesarjenje.
Za uporabo avtomobila si izmišljamo prav neverjetne razloge: pomanjkanje časa, otroke, ki jih je treba peljati v vrtec ali šolo, mraz, vročino, dež, slabo kondicijo. Resnica je, da se z avtomobili najbolj množično prevažata tista rodova, ki sta najbolj pri močeh: mladina in ljudje srednjih let. Otroci, če jih starši še pustijo pešačiti, in
starejša generacija pa požirajo izpuhe vozil, v katerih se prevažajo krepki mladostniki in odrasli v najboljših letih. Tako rekoč vsi razlogi za rabo avtomobila v tako majhnem mestu, kot je naše, so izviti iz trte.
Vzemimo vožnjo otrok v vrtce in šole. Otrok bi moral v najbolj rosnih letih hojo doživljati kot nekaj povsem naravnega. Kot nekaj naravnega bi moral izkušati tudi temperaturne skrajnosti, mraz in vročino. Toda ljubeči starši ga zavijejo v vato in ga dostavijo v vrtec. Popoldne se, ne da bi mu bilo treba storiti več kot nekaj korakov do parkiranega avtomobila, dete v enakih okoliščinah pripelje tudi domov. Poleti je zgodba podobna, samo da ga tedaj ljubeči roditelji varujejo pred vročino. Otroški organizem pa potrebuje mraz, vročino in tudi vse, kar je vmes, kajti ti vplivi dajejo njegovemu termoregu-lacijskemu mehanizmu prožnost, zaradi katere tudi v zrelejših letih ostaja odpornejši proti skrajnim vremenskim razmeram.
Drugi največkrat iz trte izviti razlog za uporabo osebnega avta je čas. Vendar mnogi ugo-
tavljajo, da ga ne prihranijo čisto nič, če se na delo vozijo 2-3 km daleč. To so razdalje našega mesta. Gre samo za to, kako svoje početje v času vrednotimo, če se že vnaprej odločimo, da bomo pojmovali hojo z Grma v Ločno kot izgubo časa, jo bomo kot tako tudi doživljali, če bomo na hojo gledali s prizanesljivimi očmi in jo ocenili za nekaj dobrega, recimo kot dnevni odmerek telesne vadbe ali tudi kot sjšemu mestu in ju v njem, bodo več manjkale, še najbolje pa bi bilo, da bi hojo preprosto razumeli kot naravno sredstvo prehajanja z enega kraja na drugega.
Pešpoti v Novem mestu bodo prišle še kako prav, ko bomo obudili hojo kot najbolj običajen način transporta. V prometno že povsem izprevrženi Veliki Britaniji je nekdanji predsednik velike okoljevarstvene organizacije Prijatelji Zemlje, Jonathon Porritt, pred nekaj leti dosegel, da je država hojo priznala za način transporta in s tem privzela celo vrsto odgovornosti do pešca.
Nam si država po zgledu 'razvitega’ sveta drzne jemati denar za gradnjo avtocest, ki so strupi-
TELEVIZIJSKI SPORED
Itlevlzija si pridržite pravico do Morebitnih sprememb sporedov!
ETRTEK, 14. III.
10VENIJA 1
■45-0.15 TELETEKST JO-OO VIDEOSTRANI ™«15 OTROŠKI PROGRAM
OBLAČEK POHAJAČEK, 2/4
10.30	BATMAN, amer. naniz., 22/32 ‘“0.55 TEDENSKI IZBOR J i SH1NGALANA, avstal. dok. nadalj., 5/6 "T 11.25 PO DOMAČE < 13-00 POROČILA.
^3.05 KOLO SREČE, ponov.
3)5.10 TEDENSKI IZBOR
j! zasebno živuenje rastlin,
, <1 poljudnoznan. serija, 3/6 d 16.00 OMIZJE #00 TV DNEVNIKI J7.10 OTROŠKI PROGRAM ŽIVŽAV
:M.OO KATE IN ALLIE, angl. naniz., 4/22 I ^TO KOLO SREČE, TV IGRICA >9.10 RISANKA
»■30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
»■05 NOREC V MNOŽICI, amer. naniz., 12/16
»■30 TEDNIK
»-20 MOŠKI, ŽENSKE
“•35 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
«.00 POSLOVNA BORZA
»•15 VDOVE, angl. nadalj., 5/12
SLOVENIJA 2
9-00 Euronews -11.30 Tedenski izbor: Izobražena oddaja; 12.00 V žarišču; 12.30 Križarske 5 ,0jne, angl. dok. serija, 4/4; 13.20 Odbojka; 14.50 U 'Zgib, amer. film; 16.35 Norec v množici, amer. iJtoniz,, 11/16; 17.00 Poletje 1945, nizoz. nadalj. -•li 18.00 Po Sloveniji -18.45 Svetovni poslovni utrip (t '19.15 Zlati petelin, 2/6 - 20.05 V žarišču - 20.35 /a pkus po zločinu, angl. naniz., 10/10-21.25 Podo-j “8 podobe - 22.15 Umetniški večer
'Kanala
r, Novice - 8.15 Splošna praksa (ponov. 6. dela) -JO.OO Shazzan (ponov. 15. dela) -10.30 Hondo Jonov. 2. dela) -11.25 Zaradi ljudi (ponov.) -12.05 kplika (ponov.) -16.00 Novice -17.30 Dance sesion fonov.) -18.00 Splošna praksa (7. del. avstral. na-*k) -19.00 Pika na A -19.30 Shazzan (16. del. risane jcrije) - 20.00 Pot flamingov (amer. naniz.) • 20.50 JJtfka na vroči pločevinasti strehi (amer. film) - 22.45 Gost pike na A - 23.00 Novice * 0.00 CNN poroča
Brvi
LlO TV spored - 7.25 Poročila - 7.30 Santa Bar-“*ta (serija) - 8.15 Dobro jutro -10.00 Poročila -‘ »05 Izobraževalni program -11.30 Program za “•toke in mladino -12.00 Poročila -12.15 Ljube-•“o (serija) -12.40 Tuji dopisnik (amer. film) -»•35 Program za otroke in mladino - 16.45 iraška danes -17.45 Kristalno cesarstvo (serija, »020) -18.15 Kolo sreče -18.50 Moč denarja -”.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Portreti (dok. “Jlaja) - 21.10 Glasbena oddaja - 22.15 Dnevnik '“.35 S sliko na sliko - 23.05 Triler - 0.05 Poročila
‘I HTV 2
} '5.00 Video strani -15.15 TV koledar -15.25 i' ~lran brez okvirja -16.25 Šopek dolarjev * »onov.) -16.55 In to je življenje (serijaza mladi-,lJ®) -17.40 Federacija in konfederacija -18.10 [Skrivnostno življenje rastlin (dok. oddaja)-19.00 / pisanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 '■tajska plaža (serija) - 21.00 Rešitev 911 (dok. i *“rija) - 21.55 Od 16 do 24 - 22.20 Živa resnica | wvaš. film)
PETEK, IS. III.
Slovenija i
9-45 -0.50 TELETEKST | »00 VIDEOSTRANI | »»S OTROŠKI PROGRAM
ČIV, ČIV, ŠE DOLGO BOM ŽIV, 2/2
10.50	OTROCI ŠIRNEGA SVETA amer. dok. naniz., 21/26 '■10 GOODBYE G1RL, ponov. amer. filma I 3-00 POROČILA
3.05	KOLO SREČE, ponov.
| »30 SVET NARAVE, angl. poljudnoznanstv. serija, 10/10
I 5.20 ORGLE NA SLOVENSKEM, 2. oddaja
5.45	STILNA ODDAJA: PREMRL j ».20 KAM VODIJO NAŠE STEZICE, odda-. ja tv Koper I '■OO DNEVNIK 1 i '10 OTROŠKI PROGRAM ! 8»0 KATE IN ALLIE, angl. naniz., 5/22 [ «-30 HUGO -TV IGRICA
9.10	RISANKA
MO DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT [ »05 SORODNE DUŠE, angl. naniz., 2/21 »40 PODARIM DOBIM j »-50 POGLEJ IN ZADENI | »-30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT | » 00 71 IZSEKOV NEKEGA DOGAJANJA, avstij. film
Slovenija 2
9.00	Euroncws -10.10 Tedenski izbor: Svetovni plovni utrip, ponov.; 10.35 V žarišču; 11.05 Po-“°t>a podobe, ponov.; 11.55 Umetniški večer; [725 Tišina palače, luniz.-franc. film; 15.30 Jl°ški, ženske; 16.30 Sorodne duše, angl. nan-[S1/21 ■ 17.00 Shingalana, Šved. doki. serija, 6/ ?■ 17.30 Veliki dosežki slov. kirurgije -18.00 Po iJoveniji -18.55 Oslo: Smučarski skoki - 21.15 j POr po pogodbi, ilalij. nadalj., 3/4 - 22.05 Stu-I City - 23.05 10000 obratov - 23.55 Novice iz I '“ria razvedrila - 0.20 Nor na reklame, 11/15
KANALA
8.00	Dobro jutro - 8.05 Novice - 8.15 Splošna praksa (ponov. 7. dela) -10.00 Shazzan (ponov. 16. dela) -12.00 Novice -16.00 Novice -17.10 Pot flamingov (ponov.) -18.00 Splošna praksa (8. del avstral. naniz.) -19.00 Pika na A -19.30 Shazzan (17. del risane serije) - 20.00 Dežurna lekarna (69. del Špan. naniz.) - 20.30 Telefon (amer. film) -
22.15	Devetdeseta (oddaja o stilu) - 22.45 Na piki imamo - 23.00 Novice - 23.05 Mačka na vroči pločevinasti strehi (ponov. amer. filma -1.20 Vroče pištole (ponov. filma) - 2.55 CNN poroča
HTV 1
7.10	TV spored - 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara (serija) - 8.15 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -11.30 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.15 Ljubezen (serija) -
12.45	Umor na višini (amer. film) -14.35 Program za otroke in mladino -16.45 Hrvaška danes -17.45 Kristalno cesarstvo (serija, 79/120) -18.15 Kolo sreče -18.50 Pol ure za kulturo -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Javna stvar - 20.45 Glasbena oddaja -
21.45	Dok. oddaja - 22.15 Poročila - 22.35 S sliko na sliko - 23.05 Terra X (dok. film) - 23.55 Poročila
HTV 2
15.55	TV koledar -16.05 Triler -17.05 Besede, besede, besede -17.35 Turbo limach show -18.55 Smučarski skoki - 22.20 Latinica - 23.35 Demon (amer. film)
SOBOTA, 16. III.
SLOVENIJA 1
7.45-1.10 TELETEKST
8.00	VIDEOSTRANI
8.20	OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK
8.35	KUUKČEVE DOGODIVŠČINE, 10/25
8.50	MALE SIVE CELICE, kviz
9.35	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
10.10	UČIMO SE TUJIH JEZIKOV, angleščina, 11/11
10.35	BILLOVE PRIGODE Z REČNO BARKO, amer. film
11.50	VELIKI DOSEŽKI SLOV. KIRURGIJE, 8. oddaja
12.20	SLOVENSKI KOMORNI ZBOR
13.00	POROČILA
13.05	HUGO, ponov.
13.55	TERRA X, nem. poljudnoznan. serija, 1/10
14.40	TEDNIK, ponov.
15.30	CHRISTY, amer. nadalj., 6/21
16.20	MAGIČNA MOČ ŽIVALI, angl. dok. serija, 4/4
17.00	TV DNEVNIKI
17.10	OTROŠKI PROGRAM RAZJARNIKOVIV PROMETU, tv nadalj., 8/10
17.55	ALPE JADRAN
18.25	OZARE
18.35	HUGO-TV IGRICA iq m rkanka
1930 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
19.50	UTRIP
20.10	ZLATA KASETA, 1. del
21.15	ZGODBE IZ AMERIKE, dok. potopisna serija, 1/6
22.05	TURISTIČNA ODDAJA
22.30	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.00	NEVARNA ZENSKA, amer. film
SLOVENIJA 2
9.00	Euronews -11.50 Poglej in zadeni -13.20 Slovenski oktet ob 45-letnici, ponov. L dela -
14.20	Saboter, amer. film (ČB) -16.05 Znanost od blizu, kan. znanst. nadalj., 3/20 • 16.30 Smučarski teki -18.30 Karaoke - 19.30 4x4, oddaja o ljudeh in živalih - 20.05 Ruby, amer. film - 21.55 Zlati petelin, 2/6 - 22.40 Sobotna noč
KANALA
8.30	Kaličopko (ponov. otroške oddaje) -10.00 Shazzan (ponov.) -10.25 Kino, kino, kino (ponov. oddaje o filmu) ■ 11.00 Čikaške zgodbe (ponov.) -12.15 Dance sesion (ponov.) -12.45 Replika (ponov.) -15.15 Kako je bil osvojen divji zahod (ponov. 3. dela) -17.15 Šolska košarkarska liga -18.00 Magnetoskop (kont. glasbena oddaja) -19.00 Devetdeseta (ponov.) -19.30 Shazzan (risana serija, 18. del) - 20.00 Cikaške zgodbe (amer. film, 11. del) - 21.15 Zandalee (amer. film) -
22.55	Telefon (ponov. amer. filma) -1.05 Starorimske orgije (erotični film) - 2.35 CNN poroča
HTV 1
8.40	TV spored - 8.55 Poročila ■ 9.00 Program za otroke in mladino • 12.00 Poročila -12.20 Prizma -13.20 Veli-ka voda (dok. oddaja) • 14.20 Briljan-ten ■ 15.10 Svetovni reporterji -16.00 Poročila -16.05 Televizija o televiziji • 16.35 Sinovi Nevihte ■ 18.00 Turbo limach show • 19.14 V začetku je bila Beseda ■ 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Zabavna oddaja - 21.15 “Ouick-sand” (amer. film) - 2255 Dnevnik - 23.15 S sliko na sliko - 23.45 Nočna premiera: “Cioningof Joanna May"
HTV 2
15.35	TV spored -15.50 Smučarski teki -16.50 Bever-ly Hills (serija 4/31) -17.35 Melrose trg (serija 4/31) -
18.20	Alpske čarovnije (dok. seri-ja) -19.15 Risanka -
19.30	Dnevnik, vreme šport - 20.10 Lepa naša (dok. film) - 20.40 Vidikon • 21.25 Z jadri okoli sveta - 22.00 Šport - 22.20 Hr top 20 (dok. oddaja) - 23.05 Največji zločini in sojenja 20. stol. (dok. oddaja)
NEDELJA, 17. III.
SLOVENIJA 1
7.45	- 24.00 TELETEKST
8.00	VIDEOSTRANI
8.35	OTROŠKI PROGRAM ANETA, češka nadalj., 5/6
9.05	ŽIV ŽAV
9.55	NEDELJSKA MAŠA
11.00	IZOBRAŽEVALNA ODDAJA
11.30	OBZORJE DUHA
12.00	LJUDJE IN ZEMLJA
12.30	FOLKLORNASKUPINATINEROŽANC
13.00	POROČILA
13.05	TEDENSKI IZBOR HUGO, tv igrica
13.35	KARAOKE, ponov.
14.40	NEDELJSKA REPORTAŽA
15.10	DLAN V DLANI
15.25	CHERBOURŠKI DEŽNIKI, franc, film
17.00	DNEVNIKI
17.10	PO DOMAČE
18.45	ZA TV KAMERO
19.10	RISANKA
19.15	LOTO
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
19.50	ZRCALO TEDNA
20.10	NEDELJSKIH 60
21.15	POLETJE 1945, nizozem. nadalj., 7/8
22.20	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.40	CIKLUS FILMOV MATJAŽA KLOPČIČA: NORI MALAR,sloven. film
SLOVENIJA 2
Opomba: Oslo: Smučarski teki 13.25 (posnetek); Oslo: Smučarski skoki 13.55 (prenos); Oslo: Smučarski teki 16.00 (posnetek); Smučarnje za pokal Loke 18.45 (reportaža); Nogomet 19.00 (reportaža iz Ljubljana)
0.00 Euronews -10.35 Tedenski izbor: Angleška glasbena lestvica; 11.25 Videošpon; 12.10 V vrtin-cu; 12.55 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih - 20.05 Izgubljene civilizacije, 2. del angl. dok. serije - 20.55 Večerni gost - 21.55 Mali koncert - 22.05 Neskončno slovo, nem. drama - 23.20 Športni pregled
KANALA
8.05	Shazzan (ponov.) - 9.00 Kaličopko (otroška oddaja) -10.00 Muppet show (28. del) -10.30 Magnetoskop (ponov.) -11.30 Uboga mala bogatašinja (ponov. 4. dela amer. nadalj.) -12.25 Žametne vrtnice (glas. čestitke B. Kopitarja) -15.15 Živeti danes (ponov.) -15.45 Šolska košarkarska liga (ponov.) -16.30 Muppet show (ponov.) -17.00 Mala morska deklica (sinhronizirana risanka) -
17.30	Račje zgodbe (1. del sinhron, risane serije) -
18.00	Neuničljivi (2. del amer. mlad. filma) -19.00 Siam (oddaja o košarki) -19.30 Strahopetni duhec (risana serija) - 20.00 Uboga mala bogatašinja (5. del amer. nadalj.,) - 20.55 Kino, kino, kino, oddaja o filmu - 21.30 Kako je bil osvojen divji zahod (4. del amer. nadalj.) - 23.05 Siam (ponov.) - 23.35 Zandalee (ponov. amer. filma) -1.25 CNN poroča
PONEDELJEK, 18. III.
SLOVENIJA 1
10.15-0.35 TELETEKST
10.30	VIDEOSTRANI
11.00	OTROŠKI PROGRAM
CICIBAN TEČE V ZELENI DAN, lutkovna griča
11.25	ARABELA SE VRAČA, češka nadalj., 2/13
11.55	CIKLUS FILMOV MATJAŽA KLOPČIČA: NORI MLAKAR, slov. film
13.00	POROČILA
13.05	NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA
14.15	TEDENSKI IZBOR UTRIP
14.30	ZRCALO TEDNA
14.45	ZA TV KAMERO
15.00	NEDELJSKA REPORTAŽA
15.30	VEČERNI GOST
16.20	DOBER DAN, KOROŠKA
17.00	DNEVNIK 1
17.10	OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK
17.25	ALLIS, NAPISANO Z -IS, Šved. nadalj., 5/6
18.00	SIMPSONOVI, amer. naniz., 24/48
18.30	LINGO, TV IGRICA
19.05	RISANKA
19.15	ŽREBANJE3X3
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	FRASNER, amer. naniz., 18/22
20.35	TV KONFERENCA
21.25	ZASEBNO ŽIVUENJE RASTLIN, angl. poljudnoznan. serija, 4/6
22.30	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.00	VDOVE, angl. nadalj., 6/12
SLOVENIJA 2
9.00	Euronews -10.05 Tedenski izbor: Učimo se tujih jezikov, angleščina, 11/11; 10.30 Ljudje in zemlja; 11.00 Turistična oddaja; 11.15 Policist s srcem, avstral. naniz.; 12.00 Zlata kaseta, 1. del; 13.00 Sobotna noč;
15.00	Studio City; 16.00 Športni pregled; -16.45 Noro zaljubljena, ponov. -17.10 Učitelj, franc, nadalj., 22/ 24 - 18.00 Po Sloveniji -18.45 Sedma steza -19.15 Angleška glasb, lestvica - 20.10 Osmi dan - 20.40 Bron-co Bil!y, amer. film - 22.35 Brane Rončel izza odra
KANALA
8.00	Dobro jutro - 8.15 Splošna praksa (ponov. 8. dela) -10.00 Strahopetn duhec (ponov. risanega filma) ■ 10.30 Dežurna lekarna (ponov. 69. dela Špan. naniz.) -11.00 Žametne vrtnice (ponov.) -14.00 Novice- 16.00Novice • !7.30Slam (ponov.) - 18.00Splošna praksa (9. del avstral. naniz.) -19.00 Pika na A -19.30 Strahopetni duhec (2. del. risane serije) - 20.00 Zlata dekleta (27. del amer. hum. naniz.) - 20.30 Dežela (amer. film) - 22.20 Jonathan (oddaja o turizmu) -
23.00	Novice • 23.05 Rodeo (glas. bodaja) - 23.35 Na piki imamo (ponov.) • 0.15 ČNN poroča
TOREK, 19. III.
SLOVENIJA 1
10.15-0.15 TELETEKST
10.30	VIDEOSTRANI
11.00	OTROŠKI PROGRAM JAPONSKE PRAVU1CE, 3/12
11.20	SRCE IGRAČ, mlad. gledališka igra, 3/3
11.45	BILLOVE PRIGODE Z REČNO BARKO, ponov. amer. filma
13.00	POROČILA
13.05	LINGO, TV IGRICA
14.05	TEDENSKI IZBOR
MOJ PRVI VIDEO, izobraž., oddaja 1/12
14.35	OBZORJE DUHA
15.05	NESKONČNO SLOVO, nem. drama
16.20	MOSTOVI
17.00	DNEVNIK 1
17.10	OTROŠKI PROGRAM KUUKČEVE DOGODIVŠČINE, 11/25
17.30	HANNA LOVISA, Šved. naniz., 5/5
17.40	ANETA, češka nadalj., 6/6
18.00	KATE IN ALLIE, češka nadalj., 6/22
18.30	KOLO SREČE-TV IGRICA
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	BREZ ŽENSK NE GRE, angl. naniz., 2/19
20.35	INFORMATIVNA ODDAJA
21.25	ROKA ROCKA
22.30	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.55	POSLOVNA BORZA
23.10	VDOVE, angl. nadalj., 7/12
SLOVENIJA 2
9.00	Euronews -10.35 Tedenski izbor: Sedma steza; 11.05 Osmi dan; 11.35 Magična moč živali (dok. serija, 4/4); 12.05 Alpe Jadran; 12.35 Nedeljskih 60; 13.35 Balet; 15.2010.000 obratov;
16.10	Analitična mehanika, 10/52; 16.40 Brez žensk ne gre (1/19); 17.05 Okus po zločinu, ponov. 10. dela -18.00 Po Sloveniji -18.45 Tv ambulanta -19.15 Videošpon - 20.05 V žarišču - 20.40 Učitelj, franc, nadalj., 23/24 - 21.30 Oči kritike - 22.20 Umetniški večer, Lara, dok. oddaja
KANALA
8.00	Dobro jutro - 8.15 Splošna praksa (ponov. 9, dela) -10.00 Strahopetni duhec (ponov.) -10.30 Jonathan (ponov.) -16.00 Novice -17.30 Rodeo (ponov.) -18.00 Šplošna praksa (10. del avstral. naniz.) -19.00 Pika na A -19.30 Strahopetni duhec (3. del risane serije) -
20.00	Hermanova glava (amer. naniz.) - 20.25 Imperij (L del amer. naniz.) - 21.00 Karma (oddaja na meji) -
22.15	Poslovna tveganja (12. del dok. serije) - 23.45 Na piki imamo (ponov.) - 0.00 CNN poroča
SREDA, 20. III.
SLOVENIJA 1
9.15-1.25 TELETEKST
10.00	VIDEOSTRANI
10.15	OTROŠKI PROGRAM OTROŠKA ODDAJA
10.15	SKOK MED ZVEZDE, novozel. naniz., 9/14
10.40	TEDENSKI IZBOR ROKA ROCKA
11.30	IZGUBUENE CIVILIZACIJE, 2. del angl. dok. serije
12.30	FOLKLORNA SKUPINA TINE ROŽANC
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov.
13.35	ZGODBE IZ ŠKOUKE
15.45	TEDENSKI IZBOR
DLAN V DLANI
16.00	INFORMATIVNA ODDAJA
17.00	DNEVNIKI
17.10	OTROŠKI PROGRAM
18.00	KATE IN ALLIE, angl. naniz., 7/22
18.30	KOLO SREČE - TV IGRICA
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	HALGATO, domača serija, 3/3
21.00	MED DVEMA POLETJEMA, Šved. film
23.00	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.30	VDOVE, angl. nadalj., 8/12
0.20 GLAVNI OSUMUENEC, angl. naniz., 6/6
SLOVENIJA 2
9.00	Euronews -11.35 Tedenski izbor: Tv ambulanta;
12.00	V žarišču; 12.30 Oči kritike; 13.20 Umetniški večer; 14.45 Cherbourški dežniki, amer. film; 16.10 Halgato, tv nadalj., 2/3; 17.05 Umor po pogodbi, ital-ij. nadalj. -18.00 Po Sloveniji -18.45 Namibija, 3/4 -
19.15	V vrtincu - 20.05 V žarišču - 20.20 Športna sreda - 22.40 Koncert simfoničnega orkestra
KANALA
8.00	Dobro jutro - 8.05 Novice - 8.15 Splošna praksa (ponov. 10. dela) -10.00 Strahopetni duhec (ponov. 3. dela) -10.30 Karma (ponov.) -16.00 Novice -17.00 Poslovna tveganja (ponov. 12. dela) -17.30 Imperij (ponov. L dela) -18.00 Splošna praksa (1L del avstral. naniz.) -19.00 Pika na A -
19.30	Strahopetni duhec (4. del risane serije) -
20.00	Hondo (3. del amer. naniz.) - 20.55 Unpato (pogovor v studiu) - 22.00 Dance session (oddaja o plesu) - 22.30 Visokošolsko izobraževanje v Veliki Britaniji (dok. oddaja) - 23.00 Novice - 23.05 Na piki imamo (ponov.) - 0.00 CNN poroča
DOLENJSKI UST
vaš čeirikou prijatelj
PRETVORNIK NA CERKVI SV. KRIŽA?
PIŠECE - Del krajanov te krajevne skupnosti kljub novim tv pretvornikom ne more spremljati slovenskih televizijskih programov. Po preverjanjih so ugotovili, da bi bilo treba postaviti pretvornik na cerkvi sv. Križa v Dednji vasi. RTV je za naložbo že predvidel 6,8 milijonov tolarjev, krajani pa naj bi poskrbeli za elektriko in prostor. Zdaj se dogovarjajo z domačim župnikom, ki je sprva zahteval 40.000, pozneje pa 25.000 mark odškodnine.
Boš videl, kaj dela Dolen’c
Teden dni pred snemanjem je pošel že večji del vstopnic
NOVO MESTO - Naslednjo soboto bo v Športni dvorani Teniškega centra na Otočcu 4. zabavnoglasbena prireditev Boš videl, kaj dela Dolen’c, ki jo s svojimi sodelavci pripravlja Lojze Slak. Zanimanje za prireditev, ki jo bo v celoti posnela tudi ekipa Razvedrilnega programa Televizije Slovenija za oddajo Po domače, je tako veliko, da je dober teden dni pred snemanjem že pošel večji del vstopnic. Zanimivo je, da so jih več kot polovico pokupili Nedolenjci iz vseh koncev Slovenije, kot da vsi komaj čakajo, kaj bodo novega pokazali Dolenjci za Jožefovo.
Poleg običajev, ki žive med Dolenjci v času godovanj, bo
ansambel Slak ob tej priložnosti zaigral kar šest novih skladb pa tudi Čuki in Slapovi se bodo predstavili v drugačni luči. Za njimi bodo na odru še ansambli Igor in zlati zvoki, Vesele Štajerke in trio Veli Jože. Dolenjci vse stavijo na zabavni program, kjer se bodo v vlogi mame Man-ke in hišnika Florjana predstavili člani Male klinike cinizma, skupina Romov bo plesala na skladbo Kavboji in indijanci, ne smemo pa pozabiti omeniti, niti Modre kronike. Po snemanju bodo vsi ansambli igrali do zgodnjih jutranjih ur. Za gostinstvo bodo poskrbeli delavci Otočca.
J. P.
“ČE LJUBIŠ ŽIVLJENJE" - Ob dvajsetletnici delovanja je pred kratkim Ansambel Tonija Hervola pri založbi Igor in zlati zvoki izdal svojo peto kaseto z naslovom “Če ljubiš življenje". V sestavu igrajo kar trije Hervoli: Toni igra harmoniko in je avtor večine skladb, Roman igra kitaro, poje in skrbi za humor, prepeva tudi hčerka Nuška, glavni pevski duet pa sta Zdenka in Slavko Mihelin. Na trobento igra Peter Stanič, klarinet Jože Proja in bariton Miha Lah. Ansambel je v tem času veliko nastopal doma in po svetu, ima pa še veliko načrtov. Novi glasbeni izdelek je skupina predstavila že na skoraj vseh radijskih postajah po Sloveniji, v soboto je v lastnem kmečkem turizmu v okviru razvedrilnega programa Radia Slovenija v Bukošku organizirala tradicionalno oddajo Koncert iz naših krajev, v nedeljo pa je nastopila v oddaji Po domače. Maja bo ansambel sodeloval na Alpskem večeru, junija pa bo pod kostanji kmečkega turizma Hervol piknik muzikantov. (Jože Smrekar)

DESET DOMAČIH
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Mari Sušnik iz Novega mesta. Nagrajenki čestitamo!
Lestvica, kije na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden takšna:
1 (2) Ostanimo Slovenci - ANS. CVET 2(1) Mama - ANS. STOPAR
3	(4) Zdravica - SLOVENSKI ODMEV
4	(3) Slovenskim družinam - ANS. VINKA CVERLETA
5	(7) Ribič - ANS. ROBERTA PRAPROTNIKA
6	(5) Gorski kralj - FANTJE IZPOD ROGLE
7	(9) Balada o cestni svetilki - ANS. VRISK
8	(6) Ne lažem - ANS. MIRO KLINC
9	(-) Jože naš slavi - SLOVENSKI MUZIKANTJE
10	(10) Ti ne veš - ANS. TONIJA HERVOLA
Predlog za prihodnji teden: Vanč vegetarijanec - ANS. IGOR IN ZLATI ZVOKI.
§€-------------------------------------------H
KUPON ŠT. 11
Glasujem za:___________________________________
Moj naslov: ______)____________________________
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto
CIRRK
SUPER AKCIJA PRI NAKUPU VILIČARJEV
na plinski in diesel pogon, nosilnost od 2500 do 3000 kg, vam v mesecu marcu in aprilu nudimo
8% popust
Generalni zastopnik za Slovenijo
gorenje trgovina
Prešernova 8 3320 Velenje
Telefon 063/855-150, 853-915 Faks 068/855-250
GIMNAZIJSKA MODNA REVIJA - Gimnazijci iz Novega mesta so si za en dan sposodili oblačila v tovarni Labod, trgovini Julija in butikih Sabina, Buttler, New plače in Rosini ter pripravili za svoje sošolce in starše modno revijo svečanih oblek, primernih tudi za maturantske plese. Pričeske jim je uredila Barbara iz frizerskega salona Olymp, manekeni pa so ob glasbenih ritmih in komentarju pokazali kar primerno profesionalnost. Dobro obiskano prireditev so namenili tudi letošnjemu slavju ob 250-letnici novomeške gimnazije. (Foto: J. Pavlin)
V DEKORATIVNI TRGOVINI SMO VAM PRIPRAVILI UGODNA PRESENEČENJA
•	Veliko izbiro blaaa za oblazinieno Dohištvo za vaš dom. Za tekoči meter boste odšteli že od 324 SIT dalje...
•	Veliko razprodajo odej po najugodnejših cenah.
Pri nakupu z gotovino vas čaka še posebno presenečenje,od 10 — 30% popust. Zato pohitite z nakupom, ker cene veljajo le do razprodaje zalog!
Nova prodajalna se nahaja na vzhodni strani stavbe
DEKORATIVNE
ODPRTA JE NON—STOP OD 9. — 19. URE TER V SOBOTO OD 8. — 13. URE TEL.: 061/574-757 FAX: 061/573-141
knovs rvo
POD VINOGRADI 8,68531 STRAŽA
TtSAMS rvo
STAVBNO KI F K A B S T V O KLJUČAVNIČABS IVO
TEL.IEAL 068/83-161
POTOČAR,
MOBITEL: 0608/616-692
POOBLAŠČENI KROVCI ZA
DECRA
BRAMAC
BOBROVEC
ETERNIT
SALONIT PLOŠČE KASTELANKE
TEGOLA CANADESE
TRIMO PROFILIRANA PLOČEVINA
IZVAJAMO TUDI:
KLEPARSKA DELA
TESARSKA DELA KLJUČAVNIČARSKA DELA
ROČNO KOVAŠTVO

• •
Iščemo prodajalca za trgovino AGRO-TRG, Florjanov trg 5, Novo mesto.
Zahtevana ja končana kmetijska šola, zaželjeno je, da je oseba vpisana v poslovodsko šolo ali pa jo ima že končano. Pričetek dela je možen takoj.
Prijave pošljite na naslov: AGRO-TRG Romana Zupan, s.p. Volodjeva 23/C 62000 Maribor
V ŽENEVI ŽE VSI ZNANI MODELI - Na 66. avtomobilskem salonu je 310 razstavljalcev iz 36 dežel na 90 tisoč kvadratnih metrih pokazalo vse, kar premore avtomobilska industrija. Po podatkih mednarodnega združenja avtomobilskih proizvajalcev se je lani v primerjavi z letom 1994proizvodnja motornih vozil povečala za 3,4 odst., samo osebnih avtomobilov so izdelali 36 milijonov več, kar dokazuje, da se ljudje nismo pripravljeni odpovedati mobilnosti, ki nam jo zagotavljajo štirikolesniki. Posebnih novosti v Ženevi obiskovalci niso videli, kajti proizvajalci avtomobilov zaradi gospodarskih razlogov enostavno ne morejo čakati na^ ženevske, frankfurtske in druge dogodke za predstavitev svojih novosti. Ženevski sejem pa ni namenjen samo razstavljanju bleščečih avtomobilov, ampak tudi spremljajočim prireditvam, žrebanju vstopnic in drugim zanimivostim, ki vsako leto privabijo ob ženevsko jezero več kot 650 tisoč obiskovalcev. (Foto: Majda Luzar)
Pomlad je tu. Veselite seje v dvoje.
Pokličite ženitno agencijo Metulj, tel.: (061)126-35-84 in samotni sprehodi bodo le še preteklost. Vabljeni na ples 23. 3. 1996, ki bo v Ljubljani, Tržaška cesta 2.
VEDEŽEVANJE ASTROLOGIJA NUMEROLOGIJA
M*gic line
090 4123
TUDI PISNO p p 34 Ljub1 ara Črnuče 156$!T/nw
j# te® fenu
Pooblaščen zastopnik ib svetovanj«, montažo in servis mtkbitei.
ŠMARJE 13, 68310 ŠENTJERNEJ tel.: 068/81-118, tar. 068/81-119
P.E. Novo mesto Ljubljanska 27 -tel.: 068/323-000
Žaluzije, rolete ter lamelne zavese izdelujemo in montiramo po zelo ugodni ceni. Možnost plačila na čeke. Tel. 068/44-662.
I NTARA
BORZNOPOSREDNIŠKA HIŠA, D.D.
MNOGI SO PREKO NAS 'ČIL
ŽE VNOVČILI SVOJ CERTIFIKAT. TO LAHKO STORITE TUDI VI!
—	Odkup in prenos lastništva delnic Mercatorja
—	Trgovanje z delnicami Kolinske
—	Informacije o privatizacijskih delnicah
—	Upravljanje premoženja strank
INTARA — PRAVA IZBIRA
Tel.: (061) 137-73-73,137-74-74,
137-75-75, 173-44-44 Fax: (061) 173-44-80
unicard.no.

(pri gostišču Kos v Ločni) Odprto vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, od 7. ure do 20.30.
sBudaets
rent a car
Rozmanova 19, V 068127-174
s Trdinovega vrha A 1 na kanalu i I
vsak dan ob 19. in 21. uri NOVICE
vsak ponedeljek ob 18. uri ODDAJA ZA OTROKE
in po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED
vsak torek ob 20. uri
reki
CELOVEČERNI FILM in ob 21.30 NOVICE
vsako nedeljo ob 16. url glasbena oddaja MED PRIJATELJI
vsak dan od 15. ure dalje VIDEO STRANI
Smo uspešna ekipa v Krškem, ki dela doma. Želimo okrepiti svoje vrste. Pridružite se nam! Pokličite nas v četrtek ali petek med 8. in 12. uro po telefonu (061)161-32-66!
DEŽURNE TRGOVINE
V	soboto, 16. marca, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od 7. do 19. ure: Supermarket D Novi trg
od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7.s do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma 23 od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca 20 od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 7. do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7, do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 19. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trpna Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trpna Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina,, Stopiče od 8. do 20. ure: market Perko, Sentpeter od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela, od 6.30 do 17. ure: pekama Malka Žužemberk, prodajalna Glavni trg
od 6.30 so 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija
•	Šentjernej: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market
•	Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Rog
•	Metlika: od 7.do 21. ure: trgovina Prima
V	nedeljo, 17. marca, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od 8. do 11. ure: Mercator-KZ Krka, Prodajalna Glasvni trg, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Seidlova cesta, Market Ragovska, Market Drska, Market Kristanova, Na-
kupovalni center Drska, Samopostrežba Šmihel, PC Ločna, PC Kandija, Prodajalna Gotna vas od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7. do 13. ure: Vita,trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma 23 od 8. do 13. ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca 20 od 8.30 do 20. ure: trpina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihgl od 8. do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trpna Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8, do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Štopiže od 8. do 12. ure: market Perko, Sentpeter od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela od 7. do 12. ure: pekarna Malka Žužemberk, proda jalna Glavni trg
od 7. do 12. ure: pekama Malka Žužemberk, proda jalna Kandija
•	Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market
•	Žužemberk: od 8. do 11.30: Market
•	Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Prt mostu
•	Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blago* niča
•	Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič
•	Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba
•	Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Market dak
•	Semič: od 7.30 do 10.30: Market
•	Metlika: od 7. do 21. ure: Prima
I
li
Izobraževanje odraslih
Srednja tehniška in zdravstvena šola Novo mesto, Šegova 112
Tel.: (068)25-207; faks: (068)21-184
Vpisujemo
v programe usposabljanja
1. Voznik viličarja
(upravljanje dizelskega in električnega viličarja) Trajanje: 2 meseca v popoldanskem času (132 ur) Pogoji za vpis: starost 18 let, zdravstvena sposobnost
8. EXCEL 5.0 za WINDOWS
(začetni in nadaljevalni vsem, ki se ukvarjajo s šte-\ vilskimi podatki)
Trajanje: 20 ur v popoldanskem času
2. Upravljanje težke gradbene mehanizacije
(upravljanje buldožerja, bagerja, grederja, in kom-binirke)
Trajanje: 2 meseca v popoldanskem času (132 ur) Pogoji za vpis: starost 18 let, zdravstvena sposobnost, poklicna izobrazba strojne, gradbene ali sorodne stroke
9. AutoCAD 12
(začetni in nadaljevalni tečaj za vse, ki se ukvarja jo s tehničnim risanjem in konstruiranjem) TVajanje: 20 ur v popoldanskem času
3. Varjenje kovin
(osnovni in nadaljevalni tečaji)
•	Plamensko varjenje in rezanje kovin
•	Ročno obločno varjenje
•	Varjenje vzašč. plinih (MAG in T1G) Trajanje: 6 tednov v popoldanskem času (105 ur) Pogoji za vpis: izpolnjena osnovnošolska obveznost, zdravstvena sposobnost, starost najmanj 18 let
10. CORELDRAW5.0
(začetni in nadaljevalni tečaj za vse, ki se ukvarjajo z grafičnim oblikovanjem)
TVajanje: 20 ur v popoldanskem času
11. Prevoz nevarnih snovi (ADR)
(začetni in obnovitveni seminar za skladiščniki in voznike, ki prevažajo nevarne snovi) TVajanje: 16 ur v popoldanskem času Pogoji za vpis: starost 18 let
4. Strojnik centralnega ogrevanja
(tečaji upravljalce ogrevalnih naprav v stanovanjskih in poslovnih zgradbah)
TVajanje: 120 ur v popoldanskem času
Pogoji za vpis: zaželjena poklicna izobrazba strojne,
elektro, gradbene ali lesarske smeri
12. Higienski minimum
(začetni in obnovitveni seminar za osebe, ki so p0 predpisih obvezne opravljati izpite in obnavljal1 znanja s tega področja)
TVajanje: 16 ur v popoldanskem času Pogoji za vpis: starost 18 let
5. Pnevmatika
(osnovni in nadaljevalni tečaj za vzdrževalce, upravljalce in sestavljalce pnevmatskih naprav) Trajanje: 20 ur v popoldanskem času Pogoji za Vpis: zaželjena poklicna izobrazba strojne, elektro, gradbene ali lesarske smeri
13. Avto šola
a.	Tečaji prometnih predpisov
b.	Tečaji prve pomoči za voznike motornih vozil
c.	Učenje praktične vožnje B, C, D in E kategorije z vozili RENAULTR19, CLIO, R5 dizel, TAM 130, MERCEDES 1314 in MECEDES 302 (avtobus)
6. Hidravlika
(osnovni in nadaljevalni tečaj za vdrževalce, upravljalce in sestavljalce hidravličnih naprav) TVajanje: 20 ur v popoldanskem času Pogoji za vpis: zaželjena poklicna izobrazba strojne, elektro, gradbene ali lesarske smeri smeri
Učencem in študentom nudimo posebni i
ugodnosti. Pokličite nas!
7. WORD 6.0 za WINDOWS
(začetni in nadaljevalni tečaj za vse, ki želijo pisalni stroj zamenjati za računalnik)
TVajanje: 20 ur v popoldanskem času Pogoji za vpis: jih ni
Prijave sprejemamo vsak dan od 8. do 14. ud ter od 16. do 19. ure na: Srednji tehniški /rti zdravstveni šoli Novo mesto, Šegova 112>\ Novo mesto, soba 158.
Podrobnejše informacije lahko dobite p° telefonu 25-207 (g. Gorše).
DAEWOO
6 LET GARANCIJE PROTI PRERJAVENJU
RA'
BASE:1.498 ccm,70 KM, radiokasetofon s 4 zvodniki, zunanja ogledala nastavljiva od znotraj, deljiva zadnja klop, bočne ojačitve v vratih
od 15.991 DEM ...
GSI - DODATNA OPREMA K MODELU BASE:zatemnjena stekla, centralno zaklepanje, električni pomik stekel, odbijači v barvi vozila, merilec vrtljajev, cena od 17.802 DEM dalje
PRI POOBLAŠČENIH PRODAJALCIH in njihovih zastopnikih: ATHENS 062 / 25 860 • avto peruš 0602 / 83 328 - emona merkur ptuj 062 / 771 385 mobix 069 / 70 550 • neostlll 062 / 766 130 AVTO HIT 068 / 26 077 • avto-dom 0608 / 70150 avtokleparstvo krmelj 068 / 44 373 - hevreka 0608 / 62 109 - h o r d. 061 / 851 384 - rosal 068/58 084 • AVTOTEHNIKA CELJE 063/38 511 - mta-car 063 / 794 300 • milan maurer 063/853 311- BANT 065 / 61 235 - avto Šuligoj 0609 / 628 638 - as trade 065/82 261 • COllie 067 / 31 478 • KOMPAS HERTZ 061/15 92 007 - armič 061 / 653 746 - izvir 061 / 777 852 - tompro 061 / 727 216 MEGA AVTO 061 / 264 087 • POLIET 0601 / 64 687 avlo hastnik 0601 / 44 220 - VAREX, G.M.C. 064/
331 013 - avtoservis bogataj 064 / 58 850
DOLENJSKI LIST
Št. I 1 (2431), 14. marcu 1*»^

‘5>rtS* LUKY
DO LADE BREZ DENARJA
Ne razmetavajte denarja Vprašajte pri nas, kjer dobite LADO na gotovo najugodnejši kredit! Nudimo tudi kredite in leasing za rabljena vozita.
Tel. 068/24-612

d.o.o.
v»s I0
j Novo mesto
ji •£> ti* 17 4M y ««* n 40«

TRGOVINA ZRNO
vam v trgovini na Ranču nudi najugodnejši nakup kmetijskega in gradbenega materiala ter umetnih gnojil:
NPK 15-15-15 = 1.468 SIT vreča NPK 7-20-20 = 1.671 SIT vreča NPK 8-26-26 = 1.730 SIT vreča KAN	= 1.165 SIT vreča
UREA = 1.482 SIT vreča semenski krompir kenebek elita = 129 SIT kg semenska koruza pionir
= 3.332 SIT vreča primextra	= 1.280 SIT I
thermoputz = 793,83 SIT vreča cement =625,98 SIT vreča apno	= 398 SIT vreča
Cene za kmetijske izdelke so za kmete in so brez P.D. Omogočijo tudi prevoz na dom. Tel.: (0608) 75-410, 75-086
JjNTIUM 166 TNTIUM 150 ^"TIUM 133
JNTIUM 120 JtNTIUM 100 l&THJM 75 "*KM1 SC 120 3* Ml SC 100 '•‘/0*4-133/256 AMD '•‘/0X4-120/256 AMD '•‘/0X4-100/256 AMD
Vse, kar želite izvedeti o sebi in svoji prihodnosti.
Zaupajte najboljšim!
090/41-29
090/42-381
GIMNAZIJA NOVO MESTO Seidlova 9 Novo mesto Tel./fax.: (068) 321-212
Ob letošnji 250-letnici Gimnazije Novo mesto uredništvo šolskega glasila STEZICE
poziva
vse umetnike, javne delavce, znanstvenike in publiciste, ki so obiskovali novomeško Gimnazijo, k sodelovanju v jubilejni spominski izdaji STEZIC.
Tekste, fotografije In likovne izdelke pošljite na gornji naslov do 10. aprila 1996.
ud. i j u k i. jana ENOTA KRŠKO
LASTNIKI GOZDOV, KMETJE
DENAR NI LE V DREVESU, KI JE PONOS VAŠEGA GOZDA.
Ml ODKUPUJEMO TUDI SLABŠI LES, SUŠICE IN LES POŠKODOVANIH DREVES OD ŽLEDA ALI SNEGO-LOMA.
ODKUPUJEMO CELULOZNI LES SMREKE/JELKE, RDEČEGA BORA, TOPOLE DEBELINE OD 8 CM NAPREJ TER ŽAMANJE BREZ LUBJA.
VSE INFORMACIJE NA TEL: 0608/21-110.
raeranra AVTOHIŠA
»to d.d

Pod Trško goro 83, Novo mesto
NAJUGODNEJŠI KREDITNI POGOJI ZA R 5 NA DOLENJSKEM OBRESTI OD R+3%
Bogata ponudba rabljenih vozil — ugodni kreditni pogoji do 4 let!
Informacije 068/324-533
Matična farma južnoameriških
CHINCHIL
s 16-letnimi izkušnjami na mednarodnem trgu krzna
Začnite donosno delo — dodatno ali poklicno: postanite naš partner!
• Pogoji:
ljubezen do živali, nekaj začetnega kapitala in prostor cca 10 m2, ki ga je možno ogrevati.
•	Nudimo vam;
visoko kakovostne živali in strokovno pomoč.
•	Zagotavljamo: odkup živali — ceno, zanesljivo poslovnost.
Yse informacije dobite na brezplačnih seminarjih, prijave po telefonu:
Novo mesto: 068/21-046 od 18. do 20. ure
KMEČKA ZADRUGA KRŠKO, z.o.o.
Cesta krških žrtev 52 8270 KRŠKO
(tel. 0608/21 -424, 21 -024)
Objavlja na podlagi sklepa Upravnega odbora
Razpis za prosto delovno mesto KOMERCIALISTA
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
—	najmanj višja izobrazba ekonomske, agronomske ali druge ustrezne smeri
—	3 — 5 let delovnih izkušenj
—	sposobnost vodenja in organiziranja
—	poskusna doba 3 mesece
—	kandidati naj pošljejo prijave na zgornji naslov do 20. 3. 1996.
OPEKARNA — RUDNIK BREŽICE
objavlja prosto delovno mesto
VODJA PRODAJE
Pogoji:
—	visoka ali višja izobrazba gradbene, strojne ali ekonomske smeri
—	aktivno znanje nemščine ali angleščine
—	pet let delovnih izkušenj v komerciali
—	poznavanje dela z računalnikom
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s 4-mesečnim poizkusnim delom. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov: OPEKARNA-RUDNIK BREŽICE, p.o., Šentlenart 71 8250 BREŽICE.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav.
PREVERJANJE STANJ NA CERTIFIKATNIH RAČUNIH
Ponovno vpisovanje lastninskih certifikatov v VIZIJO, ki bo potekalo do sredine junija, se uspešno nadaljuje. Kar precej težav pa povzroča lastnikom certifikatov, ki so jih vložili v podjetja, ki so svoje delnice javno prodajala in v katerih je vpis presegel ponudbo, pravočasna informacija o tem, koliko njihovega certifikata je posamezno podjetje “porabilo”. Sprašujejo, kdaj jih bodo posamezna podjetja obvestila, koliko certifikata je zamenjanega za delnice in koliko ga je še “ostalo”? Čas za zamenjavo certifikata za družbeno premoženje se izteka, vedno manj pa je tudi pravih možnosti za vlaganje.
Veliko Dolenjcev je zaupalo svoj certifikat Krki, tovarni zdravil. Za to podjetje je že dalj časa znano, da je, če ste vložili v Krko cel certifikat, “ostanek” vrednosti certifikata naslednji:
Vrednost certifikata
“ostanek” (v SIT)
100.000
150.000
200.000
250.000
300.000
350.000
400.000
57.742
79.570
108.441
137.312
159.140
188.011
209.839
Krka je tudi sporočila, kako ugotovijo ostanek tisti vlagatelji, ki niso vložili polne vrednosti certifikata, tako da z vlaganjem ostanka certifikatov s Krkinimi delničarji nimamo težav.
Precej državljanov se je odločilo za Petrol, katerega javna prodaja delnic za certifikate je bila prav tako odmevna, in še nekatera podjetja, ki so svoje delnice javno ponudila. Sprašujejo, kako lahko ugotovijo stanje na svojem certifikatnem računu, saj želijo ostanek vložiti v VIZIJO. Svetujemo jim, da preverijo stanje na svojem certifikatnem računu pri Agenciji za plačilni promet (bivši SDK). Tudi v Petrolu so nam povedali, da so rezervacijo “porabljenega dela” certifikata na certifikatnih računih vlagateljev namreč že izvedli.
Predvsem v zadnjem času pa smo prejeli tudi več pooblastil o vloženih certifikatih na osnovi potrdila za dodatni certifikat, ki so ga prejeli zaposleni v negospodarstvu na račun premalo izplačanih plač v preteklih letih. Teh certifikatov VIZIJA pa tudi drugi investicijski skladi ne morejo sprejemati, saj bodo, kot na njih piše, lahko uporabljeni pri lastninjenju državnega premoženja. Verjetno pa bi postalo to možno, če se država odloči zapolniti “privatizacijsko luknjo”, na katero opozarjajo investicijski skladi, z delom državne lastnine.
VIZIJA, DZU
Zahvaljujemo se podjetjema
Gpv]
in
U 44-m iffTI
za sofinanciranje strokovne ekskurzije na Japonsko!
Absolventi Fakultete za strojništvo
Delnice Mercatorja kupimo brez provizije.
Ljubljana, Cankarjeva 11 (pri Operi), od 10. do 16. ure. Tel: (061)210-174,126-20-70
terenske zastopnike
Za področje Dolenjske
2 lastnim prevozom iščemo *a prodajo higienskih artiklov. Telefon: (061)51-752 vsak delovnik med 12. in 15. uro.
Zaposlim mladega fanta za delo na terenu z vozniškim ižpitom C kategorije. Žaželjena trgovska ali itomercialna izobrazba ter Sposobnost komuniciranja ž ljudmi. Ponudbe pošljite ha naslov: Srobotnik, d.o.o., Novomeška 93, Straža, ali Se javite po tel. (068) 83-183 Sli (0609) 618-238.
VIZIJA POSTALA DELNIČAR KRKE
Vizija je v javnih prodajah za gotovino kupila delnice Krke, tovarne zdravil iz Novega mesta, Leka in Petrola iz Ljubljane
V dosedanjem poteku privatizacije je na dveh javnih dražbah, kjer je sodelovala, kupila deleže devetih podjetij, med katerimi so najpomembnejši nakupi paketov delnic podjetij Interevrope iz Kopra, Lisce iz Sevnice, Konfekcije Komet iz Metlike in IGM Strešnik iz Dobruške vasi.
Poleg sodelovanja na javnih dražbah je DPB Vizija, pooblaščena investicijska družba, v okviru javnih prodaj za gotovino kupila tudi delnice uspešnih podjetij, kot so Krka, tovarna zdravil iz Novega mesta, Lek, tovarna farmacevtskih izdelkov, d.d., Ljubljana, in Slovenska naftna družba Petrol iz Ljubljane. Navedeni nakupi delnic predstavljajo majhen delež v strukturi naložb DPB Vizije, je pa iz tega razvidno, da Vizija uresničuje zastavljeno naložbeno politiko -
vlaganje v najuspešnejša podjetja.
Z VIZIJO POSTANITE DELNIČAR KRKE, LEKA, PETROLA, INTEREVROPE...
VIZIJA
//J/«/
Kako vložiti certifikat v VIZIJO za delnice II. emisije
Spoštovani lastniki certifikatov!
Radi bi Vam olajšali vpis certifikatov za delnice II. emisije, zato smo za Vas pripravili pooblastilo, ki Vam omogoča, da zase in svoje otroke, znance in prijatelje tudi po pošti vpišete svoj certifikat v domačo družbo. Z vpisom v Vizijo ostane denar doma, na našem področju.
Postopek vpisa je preprost:
1.	Izpolnite in podpišite pooblastilo.
2.	Po pošti pošljite na naslov VIZIJA, družba za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., Novi trg 5, 68000 Novo mesto:
•	izpolnjeno in podpisano pooblastilo,
•	certifikat (obvestilo SDK).
3.	Vpis za Vas izvrši VIZIJA, ki Vam potrdilo o vpisu vrne po pošti.
Izjava:
Pooblaščam VIZIJO, družbo za upravljanje investicijskih skladov d.o.o., Novo mesto, Novi trg 5, za vpis in vplačilo delnic II. emisije v DPB Vizijo, pooblaščeno investicijsko družbo, d.d., Novo mesto, Novi trg 5, do vrednosti, ki jo navajam v ustrezni rubriki pooblastila. Istočasno pooblaščam Vizijo, družbo za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., Novo mesto, za uresničevanje glasovalne pravice iz vplačanih delnic II. emisije v mojem imenu in za svoj račun na skupščini DPB Vizije, pooblaščene investicijske družbe, d.d., Novo mesto. Izpolnjevanje pooblastila za mladoletnike in ostale opravilno nesposobne osebe
Pri pooblastilu za vpis certifikata mladoletnika ali opravilno nesposobne osebe se za vpis imetnika certifikata uporabijo podatki mladoletne osebe oz. opravilno nesposobne, pooblastilo pa podpiše eden od staršev oz. skrbnikov. Nad podpis je potrebno z velikimi tiskanimi črkami napisati ime in priimek podpisnika.
POOBLASTILO
IMETNIK CERTIFIKATA (priimek in ime s tiskanimi črkami)
NASLOV IMETNIKA
EMŠO
Na podlagi lastninskega certifikata vpisujem: SIT
DAN MESEC LETO
KRAJ
PODPIS IMETNIKA CERTIFIKATA ALI ENEGA OD STARŠEV ZA MLADOLETNEGA OTROKA

Tudi letos bomo v akciji Bramac za lepšo Slovenijo vsem, ki se boste za nakup odločili do 20. aprila 1996,
brezplačno pripeljali 1,000.000 Bramacovih strešnikov.
BRAMAC-
Vama streha za vse življenje. S 30-letnim jamstvom.
V vseh dobrih trgovinah z gradbenim materialom!
Rent - a - limo
ST— ;. MMSBrnmm
,	r N	Informacije in naročila:
LANG COMERCE fl.0.0.
^	WTC, Dunajska 156
61000 Ljubljana
Tel.&fax: 061/16-88-339
Rent-a-car
UGODNI NAJEMI OSEBNIH AVTOMOBILOV IN KOMBINIBANIH VOZIL POPUSTI ZA DAUŠENAJEME.
REPRIZA, d.o.o. trgovsko podjetje Ptuj, Miklošičeva 1 2250 Ptuj
IZKUŠENEGA TRGOVSKEGA POTNIKA
za prodajo raznega repromateriala in osebne zaščitne opreme na področju Novega mesta, Krškega in Dolenjske zaposlimo.
-	V. stopnja ekonomsko-komercialne smeri, trg. poslovodja ali prodajalec,
-	vozniški izpit B kategorije,
-	s prebivališčem v Novem mestu ali bližnji okolici,
-	lastni osebni avto in telefon s faksom,
-	najmanj 3 leta delovnih izkušenj na takšnih ali podobnih delih,
-	preizkusna doba 6 mesecev,
-	prijazen in komunikativen pristop,
-	možnost kasnejše zaposlitve za nedoločen čas.
Podjetje nudi za uspešno delo zelo stimulativen zaslužek. Interesente vabimo na informativni razgovor, ki bo v petek, dne 22.3.1996, od 15. do 18. ure na sedežu podjetja v Ptuju.
nrma
PRODAJA GUM VULKANIZER5TV0
BRUNSKOLE MATIJA, s.p. HRAST 1a, 68331 SUHOR, tel./fax: 068/50-475
UGODNA PRODAJA AVTOPLAŠČEV
155-70R13 NOKIA 165-70R13 EXACT 175-70R13 MICHELIN MXT 185-60R14 NOKIA 185-60R14 MICH. CLASSIC 195-50R15 RAPIDEX R2
6.950,00 Sli = 7.850,00 Sli =13.750,00 Sli =11.950,00 Sli ^ =14.950,00 SlC =12.210,00 Sli'
Cene so z montažo in centriranjem!
ALUPLATIŠČA — MiM, SPEEDLINE, OZ, ALESIO že o<
=14.750,00 SIT.
POSLOVNI PROSTORI V NOVEM MESTU
35. MEDNARODNI SEJEM ALPE ADRIA LETOS ŠE 2X!
SEJEM ALPE-ADRIA
Navdih sveta...
TURIZEM, ŠPORT IN UMETNOST
Saloni navtike, športa in rekreacije, kozmetike, predstavitve občin in regij s turistično ponudbo ter kamping in karavaning
S sejmom ALPE ADRIA potekata hkrati tudi 13. slovenski sejem ribolova in lova z mednarodno udeležbo, sejem RIBOLOV IN LOV, ter 5. sejem sodobne umetnosti in antikvitet, AAF - ARS ANTIOUITAS FAIR. od 18. do 23. marca 1996 od 9. do 19. ure
Ko [x>hvale dežujejo..
KULINARIKA
Prehrana, oprema za gostinstvo in gospodinjstvo ter oprema trgovin od 1. do 6. aprila 1996 od 9. do 19. ure
Sejma ALPE ADRIA in ALPE ADRIA - KULINARIKA si lahko ogledate po enotni ceni z vstopnico za 900 SIT. Za ogled posameznega sejma ALPE ADRIA stane vstopnica 600 SIT, vstopnica s popustom, ki jo lahko kupijo šolska mladina, študentje in upokojenci pa 300 SIT. Vstopnice so v prodaji pol ure pred pričetkom in pol ure pred zaključkom delovnega časa sejma ALPE ADRIA.
Tudi na sejem ALPE ADRIA se lahko pripeljete ceneje s Slovenskimi železnicami!
rrann=nn^infra A\IA
VABI K SODELOVANJU
— NOVO MESTO, d.d.
PodbevšKova 15
DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA ELEKTROTEHNIKE
smeri energetika, po možnosti z opravljenim strokovnim izpitom in najmanj 5-imi leti delovnih izkušenj iz področja izvajanja investicijskih del. Kandidat naj bi imel organizacijske sposobnosti tudi za delo z ljudmi.
Zaposlitev nudimo za nedoločen čas s pogojem 6-mesečnega
poizkusnega dela;
ter
1.	VARILCE
2.	MONTERJE CEVNIH INSTALACIJ
3.	MONTERJE PREZRAČEVALNIH NAPRAV
s IV. stopnjo strokovne izobrazbe ustrezne smeri ter vsaj 3 leti delovnih izkušenj iz področja, za katero so strokovno usposobljeni, za določen čas 6 mesecev, kasneje možna zaposlitev za nedoločen čas.
Kandidati naj pismene vloge z življenjepisom in dokazili pošljejo na kadrovsko splošno službo Pionir MKI, d.d., Novo mesto, Podbevškova ul. 15, v roku 8 dni po objavi.
odlična lokacija ob novomeški vpadnici
Na Kočevarjevi ulici 1 v Novem mestu, prodajamo skupno 1930 m2 pisarniških prostorov v petih etažah. V objektu sta tudi večja prostora primerna za sejno sobo in projekcijsko dvorano.
Kupci si lahko površino izberejo poljubno, glede na želje in potrebe, prednost pa bodo imeli kupci celotnega nadstropja.
Stavbi pripada tudi 1056 m2 veliko parkirišče.
Nudimo ugodne prodajne pogoje z možnostjo obročnega odplačevanja.
SKI-NEPREHIČMIE k LEASJNG D.0.0.
INFORMACIJE IN PRODAJA: SKB - NEPREMIČNINE & LEASING d.o.o., Ljubljana, Slovenska 54, telefon: 061/13-15-125,301-632, fax 061/132-12-02
KOVINAR, podjetje za proizvodnjo strojev, d.o.o. - v stečaju
Belokranjska cesta 34, Črnomelj
objavlja
JAVNO DRAŽBO
ZA PRODAJO PISARNIŠKE IN MANJŠE STROJNE OPREME ki bo 19. marca 1996 ob 10. url v prostorih KOVINARJA, d.o.o. - v stečaju, v Črnomlju.
Na javni dražbi se bo prodajala pisarniška oprema (pisalne mize, pisarniške omare, stoli, računalniška oprema, pisalni stroji itd.) in del manjše strojne opreme (varilni aparati, delovne mize, kompresor, dve starejši tovorni vozili, del orodja ipd.).
Opremo si je možno ogledati in dobiti informacije glede izklicnih cen in načina prodaje na sedežu dolžnika na dan javne dražbe od 8. ure dalje.
Na dražbi lahko sodelujejo vse domače pravne in fizične osebe. Eno uro pred dražbo mora vsak ponudnik kot kavcijo na blagajni vplačati varščino v znesku 10.000,00 SIT.
Varščina bo uspešnemu ponudniku vračunana v kupnino, drugim pa vrnjena takoj po javni dražbi.
Uspešni ponudnik mora kupljene predmete v celoti plačati in odpeljati v 3 dneh po javni dražbi, sicer se bo prodaja razveljavila, varščina pa obdržala.
Sredstva se bodo prodajala po načelu videno • kupljeno.
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
Leopold Oklešen
K Roku 26, Novo mesto Tt 068/323-193 Mobitel:0609/615-239 0609/625-585
Delovni čas: NON STOP
V dogovoru z Zavodom za zdravstveno zavarovanje vam nudimo naše pogrebne storitve brezplačno, pri kompletnih storitvah z minimalnim doplačilom.
ZAHVALA
V 68. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
MARIJA
DRAGAN
roj. Krese
iz Češnjic 24 pri Trebelnem
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje ter za tako številno spremstvo pokojne na njeni zadnji poti. Posebna zahvala Mariji Korošec, pevskemu zboru Trebelno za zapete žalostinke in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: hčerki Milena, Justi in Ani z družinami ter ostalo sorodstvo
Hariinalnlikn^j Lit.. Pl
itiTiA' A"< Lil Izobraževanje
ZDENKO POTOČAR.	060/32 1 -92G
Bi radi znali delati z računalnikom? Še je čet, da se prijavite v
Ob nenadni in prezgodnji izgubi našega 56-letnega dragega in nepozabnega moža in očeta
RAČUNALNIŠKE TEČAJE za MAREC 1996
Oinovi rie. in Windowi začetni		3 dni	19., 20. in 21.03.96
Word 6.0 m Windowi	osnovni	3 dni	27., 28. in 29.03.96
Exeel 5.0 zn Windows	osnovni	3 dni	22., 25. in 26.03.96
ni Srednji ekonomiki šoli coni omovneu težeje 18.800,00 SIT. Novo maito, ob 16.00 uri n občino iimoalnčniko 10% ooouit
prijave in informacije 8 (068) 321-926
A P R O S , računalništvo d.o.o.
Smlhellke 14. NOVO M K STO 060/321-931
vasem
kanalu
v soboto ob 18. uri
in po ciničnih željah klinična ponovitev v nedeljo ob 20. uri in v sredo ob 21.30!
JOŽETA CVELBARJA
iz Šmarjete 5
sorZodnikommsosVeSd^mk n'6 IT V teh teŽkih trenutkih stali ob strani- Posebej se zahvaljujemo * ’ s.°seCT> PnJateljem in znancem za pozornost, pomoč in poklonjeno cvetje gospodu župniku za lepo opravljen obred, gasilskim društvom za številno udeležbo obema g vormkoma, pevcem in izvajalcu Tišine. Zahvalo smo dolžni tudi DPVZ Novo mesto VZS OE Novo mesto profesorjem in sošolcem III.E STZŠ elektro smeri Novo mc«o sošolcem FS enota Novo mesto ter bivšim sodelavcem Občine Novo mesto. Hvala vsem in
Ljubljana
,	.	-----....	iivjvkj mcaiu. iivaia '
vsakomur posebej za številne ustne in pisne izraze sožalja ter tolažilne besede.
V večnem spominu Te bomo ohranili! Žena Majda, sin Uroš in sin Izidor z Eriko
ZAHVALA
V 62. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, ses-
tra in teta
ANGELA -DINA FORTUN
iz Damlja 2 pri Vinici
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, za darovano cvetje in sveče ter vaščanom za vso pomoč. Hvala vsem, ki ste naši mami kakorkoli pomagali v času njene bolezni, še posebej pa dobri sosedi Štefki.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 70. letu nas je zaradi zahrbtne bolezni, ki je ni nihče slutil, zapustil dragi mož, oče, brat, stari ata in stric
KARL RAMOVŠ
iz Brinja 22 pri Šentrupertu
Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, bližnjim in daljnim sosedom ter znancem za pomoč, cvetje, sveče, svete maše in izrečeno sožalje. Hvala sodelavcem Petrola Trebnje, Dela-prodaja Ljubljana, Homa Trebnje, SEŠ Novo mesto in dijakom 4. b, sošolcem s Fakultete za kmetijstvo Maribor ter nekdanjim atovim sodelavcem. Zahvaljujemo se tudi osebju Nevrološkega oddelka novomeške bolnišnice, g. župniku in kaplanu, pevcem, govorniku, g. Petru Kurentu, pogrebnikom in vsem, ki ste ata pospremili na zadnji poti.
Vsi njegovi
I
ZAHVALA
Življenje celo si garal, vse za dom in družino dal, sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi 63-letnega dragega moža, očka, brata, strica, zeta, bratranca in botra
KARLA
ANDRUŠČIŠNA
iz Gor. Kamenja 18
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvalo izrekamo tudi LD Mirna Peč, trobentaču za zaigrano Tišino, GG Novo mesto, tovarni zdravil Krka - Zelena zdravila, Dinosu, kemični čistilnici Gole, Interni bolnici,dr. Emilu Balažiču, govornikoma in g. župniku za besede slovesa. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste našega očka v tako velikem številu pospremili na zadnji poti slovesa.
Žalujoči: vsi njegovi Gor. Kamenje, 4.3.1996
ZAHVALA
V	gozdu nad vasjo že ptički lepo pojejo, naža draga mami jih sliSala ne bo.
Vse življenje si garala, vse za dom in družino dala, le sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
V	73. letu nas je za vedno zapustila draga žena, mama, stara mama in
tašča
FRANČIŠKA
ROGINA
roj. Držaj
iz Breznika 4 pri Dragatušu
Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjene sveče in izraze sožalja. Globoko zahvalo izrekamo vsem sosedom za nesebično in vsestransko pomoč ob slovesu naše mame. Iskrena hvala g. župniku za lepo opravljen obred, g. Francu Hitiju za opravljene pogrebne storitve in pevskemu zboru iz Doblič za zapete žalostinke. Zahvala velja tudi medicinskemu osebju Zdravstvenega doma Črnomelj in bolnišnice Novo mesto. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste našo mamo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku.
Žalujoči: mož Jože, šinova Tone in Jože, hčerka Pavlica z družinami in ostalo sorodstvo
k-
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je v 61. letu starosti zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, brat in stric
JANEZ GAZVODA
s Potov Vrha
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam izrazili sožalje, nam pomagali ter pokojniku darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala sestri Marici, ge.dr. Kresetovi, g. župniku za lepo opravljen obred in pevcem.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob izgubi drage žene, mame, babice in sestre
DORE
SENICA
rojene Kavre
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki sočustvujete z nami in ste nam stali ob strani.
Vsi njeni
ZAHVALA
Solze polzijo, besede obnemijo, za trenutek se je ustavil čas.
Tako lepo je sprejeli življenje, a tako težko doumeti konec.
Ob nenadni izgubi našega
AVGUSTA ŠIVAKA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga hoteli rešiti, ga pospremili do groba, mu poklonili cvetje in sveče, nam pa ustno in pisno izrazili sožalje.
Žena Marija s sinom in hčerko
Novo mesto, 8. marca 1996
' ZAHVALA
V 59. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga mama, stara mama, tašča, sestra in teta
ANA
LEŠNJAK
roj. Kučič
iz Šmarja 27, Šentjernej
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in za sv. maše. Še posebej se zahvaljujemo kolektivom HYP Šentjernej, Revozu adjustaža, Čistilnici Strgar za nesebično pomoč, cerkvenemu pevskemu zboru, gospodu župniku Trpinu za lepo opravljen obred ter vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu pospremili k njenemu zadnjemu počitku.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, stare mame in prababice
ANICE TRAMTE
iz Krmelja
iskrena hvala vsem, ki ste ji pomagali v težkih trenutkih. Hvala njenim sosedom, prijateljicam, osebju Nevrološkega oddelka in Doma starejših občanov v Novem mestu, pevkam, pevcem, govornici za poslovilne besede, gospodu župniku za opravljen obred in vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 73. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, sestra in teta
ANTONIJA SINTIČ
roj. Debevec
iz Vrhovčeve ul. 4, Novo mesto
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in sveče, ustne in pisne izraze sožalja. Posebno se zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov v Šmihelu za vso skrb in nego v zadnjih mesecih. Hvala tudi ZZZS OE Novo mesto, trgovskemu podjetju Dolenjka in aktivistkam Rdečega križa Novo mesto- Čenter. Posebna hvala gospodu Lapu za poslovilne besede in lepo opravljen obred ter pevcem iz Šmihela. Hvala vsem, ki ste pokojno pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage sestre in tete
KRISTINE
ŠPEHAR
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji med njeno boleznijo stali ob strani, jo obiskovali in ji lajšali trpljenje. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, ji poklonili cvetje in sveče, nam pa izrazili sožalje in nam kakorkoli pomagali. Iskrena hvala pevskemu zboru iz Tacna in pevkam iz Otovca za občuteno petje, govornikom za izrečene besede slovesa in g. Hitiju za organizacijo pogreba ter g. župniku Furarju za lepo opravljen cerkveni obred in podarjene svete maše. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Življenje celo si garala, vse za dom in družino dala.
Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
V 88. letu starosti nas je zapustila naša ljuba mama, stara mama, prababica, teta in botra
TEREZIJA
ŠOLN
roj. Salmič
Sela pri Raki 19
Ob boleči izgubi se za nesebično pomoč iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in sv. maše ter jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala osebju ZD Krško, zlasti patronažni sestri Maji, cerkvenim pevcem in g. župniku za lepo opravljen obred.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ne jokajte ob mojem grobu, tiho k njemu pristopite in večni mir mi zaželite.
V 67. letu starosti nas je nenadoma in veliko prezgodaj zapustil moj dragi mož, oči, dedek, sin in brat
SLAVKO
ŠPRAJC
iz Lamutove ul. 10, Novo mesto
Iskrena hvala vsem, ki ste našega moža, očeta, dedka, sina in brata pospremili na zadnji poti in z nami delili žalost. Hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in v težkih trenutkih stali ob strani in pokojniku darovali cvetje in sveče. Zahvaljujemo se gospodu Lapu za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in gospodu Tavčarju za poslovilni govor, posebno pa še sosedama Tinki Tavčar, Renati Ravbar ter Martini Zupan iz Šentjerneja.
Žalujoči: žena Tončka, hčerki z družinama in ostalo sorodstvo
M TE0E1M ¥Ai 1/A
tedenski koledar
/A :E
TEDENSKI KOLEDAR — KINO — KMETIJSKI STROJI — KUPIM — MOTORNA VOZILA — OBVESTILA — POSEST — PRODAH — RAZNO — SLUŽBO DOBI — SLUŽBO IŠČE — STANOVANJA — PREKLICI — ČESTITKE — ŽENITNE PONUDBE — ZAHVALE
Četrtek, 14. marca - Matilda Petek, 15. marca - Klemen Sobota, 16. marca - Hilarij Nedelja, 17. marca - Jerica Ponedeljek, 18. marca - Edvard Torek, 19. marca - Jožef Sreda, 20. marca - Igor
LUNINE MENE 19. marca ob 11.45 - mlaj
kino
BREŽICE: Od 14. do 17.3. (ob 17.30 in 20. uri) ter 18.3. (ob 20. uri) triler Sedem.
ČRNOMELJ: 15.3. (ob 20. uri) in 17.3. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Ace Ventura 2 - Klic narave.
KOSTANJEVICA: 16.3. (ob 18.
uri) akcijski film Desperado. 17.3. (ob 18. uri) romantična komedija Francoski poljub.
KRŠKO: 14.3. (ob 19. uri), 15.3. (ob 20. uri) in 17.3. (ob 18. uri) ameriška romantična komedija Francoski poljub.
METLIKA: 15.3. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Divja reka.
15.3.	(ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Ace Ventura 2 - Klic narave.
NOVO MESTO: 14. in od 18. do
20.3.	(ob 18. in 20. uri) ter od 15. do
17.3.	(ob 16., 18., in 20. uri) akcijski film Smrtonosni poraz. 16.3. (ob 22. uri) ameriški film Apoio 13.
SEMIČ: 17.3. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Oblegani.
STRAŽA: 14.3. (ob 19. uri) in 15.3. (ob 20. uri) francoski film Kraljica Margot. 16.3. (ob 20. uri) in 17.3. (ob 18. uri) ameriški film Nimaš pojma.
f VROČINA, gangsterska drama (Heat, 1995, ZDA, 260 minut, režija: Michael Mann)
Radiatorje tega, vsaj po minutah sodeč, zelo dolgeeega filma pregrevata Al Padno in Robert de Niro, katerih vlogi sta si, navkljub temu da naj bi bil prvi dober in drugi slab fant, v marsičem podobni kot enojajčna dvojčka. Frajer-ja čisto enako razmišljata: popolnoma sta predana delu, delata izključno samo to, kar najbolje znata, ne privoščita si mirnega družinskega življenja, živita samo za tiste mejne trenutke, ko sta telo in trenutni položaj prignana ne samo do adrenalinskega roba. Podobnosti se ju držijo tudi sicer: oba sta Italo-Američana, veljata za prva karakterna igralca v Hol-lywoodu, vendar še nista dobila oskarja za najboljšo moško vlogo. Pa še nekaj ju druži: pred Vročino namreč še nikoli nista nastopila skupaj. Izjema je Boter 2, vendar pa se tam nikoli nista pojavila v istem kadru.
Padno je detektiv Hanna, strahotno zagnan in nadarjen policaj,
ki se najbolje počuti, kadar preganja. Pikniki, roštilj, nedelje z mularijo in fuzbalom ga na smrt dolgočasijo. Dober je zato, ker zna misliti enako kot tisti, ki jih lovi, pravi empatik. De Niro je samotarski in perfekcionističen ropar, krade izbrano in s pametjo, najbolje se počuti v akciji. Tehnološki ekshibicionizem njegovih akcij spominja na skupne vaje CIE in FBI. Če nekoliko zamižimo na obe očesi, bi lahko rekli, da gre za zgodbo o bratu, ki lovi brata, nobeden pa ne popusti. Všeč sta si, spoštujeta se. Držita se enake etike: delaj, kar najbolje znaš. Metodično, brezhibno, predano.
Navkljub dolžini nikoli ne zaveje po dolgočasju. Med atraktivnimi akcijami je sicer kar nekaj zatišja, vendar pa ravno ta počasnost film še nekoliko ozaljša. Mann si je za intimnejše prizore vzel čas in tako zgradil bolj kompleksno in plastično podobo junakov, ki poleg vratolomega življenja tudi ljubijo. Omenimo še žal obstranski vlogi profesionalnih negativcev Vala Kilmerja in Toma Sizemorja ter malo Natalie Portman, deklico iz Profesionalca, ki je sicer trenutno malo manj ljubka, je pa še vedno nadarjena, ko se izkoplje iz pubertete, pa bo tudi lepotna kraljica.
TOMAŽ BRATOŽ
DOLENJSKI LIST
Smeh na prepihu
V anekdotah in prigodah je Jože Dular je s pisateljsko veščino otel pozabi prenekatero zanimivo, duhovito, šaljivo podrobnost iz življenja znanih pa tudi brezimnih ljudi z obeh strani Gorjancev, na pobudo Dolenjskega lista, kjer je bilo objavljenih domala tristo zapisov, pa je Dular izbral blizu 250 anek-
dot in prigod, jih povezal v zaokroženo celoto - in tako je nastala lično opremljena, 114 strani debela knjiga z naslovom Smeh na prepihu.
Knjiga stane 1.900 tolarjev, do nje pa ni moč priti le v knjigarni, ampak tudi s spodnjo naročilnico (pošljite jo na Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto), s katero vam priznamo 10 odst. popusta oz. je cena knjige le 1.710 tolarjev.
N-
■-H
Naročam
NAROČILNICA izvod(ov) knjige Jožeta Dularja Smeh na prepihu
po ceni 1.710 tolarjev za izvod.
Knjigo mi pošljite s poštnim povzetjem na naslov:
. Ime in priimek:_________________________________
Kraj, ulica, hišna številka in pošta:_
DOLENJSKI LIST
IZDAJATELJ: Dolenjski lisi Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rusija UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Barlelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dornii, Breda Dušii Gornik, Tanja Gazvoda, Anion Jakše, Mojca Leskovšek-Svele, Mariin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar.
IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 180 tolarjev; naročnina za 1. polletje 4.680 tolarjev, za upokojence 4.212 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 18.720 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta le vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo s prvo številko v mesecu. OGLASI: I cm za ekonomske oglase 2.400 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 4.800 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 2.800 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.600 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 160 tolarjev; za pravne osebe I cm malega oglasa 2.400 tolarjev.
ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; telefar (068)322-898
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (it. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski lisi med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. davek od prometa proizvodov. Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
čestitke
kmetijski stroji
r - - - -- -- -- -- --
; MUŠIČ —MENGEŠ . Tel.: 061/738-619
Travniška brana z obojestranskim delovanjem, z 1 njo izravnavamo krtine in dobro prečešemo travo. Brana razreže in razvleče hlevski gnoj, kar omogoča , bujno rast. Zaradi svoje ( prilagodljivosti je zelo ■ primerna za hribovite predele ■ in pašnike.	■
silokombajn SK 80, malo rabljen, pro rje 5, Škocjan
dam. Lado Hočevar, Močvirje 5, Škocjan.
GRABLJE Sip 225, stare 3 leta, malo rabljene, dodam kardan, ugodno prodam. «(068)87-767.	3115
OLGI ZORIČ iz Podbočja za njen 50. rojstni dan iskreno čestita mama Mihela s svojimi.	2783
OB OSEBNEM PAZNIKU Pepce Kuš-ljan iskreno voščijo Karlina, Ciril in ostali Kranjčevi.	2906
kupim
VRTAVKASTI obračalnik Spider, 4.5 m, prodam. Brulc, Vrhovo 10, Mirna Peč.
2766
MOTOKULTIVATOR BCS, diesel s priključki, prodam. * (068)68-719.
2828
PLUG za jarkanje in oranje, vprežni, kupim, prodam pa kolerabo, 1000 kg. « (068)85-881.	2871
PUHALIK za zmetavanje snega Tajfun z elektromotorjem prodam. « (068)43-007.	2872
TRAKTOR ZETOR 6211, plug, 12 col, rotacijsko kosilnico 1.85 m, silokombajn Mengele 200 in nažagana drva prodam.« (068)21-605.	2891
TRAKTOR ZETOR 4320, letnik 1995, in obračalnik Sental 220 prodam. « (068)78-152.	2899
KOMBAJN Zmaj 133 prodam. » (068)42-355.	2917
MOLZNI STROJ Virovitica, skoraj nov, prodam. « (0608)22-442, od 8. do 16. ure ali (0608)79-182, od 18. do 20. ure.
2923
KOMBAJN FAHR M 66, širina grebena 220, prodam ali menjam za manjši traktor. «(068)78-117.	2925
NAKLADALKO SIP, 19 m3, in obračalnik 2250, oboje v dobrem stanju, prodam. *(068)76-373.	2928
SAMONAKLADALKO, rotacijsko koso, pajka, puhalnik in žitni kombajn Klass kompakt 25, širine 2.20 m, prodam. »(0608)75-411 ali (0608)75-221.	2975
OHRANJENA garažna vrata kupim.« (068)87-644.	2954
JEKLENKE za varjenje, rabljene, komplet ali posamezno, kupim. * (068)42-315.	2962
500 KOM. strešnikov grafitno sive barve kupim. « (068)85-698, zvečer.
2974
3 STEBRE KOZOLCA, stare, rabljene, dolžine 2.80 m, kupim. « (068)65-023.
2976
DRVA, 4 do 6 m, kupim. « (068)27-575.	2993
KORUZO v zrnju kupim. « (068)25-344 ali 78-321.	3051
GOSAKA kupim. « (068)42-996.
3063
BUKOVO HLODOVINO, lepe topolove in brezove hlode ter leskovo kolje za izdelavo ročajev odkupujemo.«(068)87-318.	3111
motorna vozila
TRAKTOR IMT 539, 200 delovnih ur, prodam. » (068)85-731.	2988
TRAKTOR IMT 542, 750 ur, samona-kladalko Sip, 17 m3, kultivator z ježem, suho seno in semenski krompir prodam, kupim pa bikca, do 300 kg. * (068)40-170, po 19. uri.	2997
TROSILEC hlevskega gnoja TVG 2700, boks za spodrezovanje parkljev, vilice za prenos okroglih bal in manjšo traktorsko prikolico, 11, prodam, «(067)57-239.	3004
NAKLADALKO SIP 19, snopovezalko na BCS, cisterno za gnojevko, 2200 1, in hlevski gnoj prodam. « (068)85-632.
NAKLADALKO Mengele, 26 m3, aluminijaste stranice, hidravlični dvig, prodam za 2200 DEM. * (0608)51-094.
3050
ZETOR 5211, letnik 1988, ali Univerzal
45 prodam. * (068)76-300.	3056
KOSILNICO Lamborghini ugodno prodam. • (068)27-230.	3082
DVOBRAZNI PLUG, pomični, samo-nakladalko, 19 m3, in frezo Honda, 4 KM, prodam. * (0608)62-754.	3084
TRAKTORSKE VILE za nošenje mrve, večjo količino domačega žganja in Z 750 prodam. « (0601)81-626, po 15. uri.
3093
KOSILNICO FIGARO, italijansko, lepo ohranjeno za 110.000 SIT in prikolico za prevoz živine prodam.«(0608)43-009.
3107
KOMBAJN Fahr M 922, letnik 1991 in
AUDI 80 1600, letnik 1990, registriran do 1/97, kovinske barve, garažiran, prodam. « (068)23-985, po 15. uri. 2761 126 P, letnik 12/89, registriran do 13.1.1997, in VW hrošč, letnik 12/71, registriran do 27.12.1996, prodam. « (068)76-072.	2764
GOLF III TDI, letnik 1994, 5V, tornado rdeč, 43.000 km, prodam za 29.900 DEM ali menjam za cenejše vozilo. « (0608)87-580.	2765
GOLF XD, letnik 1989/90, prodam. * (068)21-048.	2767
HONDO CIVIC, letnik 1991/92, registrirano za celo leto, prevoženih 50.000 km, črno, prodam. « (068)51-576.	2774
UNO 60 S, letnik 1986, prodam ali menjam za golfa. « (068)57-800.	2776
GOLF D, letnik 1985, S paket, in 126 P, letnik 1985, prodam. * (068)81-080, Marjan.	2777
R 4 GTL, letnik 3/88, prevoženih
100.000	km, v dobrem stanju, nujno prodam za 2500 DEM. * (068)23-664. 2780
VOLVO 340 DL D, sive kovinske barve, letnik 11/89, garažiran, prevoženih
94.000	km, 5 prestav, prodam. «
(068)325-191.	2786
ALFA ROMEO 33 1.7 i E, letnik 1993, grafitne kovinske barve, prvi lastnik, prodam. « (068)26-256, Jakčeva 21, Novo mesto, st. 13.	2787
JUGO KORAL 60, letnik 1990, registriran do 12/96, prodam. « (068)85-853.
2788
ŠKODO 105 L, letnik 1987, registrirano do 8/96, prodam. «(068)65-142 ali osebno Bušinec 7, Dolenjske Toplice.
2789
FIAT TIPO 1.6 SX,letnik 1994,26.000 km, rdeč, prodam za 16.900 DEM. « (068)341-785.	2795
R 4 prodam. * (068)24-552.	2798
ALFO 33 1.3, letnik 11/89, električna tonirana stekla, nastavljiv volan, garaži-rano, 75.000 km, prodam za 7900 DEM. » (068)44-594, po 17. uri.	2799
JUGO 45, letnik 1985, registriran do 7/96, prodam ali menjam za 126 P ali Z 101. »(068)43-564.	2803
126 P, letnik 1988, prodam. * (068)65-426.	2807
OPEL KADETT 1.6 D, letnik 1986, prodam. «(068)27-135.	2808
JUGO 45, letnik 1989, registriran do 2/97, prodam. Kocjan, Križe 21, Novo mesto.	2815
NISSAN SUNNY 1,6 SLX, letnik 1987, prodam. »(0608)81-801.	2824
CIMOS AX CABAN 1,11, nov, neregistriran, bel, tonirana stekla, prodam za
15.000	DEM ali na obroke. » (068)323-
312.	2827
VW HROŠČ 1200, registriran do 9/96, nove gume, vlečna kljuka, avtoradio, prodam za 1900 DEM. « (0608)32-514 ali (0608)36-180, po 19. uri, in (0608)21-980, dopoldne.	2834
Z 850 AK, letnik 1985, brezhiben, poceni prpdam. »(068*67-443, popoldne.
126 P, letnik 1987, registriran do 2/97, prodam za 1300 DEM. Mateja Kobe, Stopiče 48.	2836
MITSUBISHI COLT 1,3 GLI prodam ali menjam za avto do 3000 DEM. * (068)28-680.	2837
WARTBURG 1,3, letnik 1991, limuzina, odlično ohranjen, prodam. * (0608)41-606.	2838
Z 750, letnik 1981, kovineke barve, odlično ohranjeno, 80.000 km, registrirano do 2/97, vredno ogleda, prodam za 600 DEM. Jože Žugelj, Jelševnik 7, Črnomelj.
Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat na mesec)
vsebina oglasa (do 15 besed)
Ime in priimek:..............................
Ulica in kr^j:..................................
Pošta: .........................................
Naročniška številka:............... Podpis:
Datum: ....
U
Hi k enja G(
.11.
JUGO 45 AX, 12/87, registriran do 12/96,79.000 km, rdeče barve, garažiran, prodam. Franc Kobe, Vukovci 4, Vinica.
2842
OPEL OMEGO 20 i, letnik 1990, prodam. * (068)83-103.	2843
MOTOR APN 4 6 S prodam. * (068)49-643.	2844
JUGO 55 GV KORAL, letnik 1989, registriran do 8796, prodam. » (068)57-014.	2850
NISSAN MICRA, letnik 1991, kot nov,
25.000	km, črne kovinske barve, prodam.
»(068)52-713.	2851
R 4, LETNIK 1988, PRODAM ZA 4000 DEM. « (068)23-719, popodne.
2854
R 5 CAMPUS, letnik 1989, 45000 km, prodam. * (068)27-131.	2855
OPEL KADETT 1,3 solza, rdeč, 8/88,
125.000	km, prodam za 8300 DEM. «
(068)24-584.	2857
R 5 FIVE, letnik 1994,17.000 km, rdeč, 5 V, prodam za 12.000 DEM. «(068)26-196.	2858
R111,6 SPRINGT, letnik 1988,ugodno prodam. »(068)41-124.	2859
Z 101 GTL 55, letnik 1986,83.000 km, registrirano do 2/97, prvi lastnik, prodam. * (068)22-339.	2863
TOVORNI TRICIKEL Apekar prodam. «(068)41-198.	2865
Z 750, letnik 1985, prvi lastnik, prodam. *(0601)81-359.	2866
JUGO 45, letnik 1989, bel, 77.000 km, prodam. * (068)43-682.	2867
ALFO 33 1.7 i.e, letnik 7/93, prvi lastnik, 38.000 km, prodam. * (068)321-776 ali 321-027.	2868
GOLF JX D 1600, rdeč, letnik 1989, ohranjen, prodam za 10.600 DEM. « (0608)33-421.	2874
JUGO KORAL 55 AX, letnik 1988, registriran do 1/97, lepo ohranjen, garažiran, prodam. «(068)51-397.	2875
LADO SAMARO 1300, 5V, letnik 1994, beige barve, 26.000 km, prodam. » (068)323-871.	2876
R 5 CAMPUS, letnik 12/89, prevoženih
60.000	km, reegistriran do 12/96,prodam.
»(068)322-022.	2882
GOLF D, letnik 6/86, bel, prodam. Gradišar, Danila Bučarja 24, Novo mesto, »(068)22-390.	2885
126 P, letnik 1988, prodam. * (068)76-048.	2889
R 21 meniger, letnik 1992, prodam. « (068)75-171 ali 65-194, popoldan. 2895 R 4 GTL, letnik 1987, rdeč, odlično ohranjen, prodam. » (068)73-069. 2896 ŠKODO FAVORIT 136 L, letnik 1990,
66.000	km, olivno zeleno, radio, meglenke, ugodno prodam.«(068)341-250, do 17. ure ali (061)777-658, zvečer. 2897
R 4 GTL, letnik 1988, odlično ohranjen, registriran do 12/96, 71.000 km, prodam za 2800 DEM. * (068)42-395.	2902
R CLIO 1.4 RT, letnik 1991, prodam. «(068)84-570.	2904
MAZDO 323 F 1.6 16 V, letnik 11/90, dobro ohranjeno, prodam za 14.000 DEM. «(068)27-165.	2907
JUGO KORAL 60, letnik 8/89, rdeč, prvi lastnik, alu platišča, dobro ohranjen, prodam. «(068)28-956.	2908
Z 101 GTL, letnik 1987, ugodno prodam. «(0608)87-615.	2909
126 P, letnik 1987, registriran do 8.3.1997, prodam. «(068)83-487.	2911
Z 128 SKALA, letnik 1990, registrirano do 21.1.1997, ugodno prodam.»(068)42-648.	2913
R 4 GTL, letnik 11/92, prvi lastnik, registriran do 11/96, prodam. « (068)324-030, popoldan.	2920
LADO NIVO 1600 prodam ali zamenjam za R 5 ali AX.»(0608)22-442, od 8. do 16. ure.	2922
AX 1.1 i caban, letnik 1993, registriran do 9/96, 23.000 km, prodam za 10.400 DEM. »(068)73-335 .	2924
FORD ESCORT CLX D caravan, rdeč, letnik 1991, garažiran, dobro ohranjen, dodatno opremljen, radio, prodam. » (068)60-404 ali 28-035.	2926
R 9 GTL, letnik 1983, registriran do 22.12.1996 in augi 80 CC, letnik 1986, registriran za celo leto, prodam. »(068)81-022.	2932
KARAMBOLIRAN R 9 GTS inj torno nahrbtno škropilnico Stihi prod ^ »(068)49-673.
126 P, letnik 1989, jugo, letnik II2-vrtno kosilnico z lastnim pogonom ifll 2' * dilnik z zamrzovalnikom prodam]0 " (068)21-575.
R 5 CAMPUS, letnik 1991, rdeč, i km, prodam. « (068)44-373, dopolj 44-467, popoldan.
JUGO 45 AX, sivozelene barve,
1988, prodam. « (068)73-662.
Z 101, letnik 1986, modre barve, I dam. »(068)43-641.	3
GOLF JX D, letnik 1988, prodani (068)25-215.	1
AX 11 TRE, letnik 1993, rdeč, 241 AS km, centralno zaklepanje, električni] P mik stekel, prvi lastnik, prodam za l2f° o DEM. * (068)42-257.	3>(0
ASTRO KARAVAN, letnik 1991 BI opremo, ugodno prodam.»(068)3224 er ali (0609)641-008.	a
CLIO 1.2 RN, letnik 1994, in Zskall letnik 1990, prodam. « (068)65-187. ‘ BJ
fcnci
OPEL KADETT 1.3 S, letnik 1987.66 vinske barve, prodam. » (068)89-233 S
jste
Z 750, letnik 1985, registriran, prodjnic Bašelj, Lutrško selo 19, Otočec. ■'"-JUGO 45, letnik 1990, prodam. Šed R. Straža, Drča 5.	PJlo
UNO 60 S, letnik 1988, bel, prodal) (068)78-021.	3, t'
R 5, letnik 1990, 5V, in jugo koraldo letnik 1987, prodam. Branko Hro«a» Vel. Orehek 34, Novo mesto. ! *Sj' JUGO KORAL 55, letnik 1990,72] km, prodam. * (0608)75-013. J K OPEL VECTRA 1.8 i CD, letnik iMei bel, registriran do 10/96, prodaro.,an. (068)23-853.	1 %
R 4 GTL, letnik 12/88, registrirala celo leto, prodam. » (068)49-163. ■ N R CLIO 1.4 RT, letnik 1995, kovi*<v< barve, servo volan, električna stekli :plj ogledala, prodam. « (068)53-195 ali'an 494.	3 Ute
JUGO KORAL 55, letnik 1990, regi *lj ran do 2/97, prodam za 4500 DEMN, (068)21-738.	3*ane
R 4 GTL, letnik 1992, prodam.«8
(068)24-569.
ŠK
ŠKODO FAVORIT 135 LX, le* 1993, registrirano do 3/97, rdečo, { dam. «(068)89-241.	*—
R 4 GTL, letnik 1992, preveže 34.000 km, prodam za 5500 DEMejm (068)73-766.
GOLF, letnik 1981, zelo lepoohra«' registriran za celo leto, prodam. Ji ^
Maren, Loka 9, Mirna.	.
JUGO 45, letnik 1984, registrira«, ' 10/%, prodam. * (0608)75^105.	3
R 21 GTX 2.0 L, KAT, letnik 1' ^ 40.000 km, potovalni računalnik, e ]n, trično zaklepanje in stekla, meglenke, prodam. * (068)25-635.
JUGO KORAL 45, letnik 11/89, do*
ohranjen, prodam. » (068)73-188. 3*
OPEL KADETT 1.4, letnik 1990, do« ohranjen, garažiran, 86.000 km, prvi* nik, prodam. « (0608)75-516, po pol]* h
126 P, letnik 1988, registriran do 5JtW prodam. * (068)73-336.
AX 1.1 TRS, letnik 1991,5V, rdeč, K
ohranjen, prodam. »(068)3231-390. J»j
R 4 GTL, letnik 1985, registrira«1 7/96 in R 4 GTL, letnik 1987, registri do 2/97, prodam. « (068)52-178. W
KAMION Z 35 8 A, letnik 1989, <A i iver
triran, s kasonom in cerado, vozen kategorijo, prodam. »(068)67-119.
3*!o|
GOLF, letnik 1980, registrirani 5.2.1997, prodam za 2800 DEM-JU (0609)621-514.	3Wit
KOMBI IMV, letnik 1984, registriWl do 12/96, prodam za 2800 DEMj (0609)621-514.
R 19, kovinske barve, letnik 35.000 km, garažiran, ohranjen, prodj. * (068)23-004.	W
ASTRO 1.6 Šport caravan, letnik lo®* z veliko dodatne opreme, prodata.
------------- * «j,
JUGO SKALA 55, letnik 1990, ugodno prodam. Jože Žulič, Vratno 3, Šentjernej.
2934
FORD FIESTA, letnik 1990, registriran do 10/96, prodam. * (068)42-255. 2939 ŠKODO FAVORIT, letnik 1991, prodam za 6800 DEM. * (068)24-535, popoldan.	2940
ŠKODO FAVORIT, letnik 1993, registrirano do 4/97, garažirano, zelo dobro ohranjeno, prodam. * (068)76-067.
2941
VW PASSAT 1.8, letnik 1992, registriran do 2/97, moder, s servisno knjižico, lepo ohranjen, ugodno prodam. « (068)51-001.
2945
R 4, prva registracija 12/87, rdeče barve, prodam. • (068)323-784.	2947
GOLF JX D, letnik 1985, prva registracija 4/87, bel, 3V, prevoženih 144.000 km, prodam. * (068)89-176.	2948
FORD FIESTA 1.1 ghia, letnik 1978, registrirano do 9/%, prevoženih 140.000 km, ohranjeno, garancija za motor, prodam. *(068)41-132.	2950
R 5 D, letnik 1991, registriran do 2/97, prodam za 8600 DEM. Vinko Šušterič, Smarjeta, * (068)73-720.	2957
GILLERO CX 125, letnik 1995, ka-rambolirano, kovinsko zeleno in čelado prodam. * (068)44-236.	2959
ŠKODO 105, letnik 1988, registrirano do 9/96, odlično ohranjeno, servisirano in C 64 z opremo ugodno prodam. Anton Kuhar, Orešje 40, Sevnica.	2960
KADETT 1.3 solza, letnik 1987, rdeč, 5V, originalno strešno okno, avtoradio, prodam. »(068)21-068.	2%3
JUGO 45, letnik 1/91, lepo ohranjen, dodatno opremljen, drugi lastnik, ugodno prodam. * (068)76-166, zvečer. 2972 JUGO KORAL 45, letnik 1989, bel. druga lastnica, registriran do konca maja, prodam. • (068)48-354.	2981
R 4 GTL, letnik 9/83, ugodno prodam. «(0608)69-148.	2984
CITROEN ZX aura, letnik 1992, prodam. • (068)322-570, dopoldan, 324-440, popoldan.	2986
(068)341-585, popoldan.	-ij
AXI.l CABAN,letnik 1993,bel,wp' triran do 1/97, prvi lastnik, proda® enjam za manjše vozilo. »(068)89-15”*
JUGO 45, letnik 11/89, rdeč, z dod^j Pr opremo, dobro ohranjen, prodani'. Pa (068)42-544,
KARAMBOLIRAN BMW 525,
1980, prodam. 9 (068)51-343.
R 4 GTL, letnik 7/90, prodal^ *»
(068)21-489.
R 21 nevada, letnik 1993, proda«1.! (068)21-764, po 16. uri.	A H«
CORSO SWING 1.5 D, letnik >?Pt prodam. « (068)20-438, po 16. uri.
----.4
CITROEN AX Allure, letnik 7/92, 'U kot nov, prodam. » (068)26-198.	”
ŠKODO LX in AX Image, obe M 1993, prodam. * (0608)70-176.	*
JUGO KORAL 55, letnik 1989,681 km, registriran do 3/97, lita platišča, >[ čen, prodam. * (0608)31-846 ali 33-» HONDO CIVIC Sedan 1.5, M
1991/92, registriran za celo leto, v nem stanju, črne barve, nujno prodaj
11.900 DEM. «(068)51-576.
JUGO 45, letnik 1987, registrirali 28.7.19%, prevoženih 56.000 km, "j gume, radio, prodam za 1800 DEMj (068)50-150.
CLIO 1.4 RT, letnik 1994, čme k«*!

ske barve, airbag, električno strešno električni pomik stekel, prodam . (068)44-704, zvečer.
R 4 GTL, letnik 1987, dobro ohraPj prodam. » (0608)67-608, po 18- j (0608)67-015, int. 222, dopoldan. G JUGO 45 AX. letnik 1988, repici do 2/97, ugodno prodam. V (068)52" j
OPEL KADETT 1.3 S, solza, >*'j 1987, prevoženih 106.000 km, prvi la«* a prodam. * (068)51-812.
Z 1*1, letnik 1987, registrira«. 11.3 1997, prevoženih 25.000 km, [j dam.« (068)28-516.
LADO SAMARO 1300, 5V, le£ 1993, kovinsko siv, prodam. Marti« z jak, Podulce 40. Raka.
DOLENJSKI LIST
Šl. 1 I (24.11), 14. marca
M |WWASAKI 750 GPZ, letnik 1983, ni-fljlf1' Mramboliran, prva barva, prodam ali nienjam. * (061)854-754.	3106
, pOLF JX, letnik 1987, registriran do ‘1.1996, prodam. * (068)68-713. inj	3110
rodi jUGO KORAL 45, letnik 1990, veliko ne opreme, prodam. * (0608)89-
i in' ^ >01, letnik 1988, registrirano do 1/97, utifdam za 2800 DEM. * (068)81-439.
ŠKODO, letnik 1991, 88.000 km, pro-30IJ® za 5600 DEM. (068)75-180.	3122
im ^ UNO 60 S, letnik 1993, prodam. !<} (068)27-033.	3127
obvestila
24'ASFALTIRANJE - tlakovanje dvorišč -nif parkirišč opravljamo. Asfaltbeton, * (061)129-12-66, (061)129-12-58 ^(0609)628-260.	2483
99. “ELE, grahaste in rjave piščance, večje 224enodnevne, prodajamo. 9 (068)324-ali 67-108, Perutninarstvo Humek.
Hoi	2690
7. RJAVE in grahaste jarkice ter bele pišoče prodajamo vsak dan. * (068)48-S7,66.	2763
!3J sprejemamo NAROČILA za vse J* 2 * * 5!6 * 8 * * * piščancev, enodnevnih in večjih. Va-o<Wica Senovo, Mio Gunjilac, * (0608)79-, f5-	2989
>erf RJAVE in grahaste jarkice ter bele piš-Jtoce prodajamo od 14. marca dalje. « a»“68)48-366, Prevolšek, Čatež. 3025 ‘ RGRANI, težki 2 kg, bodo v prodaji v ral ooto, 6. aprila, grahasti in beli piščanci rvjaod 20. marca dalje pri Jožetu Jeršinu, PFie selo 2, Trebnje, * (068)44-389.
* KILOGRAMSKE PIŠČANCE ter dvo-li ženske grahaste jarkice prodajamo vsak n- an. Purani bodo v prodaji od 20. aprila
■	a‘‘e- Sprejemamo naročila. Kuhelj,
raMiarje 9, Šentjernej, * 42-524.	3054
■	NESNICE, mlade jarkice, pasme hisex, " tik pred nesnostjo, opravljena vsa kil -Pljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. “J ar°čila sprejemajo in dajejo vse infor-
! ‘ajjje: Jože Zupančič, Otovec 12, Čmo-8* *‘l. * (068)52-806, Gostilna Cepin, Mo-Dobova, * (0608)67-578 in Anita Janežič, Slepšek 9, Mokoronog, * n.168)49-567	3126
preklici
j ERANC STRNIŠA, Repče 12, opozar-3 “J* Antona Brezovarja in Repč 9, da pre-l0 ™a voziti po parcelni št. 781 Vrhtrebnje. j, 'c ‘ega ne bo upošteval, ga bom sodno jTSanjal.	2779
KLOJZ IN MARIJA JENIČ, Gabrje, “aarjava Francko Hudoklin, gostilni-•CS*? a Gabrja, naj takoj preneha z in napadanjem na naju in najini dru-
.	» ker izpoljuje že vse pogoje za sodni
'/“račun.
3123
i
posest
LEPEM KRAJU v okolici Šentjanža
i
VINOGRAD z zidanico v okolici Škocjana ugodno prodam. ® (068)76-452.
2893
V	KOTU PRI SEMIČU prodam manjši vikend, nov, ob glavni cesti, s sadovnjakom in vinogradom. * (068)50-066.
2905
9 A VINOGRADA na Koglem pri Šmar-jeti prodam. Elektrika na parceli. * (068)49-659.	2946
NJIVO na Šentjernejskem polju, 36 a, od tega 25 a neplodno, prodam. * (068)342-002.	2949
PARCELO v Črnomlju - Maverlen, cca 18 a, urejen dovoz, možnost gradnje, prodam. * (068)47-871 ali 52-149.	2961
V	SEVNICI prodam novo podkleteno
hišo, lahko dvodružinska, s 700 m2 zemlje, voda, elektrika, plin. Možnost telefona in KATV. » (061)441-552.	2966
7 A VINOGRADA v Hmeljčiču, njivo v Šentjurju in gozd pri Cerovcu prodam. Marija Stare, Radna vas, Trebelno. 2983 STAREJŠE POSLOPJE z vrtom in vinogradom na Sremiču pri Krškem prodam ali dam v najem. ® (064)311-791.
2985
VINOGRAD na Kavčih pri Brusnicah prodam. * (068)85-712, popoldan. 3013 ZEMLJIŠČE, 8 a, pri Mokricah prodam. Novosel, Ribnica 21.	3026
GOZD ali drva na rastilu (gaber, bukev) prodam. * (068)324-235 .	3030
TRAVNIK, 4600 m2, v Prelesju pri Šentrupertu prodam ali dam v najem. * (068)40-135.	3049
MLAD VINOGRAD v Bojniku, 500 cepljenih trt, starih 5 let, vodovod, primerno za vikend, prodam. S (0608)80-374.	3086
POSEST, 2 ha zemlje in starejše poslopje v Senožetah pri Krškem prodam. * (0608)62-439.	3108
4	KM od Novega mesta prodam parcelo, 69 a, primerno za hobi kmetijsko ali brunarico. * (068)43-678.	3114
ZARADI BOLEZNI oddam v najem lepo opremljen vikend na Trški gori ob asfaltni cesti. Ludvik Činkole, Šutnarjeva 5, Ljubljana- Vič.	3121
prodam
8 N«vO, 45 a, v Mimi Peči prodam. Pl' Dol. Podboršt, Mirna Peč. 2781 J"DVOSTANOVANJSKO HIŠO z veliko raf°, primerno za manjšo dejavnost, Jtjfpela 1 ioo m2, v Črnomlju, prodam. V J*8)52-173.	2794
TL NJIVO, 44 a, v Praprečah pri Žužem-'^rku prodam. * (068)22-953.	2797
ju "OZD, njivo in travnik v Gor. Suha-^olu prodam. * (068)22-002.	2805
V SEVNIŠKEM OKOLIŠU ugodno ,°^am nov nasad vinske trte, 40 a, z lese-iiltr?' utanii, gradbenim dovoljenjem, elek-71° >" vodo. * (0608)82-073.	2812
Jj MARCELO na Doblički Gori ob urejeni a»riuV.0zn‘ pob. 800 m2. prodam. *
S »552-357.	2822
^.DOMAČIJO v Brežicah- Kapele in se-325*“° za koruzo poceni prodam. V HNl.	2823
Ijful “Tar opuščen vinograd (10 a) na Vi-ibV? Vrhu ugodno prodam. Tončka *] 'Ne.®(068)73-160.	2825
>1 da VlNOGRAD na Radoviči (10 a) pro-jp Asfalt do vinograda. ® (068)60-444. 1tjpriVINOGRAD v Golobinjku, (9,50 a), I r^erno za vikend, prodam. Elektrika na (i 7«li. * (068)78-524.	2839
l> Sv^EŠAN GOZD prodam. « (068)22-<f ^■»d 8. do 19. ure.	2856
IJARCELO, 70 a, za vinograd, sadov-4 Dli 'n ni*vo v Dragi pri Šmarjeških To-I Prodam. ® (068)24-310, zvečer.
i d gradbeno parcelo z lokacijsko
t jt/Vtrentacijo v Štefanu pri Trebnjem (' °9am. »(068)44-433, od 8. do 10. ure.
HLEVSKI GNOJ prodam. ® (068)25-367.	2768
UGODNO prodam seno. ® (068)27-026.
HLEVSKI GNOJ prodam. ® (0608)75-745.	2772
PEČ za centralno kurjavo TVT 30 Standard ugodno prodam. * (068)48-371.	2773
ČRNO fantovsko birmansko obleko št. 12 ugodno prodam. ® (0608)80-514.
2775
KLETKO za 30 kokoši nesnic prodam. «(068)40-301.	2778
OPAŽ, 680 SIT z dostavo, smrekov, suh, prve klase, prodam.«(063)451-082.
2784
2 TONI SENA po 5 SIT/kg prodam.« (068)47-316.	2791
VEČJO KOLIČINO SILAŽE, otave, bikca, 380 kg, 12- eolski tribrazdni plug, kravi za zakol in semenski krompir prodam. * (068)40005.	2792
SEMENSKI KROMPIR prodam in dostavim na dom. «(064)49-118.	2796
KROMPIR za seme, bel, frizija, prodam. «(068)46-644.	2800
SYNTHESIZER Yamaha PSR 2, 4 oktave, prodam. « (068)84-316, po 14. uri.	2801
ODOJKE do 30 kg prodamo. Prašiče-rejska kmetija Kostanjevec, « (062)708-044.	2804
KUHINJO, imitacija hrasta, dolžine 3 m, in nekaj kuhinjskih pultov, dolžine 4.20 m, prodam. »(068)68-028.	2809
VEČJO KOLIČINO uležanega govejega gnoja, 5 let, ugodno prodam. Muhič, Staro Brezje, Koprivnik, Kočevje, « (061)804-052.	2810
SENO prodam. * (068)81-746. 2811 TELIČKO SIMENTALKO, težko 300 kg, prodam ali menjam za bikca, in puhal-nik Tajfun brez cevi prodam. ® (068)40-191.	2814
SADITE ZDAJ! Sadike jablan vseh vrst, tudi domače, po konkurenčnih cenah nudimo. * (0601)84-112.	2816
NOVO diatonično harmoniko, c, f, b, in klavirsko harmoniko Melodija prodam. V račun vzamem starejšo harmoniko. ® (068)21-991.	2818
OBLEKO za obhajilo, dekliško, prodam . * (0608)75-479.	2820
PLEMENSKEGA KOZLIČKA, starega
8 mesecev, brez rogov, prodam. « (0608)75-567.	2821
KOMPLET proizvodnjo usnjene galanterije prodamo. ® (0608)79-649.	2826
VEČJO količino sena prodam. ® (068)43-005.	2830
DVA PRAŠIČA, težka od 100 do 120 kg, domače krmljena, prodam. »(0608) 87-298.	2831
KOBILO HAFLINGER NORIK, staro dve leti, prodam. * (064)876-136. 2833 MLADO KRAVO in tele za rejo prodam. Franc Grabljevec, Češence. Mirna Peč.	2841
SVINJO, težko 130 kg, in telico, staro 6 mesecev, prodam. * (068)52-396.	2845
KOLJE za vinograd prodam. * (068)49-196.	2846
5	TON SENA prodam in oddam vinograd v najem. * (068)78-077.	2847
KOSTANJEVO kolje in seno prodam. *(068)73-427.	2848
STROJ za razrez kovinskih profilov, nov, prodam. * (068)67-406, popoldne.
2849
BELO VINO s Trške gore, ugodno prodam. * (068)21-004.	2853
TELICO, staro 8 tednov, zelo dobre pasme, primerno za nadaljnjo rejo, prodam. *(068)42-849.	2860
RABLJENO spalnico zelo ugodno prodam. * (068)26-080.	2861
OMARE za dnevno sobo, pralni stroj, star 1 leto, 2 kavča, termoakumulacijsko peč poceni prodamo. » (068)22-339.
2862
KVALITETNO SENO, ročno spravljeno, prodam. * (068)44-693.	2870
SENO in koruzo v storžih prodam. « (068)60-716, zvečer.	2873
NOV električni bojler, 10 1, in rabljen, 80 1, prodam. * (068)27-425 .	2878
BIKA SIMENTALCA, 500 kg, in semenski krompir sante prodam. « (0608)84-311, po 19. uri.	2879
OPEKO za krušno peč in klasični bukov parket prodam. Marjan Turk, Mali Orehek 6, Novo mesto.	2880
KOSTANJEVO KOLJE prodam. * (068)78-412.	2881
KLAVIRSKO HARMONIKO Delicia, 72 - basno, rdečo, s kovčkom, popolnoma novo, prodam za 55.000 SIT. * (068)22-955.	2883
VEČ TON sena prodam. * (068)73-275.	2884
DVE LOVSKI PUŠKI, risanico Win„ kalibra 270, in rusko bokarico z ejektoiji prodam. * (068)42-304, po 19. uri. 2886 KALANO kostanjevo kolje prodam po 70 SIT. Rogelj, Rdeči Kal 11, * (068)40-764.	2887
KOSTANJEVO KOLJE in mlin za grozdje, ročni, prodam. Jože Kolenc, Zalog 18, Škocjan.	2890
HRASTOV KLASIČNI PARKET in hrastova metrska drva ugodno prodam.
*	(068)58-068, Dragovan, Svržaki 9, Metlika.	2892
TELICO SIVKO, brejo 8 mesecev, prodam. Somrak, Goriška vas 7, Mirna Peč.	2900
TELICI, rdeče-beli, težki cca 400 kg, prodam. * (068)41-162.	2903
ŽAGANO OSTREŠJE, 14 x 13 m, in novo prikolico za živino prodam ali menjam za vitlo. * (0608)87-201, po 15. uri. x	2910
KOŠNJO travnikov v Dolžu oddam. Mihaela Matič, Jerebova 16 a, Novo mesto.	2912
OTAVO in mrvo oddam za simbolično ceno. Pripeljem tudi na dom. 9 (068)65-004.	2914
200 KG ječmena za krmljenje živine prodamo. * (068)28-312.	2915
ŠTEDILNIK GORENJE, kombiniran, (2 plin, 4 elektrika), širine 80 cm, avtomat-sko vžiganje, prodam. 9 (068)45-487.
2916
PRAŠIČA, 100 kg, prodam. * (068)73-623.	2918
SYNTHESIZER YAMAHA PSR 500, z dvojnim stojalom, prodam. « (068)65-619.	2919
KRAVO, brejo 9 mesecev, dobro mlekarico, prodam. Plantan, Koroška vas 25.
2921
BREJO TELICO in telička simentalca, starega 7 tednov, prodam.»(068)42-925.
2935
ALU PLATIŠČA z gumami za ford prodam. * (068)26-252.	2936
BARVNI TELEVIZOR, ekran 63 cm, za 10.000 SIT, in TV igrice z aparatom za 16.000 SIT prodam. * (068)78-554.
2937
KOTNO sedežno sestavljivo garnituro iz umetnega usnja, bordo rdeče barve, malo rabljeno, ugodno prodam. » (068)44-842.	2938
HLEVSKI GNOJ prodam in pripeljem.
*	(068)89-536.	2942
30M KOM. strešne opeke Strešnik,
druge klase, prodam. «(068)81-188.
2943
6	M dolg transporter na kolesih prodam. * (068)81-188.	2944
TELIČKO za nadaljnjo rejo, staro 2 leti, psico in štedilnik na drva prodam. • (068)45-136.	2951
ČRNO-BELO KRAVO s teletom in 2 bikca, čmo-bela, stara 14 dni, prodam. ® (068)76-528.	2955
DOMAČE ŽGANJE - slivovko, sadjevec ali hruškovec ter kalano kolje prodam.
*	(0608)75-037.	2956
želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki Sa bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite spodnjo naročilnico in jo pošljite na naslov: “olenjski list, 68000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p.212.
vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega Poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lisfS.
Naročilnica za DOLENJSKI LIST
® to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za: '|ht in priimek:________________________________
Upokojenec: da
^»slov (kraj, ulica, hišna številka):
Pošta:
^aročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pismeno odpovedal, sicer pa naročnino plačeval osebno ali s položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list.
Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu:	1996.
Datum:	Podpis:
DVE DOMAČI prekajeni šunki prodam. *(068)67-194.	2958
KROMPIR sante prodam.«(0608)82-222.	2964
DOLŽINSKA DRVA, ostanek od poseka listavcev, prodam. «(068)65-376.
2965
ENOLETNE PAVE s prospektom o reji prodam. * (068)68-739.	2967
STOL trip - trap za 4000 SIT, otroško posteljo z jogijem za 5000 SIT, otroško kolo s pomožnimi koleščki za 8000 SIT prodam. »(0608)31-331.	2968
ENCIKLOPEDIJA KNJIGE od št. 1 do 6, po polovični ceni, saksofon Vardoren, tenor B, in gorsko kolo, uvoženo, 21 prestav, prodam. * (061)777-073.	2969
PLEMENSKEGA OVNA, starega 9 mesecev menjam za plemenjaka iste sorte. *(068)83-302.	2970
60 T kolenčasto stiskalnico s pnevmatskim krmiljenjem in kompresorjem ugodno prodam. ® (068)27-118.	2973
JEDILNI KROMPIR prodam. * Štru-celj, * 52-817, po 19. uri.	2977
PLEMENSKE OVNE, rodovniške, ter domače žganje, slivovko in sadjevec, prodam. *(061)800-587.	2978
VEČJO KOLIČINO sena in ovsa ter sesalec Vorvverk prodam. ® (0608)34-
751.	2979 GOVEJI hlevski gnoj v bližini Novega
mesta prodam. Možna dostava. » (068)23-909.	2980
VRTIČKARJI, POZOR! Okvirjena stekla različnih dimenzij za vašo toplo gredo po 2000 do 3500 SIT prodajamo.» (061)272-260.	2982
KROMPIR za seme prodam. * (068)44-848.	2987
RADIO OJAČEVALEC HSR 48, z zvočniki, ugodno prodam. « (068)25-369.	2990
ZGODNJI semenski krompir, prva množitev, in jedilni krompir ugodno prodam. «(068)321-957.	2991
CISTERNO, 1700 1, prodam ali menjam za govedo. Alojz Kos, Šentjurij 21, Mirna Peč.	2992
LESEN SENIK, 13 x 7 m, dobro ohranjen, prodam. ® (068)65-095, po 16. uri.
2995
OTROŠKO POSTELJICO, dobro ohranjeno, prodam. 9 (068)78-374.
2998
VEČJI KOZOLEC na 3 okna, v zelo dobrem stanju, ugodno prodam. * (068)83-015.	2999
MEHANSKI CARTER, širine 60 cm, v kompletu, prodam. »(064)422-214.
3000
SEMENSKI KROMPIR, jerla, fiana, frizija in dezire ter jedilni, prodam. ® (068)65-680.	3012
KRAVO za zakol prodam. V (068)42-658.	3014
OVCE za nadaljnjo rejo in R Clio, letnik 1995, prodam. * (068)42-071. 3018 SUHE hrastove plohe, debeline 5 cm, prodam. * (08)65-645.	3019
KRAVO SIVKO, brejo 8 mesecev, s četrtim teletom, in traktorski plug Slavonec prodam. * (068)49-691.	3028
BALIRANO SENO, več ton, prodam. »(068)73-119.	3032
KRAVO sivko, pašno, 8 mesecev brejo, četrto tele, prodam. * (0608)75-193.
3034
KOSTANJEVO obdelano kolje prodam. *(068)49-656.	3035
HLEVSKI GNOJ z dostavo prodam. »(068)73-317.	3038
ELEKTRIČNI PASTIR domače izdelave prodam po ugodni ceni. * (068)79-207, od 14. do 16. ure.	3041
BIKA SIVCA, težkega 600 kg, prodam. *(068)322-834.	3044
JEDILNI KRbMPIR dezire in semenski sante in dezire prodam. « (068)48-506.	3047
SAMOHODNI STROJ za žaganje drv (tračno žago) z garažo v Novem mestu prodam. * (068)27-516.	3057
8 PUJSKOV, starih 8 tednov, prodam. »(068)81-062.	3059
500 KG koruze prodam. » (068)81-097.	3062
KOBILO in žrebico, staro 6 mesecev, prodam. * (061)852-215.	3071
TELICE, stare 1 leto, prodam. Stane Vodopivec, Vel. Slatnik 17, Novo mesto.
GOSTINSKO OPREMO, rabljeno, ugodno prodam. ® (068)21-764, po 16. uri.	3078
KOZOLEC, 5 x 8 m, visok, prodam.« (068)26-157.	3079
POHIŠTVO za otroško sobo, staro 15 let, prodam za 20.000 SIT. * (068)6-517.
3081
MLADO KRAVO za zakol prodam. « (068)40-707.	3088
DELE za VW transporter, letnik 1982, glavo in streho za jugo 45 ter kovinske rešetke 125 x 180, 6 kom., ugodno prodam. *(0609)633-524.	3089
NEGOVANE KOZE z mladiči (dvojčki, trojčki) prodam ljubiteljem drobnice. » (068)57-271.	3092
ALUMINIJASTA PLATIŠČA 5 x 13, jugo ali Z 101, skoraj nova, ugodno prodam. * (068)64-005.	3096
7	MESECEV brejo telico, pujske, težke do 30 kg, in gumi voz prodam.«(068)42-
752.	'	3097
CISTERNO za vino, 400 1, novo,
ugodno prodam in traktorsko škropilnico, 200 1, kupim. «(0608)87-664.
OVERLOCK Privleg 4000, lepo ohranjen, prodam za 800 DEM. » (068)51-752.	3102
KREDITI ŽE OD TOM + 6%
Leasing Izjemni popusti
0C Z oo
lli nr to
N S o
ac S ®
05 > a>
> a e
a JiJ o
LU </> >
«iO|
• S"
< < TO
BALENO SEDAN
SVVIFT1.0GC	14.990 DEM
BALENO 1.3 GL ECO	17.990 DEM
BALENO 1.6 GL 2 air ser 21.740 DEM BALENO 1.6 GLX 2 air ser 25.490 DEM
MARUTI y
Pooblaščen servis in prodaja rezervnih delov
ČRNO-BELEGA BIKCA, starega 14 dni, prodam. »(068)45-321.	3109
HLEVSKI GNOJ prodam po ugodni ceni. Mrgole, Telče 21, * (0608)80-437.
3116
KOBILO Haflinger Norik, staro 2 leti, prodam. Pripeljem tudi na dom. » (064)876-136.	3117
JAGENJČKE za rejo ali za zakol prodam. * (068)68-611.	3119
NOV SODČEK za vino, 90 1, in seno prodam ali menjam. * (068)83-594.
razno
VSA pečarsko - keramična dela kvalitetno izvajamo. »(0609)630-883 .	2709
GARAŽO, 8 x 9 m, oddam v najem. « (068)40-375.	2769
V	CENTRU Novega mesta oddamo več
prostorov za različne dejavnosti. * (068)341-948 .	2806
V	PRODAJO na sejmih vzamem različne izdelke. * (064)52-174, zvečer.
2829
NA RELACIJI Otočec - Mačkovec iščemo varstvo za otroka 2- krat tedensko. * (068)73-282, v soboto in nedeljo od 10. do 15. ure.	2864
POPRAVILO in čiščenje plinskih štedilnikov in bojlerjev opravljamo. Plin servis Kraševec * (068)27-425.	2877
ANGLEŠČINO in matematiko za osnovno in srednjo šolo inštruiram. « (068)323-167.	2898
OPREMLJENO samopostrežbo v obratovanju v Novem mestu prodam. Šifra: »DOBRA LOKACIJA«. 2927 LOKAL s stanovanjem v centru Šentjerneja prodam. * (068)42-284.	2953
FRIZERSTVO KULOVEC obvešča stranke, da bodo ponovni brezplačni pregledi lasišča v petek, 15. marca. * (068)84-141.	3036
NUDIMO prevoze s kamionom 5 t v BiH. * (068)322-399.	3073
V	CENTRU Novega mesta oddam poslovni prostor, 16 m2. »(068)21-120.
3083
ANGLEŠČINO inštruiram. * (068)27-439.	3118
GOSTINSKI LOKAL na avtobusni postaji Novo mesto oddam v najem. * (0609)618-619.	3124
službo dobi
PLANINSKI DOM nad Jesenicami na
Gorenjskem zaposli sezonsko gostinsko delavko, lahko mlajšo upokojenko. » (064)806-732.	2782
DELAVKO za delo v gostišču iščemo. »(068)73-051.	2802
V DOLENJSKIH TOPLICAH zaposlim 2 natakarici. * (068)41-149.	2813
PONUJAMO vam možnost honorarnega dela ali stalno zaposlitev, če imate avto in smisel za komunikacijo. Plačilo po uspehu. • (061)441-216,441-162 in faks: 441-978.	2817
ZA PRIDNE dober zaslužek! Če imate čas in avto, pokličite na » (066)272-111, dopoldan ali (066)74-163, popoldan!
2819
NATAKACICO (-JA) - kuharico (-ja) v okrepčevalnici redno zaposlim, za pomoč ob vikendih pa iščemo študentko. * (068)75-171,65-194, doma.	2894
DELO NA DOMU - informacije brezplačne. Priložite kuverto z znamko in s svojim naslovom. Pišite na naslov: Katja Rostohar, Jedinščica 4, Novo mesto.
2929
CVETLIČARKO ali prodajalko, ki ima veselje delati z rožami, ali prodajalko, ki ima znanje o kozmetiki, redno zaposlim v cvetličarni in drogeriji. « (068)44-988.
2933
MIZARJA zaposlim za nedoločen čas. »(068)44-871.	2994
600 DEM lahko zaslužite z delom v prijetni družbi. Ni akviziterstvo! Informacije osebno v gostilni Čefidelj, Bršljin 14. in 21. marca ob 19.30.	3010
MLADO DEKLE za delo v bifelju zaposlim. »(068)89-207, po 15. uri. 3031 ZA DELO v kuhinji in strežbi z 8- urnim delavnikom samo v popoldanskem času nudim možnost redne zaposlitve. Za-željeno je, da ste iz Okolice Mokronoga. »(068)49-008.	3064
TAPETNIKA zaposlimo. Prošnje in dokazila o izobrazbi pošljite na naslov: Wikos, d.o.o., Šmarješka 28, Novo mesto.
3067
NATAKARICO zaposli bistro As na Otočcu. * (068)321-831, int. 33.	3077
DELO NA DOMU 80.000 SIT mesečno! Za vse nadaljnje informacije pišite na naslov: Andrej Cajnar, Krasinec 21, Gradac.	3099
PRODAJALCA motornih vozil z ustrezno izobrazbo in delovnimi izkušnjami zaposlimo. Naslov v oglasnem oddelku.
3128
KLJUČAVNIČARJA s prakso ati priučenega ključavničarja s prakso varjenja C02 redno zaposlimo. « (068)81-571.
3129
1 VI »v v
službo išče
REDNO ali honorarno zaposlitev iščem. * (068)45-086.	2901
DELO V GOSTILNI - pomoč v kuhinji iščem. Marina Andrejčič, Gabrnik 5, Škocjan.	2930
DELO na domu sprejmem. * (068)59-594.	3100
stanovanja
V TREBNJEM na Cankarjevi prodamo takoj vseljivo novejše dvoinpolsobno stanovanje, 64 m2, v prvem nadstropju, CK, za 68.000 DEM. * (068)45-666.	2770
GARSONJERO, 17 m2, centralno ogrevano, v Žužemberku, Grajski trg 38, prodam ali dam v najem. 9 (068)83-109.
2785
ŠTIRISOBNO STANOVANJE, 84 m2, v Krškem- Videm, prodam. * (0609)639-499.	2852
ENOSOBNO ali dvosobno stanovanje pri Novem mestu oddam. « (068)323-320.	-	2971
ženitne ponudbe
32-LETNI fant želi spoznati resno dekle, staro 28 do 35 let. Otrok ni ovira. Šifra: »BODI MOJA«.	2952
POPRAVEK
, Pri zahvali FRANCA !
•	ŽUGLJA jc prišlo do po- i
•	mote. Namesto zahvale 1
1 družini LOZAR je pisalo J J družini Lazar. Se opraviču- . , jemo!	)
ZIDARSTVO IN FASADERSTVO »ŠABANOVIČ«
Vse vrste novogradenj, adaptacije in fasade.
30-letna tradicija. Brežice, Kregarjeva ulica 3 Tel./fax: 0608/65-302
VI NAM - MI VAM
oglas na kratko s pošto
po « 068/323-610 ali 0609/623-116
poceni objavo v
DOLENJSKEM LISTU
RENT a CAR VOJKO OKLEŠEN, s.p.
Od 8. do 14. ure, O 068/323-193, mobitel (non stop) 0609/ 637-474
KIK INTERIER, d.0.0. Prešernov trg 1, Novo mesto
Opremljanje poslovnih, skladiščnih in stanovanjskih prostorov. Oblaganje sten in stropov ter montaža pregradnih sten po sistemu KNAUF in ARMSTRONG. Izvedba zaključnih del v gradbeništvu.
Prešernov trg 1, Novo mesto, ® (068) 321 -028, mobitel (0609)612-505
PORTRET TEQA TEClNA
Milena Sukovič
So poklici in ustanove, ob katerih še danes nekateri mislijo, da niso za ženske. Med take gotovo sodi zapor. Večino že sama misel nanj navdaja z občutkom neprijetnosti, tesnobe in strahu. In da je mogoče prodreti celo v sam vrh zaporske hierarhije v hiši, ki je tako in drugače rezervirana pretežno za moške, lahko spoznamo prav v novomeških zaporih, ki jih že dve leti vodi Milena Sukovič. “Pod sabo “ ima poleg še ene ženske kar 19 moških in seveda zapornike, ki se jih je lani zvrstilo preko 300.
Prvič se je z zaporniki srečala v prvem letniku fakultete, ko je kot edina med sicer večjim številom prošenj tako fantov kot deklet dobila štipendijo v KPD Dob. Še več časa je preživela z njimi v drugem letniku, ko je pripravljala diplomsko nalogo o vplivu postpenalne obravnave na vključitev obsojencev v normalno življenje, celih 11 let pa je bila na Dobu tudi zaposlena. In vsa ta leta se je morala boriti s pomisleki vodilnih sodelavcev, da ženske v ta svet ne sodijo: “Veliko lahko z delom in pristopom proti pomislekom narediš sam, vendar je za to potrebno ogromno energije. Veliko bolj se moraš dokazovati kot moški na enakem delovnem
ki so se pri svojem delu ukvarjale z zaporniki, prešteti na prste ene roke. Po reorganizaciji prevzgojne službe je bila premeščena nedaleč stran na polodprti oddelek v Slovenski vasi, po šestih letih službe pa je napredovala v vodjo zaprtega oddelka.
“Vse svoje predloge sem morala glasneje argumentirati, da sem kaj dosegla, zgodilo pa se je tudi, da je z mojim predlogom uspel šele moški kolega. Ukvarjati sem se morala celo z najbolj motenimi ljudmi, narkomani, alkoholiki, spolno motenimi, od vodstva pa sem bila deležna celo očitka, da dajem zapornikom potuho, “pravi. Čeprav je bilo neprestano dokazovanje in potrjevanje zelo utrujajoče, ni izgubila volje tudi zaradi podpore ožjih sodelavcev, zaradi katerih je pred dobrima dvema letoma tudi pomišljala, ali naj sprejme mesto vodje novomeških zaporov.
In ker se sprememba prileže, je danes tu, v novomeških zaporih. Sprejela je še večjo odgovornost, dobila pa tudi več svo-
bode. Niti vsakodnevna vožnja
nja
z Mirne je ne moti. Novi sodelavci so jo, kot pravi, zaradi izkušenj z delom v zaporu dobro sprejeli, s spremembo družbe in novim kazenskim zakonikom ter zakonom o kazenskem po-
stopku pa je bil ta pretežno mladi kolektiv priložnost, da s skup-
mestu.
Ko se je v največjem slovenskem zaporu, v katerem so zaprti obsojenci z najdaljšimi
kaznimi, zaposlila kot socialna
at)‘
delavka, je bilo mogoče ženske,
nimi močmi v delo vnese več strokovnosti, pri čemer igrajo še kako pomembno vlogo odkriti in pošteni odnosi med samimi zaposlenimi.
Kljub vodilnemu mestu ni izgubila stika z zaporniki, večino tudi osebno pozna, saj ji neposreden stik z ljudmi še kako pomemben. Prav delo z zaporniki, ko je potrebna velika mera previdnosti in strpnosti, pa je vplivalo tudi na njeno osebno življenje. Pravijo, da moraš vse skrbi pustiti v zaporu, ko' greš iz službe in se za tabo rešetke zapro, a to ni vedno mogoče. Zato se prileže sprostitev na kmetiji, z najbližjimi, v gledališču, ob knjigi... Pri tem ji ostane čas še za študij. Rada bi namreč končala magisterij, saj je znanja za delo z ljudmim, kot pravi, vedno premalo.
TANJA GAZVODA
Izlet naročnikov
Dolenjskega lista
30. marca, se pravi zadnjo soboto v mesecu, gremo spet na izlet, in sicer v Prekmurje. Dobro družbo naših naročnikov pogrešamo tudi na Dolenjskem listu, zato smo se na izlet še posebej pripravili.
Pot nas bo tokrat vodila skozi Veržej do mlina na Muri, kjer bomo lahko kupili pravo domačo moko, si v Murski Soboti ogledali nastajanje časopisa Vestnik, se popeljali do Moravskih Toplic, si v Bogojini ogledali Plečnikovo cerkev in v Filovcih lončarsko obrt. Okoli 16. ure bomo že v Jeruzalemu, ob bogato obloženih mizah in ansamblom, ki nam je še vsakokrat pognal kri po žilah.
Po dolgi zimi se nam bo v veseli družbi potepanje po Prekmurju še kako prileglo. Cena za naročnike je 3.700 in za druge 4.700 tolarjev, z možnostjo plačila na dva obroka. V ceno so všteti prevoz, zavarovanje, vodenje, aperitiv, večerja, za krofe in sendviče pa tako vemo, da jih bomo pojedli že ob prvem postanku.
< Odhod bo ob 6. uri z novomeške avtobusne postaje.
Pa še nekaj. Ne pozabite, da bomo med udeležence spet razdelili nekaj bogatih nagrad. Prijave zbiramo do ponedeljka, 25. marca, na tel. številkah: 0609/623-116 in 068/342-136.
Na izlet vas torej vabita
U/\N/4P
turistična. <zyencijcL
DOLENJSKI UST
PARAF V GRADCU
GRADAC - DPNZ Gradac organizira v soboto, 16. marca, ob 22. uri v kulturnem domu koncert jugo legende, skupine Paraf z
Reke, ki se ponovno vrača na sceno, nastopili pa bosta tudi skupini Black out z Jesenic in Minus z Vrhnike.
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Zakaj nekateri zdravniki ne govorijo slovensko? - Lobetova ulica čez hrib ni bližnjica -Umazana avtobusna postaja vstopnica za Balkan - Premalo cenimo biološko pridelavo
Četrtkova ura, namenjena klicem naših bralcev, je bila v znamenju pritožb in kritik. Prvo je izrekla bralka iz Velikega Gabra, mati štirih otrok, ki zaradi njih še ni šla nikoli na bolniško, predvsem zaradi taščine pomoči ne. Ta pa je pred kratkim prvič v svojih 70-ih ietih doživela, da jo je zdravnica zdravstvenega doma okregala, češ zakaj z otrokom ne pride mati. Moti pa jo tudi to, da zdravniki ne govorijo slovensko.
Marija Hlišč iz Novega mesta je sicer pohvalila novo podobo osmrtnic, ki visijo po mestu, a moti jo nesorazmerje črk: tako je šablona, ki je vsem znana, napisana z velikimi črkami, ime umrlega in ostali podatki o njem pa so premajhni in morajo starejši zelo napenjati oči. Kot je povedala Pavla Medved iz Komunale, je velikost
črk odvisna od naročnika, so pa večje črke za zdaj dražje, ker takšne osmrtnice izdelajo v knjigo-tisku. V Komunali pa že razmišljajo o računalniškem oblikovanju napisa, tako da večje črke kmalu ne bodo več finančna ovira. Mari-
jo zanima tudi, zakaj ni na Ločen-ski cesti pri Žagarjevi stari hiši
označen prehod za pešce. Kot smo izvedeli na mestni občini Novo
Halo, tukaj
DOLENJSKI LIST/
Novinarji Dolenjskega lišta si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le.opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Čakamo vas vsak četrtek med 18. in 19. uro na telefonski številki (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil.
mesto, je omenjena cesta v upravljanju republiške direkcije za ceste, ki je pravi naslov za pobude, so pa tudi na občini pripravljeni, da takšna vprašanja aktualizirajo.
Brane iz Novega mesta je klic naslovil vsem vodilnim in politikom, ki so krivi, da so podjetja, ki so nastala z žulji delavcev, propadla ali šla v prodajo. Po njegovem mnenju bi morali živeti pred 50 leti, vendar bi bil Goli otok zanje premajhen, celo ves Cres ne bi bil dovolj.
Bralec iz okolice Mokronoga je
opozoril na težaven položaj delavcev v podjetju, v katerem je zaposlen. 90-im delavcem so ukinili malico in zaklenili vrata jedilnice, tako da morajo sendviče jesti na hodniku ali v umivalnici. Regresa za lani niso dobili, stavkati pa si ne upajo, saj jih je veliko zaposlenih le začasno. Več o tem bo poskušal izvedeti naš novinar.
Z Bučke je poklical Janez K.: “Nihče nas ni spraševal, pod katero občino hočemo iti. Če je sedaj tako, kot je, bi bilo bolje, da naredijo kaj za napredek, namesto da bi spet preverjali voljo ljudi in šteli, kdo je za kaj, kot spet predlagajo nekateri. Tudi mi imamo svoj ponos!”
Vozniki Lobetovo ulico pogo-
/Najboljše so Strgaijeve salami
• Popularnost je že sama po sebi zločin. (Halifajc)
Vrtovškovi gostilni v Sevnii
Na 35., najstarejšem tekmovanju salamarjev v Sloveniji, v spet krojili vrh brežiški mesarji - Rekordnih 100 salam in klobas iz številnih krajev
SEVNICA - Ob jubilejni 35. salamiadi v Vrtovškovi gostilni se sevniško društvo salamarjev nikakor ni hotelo izneveriti tradiciji. Razglasitev ocenjevanja rekordnega števila stotih domačih salam in klobas (slednjih je bilo 15) je še bila, kot velevajo dobri stari običaji, na dan 40 mučenikov, v nedeljo popoldne po 15. uri, ocenjevalna komisija pa je pod vodstvom nekdanjega medobčinskega sanitarnega inšpektorja Francija Škra-bca svoje delo v miru opravila že v soboto. Odkar je prevzela gostilno Vrtovšek v najem družina Teraž
NAJDALJŠA JAMA NA DOLENJSKEM?
RIBNICA • V zadnjih štirih letih so Člani ribniškega jamarskega društva na Ribni-ško-Kočevskem raziskali več kot 230 jam. V nedeljo pa so se skupaj s člani jamarskega društva Kočevje odpravili v Suho krajino, kjer so pri Strugah odkrili jamo, dolgo več kot 2 kilometra. Jamarji so prepričani, da je to najdaljša jama na Dolenjskem. Dokončno bo raziskana potem, ko bodo izdelali potrebno dokumentacijo. Jamarjem primanjkuje denarja za nakup sodobne opreme, s katero bi lahko raziskovali še neodkriti podzemni svet.
M. G.
CIGAN PRED MINISTROM
Sto uporabljajo, da skrajšajo ovinek do Žabje vasi ali pa čez hrib prehitijo kakšno počasnejše vozilo. Pri tem pa pogosto “spregledajo” znak, daje cesta namenjena le stanovalcem. Tako ogrožajo predvsem otroke, ki se igrajo ob cesti. Zato je poklical stanovalec Lobe-tove Franc, ki poziva policiste, naj tudi tam kdaj postavijo patruljo. Že nekaj let je ogledalo na tem križišču z glavno cesto tako motno, da ne služi več svojemu namenu, prav tam pa se je zgodilo že več nesreč.
Majdo P. iz Ljubljane, ki je po rodu Dolenjka, je zbodla v oči umazanija na novomeški avtobusni postaji: “Kaj nam pomaga lepa stavba, ko pa je nastlana s smetmi. S takšno urejenostjo bi prej sodili na Balkan kot v Evropo!”
Oglasil se je tudi Peter Malenšek, lastnik semiške vinoteke Pecelj, ki jo je v prejšnji številki kritiziral Miro Malarič. Po lastnikovem prepričanju in iskanju Mira s takšnim priimkom v Semiču in okolici ni, če pa ima omenjeni kritik toliko poguma, naj se oglasi pri njem in mu pove, kaj ga moti.
Naročnica iz Ljubljane se je razveselila ob slikah na zadnji številki časopisa, na katerih sta dva uspeha kmetij. Po njenem mnenju bi morali bolj ceniti takšno delo, predvsem pa doma pridelano hrano. Po svetu je biloško pridelana hrana tudi dražja, pri nas pa si kmetje, ki dajo kaj na takšno pridelavo, ne dobijo niti spodbudne besede, kaj šele denar.
T. G.
OŽIVLJENI MRTVI PESNIKI
NOVO MESTO - Po skoraj triletnem premoru od izida kasete “Iskanje” se novomeška skupina Društvo mrtvih pesnikov vrača na glasbeno sceno. Pripravila je zgoščenko DMP - OPUS II (Ko prižgeš nov dan), ki bo za naše razmere nekaj posebnega. Ne bo le glasbena, ampak tudi računalniška večpredstavna zgoščenka. Zanjo so pripravili več novih skladb, ki so jih v produkciji Janeza Križaja posneli lani v studiu Luca v Novem mestu.
oz. njihovo podjetje Pepiham, je raven gostinske ponudbe na neprimerno višji ravni, kot je bila v znani in nekoč zelo priljubljeni gostilni pri sevniški farni cerkvi. Žato se je družini Teraž posebej zahvalil novoizvoljeni predsednik Društva salamarjev Sevnica podjetnik Bojan Kozmus, ki je na tej dolžnosti zamenjal prvega in častnega predsednika Staneta Liparja. Liparju, dolgoletnemu predsedniku ocenjevalne komisije dr. vet. Borisu Starihi, družini oz. gostilni Vrtovšek, dolgoletnim pokroviteljem M-KZ Krško Vinski kleti Leskovec in botri društvenega prapora Mariji Vidic so se še posebej zahvalili ob pričetku sklepnega ceremoniala. Trio Braneta Žiber-ta je skrbel za razpoloženje tudi s poskočnimi vižami.
Komisija je ocenila, da so bile salame in klobase dokaj povprečne kakovosti, a zelo izenačene. Niti enega izdelka ni izločila. Brežiški salamarjji oz. mesarji pa kar nočejo izpustititi vodiltfifj
položajev na sevniškem tekmi nju, ki so si jih priborili v zad letih. Tako je, podobno kot 1991, zmagal Jože Strgar, vi predelave pri Agrarii Brežil doma v Globokem; 2. mestol osvojil njegov sin Aleš, kmetiji inženir, tretje Mitja Jeler s Saj P vega, četrto Slavko Rupar iz Alt peto Brežičan Branko Jurič, še! Jože Radej z Blance, na 7. oz.1 mestu pa sta pristala Jože Hot } . (Globoko) in Stane Krnc ml Žajčje Gore pri Sevnici, tudi' j leta pri samem vrhu. Najbolj j klobaso je prinesel Sevničan I ran Kozmus, Hotko je osvojil dt go, Šentjernejčan Davorin Ranf I pa tretje mesto.	p pE„ j
• Kaj je hkrati najmočnejše! najšibkejše? Ženska. (Zain)
NOVO MESTO - Koliko velja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Osterc, so mu pokazali organizatorji Gregorjevega sejma pri Agroservisu. Kot slavnostni govornik in tisti, ki naj bi slovesno odprl sejem, je moral najprej skupaj z župani vseh treh dolenjskih občin mirno počakati in poslušati, kaj je o svoji kmetijski politiki in izkušnjah na tem področju povedal cigan Brajdimir Retajčič. Kako Romi seksajo, je minister za uvod najbrž razumel, saj je Brajdimir to na svoji Berti kar dobro nakazal, morda pa mu je težje šla v glavo romska kmetijska politika in poziv: “Kmetje, čimveč pridelajte, redite zajčke in kokoške, krompir pa v jeseni raje izkopljite in spravite na kupe. da mi Romi ne bomo z motiko delali škode!”
DRUŽINSKO SLA VJE - Globočana Jože Strgar (na posnetku z diplofl in njegov sin Aleš sta si zmago prislužila lepe nagrade glavnega pokrovi Ija M-KZ Krško Vinske kleti Leskovec, pokrovitelji Petro! Brežice, Med tor Sevnica, M-Preskrba Krško, Kerametal Brežice in še številni drugi so poskrbeli, da tudi tokrat slabše uvrščeni salamarji niso odšli dom praznih rok. (Foto: P. Perc)
ELEGANCA IN ŠARM - V polni dvorani restavracije Tango na Ot<A je v soboto zvečer novomeška modna agencija Reklam studio v sodelovati s trgovinami Elit, Ada - hiša mode in Čevlji Rosini z vrhunsko manekti sko skupino pripravila modno revijo v treh delih, na kateri so predsltfr ženska oblačila trgovine Elit z Novega trga za zahtevne ženske za prosti? ter za poslovne in svečane priložnosti, visoko moško modo, ki jo v NoA mestu nudi Ada - hiša mode, ter ekskluzivne modele italijanskega proti/ jalca čevljev Rosini. Program je dopadljivo povezovala Irena Vide. (Fd Marko Klinc)
• Zasloveti ni težko: veliko piši za
majhne duhove! (Gellert)
Janez Navratil (1825-1896), urednik, slovničer in etnograf, je v svojem mladinskem časopisu Vedež leta 1849 zapisal tudi nekoliko prigodb. Pa poglejmo, čemu so se pred skoraj 150 leti ljudje smejali!
Struna je odpadla
Pred nekoliko leti sreča v Ljubljani mestjan mestjana, ki je pod plajšam butarco na tergu kupljenih drev domu nesel.
“Kaj pa neseš pod plajšam?" vpraša uni.
Tega je sram in pravi: “Gosli so se mi pokažite, pa jih nesem popravit. ”
Ali komaj dve stopinji dalje stopi, mu pade eno poleno izpod plajša. Sramožljivosti se ne ozre, kakor bi nič i
kakor bi nič čutil ne bil, in gre
svojo pot.
Uni pa ropot polena zaslišati zavpije za njim: “Ti, poglej no! Ena struna ti je odpadla. ”
Zmeraj seje branil
V nekim mestu umeri je mestni poglavar. Novi poglavar in mestni svetovavci zbrali so se v svetovavnieTz namenom rajnkimu
poglavarju čast izkazati in njegovo podobo na zid obesili. Novi pot'
i poglavarpak je njegove zasluge vzdigoval in na kraju rekel: “Rajnki bi uže zdavnaj moral na tem zidu viseti, ampak ko je bil še živ, se je tega zmiram branil."

SMEH

JE POL ^ &DRAVJ
Šale izbira Bojan Aj&
Bolnik
Na sistematskem pregledu vp• ** ša zdravnik pacienta:
“Spite ponoči dobro?” “Sploh ne spim ponoči.”
“To pa ni dobro, veste...”
Ga prekine pacient:
“O, zelo dobro je, kajti jaz ^ nočni čuvaj.”
Očetova izjava
Pogovarjata se dva šolarja: “Ali veš, od kod pride clcktn3 tok v hiše?”
“Seveda vem, iz gozda.” “Kako, misliš, iz gozda?” . “Veš, moj oče je izjavil, ko jej;
bil račun za porabljeno elektrik
Glej, glej, te opice so spet žile električni tok! No, to pa^
da večina opic živi v gozdovih,1