SLOVENSKI
UČITELJ.
Glasilo »UčiteljsKega društva za slovenski Štajer."
Izhaja 5. in 20. vsakctca meseca na coli lij Za oznanila so plačuje od navadne ver-poli in velja za colo leto 2$ gld., za pol I stice, če sc natisne enkrat, 10 kr., dvakrat leta 1 ifld. 60 kr.	III	14 kr., trikrat 18 kr.
Dopise sprejema odbor »Učiteljskega društ va za slovenski Štajer.*
Štev. 2. V Mariboru 20. januarja 1876. Letnik IV.
Novi hervatski šolski zakon.
Nam sorodni hervatski narod dobil je uže 14. listopada 1874 nov zakon za svoje narodne sole i učiteljišča, ki je tolike važnosti za bodoči razvoj hervatske narodne omike, da je vreden, da tudi mi o njem spregovorimo, sicer uže jako kasno, a vendar še no prekasno. Veljavnost je itak še le početkom tekočega šolskega leta udobil. — Uže pred novim zakonom bilo je hervatsko narodno šolstvo najmanje na isti stopinji nego je slovensko, a kaj rečem, v marsičem je presegalo in gotovo še presega slovensko šolstvo, katero se nam kot čisto „slovensko“ še imenovati ne dovoljuje. — Na podlagi novega zakona prekosile bodo hervatske šole daleč naše slovenske; kaže se i za ta napredek veliko navdušenje 'mej hervatskim, osobito mej inteligentnejšim narodom. To tudi iz vsega serca privoščimo narodu, kojega duševno okrepčevauje nam le koristiti more. Toda prestopimo k stvari. — Iz vseh določeb, iz vseh paragrafov novega hervatskega šolskega zakona veje pedagogičen i domoljuben duh. V poglavitnih potezah je podoben raznem avstrijskim šolskim postavam, nekoji §. §. pa zaderžujejo po vsem praktičneje določbe, nego avstrijske postave, v katerih so nahaja marsikateri pedantizem. Pred vsem se hervatski zakon od avstrijskega (t. j. cislajtanskega) v tem razlikuje, da se je v njem oziralo na zahteve cerkve in duhovnikov nekoliko več, nego pri nas. Znano je, da se v avstrijskih zakonih ne terja od učitelja, da bi moral on biti iste vere, koje so učenci, i da se dakle po naših postavah na katoliški soli more imenovati učitelj judovske ali protestantske vere. Baš nad tem paragrafom spotikovalo se je avstrijsko duhovenstvo. No na Hervatskem govori §. 6. novega šolskega zakona zoper nameščenje učitelja, ki je druge vere od šolske mladeži. S to določbo je bilo potolaženo hervatsko duhovenstvo, katerega jeden del se je tudi
hrabro proti novemu zakonu bojeval. — Šolarina je po bervat-skem zakonu cisto odpravljena, uaredba, kojo so pri nas pred 5 leti po vseli deželah vpeljevali, a koja pa je zdaj skoraj povsod uže zopet srečno odpravljena.
Učni jezik hervatskim narodnim šolam je — kakor se to samo po sebi ume — hervatski; a zakon dovoljuje dalje, da more i drug jezik, ki se v občini govori — učni jezik biti. (V tem je hervatski zakon mnogo liberalni ji od naredeb avstrijskih š. gosposk, n. pr. dolj.-avstr, deželnega šolskega sveta.) — Učnih ur na teden določuje zakon najmanje 20, a največ 25, razuu poduka v telovadbi i petja. — No pri nas so učni na-čerti to število znižali na 18 ur s telovadbo i petjem vred, kar se nekaterim, osobito staršem ne vidi prav. — Veliki šolski prazniki pa trajejo po hervatskem zakonu 2 polna meseca. §. 18 določuje občni hervatski ljudski šoli 4 razrede i učiteljev 1—4.
V tem, koliko otrok ima imeti po zakonu jedan učitelj, veljajo enake določbe, kakor pri nas. Mesta i drugi kraji s 3000 ali več duš imajo imeti čveterorazredne šole. — Za stvarne šolske potrebe in za učiteljske plače imajo skerbeti občiue same, ki si v ta namen posebne blagajnice osnujejo, samo siromaškim občinam obeta deželna vlada pomoči.
Po hervatskem zakonu mora pri vsaki šoli biti vert z vodnjakom, kojega (vert) sme tudi učitelj upotrebljevati.
Lepo se glasi §. 41., ki jako šoli koristi, ako se le tudi izpolnjuje. Po tem paragrafu ima vsaka šolska občina vsej šolski mladeži potrebne knjige i druga sredstva šolska nakupiti i po učitelju med mladino razdeliti. Stroške imajo potem roditelji občini povorniti. Posilna hoja v šolo vseh otrok velja tudi zdaj na Hervatskem, kakor pri nas. (§. 43.) Po 4j. 44. so otroci po doveršenem 8. letu sposobni za hojo v šolo, a po dover-senem 7. pa so dolžni, katera določba bi tudi za avstrijske dežele primernejša bila od sedanje naše. Dolžnost v vsakdanjo šolo hoditi traje na Hervatskem 5 let i 2 leti pa za pouavlje-valno šolo. Učne predmete imajo na Hervatskem po novem zakonu iste, kakor pri nas, samo s to razliko, da je praktičen navod v najvažnejše „stroke gospodarstva11 poseben predmet. Meščanske sole imajo na Hervatskem isti namen in isto osnovo, kakor pri nas in obstoje iz treh tečajev. Obligateu predmet v teh šolah je tudi nemški, oziroma laški jezik. O preparandijah ima novi zakon praktične določbe, ki ugajajo po vsem razmeram ondotnega narodnega šolstva. Z njimi v zvezi so vadnice. Učiteljišča imajo 3 tečaje, v J. tečaj se sprijcmajo mladeuči s 15 leti, ki so doveršili nižjo srednjo šolo ali meščansko šolo.
V eucm raziedu ue sme biti uad 40 kandidatov. Predmeti na teh šolah so isti, kakor pri nas, nemški jezik je obligaten predmet. Pzpite imajo vsakega pol leta, kakor je tudi na hervatskih ljudskih šolah določeno. Kandidati, ki so preparandijo z dobrim
vspehom doveršili, sposobni so za učitelje ljudskih sol (pri nas samo za začasne podučitelje.)
Za nadaljuo izobraževanje hervatskib učiteljev skerbi med drugim zakon s tem, da mora šolska občina najmanj 10 d. na leto za učiteljsko knjižico dati. Učitelji javnih narodnih šol na llervat-skem se smatrajo kakor javni uradniki. Defeuitivni učitelj na Hervatskem more postati vsaki, kateri je na kaki javni avstrijski preparandiji dobil učiteljsko sposobnost, in je poleg tega zmožen hervatskega jezika, ali	da se izpitu iz	tega	jezika pod-
verže. Razen službe organista	ne sme	učitelj na	Hervatskem
drugib služeb opravljati, posebno ne takih, katere bi ga zavirale v izpolnevanji svojih dolžnosti. Plače hervatskib učiteljev so razdeljene na štiri razrede: po 700, 600, 400 in 350 gld. na leto. Podučitelji pa imajo 60% °d učiteljskih plač. Na meščanskih šolah je najmanjša plača 700 gld., na preparaudijah 900 gld. Ravnatelji preparaudij imajo 300 gld., meščanskih šol 200 opravilne doklade. Na	narodnih	šolah	imajo nadučitelji
po 100 in po 50 gld. doklade. Razen	tega	mora	vsaki her-
vatski učitelj imeti brezplačno stanovanje ali 15% odškodnine od svoje plače. K brezplačnemu stanovanju pripadajo tudi derva za kurjavo, in na kmetih tudi vert. Kvinkvenalne doklade po 10% bodo uživali tudi bervatski učitelji po novem zakonu.
Na pokojnino bodo tudi bervatski učitelji imeli pravico, a to žali bog še le čez 10 let. Mej tem časom se bode ustanov-ljal pokojninski zaklad, v katerega morajo učitelji pervo leto 27%, a potem vsako leto 2 "/o plačevati. Dokler ne mine deset let, imajo za pokojnino učiteljem skerbeti baje le občino, ako so v to obvezane. Pri upravi in nadzorovanji hervatskib narodnih šol so troje šolske oblasti: občinski šolski odbor (kar je pri nas krajni šolski svet), županijski šolski odbor (pri nas okrajni šolski svet) in hervatska deželna vlada. Te šolske gosposke so skoro euako sostavljene kakor pri nas. Predsednik občinskega šolskega odbora je krajni šolski nadzornik, katerega imenuje županij8ka oblast na predlog županijskega šolskega odbora. V županijskem (v okrajnem) šolskem odboru, kjer so, kakor v občinskem šolskem odboru, zastopniki naroda, učiteljstva in cerkve, zaseda najvažnejše mesto županijski šolski nadzornik. Ti nadzorniki imajo redne plače 1200, oziroma 1000 gld. Delokrog imenovanim bervatskim šolskim oblastim je enako razdeljen, kakor pri nas. Najvišja šolska oblast bervatska je deželna vlada, pri kateri pa je sostavljen poseben šolski odbor, na katerega mnenje se ima vsled tega zakona vlada ozirati.
Iz celega zakona mora vsaki pravicoljubni pedagog iu domoljub spoznati, da je utemeljen na dobra načela. Ako se bode hervatsko šolstvo na podlagi tega zakona stavilo, in v pravem duhu tega zakona na korist šolstva delovalo; mora her-vatiko šolstvo v bodočnosti na vsak način lepo napredovati, i
to mnogo lepše, nego v marsikateri avstrijski kronovini, kjer se hočejo s pomočjo narodnih šol večkrat drugi nameni dosegati, ki se ne vjemajo z njih edino pravo nalogo, t. j. z omiko ljudstva na narodni podlagi.
Občna zgodovina
za višje razrede narodnih in meščanskih šol.
V nemškem jeziku spisal prof. dr. Netoliczka. Poslovenil Ivan Lapajne.*)
Stari vek.
I.	Starodavna doba človečanstva.
§. 1. Nnjstarejši narodi.
Najperva osoda človečanstva je nam neznana. Zgodovina nam najpervo o narodih prednje Azije pripoveduje, namreč o Izraelcih, Feničanih, Babiloncih in Azircib, ter o Egipčanih, stanujočih na severnem bregu Afrike, človeški rod se ni enako razvijal. Neenako podnebje, razna opravila in razno življenje delajo raznoličnost pri ujem gledč zunajnosti, barve in postave, a tudi gledč duševnega razvitka. Nekateri ljudje so ubi-vali živali, da so se od njih redili in z njihovimi kožami oblačili; s tem je nastal lov. Drugi pa so opazovali, da se nekatere koristne živali lehko privadijo človeku in pričeli so se torej z živinorejo pečati. Pašnike so pa ti večkrat menjevali, bili so torej pastirski narod ali nomadi. Zopet drugi narodi pa so prišli na to misel, da so koristne rastline obdelovali; na ta način pa je nastalo poljedelstvo, To pa je dalo povod stalnim bivališčem, pervemu pojemu o lastnini in začetku mest in deržav, kajti kjer obilo ljudi skupaj biva, treba je oblasti, ki gleda na red, treba je tedaj vlade. Pri poljedelskih nkrodih razvijati so se začele tudi oberti. Razne okoliščine, zlasti pa sila, vzbuja duševne moči človeške. Nastale so pervotno same take oberti, ki so vstrezovale le pervim potrebam. Pozneje se je pa tudi na pripravnost in okus oziralo, nastale so umetnije. Po obveljavi lastninskega prava začela se je tudi tergovina, ki je bila začetkoma samo menjava blaga. Ker je bila pa taka kupčija težavna, ker je bilo težko blago menjavati, zato so že v najstarejših časih vpeljali splošno blago za menjavo, i za to so bile kovine naj-
*) V predlanskem letniku „Slovenskoga učitelja" smo bili pričeli priobčevati spise o zgodovini iz porosa g. Ž. za nadatjno učiteljsko izbo-raževanje. Kor nam omenjeni gospod svojih nadaljevanj ni poslal in kor nimamo še nobenega slovenskega navoda o tem, koliko zgodovinske tvarino, in kako naj se podd mladini v narodni šoli, zato bodemo to poslovenjeno zgodovino od dr. Netoliczke v našem organu priobčevali. V tem letniku bode doveršena. Ako bode odbor našega društva zadovoljen, more se dati ta zgodovina koncem leta v posebni knjižici na svitlo, — i imeli bodemo eno knjižico za našo šole več.	Uredništvo.
priličnejše. Začetkoma so se kovine po težkoti rabile, se le pozneje so se kot denar kovale.
Poljedelstvo, oberti, kupčija in umetnije so napeljevale na znanstva. Poljedelstvo n. pr. ali izdelovanje razne robe in orodja se ni moglo pospeševati brez znanosti iz prirodoslovja, kupčija ni bila mogoča brez računstva, za zidanje poslopij je bilo znati mehanike, za vzderževanje reda v družabnih naredbah je bilo se ozirati na določeni čas, torej je bilo treba zvezdoznanstva itd. Na ta način so se razvijali omikani narodi. Njih osoda popisuje zgodovina.
II.	Zgodovina Izraelcev.
§. 2. Do povratka iz Egipta.
Izraelcev domovina je ob zgornjem porečju rek Evfrat in Tiger, od koder so se v Kauaau, denašnjo Palestino preselili. Njih starejše ime je Hebrejci. Bili so prosti pastirji, ki so enega samega Boga častili. Ime Izraelci izvira od Abrahamovega unuka, Jakoba, ki se je tudi Izrael imenoval. Za časa velike lakote so se preselili v Egipt, kjer so .se v 400 letih jako pomnožili. Egipčani pa so jih kot pastirski narod hudo zaničevali in kot tujce, ki niso bili njih vere, tudi sovražili. Ker so se jim vsled velikega števila tudi za egiptovsko deržavo nevarni zdeli, zato so začeli terdo na nje pritiskati in jih silili, da so jim tlako delali.
Mozes pa sklene svoje ljudstvo oprostiti in ga iz Egipta nazaj v Kanaan peljati. Od Egipčanov v znanostih dobro podučen, nastopil je kot rešitelj Izraelcev. Vodil jih je v Arabijo, do gore Sinaj, kjer je jim postave naznanil. Štirdeset let vodil je svoje ljudstvo po puščavah severne Arabije, da je Izraelce, ki so se bili v egiptovski sužnosti jako popačili, spreobernili v boljše ljudi. Po smerti velikega moža peljal je Jožu a novi rod v „obljubljcno deželo", katero je po zmagi razdelil med dvanajstero redov, ki so bili pod vodstvom enega očaka ali patriarha.
§. 3. Izraelci pod sodniki.
Dvanajsteri rodi so imeli skupno božjo službo i Mozesove postave božje, katere so vezale sve rode, ki so bili torej zavezna deržava. Po Jozuavi smerti pa nastanejo boji med pozameznimi rodi in s sosednimi narodi; zdaj se je kazala potreba jednega poglavarja. Ljudstvo se je oklepalo v nevarnih časih, zlasti v vojskah, posameznih hrabrih mož, ki so se sodniki zvali, ker so tudi v mirnih časih pritožbe reševali. Najboljši sodnik je bil Samuel, ki je bil v sijajnem boju premagal Filistejce in je osnoval ljudstvu v poduk tako zvane šole prerokov. V teh šolah so se mladenči duševno izobraževali, da so potem oni ljudstvo vodili in podučevali. Iz njih niso prihajali samo največji pesniki Izraelcev, marveč tudi oni navdušeni možje, ki so
pozneje pod imenom preroki postave z največjo serčuostjo zagovarjali.
§. 4. Izraolci pod kralji.
Kljubu dobremu vladanju sodnika Samuela zahteval je narod po izgledu sosedov kralja. Samuel se je udal narodovemu zahtevanju in jim mazilil Saula iz Benjaminovega roda za kralja. Saul se je večkrat srečno bojeval in rešil kraljestvo pred pretečim poginom, pa kraljestvo ni ostalo v njegovi rodbini. V poslednjih letih svojega vladanja moral se je Saul s puntarji bojevati. Zarotniki so v zavezo stopili celo s sovražniki Izraelcev, s Filistejci. V boji s Filistejci končal je Saul svoje življenje. Njemu je sledil David iz rodu Judovega, ki je še le po dolgem boji s priverženei Saulovirai mirno zasedel prestol. Pod Davidom je kraljestvo cvetelo. On se je zmagovalno bojeval s sovražniki, ustanovil Jeruzalem za kraljevski sedež in sezidal ondi grad Cion. Naslednik mu je bil njegov sin Salomon, ki je slovel po svoji modrosti in nenavadni krasoti. Sezidal je veličasten tempelj. Nanj se je naslanjala velikanska kraljeva palača, okinčana s prelepimi verti in vodotoki, na dalje hišo za poletno stanovanje na Libanonu in krasne stolpe, ozalšane s slonovo kostjo na Antilibanonu. Veliki stroški kraljevi za stavbe in za dvor so provzročili velike davke, in radi tega se je kazalo med ljudstvom že v njegovem življenji veliko nezadovoljstvo in začelo je razpadanje kraljestva.
§. 5. Delitev izraelskega kraljestva.
Ker po Salamonovi smerti pod njegovim sinom Rehabeam pritisk ni prijenjal, razdelilo se je kraljestvo v dve deržavi; kraljestvo judovsko z glavnim mestom Jeruzalem, mu je ostalo zvesto, a kraljestvo izraelsko z glavnim mestom Samarija, izvolilo si je svojega kralja. Med tema kraljestvoma je bilo vedno sovraštvo, to in pa odpad od vere njihovih očetov, bil je vzrok njihovemu propadu. Svarila sta jih preroka Elija, Jezaija, toda zastouj. Kraljestvo izraelsko je bilo premagano od kralja S al man as ar j a (722 pred Kr.), kraljestvo judovsko pa od Ne b u k a d ne z ar j a, kralja babilonskega (586 pr. Kr.) iu prebivalci so bili odpeljani v sužnost, pervi v azirsko, a drugi v babilonsko. Prerokovanje prerokov, da sc bodo Judje nazaj v svojo domovino povernili, se je spolnilo, ko je C ir, perzijanski kralj (536 pr. Kr.) Babilon premagal, kajti ta jih je na prigovor preroka Daniela odpustil.
Toda le za kratek čas si je narod še enkrat pod vladanjem Makabejcev opomogel, a potem zopet slabil tako dolgo, da je prišel pod oblast Rimljanov (64 pr. Kr.) Rimljani so judom sicer še nekaj časa pripustili njihove navidezne kralje, toda ko so se bili pa Judje zoper vlado Rimljanov uperli, razdjal je bil
Tit, sin rimskega cesarja Vespazijana, Jeruzalem, in pri tej priliki je veliko judov svoje življenje izgubilo, ostali pa so se po vsem svetu raztrosili. (50 let pred Kristusom.)
III.	Egipčani.
§. 6. Stari Egipt s svojimi čudeži.
V starem veku so zvali Egipt nilsko dolino, ki je omenjena od dveh verst golih gora in ki se proti severju vedno bolj razširjuje, ter tako znano Delto dela. Egipt, kjer sicer malokdaj dežuje, je prav rodovitna dežela, to pa zavoljo rednih povodenj Nila, ki navali po deželi mastno blato. Z ozirom na tek reke se dežela v gornji, srednji in spodnji Egipt razdeljuje. Čudoviti so starodavni velikanski stavbeni spominki, katere so stari Egipčani zapustili. To so zlasti piramide, najstarejša in najvišja stavbarska dela, katera poznamo. V svojih znotrau-jih prostorih imajo hodnike in čumnate, v katere so kralje po-kopovali.
Za čuda umetna dela so bili temeljni, pri katerih seje videla naj večja krasota; pri njih velikem obsegu je bil pa le najmanjši del za božjo službo namenjen. Srednje dvorane in dvori so bili pa za skupščine in sodnije. Ravno tako velikanske so bile kraljevske palače.
Obeliski so bili čveterooglati, zgoraj špikasti stebri, navadno iz enega samega granitovega kosa; nastavljeni so bili pri vzhodu teinpeljnov in palač in napisani so bili s pismom starih Egipčanov, s hiroglifi.
Katakombe ali grobi so bili v libijskih gorah, to so bili dolgi, zamotani predori, po katerih se je prišlo v izbe, okin-čaue s hiroglifi. V te so se pokladali merliči, z dišečim mazilom namazovani; imenovali so jih mumije. To ime je od perzijske hesede m u m, neka smola, katera se je za maziljenje rabila.
Labirint je bilo neznano veliko poslopje s 1500 sobami nad zemljo in ravno tolikimi pod zemljo.
§. 7. Vera starih Egipčanov.
Stari Egipčani so častili posebno starega solnčnega boga Oziri da iu mesečino boginjo Izido. Častili so pa tudi živali, n. pr. mačko, pse, ihucvmona, ibiza, krokodile. V največji časti pa je bil A p i s, čem bik s posebnimi znamenji, kateremu so bili v mestu Menfidi postavili krasen temelj. Egipčani so verovali na obstanek duše po smcrti, a obstanek jim je bil odvisen od tega, da so bili merliči dobro shranjeni, radi tega so jih ravno skerbljivo mazovali. Posebna navada je bila pri njih mert-vaška sodnija. Bilo je namreč 40 mož, ki so sodili življenje pokojnega in določevali ali je slovesnega pogreba vreden ali ne. Tudi kralji so se tej sodbi podverči morali.
§. 8. Egiptovska razdelitov ljudstva v verstc ali kaste.
Ljudstvo je bilo v sedmero stanov, kast imenovanih, razdeljeno, in sicer tako, da je moral sin stopiti v isti stan, katerega je oče bil. Perva versta je bila duhovska, katera edina se je z znanstvi pečala; iz te kaste so se volili deržavni uradniki. Za to je sledila vojaška kasta, iz katere so se volili kralji, imenovani faraoni. Ostale kaste so bili obertniki, poljedelci, mornarji, tolmači in pastirji.
§. 9. Naj starejša zgodovina Egipčanov.
O najstarejši zgodovini se malo ve. Eden najimenitnejših faraonov je bil Sezostrid (1500 pr. Kr.), ki je Egipt s krasoto stavb, zmagovalnimi vojskami in svojimi modrimi naredbami povzdignil v veliko čast. Pozneje se je kraljestvo med dvanajstero knezov razdelilo. Po nekem prerokovanji pa je imel ves Egipt vladati tisti med njimi, kateri bode v tempeljnu iz bronaste kupice daroval; radi tega so vselej vsi skupaj darovali. Pri neki svečanosti je duhoven nehote samo enajst skledic prinesel; eden navzočih knezov, P sam e tih, zgrabi svojo bronasto čelado in daruje v njej; s tem se je prerokovanje izpolnilo. On je bil sicer sperva od ostalih knezov pregnan v močvirje spodnjega Egipta, a pozneje si je s pomočjo najetih gerškib vojakov vso deželo pridobil. Psamctib in njegov sin Nebo sta delala knp-čijske zveze s Gerki in Feuičaui in s tem Egiptu veliko koristila. V bitki pri Circisijumu v Mezopotamiji, t. j. v deželi med rekami Evfrat in Tigris, je bil Nebo premagan od Nebukadne-zarja in osemdeset let pozneje (1. 525 pr. Kr.) prišel je Egipt pod perzijsko oblast.	(Dalje	prihodnjič.)
Zemljepisje in zgodovina v narodni šoli na podlagi novih šolskih postav,
(Govoril pri učiteljski konferenci v Ptujem Štefan Kovačič, nadučitelj v
Središči.)
Nove šolske postave zahtevajo od ljudskega učitelja, da on razen drugih predmetov podučova tudi zemljepisje in zgodovina v svojej šoli. Vlada jo prišla do prepričanja, da ni le zadosti, da se podučeva prosti deržavljan samo v lepopisji, čitanji, številjcnji, verozakonu, temuč mora se tudi učiti v narodnej šoli, geometrije, risanja, naravoslovja, petja, telovadbo, zemljepisja in zgodovine; dekleta se imajo tudi učiti šivati, plesti itd. Med vsemi temi predmeti je zemljepisje in zgodovina za učence posebno važen, a za učitelja pa težaven predmet. Nobeden drug predmet pa ni tako zanimiv, nobenega se učenci s takim veseljem ne uče, — pa tudi nobeden drug učitelj toliko preglavice (?) ne nareja, pri nobenem drugem se nima učitelj toliko tru-
diti, misliti, iskati, pisati, učiti, kakor pri tem. Za vsaki predmet imamo boljše pripomočke, le za zemljepisje in zgodovino smo še na slabem. Imamo že poslovenjeno fiziko, geometrijo in pri-rodopisje, res imamo tudi lepo število nemških knjig za zemljepisje in zgodovino, pa kaj nam vse to pomaga, saj dve si niste enaki n. pr. po kterej knjigi se hočeš ravnati, ako podučevaš o domači deželi? Mladina se ima naučiti, postava tirja, učitelj pa ostane dolžnik.
Kaj pa nam vse to pomaga, ako bi tudi imeli najboljše knjige za ta ali uni predmet, ker se taka učila itak v šolo (razen v čveterorazredne) vpeljati ne smejo. Edini Ptuj s svojo šolo ima ta prednost in razen njega pa imamo le 1-, 2- in 3razrcdne ljudske šole v obojih okrajih. Morebiti bi mi kdo oporekal, da že zadostuje, da ima le učitelj taka učna pripomočka (učila), ker potem on svojim učencem iz njih razlaga. Temu ni tako! Učitelj ne more brez takih knjig z dobrimvspehom podučevati. Koliko si učenci iz učiteljeve prednašbe zapomnijo, nam je dobro znano. Zadovoljni smo, ako jih le petina ve.
Kaj pa naj učitelj vse stori, da podučeva svoje učence v zemljepisji in zgodovini tako, kakor postava tirja? — Da z vspehom podučeva in da postavi zadostuje, mora:
1) Veliko knjig brati, ki obsegajo zemljepisje in zgodovino.
2) Kar najde dobrega, naj si zapiše v posobno knjigo.
3) Naj se v tej stvari pogovarja s svojimi kolegi in to posebno pri učiteljskih zborih.
4)	Nabrano blago si naj	pri kolegih zameni.
5)	Vsak učitelj si naj od	svoje fare malo zemljepisje	in
zgodovino napravi.
6) Okrajne učiteljske bukvarnice pa si tudi naj omislijo takih bukev, ktcre si posamezen učitelj kupiti ne more. Take knjige naj si učitelj izposo j uje.
Zakaj pa je učitelj vse to storiti dolžan?
1)	Ker to šolska postava	od njega tirja.
2)	Ker so se učitelji v poprejšnjih šolah jako	malo	zem-
Ijcpisja in zgodovine naučili.
3) Zaradi slabih dohodkov si niso mogli takih knjig sami omisliti.
4) Ker še nimamo take slovenske knjige, ki bi novim Šolskim postavam zadostovala.
5) Ker so naša berila taka, da imajo vse drugo, le zem-ljepisja in zgodovine ne.
Sedaj pa si ogledimo malo naša berila. Berila, ki so temelj vsemu podučevanju, berila naša, na ktera se vsak uk opira, nimajo za zemljepisje in zgodovino skoro ničesar.
Pervo berilo.
Tukaj najdem: Od stvarjenja. Perva človeka. Kaju in Abel.
Rojstvo Jezusovo. Pastirji pri jaslicah. Modri iz jutrove dežele. Beg v Egipt. Egiptovski Jožef.
Drugo berilo.
Svet, zvezde, zemlja in solnce. Kako se zemlja suče, luna, občina. Deželna ali deržavna oblast. V V. oddelku: Zemlja in uje deli. Morje, prebivalci na zemlji. Domovina, kranjska in sosednje dežele, Avstrijsko-Ogersko cesarstvo. Vode in gore. Pridelki v avstrijskem cesarstvu. Rudolf Habsburški. Ljubezen do domovine. Lep izgled, Cesarjeva podoba. Evropa. Sveta dežela. Ozir na zemljo.
Perva teh čitank je namenjena učencem 2., 3. in 4. leta, druga pa za ostala leta. Ako pa primerimo s tem š. tirjatve za 3., 4., 5-, 6., 7. in 8. šolskega leta, kaj najdemo? Vzemimo v eno roko naše čitanke, v drugo pa novo šolsko postavo. Primerimo jih. Kaj bodemo videli? Čitanke nam pomorejo vstreči le s tem, kar imajo, postava pa terja to, kar je pisano. Ena druge ne pozna. Kristus je pravil pri nekej priliki, da leva ne sme znati, kaj desna daruje, a tukaj je drugače. Tukaj ne sme le samo znati, nego je dolžna še celo podpirati. Koliko pa nas naša berila podpirajo? Ali ima učitelj kakih pripomočkov pri podučevanji zernljepisja in zgodovine v teh knjigah. Ima li učenec kaj v roke vzeti? Ako hočeš po omenjenih berilih podu-čevati, vzemi v roke sv. pismo; otroci bodo lepo odgovarjali, katehet bode tvoj prijatelj, ti si kerščanski učitelj — a nova postava, ona — žaluje, in žalovala bode, dokler se ne spreo-berneš, ne poboljšaš — žalovali bodo pa tudi tvoji učenci, kadar izstopijo iz šole, kadar odrasto.
Nove knjige morajo imeti svoj predalček, kjer bode dovolj tvarine za zemljepisje in zgodoviuo.
Nova šolska postava kar na ravnost terja, da prosimo pomoči — da dobimo pomoči. Terkajmo, odperlo se bode, učimo in najdemo, prosimo iu uslišani bodemo. — Glejte uaši bratje, sosednji Nemci	imajo lepe čitanke, vsak	razred ima svojo
beriino knjigo. Koliko	pa jih imamo	pri	nas ?	Dvoji, dasiravno
imamo tudi dosta večrazreduih narodnih šol. — Tedaj še enkrat, prosili bodemo in spet prosili, da se nam pervo in drugo slovensko berilo popravi in da tretje dobimo. (Bog daj, toda še vedno slabo kaže. Ured.)
Morebiti nam še cclč dovolijo, da smemo male knjižice, v katerih je zemljepisje in zgodovina, v šole vpeljati tudi na tri-, dvo- in euorazrednicab. — Vsaj jo tudi potrebneje taka sredstva vpeljati v šole, ki imajo veliko — oddelkov, nego v one ki imajo samo eden ali dva oddelka. — Dokler pa nc dobimo boljših čitauk, dokler se nam ne dovolijo druga učna učila v šoli, dotlej ne more	učitelj nikdar	in	nikoli	nove šolske po
stave glede zgodoviue	in zernljepisja	na	tanko	izpolnovati.
Učenec te pusti lepo govoriti, pazno posluša, lepo v miru
sedi, pa koliko si zapomni? — Domu pridši, gre med otroke, žene na pašo, tamkaj se igra do terde teme a — šolska stvar se opusti in ko pride ura za zemljepisje in zgodovino — komaj se mu še sanja o tem, kar ne bi smel pozabiti. Kako dolgo bodemo še šakali na boljša sredstva pri podučevanju naše mladine, ki je naša prihodnost? — Ako te obišče gosp. nadzornik, nc bo te popraševal, kaj in koliko si zemljepisja in zgodovine v šoli učil, ampak naravnost bo rekel, da nisi izpolnil svoje naloge. A nikar ne obupaj, kar naravnost mu povej: Gospod! Ne terjate nemogočnost, temuč dajte nam klešče, s katerimi šegami v ogenj po železo, dajte nam boljše čitanke. Naj nam da vlada take pomoči taka sredstva, katerih se naši bratje Nemci na zgornjem Stajerju že davno vesele! Ko nam te daste, potem nas obsojujte, potem naj pride nas poslušat, komur je le drago.
Dokler pa ne dobimo boljših učil, posvetovati, se nam je kako bi brez njih podučcvali. Posvetujmo se torej danes o tem.
Ker je zemljepisje in zgodovina za vsakega deržavljana zelo potrebno, vpeljal se je ta predmet tudi v narodne šole in tu dobil svojo postavno mesto. S čim pa nam zemljepisje in zgodovina koristi ?
Zemljepisje nam pove, po kterej poti pridemo do naših sosedov, kdo so naših sosedov sosedje, ali oni srečno živijo ali ne, o čem se ževe, kaj je pri njih novega, lepega, koristnega, kaj se nahaja pri njih, kar mi pogrešujemo, ktere pridelke dobimo od njih, kaj izvažujemo, kaj uvažujemo, kam itd.
Zgodovina razpisuje razvitek človeškega rodu! Ves svet in vse, kar je na njem, se vedno razvija in vedno napreduje, dokler popolnoma ne dozori, ne propade, ter se umakne novim stvarem. Temu je tudi človek podveržen; kakor ima leto svojo spomlad, svojo poletje, jesen, zimo, ravno tako ima celo Človeštvo svojo otročje, svojo mladenčevo, svojo moževno in svojo starčevo dobo, kdor se je rodil, mora tudi umreti. — Zgodovina nas uči razne dobe preteklosti. Ona nam pripoveduje srečne in nesrečne dogodke uarodov. Pove nam, da se na svetu vse in vedno spreminja, da je tedaj nekdaj drugače bilo nego dan danes, pove nam tudi zatiravanja in preganjanja narodov, da so celb kraljevstva, cesarstva itd. minula. Da sc o vsem tem v Ijud-skej šoli prav obširno ne more učiti, je jasno. Pa vendar nekaj je tu mogoče storiti. Vsaj naloga naša je tudi le toliko učiti, kolikor mogoče.
V pervem razredu, t. j. v 1. in 2. šolskem letu se se nima posebej o zgodovini in zcmljepisji učiti, a vendar se more otroke pripravljati na ta predmet. Pridobi si v tem letu veliko izrazov pri kazavnem poduku. Ved6 imenovati poljske pridelki, družinska imena, hiše, vasi, ceste, mesta, potoke, reke, morja itd.
(Dalje prib.)
Dopisi.
Iz Materije v Istri 7. januarja. V našo učilno hojeva vsaki šolski dan kacih 90 otrok. Prav toliko naime jo obligatorično vpisanih. Poduk je poldneven. Dopoludne hojeva višji razdelek (kacih 25 mladeži,) ki barem nodostatno zna čitati — drugega tako ubogo malo. Ostala deca hojeva popoludne k poduku. Dosta dela za samega učitelja!
Akoprem ima učitelj tu dosta monje plače nego li v Ljutomeru ro-muneracije, pravim remuneraeijo 60%. ip»k je on s to službo mnogo za-dovoljnejši, nego li z ono v Ljutomeru, navzlic temu, da ima tu več dela. Zakaj bi pa tudi ne? Učilnični prostori so tu verlo prijetni; onda zraven se nahaja i učilnični vert. Kar je pa največ vredno, je to, da i ondašnji kmet i dotična gosposka rado podpirata učitelja po mogočnosti. V narodnostnem ter pedagogičnera oziru učitelja tu nihče no zatira. Kraj jo tu nelep. Ker je tu verlo zdrav kraj, ima detca mnogo višo talenta, negu li v merzličnem Ljutomeru, kjer skoro vsaki tjeden jednemu ali drugemu učencu radi „treš!ike“ čeljusti klepečejo. Duhovstvo je tu čisto tolerantno prama narodnej prosveti. Učitelj sme tu povsodi brez intrig bivalcev slovensko govoriti; nihče so ga no derzne zavratno uničiti radi narodnostnega značaja.
Iz Savinske	doline dnč 2. januarja. Krajni šolski	svet v Mozirji je
napravil dnč 2. januarja	veselico s tombolo in plesom,	in to uže	tretjo.
— Izigravala so so razna ročna dela, katera so deklico tamošnjo pletilne šole izdelale. — Dohodki za voselico so namenjeni za uboge, mozirsko šolo obiskujoče otroke. — Ker je bila veselica za šolske namere osnovana, se je udeležilo še	precej	veliko gospode. Vondar smo	pogrešali	vse —
učitelje savinsko	dolino	— razven jednoga, — akopram je vsak	učitelj
tiskano povabilo dobil. — Da je pa Savinjčanom ipak na Srcu ležeč blagor šolstva in omika naroda, svedoči to, da so še celo iz Colja in Šoštanja gospodi počestili veselico z njih navzočnostjo. Radi toga hvala njim.
Igrala se je tudi igra: „Bob iz Kranja", katera je izbudila občno veselje in smeh mod navzočimi. Gostov domačih in iz bližnjo okolice je bilo dosta v prostorni, okusno okinčani sobani. — V igri je vsak igralec pošteno izpolnil svojo dolžnost. Polonica (Lipoldova gospa), Tomaž (g Cizelj), Matiček (g. Leban), Grabež (g. Drozgo) in Nežika (gospa Blaž) so se prav odlično obnašali. — Po igri se je igrala tombola, po tomboli je bil skupni obed, moj tom ko je svirala izvrstna godba iz Kisle vode. — Po obedu se je naša mladina, pa tudi mnogi p tuji gostje zbrali k plesu, kateri je trajal do belega dne. — Vršilo so se tudi razne napitnice, tako nam jo noč hitro minula, da sami nijsmo vedli, kako. — Da so je veselica tako lepo v redu vršila, moramo se zahvaliti mozirskemu krajnemu šolskemu svetu, katerega stavimo v izgled tudi drugim krajnim šolskim svetom. „Boba iz Kranja ne bodemo nikdar pozabili!" Na zdar.
—M —
Iz Ljutomera. Učitelji ljutomerskega okraja smo dobili prav dobrega zastopnika v okrajni šolski svet, namreč g. Ivana Kryla, učitelja
na pri vat n e j realki v Ljutomeru. Da si smo s tem zastopnikov zadovoljni, ker jo zveden, značajen, pravičen, naroden in znanstveno izobražen mož; vendar se nam zdi potrebno razjasniti čitateljem „Slov. Učitelja", kako smo v Ljutomeru do tega prišli, da ljudske učitelje zastopa učitelj privatne srednje šole, kar se no vjema z obstoječimi postavami in naredbami. Imenovani g. Kryl ni bil ud ljutomerske okrajno učiteljske konference, k tem zborom nij bil navadno vabljen, in tudi navadno k niirn dohajal nij. Ko so učitelji lani pervega decembra vsled tega, da pervikrat voljeni zastopnik g. Lapajne nij bil poterjen, volili novega zastopnika, prišel jo po do bij e ni nalogi od okrajnega šol. sveta tudi g. Kryl k volitvi, ker se mu je ukazalo, h konferencijam dohajati, četudi se je mnogim navzočim učiteljem dozdevala, da učitelj privatne srednje šole nema niti aktivne niti pasivne volilne pravice pri okr. učiteljskih konferencah, vendar je dobil g. Kryl od večine navzočih zaupanje Bali smo se, da bo ta vo itev zaveržena, če ne že od predsednika konference gotovo pa od okr. in dež. šolskega sveta. Toda to, kar nismo pričakovali, se je zgodilo: g. Kryl je v veliko vesolje učiteljev ljutomerskega okraja kot naš zastopnik v okrajni šolski svet poterjen. To morebiti nij popolnoma postavno, a za učitelje ljutomerskega okraja je pa koristno.
Od sv. Barbare v Halozah. Zakaj se toliko pritožuje Haložan, da mu peneza manjka? Vina imam, pravi, nekaj kaplic, pa ga no morem v denar spraviti. Na pol zastonj ne bi ga rad dal, kajti, ako raČunim težake, kolje, trud, polijejo so mi solze, ko vidim, da naše vino nima še nobenega pravega kupa. Za davke me terjajo, rubljnjejo mi živino; otročiči moji nimajo obuvala, ne obleke in morajo mesto v šolo pohajati, doma na peči ležati. Pa kje bom tudi kruha vzel, da jim ga seboj dam, ker nimam zakaj žita kupiti. — Tako in enake pritožbe se čujejo pri nas. Po vrhu vsega tega pa jo letos še tako huda zima, da ni od nobeno strani kupca. Kje bi le neki revni vinogradnik dobil denarja za svoje potrebe, ako no iz vinograda? Revni in pridni otročiči prosijo za šolske potrebe očeta; ali on žalostno pravi da — nima denarja.
Če pa učenec nima tablice, da bi na njo pisal, ne knjige, da bi iz nje bral, kaj mu potem šola hasni? Spomnila sta se v tej zadevi nas in stegnila mile roke dva gospoda iz Ptuja, namreč, gosp. Anton Lužar posestnik in pekarski mojster, dal je po gospodu J. Ferku nadučitelju v Ptuji za 5 fl. šolskih potrebšč.n za našo šolo nakupiti. Drugi dobrotnik pa je gosp. Ignaci Janežič, posestnik in usnjarski mojster, kteri je nekega lovca zarad prestopka lovsko postavo z globo od 10 gld. kaznovati dal, in isto našej šoli poslal v porabo. Kakor voditelj tukajšnje nedolžno mladino izrekam mesto nje prisrčno zahvalo našim milim dobrotnikom
Franjo Silvester.
Iz Planine na Notranjskom. — Ako pregledujemo kroniko naših nArodnih šol, 110 najdemo baš toliko šolskih dobrotnikov v njili vpisanih, kolikor bi jih tu p.\ tam lehko bilo. Naš priprosti nilrod se žalibože še premalo zaveda, da bi vedel narodno omiko prav ceniti ter jo vsestransko podpirati. Koliko novcev je uže romalo in še roma iz dežele v tujo kraje za nepotrebne namene, kateri bi bili lehko obrodili v domovini sto-
terni sad, ako bi se bili položili na altar narodne omike. Nase učilne bi ne bile tako borno z učnimi sredstvi oskerbljene, kakor so; naša deca bi lehko rabila vsa boljša učila, kakor jih rabi, in bi no hodila po zimi v najhujšem mrazu na pol gola v učilno, ko bi vedel naš narod omiko bolj ceniti ter tudi v to sverho kak belič žertovari.
Žalibože, da se jo baš v tej zadevi v našoj domivini še jako malo storilo; a preverjeni bodimo, da se bode tudi v tem na boljo obernilo, kadar bode sedaj nam izročena mladina dorastla, ako jo le prav vodimo in na narodni podlagi izobražujemo. Do istega časa pa neutrudljivo delajmo in so trudimo vsak po svojej moči za razvitek in vsostranski napredek našega milega naroda.
Tudi naša kronika no kažo baš mnogo šolskih dobrotnikov, a nekoliko jih pa vendar le tudi hrani za večni spomin naših potomcev; izmed teh se posebno ime knez Windischgratz-eve rodovine blišči. Tudi letošnjo šolsko leto z veseljem zabilježimo to slavno ime med šolske dobrotnike naše učilnico in to ne zastonj, kajti 24. decembra p. 1., predbožični dan, oblekla je blaga knežja rodovina dvanajst ubogih šolskih dečkov in deklic, ter jih poverh toga še obilo z belim kruhom in denarjem nadarila. —
Vesele božičnice obhajali so torej naši ubožčeki in mnogo srčnih molitvic je puhtelo pretečene božične praznike k Vsegamogočnemu, da nam še mnoga leta ohrani preblage šolske dobrotnike.
Učitelji logaškega okraja bodo imeli 14 in po okolnostih tudi 15. februarja t. 1. v Cerknici okrajno učiteljsko konferenco za pretočeno leto s sledečim programom: 1. Sporočilo nadzornikovo, 2. 0 novih učnih na-čertih, 3. Poročilo bukvarnično komisijo in nasveti in 4. Posamezni nasveti in pogovori o didaktično-pedagogičnih rečeh. Da se je ta konferenca tako zakasnila, krivo jo to, da so učitelji še le meseca decembra p. I. za konferenco, ki se je 23. in 24. februarja 1874 obhajala, borne dieto prejeli.	Josip.
Slovstvo.
(Čeških šolskih listov) imajo češki učitelji v nastoplem letu 6, i to: 1) Škola a Život (izhaja v Pragi v zvezkih, po 8 na leto, cena 5 gld.); 2) Školni k (2krat na mesec v Pragi, coua 2 gld.);3) „Bosoda učiteljska1* (4krat na mesec v Pragi, cena 3 gld. 52 kr.) 4) „Posel z Budče“ (v Pragi Ikrama mesec, cena 4gld. 10 kr.), 5) Komensky (v Olumuci, 4krat na mesec, cona 4 gld. 80 kr.); t>) „Učiteljske Listy“ (v Bernu, 4krat na mesec, cena 4 gld. 40 kr.)
(„Napredak“), verlo dobro uredovan hervatski šolski list, bode v posebnem „dodaktu“ donašal vladno narodbe in odloke, katere mu bode vlada sama pošiljala in za priobčenjo potrebne stroško poravnavala. Tako liervatska vlada sama podpira in priporočuje svoje liste, da s tem pospešuje napredek svojega šolstva. Ali naša vlada tudi naše slovenske šolske liste tako podpira in priporočuje V Kaj šo, žuga so nam s konfiskacijami,
ako no pišemo, kakor je c. kr. okrajnim glavarjem po volji. Žalostno, toda 110 obupajmo! —
(Antigona), žalostna igra v petih dejanjih, katero jo Jož Križman, duhovnik pri sv. Ivanu v Trstu, prestavil iz italijanskega jezika in pomnožil s kritičnim in razjasnjevalnim uvodom. Izvirnik jo zložil sloveči Vittorio Alfieri, najboljši italijanski tragiški pesnik (živ. 1. 1749—1803.)
Knjižica jo prav lično tiskana na lepem papirji in v primernej obliki ter velja mehko vezana in obrezana le 35 kr.; nabiralci naročnikov prejmejo vsak enajst iztisk po vrhu.
Šolske novice in drobtine.
(^Učiteljsko društvo za slovenski Stajer.") V zameno za svoj časopis dobiva uredništvo in odbor sledeče časnike: 1) ^Učiteljski Tovariš", 2) „Vcrtec“, 3) „I.aib. Sehulzoitung", 4) „Školski prijatelj", 5) rNapredak“ (izhajata v Zagrebu), 6) „Besoda učiteljska" (izh. v Pragi), 7) „Padagogischo Zuitschrift" (graška), 8) „Karntner Šclmlbote" (se plačujeta). 9) „Slovenski narod", 10) „Slovenec“, 11) „Novice“, 12) „Danica“, 13) „Zora“, 14) „Slovenski gospodar", 15) „Besednik“, 16) „Soča“, 17) .Kmetovalec", 18) „Kmetijski listi", 19) „Naša sloga", 20) „Pučki prijatelj", 21) Edinost. — To naznanjamo č. udom našega društva s tem dostavkom, da smo pripravljeni te časnike tudi bližnjim družabnikom pošiljati.
(V hervatskem zornaIjskem (deželnem) šolskem odboru), katerega jo ban nedavno imenoval, jo 5 zastopnikov srednjih šol, 2 ravnatelja preparandij (upokojeni Klaic in sedanji Modec), 1 učitelj preparan-dije (Basariček) i 1 zastopnik narodnih učiteljev (ravnajoči učitelj Vuksanovič v Zagrebu.) Učiteljstvo je v njem do voljno zastopano, cerkve (katoliška, gerška, izraelitska) imajo samo po enega zastopnika.
(Podpore obertnijskim šolam na Koroškem.) Koroškemu dež. š. svetil predlaga obertno društvo precejšnjo podpore obertn. tečajem in sicer za dekliško obertno šolo v Celovcu 300 gld., za naprodovalno solo v Borovljah 500 gld., v Bistrici 200 gld., v Vitrinji 150 gld., v Beljaku 300 gld., v Velikovcu 150 gld., v Kaplji 100 in v Brlloklu 100 gld.
(Učiteljsko društvo za celovško okolico) je volilo pri občnem zboru 23. decembra za predsednika g. Amb. Cuznarja, nadučitelja, g. Franca Podobnika, učitelja (pri sv. Jakobu) za podpredsednika in zapisatolja; gg.: Drozga, Korpnika in Javornika pa za odbornike.
(Na šti pen dij ah) seje v ljubljanskih učiteljiščih 9000 gld. razdelilo in sicer 4 kandidatom po 150 gld., 28 po 100 gld., 30 po 50 gld., 26 dijakom pripravljovalnoga tečaja po 50 gld., 2 kandidatinjama po 100 gJd. 54 po 50 gld.
(Šolske smešnice.) Novinec Vrabelj (vrabec) pridši iz šolo domov gre k materi in pravi: Mati! zakaj ste me dali za Vrabeljna zapisati i Nikdo v naši šoli se razen mene tako ne zove Sosedov Franček se pa tako piše kot naš učitelj, tudi rnone dajte tako zapisati, jaz nočem Vra-bolj bili. — Smo,er narodni šoli. 3. januarja t. I. pride učenka K. iz Š . . v šolo. Vprašam jo, kje daje njen brat in sestra, da no prideta v šolo? Učenka mi odgovori: Oča so rekli, ka neta več v školo hodila, da že znata molitvene knjige moliti, drugo pa jima ne treba. (To je kaj navadno pri kmetih, i več žalostno, nego smešno. Ured.)
(Vabilo.) Ormužko učiteljsko društvo zboruje 3. februarja t. leta; v. hijo se uljudno vsi udje. Dnevni rod: 1. Prečitanje zapisnika in do-šlih dopisov. 2. Poročilo o delovanji društva in o stanji blagajnice v preteklem letu 1874/75. 3. Volitev novega odbora in delegata v štajerski „Lahrorbund.“ 4. Prednašonjo o kemiji (nadaljevanje) g. Fj\ Sijanea. 5, O šolskej odgoji. (g. Štrenkolj.) 6. Kazni predlogi. Za odbor S. Strenkelj, tajnik.
Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem.
Xa Štajerskem: Učiteljska služba v Polji (okraj Kozje, 1 r. s.) s 550 gl d. in stan. do 31. jan. na kr. š. svet. Podučiteljska služba v Te-harjih pri Celji (2 r. s.) s 480 (300) gld. in stan. do 31. jan. na kr. š. svet. Podučiteljska služba v Framu (3 r. s.) s 440 (330) gld. in stan. do 3. febr. na kr. š. svet.
Na Kranjskem: Učiteljska služba v Doljni (v okraji Korškem, 1 r. š.) s 500 gld. in stan. do 31. jan. na kr. svet. Učiteljska služba v Kobu (1 r. s.) in v Goti ni ci (1 r. š.) s 450 gld. in st. do 31. jan. na kr. š. svet. Učiteljska služba v Mirni (1 r. š.) s 450 gld. in stan. do 31. jan. na kr. š. svet.
Premembe pri učiteljstvu po Slovenskem.
Na Kranjskem: Gospodična Marija Borovski (potr. uč. kand.) z. učiteljica v Kočevji; g. Fr. Krušnik (uč. kand.) zač. učitelj v Št. Vidu pri Zatičini; gospodična Marija Haufen, z. učiteljica v Cernučah, jo iz službo stopila; g. Alojzi Kušar, naposled učitelj v Nadanjein selu, je umeri.
Denašnjo drugo številko poslali smo tudi vsem lanskim gg. naročnikom, če so nam kaj naročnine dolžni ali nič. Vse bodoče številke pa hočemo pošiljati samo onim gospodom, kateri vsaj lansko dolžno naročnino do 5. februarja plačajo.
Listnica administracije: Ako p. n. gg. naročnikom, katera številka našega lista ne dajdo, naj jo izvolč hitro v nefrankovanom odpcr-tem pismu reklamovati. (2 kr. listnico je škoda za to.) Reklamacije pa naj se adresujejo samo na J. M. Pajk-ovo tiskarno v Mariboru.
‘~2 Učiteljska služba
na narodnej šoli v Dramljah z dohodki III. razreda i prostim stanovanjem se razpisuje. Prositeljti zmožni slovenskega i nemškega jezika v govoru i pisavi, imajo svoje prošnje vposlati do 15. februarja 1876 krajnemu šolskemu svetovalstvu v Dramljah, pošta St. Jurij poleg južne železnice.
Okrajni šolski svet Konjiški,
dne 8, januarja 1876.
Prvosednik: Haas, 1. r.
Lastništvo „Učiteljsko društvo za slov. Štajer.“
Za uredn. odgovoren Drag. Lorene. — J. M. Pajk-ovu tiskarna v Mariboru.