Leto XXIV. l/l | 1 f

Vajencev), Velike Lašče (17 va-ipl'Cev’ ® vajenk), Stična (36 vajen VMem-Dobrcpolje (15 vari 1«ev’ ^ vajenk), Novo mesto nr’ ^aiieTlcevi 38 vajenk), Toplice P ovem mestu (25 vajencev, vajenk), Metlika (22 vajencev), _ rn omel j (35 vajencev, 18 vajenk), . • Jernci na Dolenjskem (27 vajencev, 7 vajenk) ter 2 kmečki nadaljevalni šoli (37 učencev). btalež teh 16 šol’ je bil 811 vajencev in vajenk, kar kaže, da je razen v Ljubljani slabo poskrb-jeno za šolanje obrtnega in trgovskega naraščaja. V daljšem članku opisuje >Sud-ost-Echo« pogubne posledice propasti gospodarskega reda in legalne trgovine v Grčiji. Brezvestni špekulanti si kopičijo premoženje, ljudstvo pa' pada iz nemira v nemir. Blago je postalo simbol trajne vrednosti ter prihaja samo po oderuških cenah na črno borzo in ilegalno tržišče. Cele pokrajine odklanjajo denar kot plačilo za svoje proizvode in od pokrajine do pokrajine se širi neka čudna vrsta blagovnega kli-ringa. Zamenjava blaga je tudi v mestih postala običajna. Legalna trgovina je izpodkopana, izrinjena iz javnega življenja in tisoči in tisoči špekulantov kupujejo in prodajajo ter ustvarjajo nove vire in priložnosti podražitve že davno predragega blaga. Pri tem so najbolj udarjeni tisti ljudje, ki zaradi pomanjkanja kapitala in po svojem poklicu ne’ morejo sodelovati v divji tekmi za blago: delavci, nameščenci, uradniki. Pod tem naslovom je objavil naš priložnostni sodelavec dr. Anton Urbanc v našem listu daljšo razpravo (št. 57., 58. in 59. z dne 26., 28. in 30. maja 1941.), ki je bila v gospodarski javnosti in zlasti v zadružnih krogih dokaj opažena1. Pisec je zavzel zadružni ideologiji edino ustrezajoče stališče’, da vsebuje v § 52. (4) Zakona o gospodarskih zadrugah normirana pravica pregleda spiska zadružnikov po zadružniku tudi pravico do prepisa spiska. Vsaka druga razlaga te zakonske norme bi se proti vi la zadružni ideologiji, ki mora biti vsem zadružnim delavcem in zadružnikom sveta in mora biti dnugo gledanje v zadružništvu odklonjeno. Delničar delniške družbe ima po § 262. trg. zak. pravico, da zahteva ob svojih stroških prepis spiska delničarjev, ki so založili za občni zbor delnice. Zadružnik kot član ustanove, ki sloni na vzajemni pomoči, naj pa ne bi imel pravice do prepisa spiska zadružnikov?! Danes lahko poročamo, da je prav isto stališče zavzelo v neki zadružni stvari okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani in nato, na rekurz zadruge, apelaoijsko sodišče v Ljubljani z odločbo z dne 3. junija 1941. odn. 30. junija 1941. (Zadr. II 16/38) ter v celoti sprejelo pravno stališče, kakor zgoraj obrazloženo, in naložilo zadrugi, da mora dovoliti zadružniku ne samo pregled, marveč tudi prepis spiska zadružnikov. Rekurz zadruge, ki se je branila dati članu spisek v prepis, je med drugim uveljavljal pravno mnenje, da bi bilo moralo prvo sodišče upoštevati v tej točki na tozadevno vprašanje zadruge izraženo mnenje ministra v p. Voje Gjorgjevdča, podpredsednika Glavne zadružno zveze1 v Beogradu in znanega zadružnega delavca v Srbiji, ki je — po rekurz-nih izvajanjih zadruge — izrazil mnenje, da ima član zadruge sicer pravico do pregleda1, nima pa pravice do prepisa spiska članov. To pravno mnenje g. Gjorgjeviča za sodišče naravnost ni’ bilo mero- Nabavne cene so se zvišale ne enkrat, temveč večkratno in o ustalitvi cen ni bilo več govora. Verižništvo je postalo koncesio-nirana obrt, kmetijskemu proiz-vodniku pa se jo njegovo nezaupanje odobrilo. Sprva je še okleval, potem pa je trdno ostal pri svojem sklepu, da bo pridelke in blago zadržal. Ko je propadla vsa’ kontrola nad cenami proizvodov, je moralo seveda slediti dviganje mezd in plač, kar je odprlo nove vrelce špekulacije, jM>džgalo jiohlep po blagu ter povzročilo nove podražitve. To vodi v propast. Nujno je potreben red! A v Grčiji danes nihče ne ve, kaj in koliko se proizvaja, koliko blaga je v zalogah in v trgovini. Nihče ne ve, ali masti v resnici ni dovolj, ali pa je pomanjkanje samo zaradi tega, ker dajno, ker član upravnega odbora Glavne zadružne zveze pač nima pravice, avtentično tolmačiti zakon. Obe sodni stopnji zastopata stališče, da- ima vsak član zadruge pravico, da prepiše spisek, ker le tako mu je omogočeno, da pride v oseben stik s sočlani in skuša po vse vzame. Nihče ne ve, zakaj so se podražila razna živila. Dovoz blaga so res podražile razne prometne težave, močno pa se je podražilo tudi blago, ki se pridobiva v najožji okolici Aten in pri katerem o prometnih ovirah sploh ni mogoče govoriti. Članek navaja vrsto primerov nerazumljive podražitve. Paradižr-nikov ni več, čeprav slovi Grčija po bogastvu tega pridelka in so prej vsako leto tisoče im tisoče ton paradižnikov konservirald za domačo jTorabo in tudi za izvoz. Domače sočivje, ki raste kakor pri nas koprive ob potili, se je pred enim letos še dobilo ena oka za 4 drahme, zdaj pa stane oka 24 drahem in nihče ne ve zakaj... Na taka in podobna vprašanja je treba odgovoriti in šele potem bo mogoče nekaj ukreniti, da se zajezi divji ples pohlepa ilegalne trgovine. na zadružno poslovanje v korist vseh zadružnikov in zadruge same. Ker revizijski rekurz na Vrhovno sodišče — ki tudi ni bil vložen — spričo jasne norme § 15. Zakona o nepravdnem postopanju in § 38. (1) Z. o g. z. ni dopusten, je smatrati odločbo apeJacijskega sodišča v tej zadružni stvari kot dokončno in za naše zadružništvo načelno, ki bo gotovo vplivala zdravo na razvoj našega zadružništva. podvojil od 12.7 na 25 milijonov kron. Cene so v neprestanem dvigu in so se 1. 1941. v nadrobni trgovini dvignile za 48 °/o. Vsa’ Islandija ima 120.000 prebivalcev, zasedbena vojska pa šteje 60—70 tisoč mož in ta vojska troši denar na veliko. Zato se je tudi položaj Islanda zboljšal. Sprememba predpisov o zatemnitvi Po novi naredbi Vis. komisarja se s 24. julijem začenja zatemnitev že ob 22. ter traja do 5. zjutraj. Obveznice javnih ustanov Ljubljanske pokrajine Visoki Komisariat sporoča, da obveznice posojil mesta Ljubljane v letih 1927., 1928. in 1936. ter vrednostnice kakršne koli vrste, ki so jih izdale javne ustanove v Ljubljanski pokrajini, niso zavezane deponiranju po ČL 5. kr. odloka z dne 2. junija 1941-XIX št. 492. Kreditne ustanove ali uradi, ki so sprejeli te vrednostnice v hrambo po določilu omenjenega odloka in jx> določilih v razglasu Visokega komisarja z din e 18. junija, jih morajo vrniti imetnikom ali njihovim pooblaščencem, da bodo dolžniške ustanove lahko nadaljevale z izplačevanjem obresti in amortizacije. Ustanove in uradi, pri katerih so take vrednostnice deponirane, naj takoj sporeče vrhovnemu nadzorniku državnega zaklada pri Visokem Komisariatu seznam omenjenih vrednostnic z navedbo depozitov in skupne vrednosti. Istituto Mobiliare Italiano (IMI), Rim Pri tem poldržavnem zavodu za srednja in dolgoročna posojila industrijskim in ladijskim podjetjem je bilo v preteklem poslovnem letu vloženih prošenj za posojala za 933 (v prejšnjem letu za 637) milijonov lir. Dovoljenih pa je bilo za 613 (prejšnje leto za 498) milijonov lir ter jioleg tega še za 351 milijonov, ki jih je dal Istituto per il Credito Navale, ki je medtem ustavil svoje poslovanje. Koncem marca, ko se zaključuje poslovno leto zavoda, so znašala’ posojila 2276 (prejšnje leto 1457) milijonov lir. Obligacijski kapital je znašal 1621 (1132) milijonov lir. Kakor je razvidno iz poslovnega poročila, so se finansirala predvsem podjetja, ki so važna za narodno obrambo. Režijski stroški zavoda so bili primeroma zelo nizki, samo 0.07 »/o tekočih posojil. Zavod je imel 17.6 (16) milijonov lir čistega dobička in bo mogel izplačati petodstotno dividendo. Glavnica zavoda znaša 551 milijonov lir. Službeni list za Ljubljansko pokrajino z dne 19. julija je objavil Narcdbo Vis. komisarja o predpisih o trgovini in predelavi kravjega mleka. Službeni list za Ljubljansko pokrajino z dne 23. julija (kos 59.) je objavil: Naredbi Vis. komisarja: Predpisi o klanju goveje živine — Sprememba predpisov o zatemnitvi. Odločbo Vis. komisarja: Odobritev pravil za izvrševanje predpisov o klanju goveje živine in pravila' za izvrševanje predpisov o klanju goveje živine. — Spremembo ribarskih okrajev Krka in Muljava. Gospodarski Islanda Zaradi odtrganosti Islanda od Nemčije, Skandinavije in celinske Evrope se je gospodarski položaj Islanda močno jooslabšal. še 1.1939 so Združene države Sev. Amerike in Anglija bile udeležene v celotnem islandskem izvozu le s 27 °/o, pri uvozu pa z 32 °/o, da je več ko dve tretjini islandske zunanje trgovine z angleško zasedbo odpadlo. Kasneje pa se je položaj nekoliko popravil, ker je začela zlasti Anglija na veliko kupovati v Islandu ribe1, volno in jagnjetino, ker se je s temi zbolj-ševala tudi angleška aprovizacija. Angleži pa so tudi znatno dvignili cene za ribe, tako n. pr. za tono slanikov od 7 na 30 funtov. Posledica tega je bila, da se je v k 1940. celotni izvoz Islanda’ dvignil od 70 na 133 milijonov (islandskih) kron. Uvoz pa se je zaradi deviznih predpisov dvignil le v neznatni meri od 62 na 74 milijonov kron. Vendar pa’ so se mogle nekatere omejitve potrošnje ublažiti. Tako je poraba bencina sploh prosta in zasebni avtomobili morejo nemoteno obratovati. Povečal se je zlasti uvoz premoga, olja in tekstilnega blaga, dočim pa je uvoz gradbenega materiala in strojev nazadoval. Zaloge žita, kave in sladkorja so bile koncem 1. 1940. tako velike ko v začetku leta'. Prvič v svojem življenju je mogel Island1 v 1. 1940. doseči izvozni presežek v višini 59 milijonov kron, dočim je prej znašal le 8 do 9 milijonov. Tudi trgovina z Združenimi državami Sev. Amerike se je dvignila in zato je Island ustanovil v Washingtonu svoje poslanstvo, dočim ga je prej imel le v Kodanju in Stockholmu ter trg. atašeja v Londonu in Lisaboni. Zaradi večje trgovine z Anglijo je sklenil Island poseben plačilni sporazum z Anglijo. Island je pred leti pripadal šterlinškemu bloku ter je bil tečaj islandske krone napram funtu stabilen. Skozi leta je bil en funt enak 22.15 islandske krone. Po zakonu z dne 9. aprila 1939. pa je bilo določeno, da sledi islandska krona dolarju, če bi tečaj funta padel pod 4.15 am. dolarjai Danes se ravna islandska krona po dolarju in je en dolar 6.15 islandske krone. Stanje islandskih državnih financ je ugodno, ker so se državni dohodki zelo dvignili. Tudi proračun za 1. 1942. predvideva kljub zvišanju drž. izdatkov od1 18 na 21 milijonov kron presežek poldrugega milijona’ kron. Islandu se je nadalje posrečilo, da je svoje od Anglije najeto 5.5 % posojilo konvertiral v 4.5 %> in ga tudi vrnil. Tudi druge drž. dolgove je mogla islandska vlada znižati. Tri islandske banke (skupno z emisijsko) so imele v tujini koncem 1. 1940. dobroimetje v višini 60 milijonov kron, dočim so v začetku leta imele še dolg 12 milijonov kron. Obtok bankovcev se je v 1.1940. Ali elan zadru prepisati spise načelu vzajemne pomoči vplivati Stran 2. »TRGOVSKI LIST«, 25. julija 1941-XIX. Štev. 80. Uredite napisne table ' Znova opozarjamo, da morajo t*iti do 31. julija vsi napisi, dvojezična, in sicer mora biti napis v italijanščini na prvem mestu in •V enakih črkaii ko v slovenščini. Brezpogojno potrebno je, da vsak »adoeti tem predpisom, ker se bo na ta način ne samo vsakdo izognil kazni, temveč dokazal tudi -svojo lojalnost. Zato poskrbite, da fcodo vsi napisi do 31. julija pri- Stagojeiti novim predpisom. (' _____ Iz italijanskega gospodarstva Italijanska električna proizvodnja je dosegla v zadnjih letih, kakor nazorno kaže v >PiccoLu< objavljena skica, zelo velik napredek. Še leta 1922, je znašala vsa proizvodnja električnega toka sa-ano približno 5 milijonov KWh, Teta 1929. je dosegla že 10 milijonov, leta 1938. 15 in leta 1940. še 18 milijonov KWh. To veliko zvišanje proizvodnje se je doseglo, ■ker je naraslo tako število elektrarn, kakor se je tudi povečala njih kapaciteta. Leta 1938. je bilo 1081 hidroelektričnih obratov, leta 1940. pa 1159. Tovarna Fiat je dobavila pred kratkim italijanskim drž. železnicam 150 avtomobilov, tovarna Breda pa 100 avtomobilov z Die-«ek>vim.i motorji. Sedaj je naročenih pri obeh podjetjih še 200 avtomobilov, od katerih bo vsak imel 72 sedežev. V Čedadu je določen naslednji maksimalni cenik v nadrobni prodaji: krompir po 1.40 lire, paradižniki po 2.10, nov radiič po 2.30, pesa po 1.10, ohrovt po 1.—, korenje po 1.70, kumare po 1.90, čebula po 1.50, stročji fižol po 1.50, grah po 2.80 in marelice po 4.50 lire za kg. Na obsežnih zemljiščih milan-»kega velesejma so letos pridelali 300 metrskih stotov pšenice. Predpisi o kianiu goveie živine Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naredbo o klanju goveje živine. Naredha v glavnem' določa: Klanje živine pod 70 kg teže je prepovedano. Kdor iipa več ko dve glavi goveje živine po najmanj 70 kg, mora oddati' do vštetega 30. junija 1942-XX delež 20 °/o žive teže živine, ki je nad 70 kg težka. Od oddaje je odvzeta v rodovniške Itn ji ge vpisana živina. Imetniki živine v vsaki občini, ki morajo po nairedbi oddati živino, so združeni v zajcdnice zaradi oddaje skupne žive teže, določene za posamezne občine. Obvezne zajednice vodi upravitelj, ki ga imenuje Prevod ter so pod nadzorstvom občinskih preskrbovalnih uradov, ki smejo odvzeti živino, kolikor bi se morala oddati. Živina se mora oddati po pogojih in na način kakor določi Prevod, s katerim morajo sodelovati kmetijska in mesarska združenja. Imetniki goveje živine lahko od- dajo živino tudi prostovoljno ob dogonu. Morajo pa obvestiti Prevod 10 dni pred1 dogonom. Nobeno govedo se ne sme zaklati brez predpisanega potrdila, ki se izda ob dogonu živine, določene za zakol ali brez pismenega pooblastila Prevoda. Izjemoma je dovoljen ob nadzorstvu pristojnih organov zakol v sili. Odgon živine iz občine je dovoljen samo s predhodno odobritvijo občinskega urada. Prevod mora ugotoviti s pomočjo preskrbovalnih uradov mesečno potrebo vsakega mesarja. Kršitve teh predpisov in navodil Prevoda se kaznujejo, če ni dejanje huje kaznivo, z zaplembo goveda in v denarju od 500 do 5000 lir. V hujših primerih se more izreči kazen zapora do šestih mesecev. Razveljavljajo se vse odredbe, kii nasprotujejo tej naredbi. Na-redba stopi v veljavo 4. avgusta 1941-XIX. Predpisi o in predelavi mleka Sklenitev nemško-šviearske trgovinske pogodbe Kakor smo že na kratko porogali, je bila nemško-svicarska trg. pogodba podaljšana do konca 1942 Pogodba pa je bila nekoliko spremenjena. Glede blagovne zamenjave ostanejo v veljavi v glavnem dosedanje določbe. Obseg trgovine Je določen na 40#/o švicarskega povprečnega izvoza v 1. 1933. in 1934. Nemčija pa dobi pravico, da more nekatero blago po svobodni izbiri kupiti v Švici. Ker se bo ■vse blago plačevalo po kliringu, 'bodo izvozniki morali nekoliko čakati na plačilo blaga, vendar pa je določeno, da jim ne bo treba čakalta več ko 3 mesece. Nemčija je prevzela do konca leta 1942. Oskrbo Švice s premogom in že-Tezom. Nadalje bo Nemčija omogočila Švici diovoz tekočega goriva iz balkanskih držav. Tudi za nekatero drugo švicarsko blago je dovolila Nemčija nekatere transportne olajšave. Olajšave je dobila Švica tudi za izvoz blaga v tretje države (posebno za ure), švioa bo •dobavljala Nemčiji sadje, živino in mlečne izdelke, od Nemčije pa bo ddbivala sladkor, semena, semenski krompir, alkohol, umetna gnojila itd. Urejen je bil tudi blagovoli promet z deželami, zasedenimi od Nemčije. Končno je bil dosež«n tudi sporazum o plačilnem prometu z Nemčijo in z državami, za eedenimi od Nemčije. Vis. Komisar je izdal naredbo o trgovini in predelavi kravjega mleka, ki v glavnem določa: Vse tvrdke, ki trgujejo z mlekom ali ga predelujejo, morajo svoje poslovanje prijaviti do 28. t. m. občini. V navedbi morajo navesti splošne podatke o svoji tvrdki, sestavine njene strokovne opreme, količine mleka, oddanega v maju in juniju v neposredno potrošnjo in oddeljenega za predelavo ter količine od predelave dobljenih predmetov. Občine morajo zbrane prijave takoj poslati Prevodu. Prevod določi po strokovni opremljenosti tvrdk, katere smejo trgovati z mlekom in ga predelovati. Tvrdke, ki so vložile prijave, veljajo do odločitve Prevoda kot pooblaščene za prijavljeni’ posel. Proizvajalci smejo prodajati mleko svoje proizvodnje razen neposrednim potrošnikom tudi tvrdkam, ki imajo dovoljenje. Surovo maslo pa smejo izdelovati samo za rodbinske potrebe. Proizvajalci, ki zaradi lege svo-ega kmetijskega podjetja ne bi n Darva, pl« 2« v 24 urah rr. barva, plasira in mali klobuke fitd. Skrobl In svetlolika srajc«, »vrat dalke im manšete. Pore, suši, monga ln tika domače perilo tovarna JOS. REICH f>«ljanski nasip 4-6. Selenbnrgova ni. Telefon it. 22-72. mogli izročati mleka ali smetane pooblaščenim tvrdkam, se smejo izjemoma pooblastiti, da predelujejo presežek mleka v surovo maslo. Pooblastitve izdaja Prevod. Pooblaščene trgovine morajo voditi vpisnik prejema in oddaje, ki ga potrdi Prevod. Vanj se morajo vpisovati dnevno in ločeno količine proizvedenega, kupljenega, oddanega ali predelanega mleka ter mlečnih izdelkov. Periodičen povzetek teh podatkov se mora poslati Prevodu, ki izda tudi navodila za te podatke. Prevod sme obvezno določiti za vsako tvrdko, koliko mleka naj tvrdka oddaja v neposredno potrošnjo in koliko naj ga oddeli za vse vrste predelave in tudi določiti tvrdke ali ustanove, katerim naj se oddajajo določne količine mleka in mlečnih izdelkov. Kršitelji te naredbe se kaznujejo v denarju od 500 do 5000 lir, v hujših primerih tudi z zaporom do šestih mesecev. Ti predpisi stopijo v veljavo z 28. julijem. Gospodarski pomen Besarabiie Gospodarski pomen Besarabije e razviden že iz tega, ker je tvorila Besarabija 26 °/e plodne zemlje bivše Velike Romunije. Najvažnejši pridelki Besarabije so pšenica, rž, koruza, ječmen in oves. Poleg tega se je v zadnjih letih zelo razvila gojitev oljnatih rastlin, zlasti sončnic in soja-rast-line. A tudi konoplja, sladkorna repa in tobak so se začeli gojiti v zadnjem času. Hektarski donos zemlje se more zelo dvigniti, ker ima zemlja za to zelo ugodne kemične sestavine. Besarabijo deli od Ukrajine, ki je ruska žitnica, samo D n jest er in že to dokazu j e , da bi mogla> dati enak donos ko Ukrajina. Potrebno bi bilo le, da se poveča uporaba umetnih gnojil in da se bolj uporabljajo kmetijski stroji. Zelo pomembna je bila tudi živinoreja Besarabije, ki pa bi se tudi mogla še zelo dvigniti. Končno pa so se iz Besarabije izvažala prvovrstna jabolka, češplje in orehi in to v zelo ve likem obsegu. Tudi vinogradništvo je v Besarabiji dobro razvito. L. 1918. je imelo v Besa ral* ji okoli 2000 veleposestnikov okoli 1,7 milijona hektarjev zemlje, do-čim eo imeli srednji posestniki s po 10 do 100 ha zemlje skupno lp 1.-10 milijona ha. Mali posest- Doma in po svete v predmestju Pest-Dnevni obrok je Gospodarske vesti niki, ki so imeli manj ko 10 ha zemlje, so imeli skupno 626.000 hetarjev. Romunija je 1. 1924. izvedla agrarno reformo. V ta namen je odkupila od veleposestnikov 1.5 milijona ha in jih razdelila med manjše’ in srednje posestnike. Ta razdelitev zemlje se je izvršila brez ozira na narodno pripadnost kmetov. Niso pa bila razlaščena gozdna posestva in zelo na ribah bogata jezera. Ta jezera merijo skupno okoli 81.000 ha ter dajo na leto do 1 milijona kg rib. V ustju D n j estra se love tudi jesetri. Besarabska industrija je zelo malo razvita in skromna. Industrijska podjetja^ kolikor jih Besarabija ima, služijo skoraj edino predelovanju kmetijskih pridelkov. To so mlini, tovarne kon-serv, sladkorne tovarne in prede lovalnice oljnatih rastlin. Malo bolj razvita je tekstilna industrija, ki predeluje domačo volno. Vseh industrijskih delavcev je bilp v Be sarabiji I. 1090. približno 80.000. Iz zadružnega registra Iz upravnega odbora Tiskovne zadruge v Ljubljani se je izbrisa član upravnega sveta dr. Fettich Oton, vpisal pa član upravnega odbora Josip Reisner, direktor v p Varstvo žetve na Madžarskem Madžarska vlada je izvedla ob- Italija je imela dne 30. junija |S€ŽI10 Orf>fnzacijo za varstvo žit-1941. 45.2 milijona prebivalcev. pridelka. Po vaseh so po9itav- Prebivalstvo v novih pokrajinah tu ljene straže za preprečitev poža-ni všteto, ravno tako ne prebival- rov, ki bi nastali med žetvi io in stvo v kolonijah. Rim je imel isti Jv .. dan 1,388.528 prebivalcev. mlačvo po nesreči ali po sovražnih Nemško vojno poročilo o bojih naklepih, in ljudstvo je poučeno, na vzhodni fronti z dne 22. julija kaj treba ukreniti, če bi sovražna se glasi: Operacije nemške vojske letala metala na žitna polja in za prodor so raztrgale sovjetsko ,., *--- 7n.;jraW . obrambno fronto v skupine brez ^ zazigaine snovi, zveze. Kljub žilavemu odporu in G d si>omlaidanskih poplav j« trdovratnim napadom se ne more ostalo pod vodo še 190.000 kata-več spoznati enotno vodstvo pri sitralnih oralov travnikov in polja. **>!» “P"*- streme za tem, da se razbijejo in Je'j°- Zelene krme za zivmo je do-uničijo posamezne skupine sovjet- volj. Mleko se je s 15. julijem po-ske vojske. V povračilo za sovjet, dražilo za; 25 °/o. ske letalske napade na odprta me- ,_ sta Helsinki in Bukarešto je letal- Futura«, delniška družba za stvo zadnjo noč prvič napadlo trgovino z žitom, je prišla pod Moskvo. Močni oddelki bojnih le- nadzorstvo vladnega komise rja. tal so bombardirali ob dobrem raz. y Budimpešti nameravajo uve- gledu v valovitih napadih vojaške L,- ___i.t. • naprave boljševiškega prometnega)..^ ki u. ne karte. Za ^poskusu jo so m oborožitvenega središča. V oko- .i"1 ze uvedli1 ~ * ' ^ lici Kremla in slavoloka Moskve so Szent-Erzčbet izzvali zadetki v polno številne ve- 150 tramov like požare in ognje po tleh. Raz- * dejana ali hudo zadeta so bila poslopja visokih povelj nište v in upravnih oblasti sovjetov, kakor tudi preskrbovalni obrati v mestu. Nemško vojno poročilo z dne 23. julija pravi: V Ukrajini pro-I Hrvatska mora dobaviti po podirajo nemške, romunske, madžar- godbi Italiji do določenega roka ske in slovaške čete pri zasledova- 200 težkih in 600 lahkih konj ter nju brez oddiha naprej. Na ostalih 10.000 ovc in jagnjet, Nemčiji pa delih vzhodnega bojišča se nada- mora dobaviti 600 težkih in 400 ljuje obkoljevanje in uničevanje lahkih konj ter 3000 konj za kla-manjših in večjih sovjetskih voj- nje. Da se prepreči tihotapstvo z nih skupin. Pri svojih povsod ne- živino, je hrvatska vlada ustanovi-uspelih poskusih za izpad je imel la poslovno centralo za promet z sovražnik nenavadno krvave izgu- živino in živalskimi proizvodi ter be. Na finskem bojišču se boji na- se sme nakladati živina v vagone daljujejo z zasedbo nadaljnjega le na podlagi posebnega dovoljenja ozemlja po načrtu. Nadalje pravi te poslovne centrale, poročilo, da so nemška letala vdru- Iz Dalmacije poročajo, da so od-gič bombardirala Moskvo ter vrgla krili v zaledju Šibenika zlato rudo. tudi najtežje bombe. Požari od Dinarji so z 12. julijem prenehali prejšnjega dne še niso bili po- v Bački in Banatu biti zakonito gašeni. plačilno sredstvo. Zadnje nemško vojno poročilo po- Delničarji znanega zagrebškega roča, da se na vsej vzhodni fronti oglasnega zavoda «Publicitas» ima-boji nemške vojne sile in njenih jo 24. t. m. izredni občni zbor, na zaveznikov razvijajo po načrtu katerem bodo sklepali o likvidaciji kljub hudemu odporu in težavnim družbe prometnim razmeram. Moskva je Nove bolgarske carinarnice so bila že tretjo noč silno bombardi- bile ustanovljene v Dedeagaču, Karana. vali, Dolnji, Proji, Skoplju, Vladi- Stalinov sin Jakob, ki je artile- kinem Hanu ter Pirotu. Vse te ca-rijski oficir, se je Nemcem predal, rinarnice začno poslovati 1. avgu-Rojen je bil 1. 1908. iz prvega za- sta. kona Stalina z Jekaterino Svanico. španska vlada bo uvedla s Hrvaški vojskovodja Kvaternik 1. oktobrom nakaznice za oblačila, je bil sprejet od nemškega zun. žetev v Egiptu bo letos zelo sla-ministra v. Ribbentropa, nato pa ba ter so zato cene žitu močno naše od Hitlerja. ' 1 ---- Prvi oddelki hrvatskih prostovoljcev so prišli na vzhodno bojišče in so že zasedli njim odkazani odsek. Seja romunske vlade je bila pod predsedstvom generala Antonesca v Ploestiju. Na seji so se zlasti ob-ravnavala vprašanja cen, prometa in razna vojaška vprašanja. Nemški poslanik v Boliviji Ernst Wendler je zapustil Bolivijo in se bo iz Antofagoste vrnil v Nemčijo. Kakor poročajo listi, zavzema pro-tinemška propaganda, ki jo zlasti širijo Britanci, vedno večji obseg, Zastopnik japonske vlade je uradno izjavil, da ostane japonska politika kljub spremembam v vladi neizpremenjena. Zunanji minister Tojoda pa je povabil k sebi italijanskega in nemškega veleposlanika in jima izjavil, da bo nova japonska vlada še dalje spoštovala po duhu in vsebini berlinski trojni pakt. DNB poroča, da so v neki ipa-sonski loži na Norveškem našli listine, ki dokazujejo, da je Roosevelt član masonske lože v New Yorku. Ameriška vlada je dovolila Vel. Britaniji posojilo v višini 425 mili jonov dolarjev. Po sporazumu z vlado v Vichyju je Japonska zasedla več letalskih in pomorskih oporišč v Indokini. Roosevelt je poslal kongresu spomenico, v kateri zahteva podaljšanje vojaške službe v vojski in nacionalni gardi za eno leto, ker da to zahteva varnost Amerike. Iz vrst prizadetih obveznikov pa se opaža močan odpor proti temu podaljšanju vojaške službe, Beograjski listi poročajo, da je bilo zaradi komunističnega sabotažnega delovanja ustreljenih 18 Srbov. 14. transport hrvatskih delavcev je odpotoval v petek v Nemčijo. Skupno je odšlo od maja meseca v Nemčijo iz Hrvatske 20.000 de-lavoev. Z zadnjim transportom je odšlo tudi mnogo delavk. Iz Srbije je odšlo s posebnim vlakom v Nemčijo 1325 delavcev in 300 delavk, ki bodo zaposleni v raznih tovarnah in tudi na polju. Bolgarski trgovci s tobakom so darovali bolgarski vladi eno tor-pedovko. rasle, in sicer od 185 na 225 pi-astrov za stot. KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE ■ reg. zadr. z o. za*. I LJUBLJANA KOPITARJEVA 6 * Nudi po izredno nizkih cenah: Salda-konte, štra* ce, lournale, šolske zvezke, mape, o d | e m a 1 n e knjižice, risalne bloke Itd. H.ŠARABON SCO. LJUBLJANA ——#-------------- M vi kolon Ijatao rob* tfctetigovNM tlpoctrtjo VrtepražOT« m H II ■ 1 n K«nzorei] Trgovskega lista* njen predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aletaand« Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mfhalek, vei * ljubici*