Stev. 54.
Poštnina vShSv1 pa všalirana.
Fo»ame%aa S&t-.evlljU:.» stan© »SO vinarj©«?
Leto 2.
Uredništvo in upravništvo v Velikovcu.
List izhnja vsak torek In petek.
Nttročnina znaša: celoletno 12 K, polletno 6 K, četrtletno 3 X.
La
"•^HflBSSi
Cene inseratom: enostcpna petitvrsta aH n|e prostor 1 krono. Uradni razgiasi po 2 K. Pri naročilu nad iO objav popust.
Kdor hoče priti po3 Dunaj, mora pustiti trebuh zunaj!
Prodane duše.
Pri vsaki priliki smo svarili naše ljudstvo pred avstrijskimi agitatorji. Poudarjali smo, da ti zapeljivci sami prav dobro vedo, kaka nesreča da bi bila za Koroško, ako bi prišla pod Nemško Avstrijo, in da opravljajo svoje satansko delo samo za denar. Neumnih ljudi ne manjka nikjer na svetu, zato se pač ni čuditi, da je bilo doslej tudi pri nas še nekaj za-slepljenčev, ki nam niso hoteli verjeti. Bili so prepričani, da notar Rabitsch, Jožef Wernig, Štefan Durchschlag in vsi drugi taki poštenjakoviči res agi-tirajo za spufano Avstrijo iz čiste ljubezni do Slovencev. Zato smo pa zelo, zelo hvaležni „nacional-politič-nemu avšusu" v Št. Vidu na Glini, da nam je tako velikodušno odstopil akte (spise), iz katerih je natančno razvidno, kako so bili nekateri falotje plačani za svojo satansko delo. Pred nami leži razen različnih pobotnic tudi:
Abrechnung über die Venvendung der bis 18. Juni 1920 vom Heimatdienst und sonstigen erhaltenen Geldsummen.
iz te „abrehnunge" je razvidno, da je gospod „Bur^" od 2;). aprila t. i. pa do 18. junija prejel 59.267 K. Seveda ta vse časti vredni gospod, ki se skriva pod imenom Burg, ni vsega tega denarja sam zapit, ampak je privoščil nekaj kapljic tudi svojim priganjačem.
Dobili so: Štefan Durchschlag 1020 K, Anton Kurnik (Sinča vas)
83) K, Jožef Wernig (Velikovec) 1470 K, Jožef Homer 'Dobrla vas) 200 K, Poitnik in Sekoll (Pribla vas) 600 K, Poitnik 321 K, gospa Magnet 72 K, Tom. Sablatnig 650 K, Josipina Upnik (Velikovec) 20 ) K, notar Rabitsch 15.0 K, Marija Scherzer 100. Manjše zneske so dobili še sledeči gospodje in dame: Wollbart, Wurden, Pickl iz Tinj, Kowatsch in Haberle. G. Burg je postopal zelo krivično: tistim, ki so opravljali nevarna dela (šmuglanje letakov in brošur čez mejo) in so riskirali včasih celó življenje, je dal najmanj; tisti pa, ki so čepeli doma lepo na varnem in so samo jezike brusili, so dobili največ. Pač pa moramo konštatirati, da g. Burg prav dobro pozna svoje „kunte": da bi takoj ne zapiti vsega denarja, jim ga je dajal lepo po malem. V svoji neskončni dobrosrčnosti tudi občin ni pozabil. Naklonil je primerno podporo sledečim občinam: Vobre, Ruda, Tinje, Št. Peter na Vaš., Važenberk, Blato, Pliberk in Velikovec. Častiti g. Burg je tudi dober kristjan in rad „žejne napaja": 12. maja je plačal v Sinči vasi pri „Karlu" 54 K za 2 1 vfna.
Fijakarjem, ki so prevažali na skrivne shode nemškutarski gnoj. je plačal i: 60 K, kar priča o veliki požrtvovalnosti avstrijskih podrepnikov. (Hudobni jeziki izvajajo nemškutarsko požrtvovalnost od besede žreti!) Ti strahopetni zajci se zelo bojijo za svojo kožo: 10. maja je g. Burg izdal 20 K, piši in beri dvajset kron „für
Bewachung einer Versammlung". Zaradi navijanja cen g. Burg ne bo kaznovan, ker tako nizko ceni življenje svojih bratcev ! Jih mora že dobro poznati 1
Svojo „abrehnungo" konča g. Burg tako-le: In 14 Tagen erwarten ; wir unbedingt einen grölïeren Betrag von oben. (Alles Gute kommt von oben !) Alles weitere wird ihnen Herr Glantschnig mitteilen. Treue Heimatgrüfte
Burg m. p.
Konec štajerske železne industrije.
Dosedaj so se v Avstriji vedno bahali s svojo industrijo. Posebno na središče železne industrije v Vordern-bergu in Eisenerzu so kazali s ponosom. Se pred kratkim so nemški hujskači prerokovali Jugoslaviji pogin, ker „nima" industrije, medtem ko so Avstriji naznanjalf najlepšo prihod-njost ravno vsled razvite železne industrije. Trdili so, da bo veljala v Jugoslaviji navadna kosa 70 K, v Av-j stri ji pa le 3 4 K. In kakšen je bil konec ? Pri nas stane kosa sedaj 50—60 K, v Avstriji pa Še enkrat in toliko več.
„Tagespost" z dne 27. junija t. 1. štev. 175 pa piše v članku „!m Lebens-; nerv getroffen" za nas jako poučljivo: „Pred nekaj tedni je ugasnil zadnji štajerski plavž, štajerska ruda se ne more več topiti na Štajerskem, i Železo bi nas pred vsem moglo re-
PODLISTEK.
V
Spelca na Koroškem.
Z moškimi je res križ, posebno če so takšni, kakor je moj Pavliha. Ta ne-roda res ni za prav nobeno rabo pri hiši. Kako sem se zadnjič jezila z njim 1 Mislite, da je bil skuhal večerjo? Kaj še! Ko sem bila nehala pisati in sem stopila v kuhinjo, je še vedno krompir lupil. Jej, kako sem ga ozmerjala! Vse sem mu rekla, samo človek ne. Ampak naj ostane to med nami, ni treba tega dalje praviti!
Zdaj vam bom pa rajši povedala, kako sem se pripeljala iz Gradca v
Sinčo vas.
Pred vojno sem bila že večkrat v Mariboru. Pa verjamete, da bi ga zdaj skoraj ne bila spoznala? Zdelo se mi je, da sem v kakem velikem mestu. No pa to bo enkrat še res veliko mesto, pa Celovec tudi, ko bo v naših rokah.
Ko sem v Mariboru že sedela v vagonu, pa stopi notri neki gospod: dolg je bil kakor nebeška lojtra, suh pa kakor v sv. pismu tiste faraonove krave, grd kot smrten greh, pa dolge muštače ji imel. „Guten Tag!" me je pozdravil.
Že sem hotela slovenski odzdraviti, pa sem se še o pravem času premislila: to je Nemec, morebiti Še celo koroški Ncmec, dalo se bo kaj zvedeti od njega!
Zato sem mu ozdravila nemški in sva potem ves čas nemški govorila. Pozneje mi je povedal, da je zdravnik in da se piše Friihling.
Kdaj pride vlak v Grabštanj? — sem ga vprašala.
Okoli 10. ure dopoldne. Ali ostanete
tam?
Ker se nisem hotela zlagati, sem se naredila, kakor da nisem slišala, kaj me je vprašal, pa sem rekla:
Kaj pa iz Grabštanja je še daleč z avtomobilom do Celovca?
Iz Grabštanja lahko zažvižgate v Celovec. Pa imate prepustnico?
Je ne potrebujem! — In nalašč sem spustila robec, da je padel na tla. Dr.
Str,=1.1 2.
»KOROŠEC, dne 13. julija 1920.
Stev. 54.
šiti gospodarskega propada. Pa ta domači vir blagostanja se je posušil, ker iz Češke ne dobimo potrebne množine koksa, i aša železna in sploh kovinska industrija je popolnoma navezana na preskrbo premoga in koksa iz tujine, največ iz Češke. Čehoslo-vaška je porabila ugodnost ter zvišala cene železu, namenjenemu Avstriji za 200 čeških (80 avstrijskih) kron na cent. Nadaljno zvišanje, na 2 )0 čeških kron se pričakuje.
Ti pojavi morajo v kratkem uničiti vso avstrijsko železno industrijo. Pomanjkanje premoga in železa je prisililo vsa podjetja, da so zmanjšala izdelovanje železa. Število delavcev morajo pa vzdrževati vsled vladne odredbe."
„Tagespost" končuje: „Važnejša in nujnejša ko rešitev vladne krize je rešitev avstrijske železne industrije pomanjkanja surovin. Ako se to ne zgodi v par tednih, tedaj je naša gospodarska smrt gotova, tis ist dies der Zusammenbruch."
Malo drugače se bere v propagandni knjižici „Die Wirtschaftsfrage". Pa resnica se z brošurami ne rešuje. Sčasoma bodo tudi naši agitatorji prišli do prepričanja, da brez kruha in premoga ne gre nobena mašina, četudi je avstrijska.
Pismo iz cone B.
Opazili ste gotovo že tudi v coni A, da so se naši plačani razgrajači v Celovcu precej ohladili. Ker se v celi coni B nihče; ne zmeni več za njihovo nesramno pisarjenje proti Jugoslaviji, so začeli resno misliti, kako bi kožuh obrnili. Po vsej coni B je začelo naraščati navdušenje za priklopitev k Jugoslaviji. Poskusili so to ljudsko voljo obrniti tako, da bi se mislilo, da ljudstvo prosi samo za odstranitev demarkacijske črte. „Oslovske Trcm-pete" nihče več ne bere, ker že vsi vedo, da je vsaka beseda, ki jo napiše, nesramna laž. Sedaj pa, ko vidijo, da je s slavo pri kraju, že govorijo, da niso bili nikdar resno proti Jugoslaviji, ker vedo, da vlada tam pravičnost in red. Ljudstvo je nejevoljno, ker se vsa stvar že tako dolgo vleče. Govori se že, da bodo šli kar sami k antantni komisiji in zahtevali, da se cona B brez glasovanja priklopi k Jugoslaviji.
Pri nas se vse vprek rekvirira,
I tudi po coni B, ki so jo do sedaj
j pustili v miru samo radi tega, da je mogla „Oslovska Trompeta" pisati, da imamo vsega dosti. 'I udi krade se že pri belem dnevu, ne samo, kar se da skriti, ampak kar cele in žive vole, krave in teleta s pašnikov. 1J-bogi kmet ne ve, ali bi živino držal doma, ali bi jo pa do zob oborožen čuval na paši. Pri tem ni varen niti življenja, ker so tudi tatje zmiraj dobro oboroženi. Vojaštva nimamo, folksverovci pa kradejo sami kakor srake. Zato pa nismo samo Slovenci, ampak tudi večina nemškega prebivalstva, ki bi se radi iznebili žegnane Avstrije. To so tudi gospodje v Celovcu opazili. A čudno! Čisto nič niso več hudi na nas, četudi na glas vpijemo, da hočemo pod Jugoslavijo. Naš glas bo zmiraj močnejši, navsezadnje bo postal tako glasen, da ga bo čula tudi antantna komisija v Celovcu.
Iz beljaškega okraja.
Celovški hujskači vpijejo vedno „K&rnten den Karntnern", da bi živeli še nadalje na račun ubogega kmeta. Hočejo ga imeti še dalje za molzno kravo, ki jo že tako vlečejo, da ji bodo v kratkem izvlekli še mozeg iz kosti. Ubogi kmet že tako nima ničesar več, kar si je dosedaj zaslužil, in že se mu bliža čas, ko bo moral dati zadnji vogel od hiše za „oddajo premoženja". Zaslužka nima. Poljske pridelke lanskega leta so mu že zdavnaj pobrali, letos mu je skoraj vse pobila toča, a česar ni, je že davno zopet popisano, in tako stoji tu brez hrane in denarja. Kako naj si pomaga? V hlevu ima še par repov živine, a tudi ta ni več njegova. Dne 9. junija i je okrajno glavarstvo v Beljaku ka-| znovalo sledeče kmete, ki so zaklali ; ali pa poskusili prodati svojo živino: Rudolfa Schnabel in Jakoba Wiegele, j Slovenca iz Zahomca na 5.; (H) K, Jakoba Tschernutter iz Pogorja na 1500 K, Petra Gasserja in Franca Rauterja iz Aifersdorfa, Jurija Steiner-ja iz Fesernice, Jožefa Kohlhoferja iz Tobiča, Jožefa Landriesserja, Ano Zussner, ivana Steiner in Jurija Tschabitscher iz Bistrice na Dravi, Matija Granitzer iz StoCkenboja in Jožefa Belohubi iz Landskrona na i I 1000 K; Franca Jesche iz Winklerna pa na 500 K. Pri tem se jim je tudi za-
Friihling ga je hitro pobral. Kakor da bi se mi bilo zareklo, sem se mu zahvalila francoski, pa sem hitro popravila in rekla po nemško: Hvala lepa! — Kar sem hotela, sem dosegla: možak je za par minut umolknil. Gotovo si je mislil, da sem morebiti žena kakega člana plebiscitne komisije in da bi prav nič ne škodilo, če bi zabavljal čez Slovence.
Ker sem viuela, da možakar ne ve, kje in kako bi začel, sem ga vprašala: Gospod Frtihling, Vam so razmere v coni A gotovo znane. Ali je še kaj upanja, da bi Nemci zmagali?
Gospa, odkrito Vam povem, da prav nič ne. Cona A je za Avstrijo izgubljena in veseli bomo, če rešimo Celovec.
Kako pa to, ali niste nič agitirali?
Nič agitirali? Ne morem Vam povedati, kaj smo vse storili in koliko smo se trudili, da bi pregovoril» ljudi, naj glasujejo za Nemško Avstrijo, pa je bil ves trud zaman. Pa bi morebiti še šlo, ko bi ne bilo žensk.
Kako mislite to?
Slovenci imajo v vsakem kraju, kjer je šola, žensko društvo. In članice teh društev so najboljše agitatorice za Jugoslavijo. Kakor ose napadajo naše agitatorje, pa še natepejo jih, če ni drugače. Ali se to spodobi za ženske?
Veste kaj, gospod zdravnik, meni pa to zelo dopade, da so Korošice tako zavedne in delavne. Takih žen in deklet ne najdete povsod!
Je že res, ampak to me jezi, da ne
plenila vsa živa živina. Tako izgleda
pri nas v Avstriji. Pa tudi mi upamo, da se nas bo vsmilila Jugoslavija, saj smo tudi mi njeni zvesti sinovi.
Razpoloženje v coni B.
Kakšna štimunga za glasovanje je v coni B, priča sledeči slučaj:
Koroški Slovenec, ki se je vračal te dni iz Celovca v cono A, se med potom med Celovcem in demarka-cijsko črto neopažen približa dvema ženskama, ki sta bili precej daleč narazen in sta na ves glas „puvnali prov po sovonj'. Omenjeni hudomušni gospod pa zakriči za žensko, ki je stala ob cesti: „Konst nit tajč? Nach Jugo-slavvien g'hürst hin!" Ženska pa se razjarjena obrne proti hudomušnežu, se razkorači pred njim in začne vpiti na ves glas: „Verdomter klognfurtner Falot, oje werma für Jugoslavuen stimmen l" Hudomušni gospod jo je potegnil, kakor da bi ga bilo strah, proti meji, v prepričanju, da so B-conarji Celovca in celovških hujskačev siti kot boba in da istotako težko čakajo na priliko, da jim morejo dati brco v . . . —
Velikovški okraj.
Velikovec. Dne 26. junija je priredila naša deška šola izlet na Klopinj-sko jezero. Ob tej priliki ie darovalo ravnateljstvo hotela za ubožne učence 60 kav s kruhom. Vodstvo šole se prav prisrčno zahvaljuje v imenu mladine za velikodušni dar
Trušnje. Še ko je bil dan, so lezli nekateri na Srednje Truknjsko razvalino, da še bolj naložijo grmado, ki je bila že dopoldne črez 3 rn visoka. Komaj se je naredil mrak, že je zaplapolal prvi kres na važcnberški razvalini. Za njim s-» se začeli prižigati drugi. Samo v Rutah in Hudem kraju jih je bilo 16. ŠtrihoJčani s*.' streljali, kakor da bi bombardirali Berlin. Tako smo gledali, da sm > skoraj pozabiti zažgati svoj kres. Ob desetih smo se šele spomnili. Streljali smo tudi mi v čast sv. Cirilu in Metodu in na jezo našim nemčurjem. Našim „deutschgesindelte" so se pobesiii nosovi, pa pomagati si niso mogli, ker jih je premalo. N 'peli so nam „drahtverhau" črez cesto. Škode ni trpel nihče. „Ču-bežen" smo vzeli s seboj, • da ga ob prvi priiiki porabimo. S seboj smo imeli
LMiaMMCBMMWCnWWinMB—T ffliW III I * ————■
delajo za Nemško Avstrijo, temveč za Jugoslavijo!
Saj niso tako neumne kakor si ti, stari tepec! — sem si mislila, rekla pa nisem nič.
Predolgo bi morala pisati, ko bi hotela vse povedati, kar mi je pravil in tožil. Kar ušesa so me bolela. Zato sem bila pa prav vesela, ko je na neki postaji izstopil. Ta je res že zrel za norišnico! — sem si mislila, ko sem bila zopet sama v vagonu.
Prihodnjič vam bom pa povedala kaj o gospe Relgeiz in drugih takih ve-likovških damah. Ampak samo to vas prosim, da ostane vse med nami.
—r-
Stev. 54
„KOPOSEC'-S éne 13. julija 1920.
Štren 3. -
tudi psičke: Brandija, Hanzija in Fifija iz Važenberga. Pa Hanzi ni psiček, ampak človek — foiksvergmsjnar. Ker ni spadal v našo družbo, smo ga nagnali.
Po plebiscitu mora bili pa kres še večji, ko je bil ta. Razni „psički" pa bodo stisnili iep med noge in jo popihali črez Krko.
Voberske gore. Namesto por- ke — pogreb. Pokopali smo Bilovnikovo Nežiko. Bila je pridno, zavedno slovensko dekle in od leta 1918, ko ji je umrl oče, edina op ra svoje matere in svojih malih bratcev in sestric. Delavna in nadarjena za gospodarstvo si je izbrala ženina iz domačih kmetskih krogov. Pa zlobna sosedova roka je pograbila za smrtno orodje in jo spravila v prezgodnji gr-b. Bog tolaži mater, brate in sestre, za katere je tako skrbela
Konovece. Pri lesnem trgovcu Rei-terju se je nastanil čevljarski pomočnik Uranšek. Da bi delai čevlje, Še nismo opazili, psč pa živi od — luni in avstrijskega denarja. Kaj dela, ve pri nas vsak. Gotovo mu to delo več nese ko štištarnija.
Kleče. Do tretjega gre rado, pravi star pregovor. Dne 1 julija je ubila strela Lenarta na Potoku, dne 3. julija je podlegla bolečinam B.lovnikova Nežika, dne 4. julija pa se je raznesla novica, da se je ubil pd. Peter v Klečah. Rebemik v Šmartnu si je izmislil novico, da je bil ustreljen, k misija je pa menda d> gnala drugače. Rajni je bil naš nasprotnik.
Mohliče. Kdo ima krajšo pamet, konj ali — nemčur? Odgovor: nemeur. Če ne verjamete, evo vam dokaza: Posestnik Jožepič iz M hlič je proda! konja nekemu „šmuglarju" in ta ga ie pri Žrelcu vtihotapil v Nemško Avstrijo. Toda konj, ne bodi „f^ulast", si je mislil: „Šmuglar obrača, jaz bom pa obrnil" — in res je obrnil ter jo je popihal sam v Jugoslavijo nazaj. Tu so ga prijeli orožniki ter ga spravili na varno, je že gotovo vedel, kakšno pomanjkanje vlada v Nemški Avstriji, zato pa ni hotel tam ostati. Pravijo, da žival nima pameti, a nemčur, ki ga še vedno vleče srce v falirano Avstrijo, je ima še manj. In če ga že vleče srce tja, naj spravi v Avstrijo tudi — želodec, da bo vse tam!
Galicija. Lepa naša domovina, lepa naša slovenska koroška žemljica! Nikdar pa še nisem tako globoko občutil njene lepote, kakor sem jo občutil na letošnji predvečer sv. Cirila in Metoda. Kamor se je ozrlo oko, povsod luči, povsod kresovi. Hotel sem jih šteti, a nisem mogel do konca. Zdelo se mi je, kakor da bi Štel zvezde na nebu. V naši mali občini jih je gorelo trinajst! Kdo bi še mogel dvomiti, da nam dan glasovanja prinese sijajno zmago? Letošnji predvečer sv. Cirila in Metoda nam je jasno pokazal, kako prisrčno ljubimo koroški Slovenci svojo rodno zemljo in svojo majko Jugoslavijo. Zato pa:
,,Ne bo nas Nemec več teptal, ne tlačil nas krvavo! Naš rod bo tu gospodoval, naš jezik, naše pravo!" Sv. Peter na Vaš. Na praznik sv. Petra in Pavla se je vršil po maši javen shod. G. naduč. Močnik iz Pliberka je številnim zborovalccm razjasnil položaj kiueta v naši novi državi. Povedal nam je pa tudi, da smo Srbom dolžni največ
hvale, ker samo oni so nam prinesli svobodo. Govoril je še domači, g. župnik Rozman. Zamerili so njegovemu govoru le folksferderbovci, ker jih je spravil v eno vrsto ?; mišmi, podganami, stenicami in drugo ničvredno golaznijo, ki spravlja vr-ako hišo ob dobro ime. Ubogi folksferderbovci, nikdar nimajo g mah a! Tako skivno so lansko leto štunnali polne kašče kmetov in v zahvalo tako ponižanje! Gasi se spreminjajo — kajne N:cuk iz Potoka? Oba govornika smo poslušali z veseljem, le nekaj smrkavih foiksferderbuvcev jo je še pred koncem zborovanja odkurilo, ko so slišali, kam sp dajo. Miši, stenice in podgane!
Šmarkež pri Velikovcu. Motite se, če mislite, da je naš kraj zadnji v Jugoslaviji. Še zelo imenitni smo, ker im imo republiko. Njen prezident si je vzel dopust in jo odpihai v Nemško A -strijo na neko konferenco. Posvetovali se bodo naibrž o rekviziciji žita in živi; e. Njegov namestnik, visoko spoštovani gospod Kiatkonog, pa je ostal doma, da si pogleda, kako se bodo Slovenci s svojimi kresovi blamiraii. No, prišlo je drugače! Kamor je pogleda!, povsod je bilo vse polno kresov. Ko jih je hotel šteti, pa se je prikazal zopet eden, tam drugi. In čim bolj je štel, več lih bilo, tem bolj temno mu je prinašalo pred oči; čim bolj so možnarji pokaii, tem bolj je skakal naš Kratkonog in njegova banda. Nekaj časa so grdo preklinjali, potem pa sorekii: Izgubljeni smo! — Želim, da vas kmalu pamet sreča, kakor je mene, ki sem še do nedavna trobil v vaš rog.
Kmet, ki je sprevidel. Grebinjski klošter. (Verni nemčurji)
Od Nemške Avstrije plačani agitatorji so večinoma tudi ljudje brez vere. Pri svoji agitaciji po so večkrat tudi prav pobožni po izreku: Hilf, was helfen kann. Ce pridejo v dotiko z vernim slovenskim ljudstvom, uporabljajo debelo laž, da so slovenski duhovniki zavrgli svojega celovškega škofa. Basen o volku in jagnjc-tu nam je znana. Kdo je odtrgal škofa od nas? Ko so bili Jugoslovani v Celovcu, so bili tudi v zvezi s škofom, čeravno je Nemec. Se en las se mu ni skrivil. Potem so prišli Nemci in Lahi, ki so napravili demarkacijsko črto. Od tega časa smo ločeni. Pa ločeni nismo popolnoma. Škof je določil generalni vikarijat v Dobrii vasi, da vodi škofijske posle v coni A do plebiscita. Po plebiscitu bo pa itak Celovec tudi naš, potem bomo pa zopet združeni s svojim škofom.
Sicer pa poznamo vernost teh nemčurskih ovc. Njihov bog je še zmiraj tepeni Wilhelm II., njihov evangelij tatvina, ropanje in pobijanje.
Dobrla vas.
Prelepa je dobrolska fara,
Da daleč ji okrog ni para;
Družina neka tam živi,
Ki žc od nekdaj „lieul" kriči.
Za danes zamolčimo Ime družine te, A to ji pač želimo, Naj koj poboljša se.
BoroveljskI okraj.
Iz zgornjega Roža. (Trikratni umor!)
V zadnjemu iistu „Lausmann-I schaft" so se Nemci zopet lagali, da : sem jaz umoril 3 ljudi, in sicer v j Hajnžlnovi gostilni na Ladincah. ; Nemške tolpe so kradle pri Hajnžl-j nu vsak dan razne jestvine, pijačo, ; obstreljevale hišo in metale na mirno pri kosilu sedeče ljudi ročne granate, i Tisti dan so prišli ti razbojniki zopet i blizu naše črte v Arnejčevo hišo razbijat in pijančevat. Nato priteče neki domačin in prosi na kolenih naše vojake pomoči.
Mala patrulja vzame puške in gre. j Tam so bili, kakor so mi pozneje ; pripovedovali, res 3 rauberverovci iz j Beljaka, že precej pijani. Ker se na ! poziv naših vojakov niso vdali, am-| pak so streljali i z hiše kakor znoreli, j so naši naskočili in v bitki sta bila j 2 roparja težko, eden pa smrtno ra-?■ njen. Dolžijo me, da sem bii voditelj l iste patrulje in trikratni morilec, ako-| ravno sem isti čas bil daleč in sploh I za to stvar nisem vedel, kar lahko • pričajo vsi domačini, j . Kemci se tukaj zgražajo, da so v I boju padli trije njihovi pristaši, tega j pa ne povedo, koliko so oni zavrat.no i umorili naših ljudi in jih postreljali ! kakor pse šele potem, ko so bili že j ujeti in se niso mogli braniti.
Nemška kultura išče samo laži
Nemškutarjev ker se boji, Najrajši nemški žvrgoli. Včasih pa, če to ji kaže, Da je slovenska, se nam laže.
Predobro mi jo že poznamo, Zato se farbati ne damo In kličemo ji z dna srca, Gospod naj pamet norcem da!
i in zavijanja, da doseže svoj satan-; ski namen.	Martič.
(Vsak pošten človek bi Vam štel j v čast, ako bi bili Vi vodili tisto pa-t truljo; nikar se torej ne razburjajte, ! če nemčurski psi lajajo 1 Ured.)
Borovlje. Dne 29. junija smo po-j kopali Aibina Preka. Zadela ga je kap, j ko se je vračal od slavnosti v Ljubljani, j Pokojni je bil pevovodja boroveljskega j pevskega društva. Bil je zaveden Slove-j nec, splošno zelo priljubljen, kar je do-' kazal tudi njegov pogreb. Pevsko društvo mu je zapelo v slovo dve žalostinki. Zapušča vdovo in troje otrok. Tretjega je povila žena v času, ko so ji odnesli ljubljenega moža na pokopališče. Ob odprtem grobu je govoril g. dekan Limpl. Pevci in prijatelji njegovi mu kličemo: „Z Bogom! Na svidenje nad zvezdami!* Da se ubogi vdovi pomaga, se je zbralo med boroyeljskimi Slovenci nekaj denarja. Ob enem se apelira na vse Slovence po Koroškem, da priskočijo na pomoč materi in otrokom, katerim je bil rajni edina opora. Prispevki naj se pošiljajo na go. j Tončko Prek, Borovlje.
Sveče. Tudi Ziljani so se hoteli > udeležiti regentovega sprejema na Biedu. i Nemci so to izvedeli in zaprli mejo. ! Nemci sami trdijo, da so hotele kar cele i zilske vasi k sprejemu. Sedaj menda vidijo, kako „radi" so Ziljani pod Nem-j ško Avstrijo. Zaradi par nemčurjev mora trpeti vse prebivalstvo.
K sprejemu na Bledu je prišla tudi žena iz cone B Ko je šel Aleksander nimo nje, se je vrgla na kolena in s j povzdignjenimi rokami prosila, da reši j tudi Slovence iz cone B nemškega jarma. In Aleksander ji je to obljubil.
Stran 4.
„KOROŠEC", dne 13. julija 1920.
Stev. 54
Št. XIj ob Dravi. V nedeljo, 4. t. m. se je vršilo na Homcu znamenito pran-ganje, h kateremu prihaja vsako leto mnogo ljudstva. Po cerkvenem opravilu je bilo zborovanje na prostem. Otvoril ga je g. župnik Nagi. G Brantner je v obširnem govoru razpravljal o našem političnem položaju. Ljudstvo je poslušalo govor z velikim zanimanjem. Oglasil se je tudi znani fulksverovec Rumpelnik. Rekel je, da je v Nemški Avstriji toliko cukra, da ga je še v „nachtkaselnu" pozabil. Ko se mu je pa reklo, da po končanem govoru lahko sam nastopi, se je zbal in jo odpihal. Najbrž je tudi svojo korajžo pozabil v „nachtkaselnu" v Nemški Avstriji.
Št. Ilj ob Dravi. Na Ciril-Metodov predvečer je gorelo v župniji St. IIi 21 kresov. V Karavankah smo jih našteli nad 100, na Žili 3, na Kostanjah (N. Avstrija) 5. Povsod se je tudi streljalo in so se spuščale rakete.
Dnevne vesii.
Obrtna banka. Osnovala se je vendar enkrat že dolgo zaželjena in zelo potrebna Obrtna banka v Ljubljani, katera ima na programu predvsem skrb za kreditne potrebe domačega obrtnega stanu. Manjkanje kreditne organizacije, kakoršna se snuje, se je med slovenskim obrtništvom že davno hudo občutilo in zato upravičeno pričakujemo, da bo vse obrtništvo z veseljem pozdravilo novo podjetje. Osnovna glavnica je določena na 2 milijona kron. Vsaka delnica se glasi na 200 K nem. in je treba ceno takoj v gotovini plačati obenem s stroški izdaje po 30 K za vsako delnico. Rok za podpisovanje delnic je določen do 20. julija 1920; prijave je vpošiljati na Ljubljansko kreditno banko v Ljubljani ali na podružnico v Celju, oziroma Ma-
riboru. Razposlali smo tozadevne pozive na vse obrtniške organizacije in prosimo, da se obrtništvo pri svojih pristojnih zadrugah zglaša za potrebne inf nnacije, ki jih radevolje daie tudi Občes;- ven.^-.o obrtno društvo v Celju.
Sele. Dne 27. junija je po.odeni, nastala vsled nevihte, zasula ■ bčirisko cesto iz Homeiiš skozi B rovnico v Šmarje to in Galicijo. Promet je onemogočen.
Velikovec. Za velik vški s. dni ; kraj se je ustanovil poseben urad za varstvo osirotelih in zapuščenih sirut. Skrbelo se bo, da pridejo taki otroci k pravim ljudem v oskrbo in dobro krščansko vzgojo Podpiralo se jih bo pa tudi z obleko, obuvalom in denarjem. Obleke in obuval imamo >e sedaj v vrednosti nad 100.000 K in tudi denarja že precejšnjo vsoto.
Take državne zaščite ali varstva sirot so se ustanovile p > vsej Jugoslaviji ter dobivajo na leto redno državno podporo. Samo za Slovenijo je določenih za letošnje leto 14 milijonov kron.
Bela. Jezerski igralci piirede v nedeljo 18. t. m. ob 3. uri pop. (stari čas), v hotelu GroB igro „Na dan sodbe". Nato prosta zabava. K prav obilni udeležbi vljudno vabimo	Belani.
Žiije — most. Dne 17. junija so našli nemški orožniki pri mlinu Eibelh f med Žiljami in Škofjim dvorom utopljeno žensko.
Utopljenka je po izpovedi avstrijskih orožnikov stara 27—30 iet, IGO cm visoka, irna črne lase, je oblečena v tetnno-inodro obleko s črnim predpasnikom z naramnicami, ima črne nizke črevlje in črne nogavice. Okoli vratu nosi srebrno verižico z medaljončkom, ki nosi na eni strani črke 1. F., na drugi M S. in napis „G ;tt schüue Dich".
Truplo se nahaja v Deuilsdorfu v N.Avstriji. Poizvedovanja so ostala.do-sedai brezuspešna.
Nesreča. Dne 4. julija je bilo tuk. orožniški p ;staji naznanjeno, da so našli posestnika Andreja Pogačar, p. d. Petni v Klečali, občine Vobre, na podstrešju mrtvega. Pogačar je bil, kakor se d<;n-neva, ustreljen. Za storilcem do sedaj še ni nobenega sledu.
Dvoje goved po streli ubitih. Kmetovalcu Valentinu Veračniku v Rep-lah, obč. Grabštanj je 27. junija 1920 zvečer med nevihto strela ubiia 2 govedi (1 vola in 1 kravo), ki sta se nahajali blizu hiše na pašniku.
Povračilo takse na nerazpro-dane vstopnice. Vsa podjetja, ki prirejajo predstave, veselice, zabave itd., se v smislu odloka finančnega ministrstva opozarjajo, da se bo vračala taksa samo za tiste nerazprodane vstopnice, ki niso odtrgane od knjižice, imajo kupon in so označene s številko ali označenjem prostora.
Prošnjam za povračilo takse priložene vstopnice, ki ne odgovarjajo tem z;;htevam, bodo smatrale finančne oblasti kot že uporabljene, ter bodo zavrnila seveda tudi prošnjo za povračilo takse. —
Zahvala.
Za mnogobrojne izraze sočulja in tolažbe ob nenadni smrti svojega nepozabnega soproga Albina izrekam najiskrenejšo zahvalo vsem znancem in prijateljem, posebno pa gg. dekanu Limplu, župniku Vuku, kaplanoma Koširju in Kandutu, pevskemu zboru v Borovljah, kakor vsem, ki so spremili rajnega k zadnjemu počitku, ter vsem, ki so mi priskočili v potrebi na pomoč. Bog plačaj! Tončka Prek, Borovlje.
Ženitvena ponudba.
27 let stara gospodičina
se želi v svrho ženitve seznaniti s poštenim rokodelcem ali z železničarjem. Ponudbe s sliko na upravo „Korošca" pod „Dobro srce" 50.
Kemično čiščenje obleke zame
Pavla Roblnik, Velikovec, Bürgcrlustg. 76, pritličje.
XXp op poitena in pridna natakarica. Več pove OLC 3C upravnižtvo._ _
Starejša, spretna gospodinja
ki je bila ^zaposljena vedno na večjih gospodarstvih in zna tudi dobro kuhati, išče primernega mesta. Ponudbe na: Zanesljiva, poštno ležeče. Zel. kaplja.
I
Telipa se je izgubila. ,zfeubduvBe"
pol leta stara tellca rdeče-rjave barve. Ima kratke roga — enega odbitega, diugega odrezanega. Zgubila se jc iz Velinskega pašnika pri Dravi, pod St Jan-žem v R. Dne 5. junija,so jo videli v Kožentavru in pri gradiču v Goričah. Če kdo ve kaj več, se prosi, da sporoči to najbližji orožniški postaji. Najditelj dobi od lastnika 30U K nagrade in se mu povrnejo stroški.___
20 klafter bukovih drv d-
jan Kazbernik pd. Uartl v Holmcu, p. Grebinj.
Najlepše letovišče
v p^r Jugoslovanski Koroški
Izvrstna oskrba. Pojasnila daje ravnateljstvo hotela „Klopinjsko jezero"
Širite povsod „Korošca"!
■T»T~ni»iin min nv rm-r-ira-n min i milnimi......t
hgar Primešaj krmi Mastini
[""Enkrat na teden primešaj krmi pest praška"T"^ Mastln. 01; pomanjkanju krme, ko se uporabljajo nadomestna sredstva z;t krmila, pa se prbneža dvakrat na teden. Redilni prašek Mabtln je dobil najvišje kolajne na razstavah v Londonu, v Parizu, v Rimu in na Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin, ko ga enkrat poizkusijo, in ga ponovno rabijo. 5 Zivojev praška Mastin zadostuje za G mesecev za enega prašiča ili voh, da krmo
popolnoma prebavi., A k o so Mastin pri Vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem ga naročite po pošti. 5 zavojev Mastina K 30-f>0 poštnine proslo na dom. Mazilo zoper garje (naitomazilo) uniči pri ljudeh garje, lišaj, srbečico, ko/.ne bolezni, izpuščaje. Pri iivini uniči garje. 1 lonček 6, po pošti 12 K 50 v.
rna Trnkóoasy Kranjsko. Zraven rotovža
Telefon št. 7 (irtsrurbau).
Centrala Maribor
Mestni trg Št. 141. Račun poStn. ček. urada SHS v Ljubljani: 11.698. ================== Podružnica Murska Sobota ....... ■ ■■
sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju; dovoljuje vsakovrstne kredite pod najugodnejšimi pogoji; akkreditivi na vsa tu- in inozemska mesta.
Podružnica izvršuje vse v bančno stroko
spadajoče posle. Blagajna je odprta od '/2 9. do 12. ure in od 15. do 16. ure (3. do 4. ure popoldne).
Izvršuje nakazila v tu- in inozemstvo. Kupuje in prodaja devize, valute in vrednostne papirje ter eskomptira trgovske menice. Daje pojasnila vsak čas brezplačno.
lacdtijM ■ UoilKoroljl. - 4J,ro«1ixJU* i I.	- Tl»U « M.JRnnuomti V«JlUo-v»»<>