SEPTEMBER 18 S JTt. - Kornelij + 17 6 Rrne bv. Fran«. 18 P Kr.-Jotef K. + 1» 3 gy. ■ JanuariJ* N 16. poblnk. 21 P Matevi 22 T Tomai Vil. 28 3 Tekla g 24 0 Mati B. Uamil. 25 P Kleofa + 28 8 Ciprijan in Just. 27 N 17. pobink. 28 P Venceslav 29 T Mihael S® S Jeremij g V ,1 U. ■ ' ,-i^-illj SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST VJ AMERIKI Geslo: Zrn vero in narod — ta pravico in resnico — od boja de emagel GLASILO SLOV. KATOL DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. C Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST y ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 189. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 24. SEPTEMBRA — THURSDAY, SEPTEMBER 24, 1936 LETNIK (VOL.) XLV Abesinija se odločno postavila za svoje pravice in zahteva sedež v Ligi narodov. — Francija in Anglija bi jo rade . izbrisale, toda male države protestirajo proti taki . krivici. — Ta zadeva znatno poostrila razdvoj Evrope. GOVORICE 0 HITLERJU " Ženeva. Švica. — Namen zborovanja Lige narodov, kakor tudi namen Lige same, je, da se poglobijo prijateljski odnošaji med državami in da Se obvaruje mir. Kakor navadno prejšnja zborovanja, dosega tudi sedanje ravno nasprotni učinek, namreč, da sovraštvo in razdor med narodi še bolj ^poglablja. Vzrok je Vedno isti: Zagrizena sebičnost, ki vidi samo svoje lastne koristi in skuša izrabiti drugega. Abesinija, o kateri se Je že smatralo, da je sploh več ni. se je pokazala zdaj, da še prav krepko živi, in kot taka dela velikim glavam v Ligi neprijetne preglavice. Anglija in Francija, ki se vedno bolj klanjate Mussoliniju, oziroma njegovi močni armadi, bi najraje zbrisale Abesinijo z zemljevida, kakor je to Italija že storila. Na ta način bi Abesinija več ne obstojala in torej bi se tudi ne smela več VLADNE ČETE SE UMIKAJO Baje namerava odstopiti državnega kanclerstva. od Uporniška armada proti Madridu. Berlin, Nemčija.. — Govorice. ki so sicer nepotrjene. !toda prihajajo iz dokaj za-prodira mesljivih virov, vedo povedati, da se Hitler pripravlja, da bo odstopil od svojega mesta kot vladni kancler in bo obdržal le še naslov "voditelja" (Fiihrer.) Kanclersko službo bi pa nasprotno dobil general Goering. Ako bo v resnici pri- Gibraltar. — Med krvavimi boji, ki so v torek neprestano divjali jugozapadno od Madrida, so bile vladne čete prisiljene, da so se korak za korakom umikale, in so na ta |šlo do te izpremembe, potem način pridobili ta dan upor- jbo imela Nemčija posebne niki okrog štiri milje. Vodi se ,Vrste vladno obliko: Hitler bo tukaj odločilna bitka za Mad- jnekak "višji nevidni glas", ka-rid in zato je tudi najbolj terega ukaze bo Goering iz-Ijuta, kar jih je še bilo tekom vrševal. cele vojne. Vlada je v tem kritičnem trenotku zbrala vse svoje razpoložljive moči in jih poslala na to bojišče, da, ako le mogoče, zakrene usodo v svoj prid. -o- ALI NAJ OTROK ŽIVI, ALI NE? MOŽ ZAHTEVA ALIMONI-JE OD ŽENSKE Chicago, 111. — Na podlagi novega zakona, ki govori o razporokah in ločenem gospodinjstvu, je pretekli ponedeljek vložil John J. Finlay, 2150 Lincoln Park West, tož- ZAHTEVA IZPREMEMBO USTAVE New York, N. Y. — Ob neki konvenciji pretekli .ponedeljek je župan La Guardia izrazil potrebo, da se izpre-meni ustava Zed. držav, da bo odgovarjala sedanjim časom, ko so postale države med seboj tesno spojene in odvisne druga od druge. KRIZEMJVETA — Ženeva, Švica. — Tukajšnji portugalski poslanik je pretekli ponedeljek podal izjavo, v kateri trdi, da bi zmaga vladnih čet v Španiji pomenila vojno za Portugalsko. Obenem se je tudi izrazil, da se Portugalska ne vmešava v notranje zadeve Španije. — Vladivostok, Rusija. — Ob tukajšnjem pristanišču je sovjetska vlada koncentrirala večje število podmornikov, ki jih drži popolnoma tajno. Ugotavlja se, da se hoče s tem pripraviti proti morebitnemu napadu od strani Japonske. — Stokholm, Švedska. — Min. predsednik Švedske, A. Pehrson, je resigniral to sredo Chicago, 111. — Julian Tafel ,, ......, in njegova žena Eva, 5012 ibo protl SV0IJ1 Zf l' da pns?e" pokazati med druge narode. Sunnvside ave., sta imela spor [Va gmotno k vzdrževanju nju-Toda Abesinija se je nenadno !giede svojega otroka, ki se ji- ne šestletne hčere- Mož 5® ze s svojo vlado. Preteklo nede pokazala in zdaj zahteva, da ma je r0(Jil pretekli teden. prej vložil tožbo za lo5ei^a ,1.10 so bile namreč volitve v se ji v Ligi narodov priznajo IZJAVA PROFESORJA Univerzitetni profesor povedal, zakaj je proti Landonu in za Roosevelta. Chicago, III. — Zadnje tedne se je vršil kontest v tem, kdo bo dal najboljši odgovor na vprašanje "Zakaj sem za Roosevelta." Kot končni sodnik v tem kointestu je bil imenovan prof. T. V. Smith s chicaške univerze. Na tisoče pisem je prejel, toda spisal je pa tudi f?am svoje ,pismo, ki pa seveda ni bilo upoštevano za nagrade. Brez dvoma je bilo njegovo pismo najbolj zanimivo. V njem pravi (v iz-črpku:) "Sem proti temu kan saškemu Hoover ju, ki je izenačil proračun s federalnim denarjem, in katerega platforma, kar je ni ukradel od Roosevelta, skriva staro gardo, ki bo kaj kmalu vzela "za raj d" Landonove mladiče. Sem proti temu, da bi se povrnili Har-dingovi morski roparji, in Cooilidgejevi bankirji in bro-kerji, ki se zabavalo s svojimi konji in golfom. Sem pro- Iz Jugoslavije. V Košci pri Litiji so fantje pobili na tla starega gostilničarja Brezovarja, ko je ta hotel braniti svojo hčer. — V Mostah je vlak vrgel s kolesa trgovskega potnika. — Smrtna kosa. — Nesreče in novice. Žrtev gostilniškega pretepa j jutru odločil, da fanta vendarle . ;popelje k zdravniku. Že na poti od zdravnika pa je fant tako o- enake pravice kakor drugim Deček ima namreč nepopolno !gospodinjstvo' čf' da ga j Parlament, pri katerih je pro-razvit mehur in črevesje in bi|zena zapustila. J Zdaj, Popadla njegova stranka in je .Litija, 31. aug. — V stari Brezovarjevi gostilni se je včeraj popoldne primeril tragičen dogodek, ki je zbudil veliko ogorčenje prebivalstva. Fantje so se zbrali k pijači in po stari navadi so se seveda sprli in se začeli neusmiljeno pretepati. Prva jih je mirila gostilničarka Marija Lebnova. Ko pa so hoteli tudi njo napasti je vmes posegel njen oče 69 letni Karel Brezovar. Odločno je nastopil proti glavnemu divjaku nekemu 26 letnemu Antonu Dolancu iz Krajev nad Košco. Tedaj ga je divjak neusmiljeni udaril po glavi, da se je Brezovar zrušil na mestu, nato je pa podivjanec še nekaj časa klečal na starem možu in ga tolkel, dokler stari Brezovar ni izdihnil. Nato se je pognal divjak iz hiše in zbežal v hribe. Ob slovesu je samo še rekel, da bo pobegnil nekam v Srbijo. Zasledujejo slabel, da ga je moral oče pustiti Šklendrovcu in je fantovo življenje na niti. državam1. To je po mnenju moral od lakote umreti v par |mož' Je žena v New Yorku in| odnesla večino socijalno de-Italije, Francije in Anglije na- dneh, ako se nad njim ne |ima dobro Plagano službo ter..... ravnost predrznost in na vse kriplje si prizadevajo, da bi izvrši operacija. Kakor so zdravniki izjavljali, je upa- tega "mrtveca" izključile od ;nje, da bi se moglo otroku re-Zasedanja. teliti življenje z operacijo, Niso pa takega mnenja male države, kajti vedo, ako se danes na ta način obračuna z Abesinijo, utegne enaka usoda zadeti jutri eno od njih, da bodo namreč pogoltnjene od sP°r med kake velike države. Zagnale So zato v Ligi krik proti temu postopanju in njih sloga v tem oziru je taka, da ste morali Francija in Anglija vsaj; majhno; toda tudi, ako se operacija posreči, otrokov sistem ne bo normalen in bo celo življenje odvisen od drugih ljudi. Glede te zadeve je starši. Oče zato zahteva, da mora od svoje strani skrbeti za otroka. mokratska stranka. o-- 75 ODSTOTKOV ŠPANCEV ZA VLADO SREČA JE OPOTEČA Hollywood, Cal. — Pred nekaj leti je bila Elinor Fair slavna filmska igralka, ki je na teden zaslužila $2500. Da-Pri nekem |nes je tako revna, da je pre- Chicago, 111. - zborovanju se je izrazil pre-jtekli ponedeljek bilai na tem, tekli ponedeljek L. Perez, ki da jo vržejo iz njenega ti Landonovim govorom za ve- ^ orožniš,ke patrulje in ni like korporacije; proti njih dy da bo podivjanec kričanju, da se jim krajšajo kmalu y rokah pravice. pravice, kadar se jih prisili,' da se vsaj napol dostojno obnašajo; proti tej tolpi veljakov in oblastnikov, ki teptajo po nas navadnih ljudeh; proti temu, da spravljajo v sramoto deželo, samo, da-sami sebe debele. Zato sem za Roosevelta." , . . . . ..... , . x . . .WAUKEGAN SE RAVNA PO ima v oskrbi tukajšnji span-j skromnega stanovanja, v ka-! CHICAGI je zahteval, da se operacija ne ski konzulat, da je najmanj ^terem je živela s svojo mater-1 izvrši, češ, da je bolje, da |75 odst<>tkov vsega španskega jo, ker ni mogla plačati na-otrok umre, kakor bi bil po-!prebivalstva na strani vlade, |jemnine. Eden filmov, v kate-habljen celo življenje; mati !in da bodo ljudje raje žrtvo- rih je dosegla velik uspeh, je pa nasprotno ni mogla prene-!vali svo-ie življenje, kakor pa Začasno utihniti. Delegate Abesinije se obtožuje, da nimajo pravilnih po-verilnic od svoje vlade, oziroma, bolje rečeno, da njih vlade sploh ni, češ, glavno mesto Addis Ababo ima zasedeno Italija. Abesinska delegacija pa je proti temu predložila Liginemu odboru za po>-verilnice dva dokumenta. V njih se povdarja, da Italija ni iiiti zdaleka toliko Abesinije Zasedla, kakor zatrjuje Rim, in njena okupacija je tudi Veliko manj uspešna, kakor govore trditve Italije same. Nasprotno pa še vedno obstoja abesinska vlada, in sicer v mestu Gore, in ima pod svojim območjem znatno večje ^zemlje kakor pa si upa Italija priznati. In ta vlada v Core je še vedno zvesta cesarju Selassie, četudi ni mogla z njim priti v stik, ker so angleške oblasti prestregle Pisma, ki mu jih je vlada pisala. Ta zadeva povzroča resno ne-varnost za obstoj Lige same, kakor tudi za evropsko ravnotežje v splošnem. Italija nam- sti misli, da bi moral otrok lakote umreti, in je zahtevala operacijo; mati je zmagala in dovolili, da bi uporniki zmagali v sedanji vojni. Povdaril je tudi prepričanje, da bo operacija se je izvršila v torek jkončna zmaga na strani vlade, ne glede na to, če se tudi ter se tudi posrečila. --o- bil "The Volga Boatman." Zaradi razočaranj, ki jih je doživela v svojem zakonu, je pričelo ženski zdravje pešati, da se je morala odpovedati nadaljnjemu igranju, na kar Brzovlak ga je ubil i Ljubljana, 31. avg. — Blizu kemične tovarne v Mostah je v noči na ponedeljek prišlo do razburljive nesreče, ki je terjala življenje 34 letnega trgovskega potnika Alojza Tomažina, ki je po rodu iz Rašice pri Velikih Laščah, stanoval pa je nekje v Mostah. Malo po polnoči je prišel po cesti proti kemičjri tovarni in obstal pred železniškim prelazom, ki so mu bile zatvor-nice spuščene. Nekaj časa je mirno čakal, a ker se mu je očitno zdelo, da vlaka še ne bo, je postal nestrpen. Tomažin je v hipu skočil čez zatvornico s kolesom vred in stopil na progo, vzhodni čas, ali se vrne k prav tedaj pa je pridrvel brzo-centralnemu, in Waukegan se|vlak in lokomotiva je zgrabila Waukegan, 111. — Tukajšnji mestni svet je odločil, da se bo poletni čas, ki bi se imel končati to nedeljo, podaljšal do 8. novembra. Pri volitvah 3. novembra bo namreč Chicago odločila, ali obdrži ali se vrne k Smrtna kosa V Ljubljani je umrla Josipi-na Lenček. — V Trzovljah je umrl Jožef Bigman, upokojeni paznik, star 70 let. -o- Odlikovanje Ob kraljevem rojstnem dnevu je bil odlikovan z redom sv. Save IV. stopinje g. Ivan Kotnik, vojaški kur at pri belgrajski komandi. -o- Domača slovesnost V Kovorju pri Tržiču je bila v nedeljo 6. avgusta slovesna blagoslovitev in otvoritev nove prosvetne dvorane. --o-- Podsulo ga je V Bukovici pri Ribnici kopljejo pesek za gradnjo nove vojašnice v Ribnici. Prvega septembra pa se je utrgala velika plast gramoza in zasula 23 letnega Antona Zobca iz Dan. Pri tem mu je zlomilo hrbtenico. Odpeljali so ga z reševalnim avtomobilom v ljubljansko bolnico, kjer imajo upanje, da okreva. --o—— Stari korenjak V Brez jih pri Dobju na Štajerskem živi krepka slovenska (orenina, posestnik Florijan Romih, ki je kljub svojim 90. letom še vedno čil in krepak. Še vedno opravlja razna gospodarska dela in tudi koso še krepko vihti. Žena mu je umrla pred 30. leti, od 9. otrok so mu pa ostali še štirje, tri hčere in en sin. DOSTI MILIJONARJEV IMAMO New York, N. Y. — .Neko podjetje, imenovano Boyd's, se bavi s preiskovanjem soci-jalnega in gmotnega stanja posameznikov in pretekli ponedeljek je izdalo svoje poročilo. Iz njega se razvidi, da je v New Yorku 2,141 milijonarjev in 1,066 bogatih vdov. Cela dežela pa šteje 13,183 milijonarjev in večkratnih milijonarjev ter 25,379 napol milijonarjev. upornikom posreči, da zavza- se je tudi njeno premoženje ibo ravnal po 'tem, kakor bo .njegovo kolo, udarec pa je pahnejo Madrid. nolagomo izsušilo. 'Chicago glasovala. "il Tomažina stran da se je onesvestil. Ko je vlak odbrzel dalje, je čuvaj našel Tomažina ob progi. Imel je hude poškodbe na glavi, pa tudi po životu. Čuvaj je brž telefoniral na reševalno postajo, a reševalci so zaman hiteli na pomoč. Kmalu po prevozu v bolnišnico je Tomažin umrl. -o- reč ne bo prišla v Ligo, dokler bo tam zastopana Abesinije. Brez Italija pa se ne upajo druge velesile nič odločilnega podvzeti. Ako pa bo Abesinija odslovljena, utegnejo mali narodi zapustiti Ligo, in tako bo ostala ta samo nekaka zveza velesil, kakoršnih se je že dosti sklenilo, a ni nobena držala. mmm ipil 'mrnmsttt^sL iipppž&ai mfc&a ----- "T \V < v "A ŽELEZNIŠKA NESREČA Šest oseb je prišlo ob življenje v nesreči, ki se je nedavno pripetila blizu Klondike, Mo., ko je neki tovorni vlak skočil s tira. Na 13 vozovih so bili kotli, napolnjeni z gasolinom, ki se^ je vnel, in sledil je strahovit požar. Gad med sadjem Zagorje, 2. sept. — Posestnik Košir s Polšnika je pripeljal k tukajšnjemu zdravniku Grumu svojega 10 letnega sina Tončka, katerega je gad usekal v levo roko. Kakor je oče povedal, sta v nedeljo popoldne obirala v sa-dovniku hruške. Okrog 17. ure je opazil fant, ki je sadje pobiral,, da je mimo švignil gad, obenem je pa že opazil krvavo ranico na roki. Namesto, da bi sina takoj odpeljal k zdravniku, se je oče najprej poslužil raznih hribovskih vraž. Ker pa je roka čedalje bolj otekala, se je proti Gorelo je V občini Cirkovcih je nastal požar na gospodarskem poslopju posestnika Janeza Goričana v Pongercah, ki je poslopje uničil in povzročil škode nad 20.000 Din. Gasilcem iz Cirkovcev se je posrečilo, da so obvarovali ognja sosedne hiše. -o- Izginila sta Iz Maribora poročajo, da je izginila neznano kam 24 letna Štefanija Puconija in njen zaročenec Ivan Herman. Ker ju po dveh tednih ni nazaj, niti ni za njima nikakega sledu, sumijo, da sta morda šla v skupno smrt. Do smrti povožen Na Klancu pri Višnji gori je avto zadel 19 letnega dninarja Jožeta Zupančiča rojenega v Spodnjem Brezovem in ga podrl na tla. Poškodbe so bile tako hude, da je Zupančič izdihnil kmalu potem ko so ga pripeljali v ljubljanska bolnico. -o- Oglasi v Amerikanskem Slovencu imajo vedno uspeh. Stran 2 'AMERIKANSKI SLOVENEC <5etrt'elč, 24. septembra 1986 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849. W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Za celo leto Za pol leta Naročnina ; ...$5.00 ... 2.50 Za četrt leta....................................... 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto _______________________________$6.00 Za pol leta ______________________________ 3.00 Za četrt leta ................................... 1.75 Posamezna številka _______________________ 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day alter holidv«. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak RdL, Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ..................................$5.00 For half a year _____________________________ 2.50 For three months .....................— 1-50 Chicago, Canada and Europe: For one year ________________________________$6.00 For half a year __________________________ 3.00 For three months _________________________ 1-75 Single copy ............. .......................... 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list, — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Med nami Katoličani sme čestokrat podobni pacijentu, ki ve da je bolan, pa se brani zdravil. Prav zares. Dokazov je dovolj vse okrog nas in katoliški Slovenci nismo čisto nič izvzeti — če le ne, da to nas še bolj zadene, kakor nekatere druge narode. Kako so prišli do upliva in moči v javnosti in politiki protiverski elementi svoj čas v Franciji, zadnje čase na Ruskem, na Španskem, v Mehiki in še marsikje drugje, je znano. Jačili so svoj tisk in s tiskovno propagando so mnogo dosegli, če ne največ, da so ljudi duhovno pripravili za svoje načrte. Bolj učinkujočega sredstva, kakor je baš tisk za take zadeve ni na svetu. Nasprotniki baš to sredstvo visoko cenijo, ga krepijo in ojačujejo na vse načine. Pa mi katoličani? Kaj mi storimo za to sredstvo? Bore malo. Mi katoliški Slovenci se še posebno malo zanimamo za to. Žalostno je to — a resnično. Naši verski nasprotniki so v tem oziru veliko bolj zavedni do svojega tiska, kakor mi. Kar je res bi bilo bedasto zakrivati. Poglejmo resnici v oči. Pred par tedni je začel v Ameriki izhajati nov slovenski časopis po imenu "Napredek". Izdaja ga Svobodomiselna Podp. Zveza v Clevelandu. V eni svojih prvih številk je že izpovedal svoje smernice in načela, ki so kajpada svobodomiselna in obenem je udaril po "klerikalizmu", ki pomenja katoličanstvo. Ne bomo navajali vsebine do-tičnega članka, toda omenjamo ga le, ker pokaže nadaljni časopis med nami, ki bo deloval na to, da naše ljudi zavede na protiverski teren. Obenem takozvani "naprednjaki" v Clevelandu delujejo za ustanovitev napredne revije, ki ga bodo baje imenovali za "Cankarjev glasnik". Točasno imamo Slovenci v Ameriki pet dnevnikov, pet tednikov, tri mesečnike in med temi se še eden obeta. Ce odbijemo dva nepristranska tednika, dobimo večino na nasprotni strani,kar kaže, da protiverski element med nami ima več zmisla za podpiranje svojega tiska, kakor pa mi katoličani. To ni preveč vesela slika in bi morali mi katoliški Slovenci na isto pogledati. Morda bi le spoznali, da v tem oziru z nami nekaj ni v redu. Če bi šli pa stvari do dna, bi pa pronašli še žalostnej-še dokaze, namreč, da velika večina tistih, ki podpira brezverski tisk in brezbarvni tisk, smo katoliški Slovenci ravno sami. Da, to je najžalostnejše dejstvo. Pojdite po slovenskih katoliških domovih in videli bote na mizah brezverske časopise. Marsikje je tako in to katoliškim družinam prav gotovo ne dela nobene časti. In vendar je tako. Zakaj? Bog ve, mi ne. Pa še več — ne samo to. Brezverski časopis leži na mizi, pa jih vprašaj za naročnino za katoliški list — tedaj je na enkrat vsepolno izgovorov. To je, pa to je, pa vse in nič. Vsak slepec pa lahko vidi, da za protiverski tisk je novac — za katoliški tisk ga pa ni. In to med takimi, ki pravijo, da so katoličani. Pa reši to zagonetko, če moreš ? In večkrat razumevanja za katoliški tisk ni celo tam — kjer bi ga človek najprvo pričakoval. In vendar po tolikih preizkušnjah, hudih krvavih preizkušnjah za katoličanstvo v premnogih krajih sveta še vedno katoličani ne moremo spregledati, kako velika je važnost katoliškega tiska. Sam sv. Oče je naglasih "Katoliški časopis je najboljši azistent v vsaki fari." In ob drugi priliki zopet: "Katoliški tisk je stalni misijon za vsako župnijo.'" — In more ktfo oporekati, da to ni resnica? ! Da, da, vse to vemo in še več, pa vendar smo tako trdi, tako mrzli za katoliški tisk. Otepamo se kakor bolnik zdravil, ki ve, da jih mora jemati, če hoče ozdraviti, pa se jih oteplje in jih nič rad ne sprejema. Tako je z nami. Kaj pa če se bo to le enkrat maščevalo nad nami? Ali ne vidite kako razne radikalne miselnosti osvajajo ves svet? Ali mislite, da smo Slovenci kaka posebna izjema v tem oziru, da sfe nas taka bolezen ne more lotiti? Morda so tudi katoliški Mehikanci, katoliški Španci, verni Rusi in drugi svoj čas tako mislili. Pa kaj je prišlo? In zakaj je prišlo? Dovolj je dokazov vse na okrog, kako potreba je velike opreznosti v tem oziru. Ljudje čitajo in uživajo tiskovno hrano prav tako, kakor vživajo hrano za telo. A vprašanje je kakšno duhovno hrano vživajo. In s kakor-šno duhovno hrano se sitijo, taki pa so prej ali slej. Zato bi katoliški Slovenci morali zelo posvečati svojo pozornost za razširjenje katoliškega tiska. Katoličanu bi ne smelo biti vseeno, kak tisk zahaja v hiše njegovih sosedov in prijateljev. Tu je lahko vsak katoličan veliki misijonar s tem, da nagovarja svoje sosede in prijatelje za katoliški tisk. Bodimo čuieči! Ne pustimo, da zajame val take miselnosti tudi naše ljudi, kakor je zajel nesrečne druge nekdaj odlične katoliške dežele, kakor je Španija in druge razne države. Protiverski tisk je naredil med nami že veliko škode. Del.a jo še naprej. V marsikaterem slovenskem srcu je že uničil vse one lepe večno veljavne nauke slovenskih očetov in mater, ki so šli iz roda v rod. Ali ni naša, dolžnost, da ta strup zaustavljamo? Ali ni pa tudi vsakega Slovenca, ki se še ima za katoličana sveta dolžnost, da temu delu pomaga s tem, da podpira katoliški tisk in istega razširja med svoje prijatelje in sosede? Gotovo. Vsak izmed nas je poklican da dela. Da je čuvar na svojem mestu in v svoji okolici. Katoliški Slovenci ne pozabite tega! if TRGATEV PRI SV. ŠTEFANU Chicago, 111. Oktobra meseca so navadno možnarji ukali in viničarji vriskali. Letošnje leto pa je grozdje radi sonca in lepega vremena preje dozorelo, ga bo treba torej preje potrgati. Trgatev bomo imeli v dvorani naše šole ta nedeljo, 27. septembra. Prav prijazno vabimo vse rojake, da se teh ži-danih ur z nami vsemi po-vesele. Bo grozdja vseh sort, potic, pogač in tort, zauber fantje bodo prišli v vas, naše dečve bodo kuhale kofeta vsem za špas. Oče Bogolinov so pripravili najlepši sod, novega pokušal bo v nedeljo farmar in gospod. Pa te harmonke glas nam bo delal kratek čas, kdor jo slišat če, naj pride v vas... Dobrodošli nam bodo tudi naši dragi sosedje iz Berwyna, Cicero, Elmhursta, Pulmana. Gosh. Tako lušno nam še ni bilo, kakor bo to nedeljo. -o- NOVICE IZ ZAPADA Oregon City, Ore. V našem mestu je vedno kaj novega. V preteklem poletju, to je v času šolskih počitnic, se je zgradilo veliko novih šol. Po nekod so podrli stare in sezidali nove moderne. Tudi dve mestni hiši so postavili novi. V Oregon City so podrli staro mestno hišo in gradijo novo. Na West Linn, Oregon, so si sami postavili svojo mestno hišo. Obe poslopji sta si tako blizu skupaj, da je razdalja med njima komaj kakih 500 korakov; ena je na vzhodni strani Willmet-te reke, druga pa na zapadni strani reke. Obe poslopji bosta moderni, kakor je sedaj na svetu vse moderno. V nw-dernih časih pravijo, je tudi veliko denarja. Pa tudi veselja nam ne zmanjka. Nepričakovano se je 22. augusta poročil moj ljubljeni sin Anton Herbst, spoštovan od rojakov in drugih 'narodnosti. Triintrideset let Je lezel v zakonski kurnik, navsezadnje je pa, skoro bi rekli, neopaženo prišel tja. Vel, dragi sinko, naglost ni nikjer na mestu in počasi se je treba vsemu privaditi. Samo Bog daj ljubega zdravja, pa bo vse dobro. Za družico si je izbral Paulino Borovilt, ki je poljske narodnosti. Oba sta strogo katoliška. Poročena sta bila v cerkvi sv. Janeza in ju je poročal Mons. Anthony He-lebran v Oregon City, Oregon. Oba novoporočenca, kakor tudi tovariši in tovarišica, so se najpoprej okrepčali z duhovno hrano pri angeljski mizi, potem se je šele na ženino-vem domu razvila svatovska pojedina, katero je oskrbela ženinova mati in oče, oziroma njegov očem, saj sta se rada imela vsa leta in očem ga je, lahko rečem, raje imel skoro kot lastne sinove, kateri so štirje. Ko je ženin dobil blagoslov od svoje mame, je stopil po blagoslov še k očmu. Ob tem prizoru so se obema orosile oči in mama je sama jokala. — Kako je hudo, ko pride do ločitve. Toliko let smo bili srečni skupaj, vedno nas je bilo po osem ali devet pri mizi, pa smo bili složni in veseli in zadovoljni. Sedaj pa kar naenkrat enega manjka in ne moremo ga pozabiti. Toda, božja volja se naj zgodi, ne moremo zabraniti, naj 'se zgodi, kakor Bog hoče. Zahvalimo Boga, da nam je usodo zamolčal ker če bi človek naprej vedel kaj vse bo doživel na svoji življenjski poti proti večnosti, koliko več gorja bi bilo na svetu. Zato hvala mu in čast, ker je vse prav storil, kar je storil. — Kar se tiče ohceti, upamo, da je bilo izvrstno v vseobčo zadovolj-nost. Ljudstva je bilo udeleženega skozi celi dan in zvečer, okrog 200 po števili^ za kar se iskreno zahvaljujemo za njih darila novoporočencema, katera so jima poklonili. V resnici povedano, so dobili veliko daril, zlasti še ženin, kateremu so malo ne vsi naklonjeni. Razlegala se je vesela pesem, med katerimi je bila tudi tista; "Pred pa ne gremo dam, da se bo delal dan.." in res, šele jutranja zarja nas je razgnala. — Le to .je bilo nekoliko hudo, ker je bila ženinova mati nekoliko bolehna. — Zato sem pa dolžna da se vam drage prijateljice, jaz, Mrs. Planton, iz srca zahvalim, za skazano mi pomoč. Posebno hvalo sem dolžna Johani Herbet. Mrs. Polainar, ki ste mi pekle potice, kejke, meso in druge dobrote pripravljale, katere so bile potrebne. Hvala pa tudi tem, ki so kuhale in pripravljale jedi, kot so Agnes Po-lainar, Doras Polainar, Marie Sirees, kakor tudi Joseph in Albert Polajnar, ki ste bili natakarji. Prav lepa hvala vsem skupaj za velikodušno pomoč. Vsem se prav iz srca zahvaljujemo za vse. Mr. in Mrs. L. Planton z družino K.ONCF/RT ADRIJE ' Chicago, III. Čez par tednov, v nedeljo 11. oktobra popoldne priredi zbor Adrija s sodelovanjem drugih zborov svoj jesenski koncert v šolski dvorani sv. ,Štefana. Začelo se bo ob pol štirih popoldne po chicaškem času. Zvečer bo pa ples; igral bo slovenski orkester Debe-vec, Foys & Co. Koncert bo lep in zanimiv. Prijatelji slovenske pesmi od blizu in daleč, ne pozabite priti v dvorano sv. Štefana v nedeljo 11. oktobra popoldne. — V imenu Adrije Ivan Račič. --o- NAROČNICA IZ MINNESO-TE PIŠE Gilbert, Minn. Kaj me je danes vzpodbudilo da pišem v list? Nič drugega kot to, kar sem videla dne 4. septembra v- Amerikanskem Slovencu, namreč dopis iz Milwaukee, da bodo romali na sv. Goro, ali kakor tudi pravijo, na Holy Hill. Kar pri srcu sem bila radostna in rekla sem pri sebi: Blagor jim, ko jim je mogoče poromati. V duhu se z njimi pa tudi jaz udeležim romanja. — Škoda, da je ta božja pot še tako malo poznana med nami Slovenci. Jaz namreč sama nisem nikoli poprej slišala o tem. Slučaj je pa nanesel, da ko sem bila pred tremi meseci v Milwaukee, so mi dobri katoličani povedali, da imajo tam na tistem gričku do- bro Mater Marijo, da naj se tudi jaz potrudim, kakor tudi moji spremljevalci, da gremo k Mariji na goro. Res smo šli in reči moram, da kaj takega še nisem videla svoj živ dan, četudi sem v starem kraju bila na mnogih božjih potah.. Nad vse lepo se mi je zdelo, ko sem videla ob poti na goro križev pot in vsaka postaja je tako živa slika trpljenja Gospodovega. Cerkev je pa nad vse krasna. Zato priporočam, da vsakdo, ki tam skozi potuje, naj se potrudi in si ogleda to zares lepo Marijino svetišče in prav gotovo mu za trud ne bo žal nikoli. Jaz si samo to želim, da bi bila še enkrat toliko srečna, da bi mogla še poromati k Mariji na sv. Goro. Moja dva brata, ki tam živita, sta mi pokazala mnogo zanimivih reči, a najbolj se mi je vtisnila v spomin Marijina božja pot na Holy Hill. Pri nas v Minnesoti je sedaj nekoliko drugače. Pred dnevi je prišel zaželjeni dež in je bil velik blagoslov za vse, da je vsaj pogasil strašni ogenj, ker človeška moč je bila preslaba v tej silni suši proti strašnemu elementu. Od suše smo namreč vsi strašno prizadeti. Gospodinje nimamo s čim bi napolnile stekle-'nice, v katere smo včasih konzervirale razne pridelke, katere smo potem rabili pozimi. Zato bo letošnja zima hujša od katere druge, ker ne bomo imele da bi kaj prinesle iz hrama. Po prodajalnah je pa vse tako drago. Zaslužka ni, ker se tako zelo malo dela in še ti ki delajo, silno malo zaslužijo. Posebno težko je seveda tam, kjer so velike družine. Že sedaj težko izhajajo, kaj bo šele ko-nastopi zima, ki je že, lahko rečemo, pred Vrati. Naročnica DOGODKI med Slovenci po Ameriki ---o- IZ DOMOVINE. Nesreča stare služkinja V nedeljo 30. avgusta Je med Žalcem in Sv. Petrom podrl neki avtomobilist 70 letno služkinjo Marjeto Vrzelak, uslužbeno pri posestniku Wolfu v Sv. Petru v Savinjski dolini. Nesrečnica je zadobila pri padcu tako hude notranje poškodbe, da je tem podlegla v celjski bolnici. Obsojen Pred mariborskim senatom se je zagovarjal 34 letni delavec Franc Škafar, iz Odran-cev, ki je še lani v oktobru, ko se je vozil s kolesom, zadel v Dol. Lakušu v gručo žensk in pri tem podrl na tla Heleno Vargo, pri čemer si je strla prsno kost. Zaradi ležanja je nastopila pljučnica in je podlegla poškodbi, škafar je bil obsojen na 2 meseca zapora, pogojno na 2 leti. -o- Star spomenik Pri prezidavi hiše trgovca Kolbenca v Celju so kakega pol metra globoko v temelju našli nagrobni spomenik iz tretjega stoletja po Kristusu, na katerem se bere, da ga je postavila žena Uršula svojemu najslajšemu soprogu. Kamen so spravili v muzej. Obiski Iz Calumeta, Michigan, je nas obiskal te dni znani tamošnji ugledni rojak Mr. Jože Sreber-nak, slovenski gostilničar na Ca-lumetu. Mudil se je predzadnji teden kot delegat na konvenciji JSKJ. v Clevelandu, Ohio. Med potjo je obiskal znance in prijatelje v Detroitu, Chicagi in Milwaukee. Mr. Srebernak je kre-menita dolenjska korenina rodom iz Slatnika pri Novem mestu. — Iz Eveletha pa je nas obiskal rojak Mr. J. "Seško, na potu v Kansas. Vsi so si ogledali naše prostore in tiskarno. Hvala za prijateljske obiske. Kdor se zanima za kampanjo demokratske stranke in bi rad o tem kakih pojasnil ali karkoli, se lahko obrne na slovenski oddelek demokratske stranke, katerega urad se nahaja na 139 North Clark Street, v Chicago, Illinois. Vsa pojasnila dobi vsakdo pismeno, če piše po ista na omenjeni urad, ali pa če se osebno zglasi v uradu. Stranka bo po možnosti skrbela tudi za govornike na političnih shodih. Istotako dobite lahko od slovenskega oddelka vso kampanjsko literaturo, kot strankin program ali platformo in drugo kampanjsko tvarino. Kjer imajo Slovenci organizirane svoje demokratske klube, naj pišejo po to in se jih bo po možnosti z vsem založilo. Naslov slovenskega oddelka je: Slovene Division of President Roosevelt National Campaign Committee, 139 No. Clark Street, Chicago, Illinois. Himen Chicago, III. — Mihael Brant je poročil Alice Nahtlgai, Frank Cremošnik je poročil Marijo Va- nišnik, Vincent Novak pa Anof* Šinkovec. Dobro srečo. Srebrna poroka Chicago, 111. — Srebrno obletnico ženitve sta praznovala v krogu svojih sorodnikov in prijateljev prekmurska rojaka iz Chicage Mr. in Mrs. John Laj-nar. Čestitke. Vesti vz, Milwaukee Milaukee, Wis. — Na svojem domu leži že precej časa Mrs. Charles Srnovrsnik, katero je pred kratkim ponovno zadel mr-tvoud. — Devetnajstletna Ana Podlesek, se je močno pobila, ko je skočila z nekega drvečega avtomobila. Našel jo je neki pa-sant na West Wisconsin ave. nezavestno in poklical ambulanco ter so jo odpeljali v bolnišnico. — Rojenice so se zglasije pri di 'užini Martin Meh in jim pustile zalo hčerkico. Sreča Chicago, 111. — Mrs. Carolina Pičman, rojakinja iz Chicago je zadela na takoimenovani "Bank night" sosednega teatra svoto 700 dolarjev. Sreča tudi krog Slovencev hodi. To je že druga Slovenka zadnje dni, ki se veseli takega izrednega dobitka. TARZAN IN OGNJENI BOGOVI (120) (Metropolitan Newspaper Scrvicbj Napisal: Edgar Rice BlllTOllghs Stern Massedon, poglavar in vodja vseh južnih Canaanitov je zapovedal, naj se vsi ujetniki takoj odpravijo v Iskandrov gaj, kjer se bodo vršile zelo važne ceremonije. — Iskandrov gaj je bil kraj, kamor bo stopil Iskander, kadar pride njegov čas, ko se bo povrnil na zemljo k svojemu ljudstvu. Medtem, ko je Tarzan sedel brezskrbno v senci košatega drevesa in brezbrižno opazoval pokrajino, ga ja iz njegovih misli nenadoma nekaj zdramilo. Lahek vetrič je prinesel do njegovih vajenih nosnic do sedaj neznan duh in takoj je vedel, da je v bližini ljudstvo .katerega še ni videl. S prirojeno mu radovednostjo je takoj vstal, pobral svoje orožje, lok, pši-ce in bulico in se odpravil proti smeri odkoder je prihajal dosedaj neznani mu duh. Po svoji navadi je potoval po drevesih in kmalu je postajal duh močnejši, znamenje, da se je bližal naselbini dosedaj neznanih ljudi. Kmalu je z visokega drevesa zagledal pred seboj naselje, dolgo vrsto šotorov, med katerimi se je gnetlo ljudstvo, katerega dosedaj ni videl. Med temi je na svoje začudenje opazil one, katere je bil rešil pred strašnim žare-čira stebroWi. K<>r so bili v nevarnosti, jim je zaklical, naj se ničesar ne boje- Četrtek", 24. septembra 1936 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran S" « POMOČ POTREBNIM V trenotku, ko je depresija bila najhujša, ko je pred vsem zijala gospodarska propast in strahovite posledice nezaposlenosti, ko je narod že zgubljal vero v bodočnost, je Franklin D. Roosevelt nastopil, predsedni-štvo. Izjavil je tedaj zgodovinske besede: "Ameriška vlada ne more dopuščati, da Amerikanci stradajo." Te krilate besede so bile prvi solnčni žarek, prodirajoč temo 23,«000,000 obupajočih duš — moških, ženskih in otrok, žrtev brezposlenosti. Z novo nado v srcu čakali so. Čakali niso dolgo. Odpomoč (relief) je prišla hitro in učinkovito. Najprej je Predsednik ustvaril Emergency Relief administracijo, takozvano FERA. Delile so se podpore posameznikom — nekaj strašnega v očeh prejšnje republikanske vlade. Ali rešila so se življenja. Kaj storite, ako lačen in pre-mrazen trpin pride pred Vaš prag? Ali mu morda rečete: "Pridite nazaj za par dni in, ako ne bo dežja, Vam dam okna očistiti, pa ko vidim, koliko je Vaše delo vredno, Vas plačam, da si kupite nekaj kruha in kuriva." Ne, tega ne boste storili. Ironija je bila prevelika. Marveč ga boste posadili blizu peči, mu boste ponudili vroče kave, pa mu boste dali nekaj drobiža, da si nekaj nakupi za stradaj ačo družino in za kurivo. To storite Vi in vsak človek usmiljenega srca. In to je, kar je predsednik Roosevelt storil. FERA je bila lek za nujno silo. Da se življenja rešijo. Ali preveč takega leka bi utegnilo NOVE VRSTE PODMORNICA kot osebna podpora; več v denarju in več v samo-zavesti. PWA pa oddaje svoje projekte privatnim kontraktorjem, ki u-dinjajo svoje delavce ob prevladujočih mezdah. WPA plačuje ves trošek projekta razun materij ala, za katerega navadno plačuje občina, kjer se projekt vrši. PWA poso-juje do 55% na vsak ne-federal-ni projekt. WPA projekti morajo biti od kake socijalne koristi. PWA projekti morajo ustvarjati nekaj trajne vrednosti. Glavna svrha za WPA je dajati delo nezaposlenim ljudem. Glavna svrha za PWA je dvojna: dajati delo in vzpodbujati težke industrije. Za vsakega delavca, ki je direktno zaposlen na neki javni gradnji, se ceni, da trije drugi delavci so zaposleni v ozadju — ob izdelovanju, zalaganju in prevažanju potrebnega materijala. Nekaj številk naj dokazuje velikanski uspeh tega federalnega podjetja. PWA je do začetka tega leta provzročila deset milijonov mesecev dela direktno na gradnjah (t. j. po en mesec dela za vsakega posameznega delavca), trideset milijonov mesecev dela pa indirektno vsled zalaganja materijala, kar je skupaj 40,000,000 mesecev dela. In posledice tega so vidne povsod. Človek mora delati. Delo po-menja mezde. Mezde pomenjajo trošenje. Trošenje pomenja boljši biznis. Boljši biznis pomenja več dela. In tako gre dalje ob vzpenjajočem se krogu do gospodarske preobnove. In za'ta povzdig gre hvala Rooseveltovim uvedbam, zlasti WPA in PWA. SLOVENEC 25 DNI NA ŠPANSKIH BOJIŠČIH (PnVoveduje Unučič Ivan, narednik španske tujske legije.) Francoska armada je opremljena z nove vrste podmornicami, kakor kaže eno gornja slika. V posebnem oddelku lahko vozi s seboj celo aeropan. biti na škodo. Nihče noče rešiti To vsi priznavajo, celo politični svoje življenje in zgubiti svojo dušo, svoj ponos, zaupanje v samega sebe. In tako je Predsednik v svoji drugi stopinji napram gospodarski preobnovi uvedel odpomožno delo (work-relief) za one, ki morejo delati. Oni, ki niso za delo — bolniki, starci in pohabljenci — so bili povrnjeni nazaj v oskrbo posameznih držav. Da se to upravlja, ustanovljeni sta bili dve veliki vladni agenciji : Works Progress Administration (WPA) in Public Works Administration (PWA). Obe agenciji dajata delo in mezde in obenem ustvarjata nekaj koristnega za občni blagor. Oba prinašata osebno samo spoštovanje človeku, ki dela, in javno korist kraju, kjer se delo vrši. Obe agenciji dosegata svoj cilj, ali iz drugačnega stališča. WPA daje svoje odpomožno delo potom takozvanih lahkih konstrukcij — in skoraj 19 r/> razpoložljivega denarja se vpo-vablja za projekte, ki niso gradnje. PVVA daje odpomožno delo potom takozvanih težkih konstrukcij, ki vsebujejo tako javne gradnje, kot iv) mostovi, veliki jezi, železniške izboljšave, vzorne sta novanjske hiše in enake potreb ne javne gradnje. WPA jemlje svoje delavce direktno iz seznamov onih, ki dobivajo osebno odpomožno podporo (relief), in jim dajo nuj-nostno mezdo, ki je nekaj manj kot prevladujoča mezda, ali več KRATEK Iden dni zopet prišel k sebi, je zlomilo kost. nasprotniki, kadar jih nihče ne sliši.- Omenili smo, da WPA je za lahke konstrukcije. Dejanski .19'- razpoložljivega denarja gre za projekte, ki niso gradnje. Ti vključujejo zdravstvena podjetja, pogozdovanje in takozvane projekte za "delavce z belimi ovratniki" — profesijonalce, u-metnike in pisarniške delavce. Kajti ti znajo stradati ravnota-ko kot nezaposlen tovarniški delavec. V vseh teh projektih je' bila glavna svrha, da se daje delo. Treba le pomisliti, na težki položaj nezaposlenih glasbenikov. Ali pri tem se je ustvarilo nekaj, kar je obogatilo naše duševno življenje, kajti človek ne živi le od kruha. Vse to odpomožno delo je rešilo deželo, pripomoglo milijone ljudi čez sedanje težave, vzpodbudilo privatno industrijo in nas privedlo nazaj na pot do prospe-ritete. Težko si je predstaviti, kaj bi se bilo zgodilo z vsemi nami, da ni tega bilo. Nekega dne ne bo treba več ni WPA ni PWA — ko bo naše gospodarsko življenje zopet popolnoma ozdravelo brez strahu zopetne obolelosti. Nekaj stalnega pa vedno ostane, kajti smo se nekaj naučili o dalekovidnem planiranju javnih gradenj. Za enkrat pa delo mora nadaljevati, in nadaljevati more le pod vodstvom Predsednika, ki je bil instrument božje Previdnosti v najtežji krizi te naše dežele — Franklin D. Roosevelt-a. O priliki neke razstave v Mel-bournu je neka tovarna za volnene stvari postavila zanimiv hitrostni rekord. Ob 5. zjutraj so ostrigli 4 ovce, njih volno so takoj očistili, pobarvali, spredli in stkali. Blago so izročili krojaču, ki ga je takoj urezal in napravil iz njega plašč, ki so ga nato poslali z letalom na razstavo, kamor je prispel ob tričetrt na 7. --o- BREZ SPANJA V Bukarešti živi 491etni moški Izidor Griin, ki ni zatisnil oči že devetnajst let. Mož se je rodil v Braili in je pobegnil v svojem petnajstem letu v Carigrad. Ko je izbruhnila svetovna vojna, so ga zadržali v Anatoliji, kjer je moral graditi ceste. L. 1917 je priletela med skupino, s katero je delal Griin, granata. Razpoči-la se je, toda nihče ni bil ranjen. Griin je tedaj dobil živčni šok in se je onesvestil. Ko je čez te- spoznal, da ne more spati. Položaj se mu je videl tako obupen, da je hotel izvršiti samomor, katerega pa je le premagal. KATOLIŠKI TISK KITAJSKEM NA ZAKLADI NA MORJA DNU BOGASTVA ABE SINI JE Zlato se nahaja v vsej sever-no-zahodni Etijopiji. Tako je u-gotovilo 10 letno raziskavanje mineraloga Schmida. Ustanovilo se je že nekaj družb v Addis Abebi za izkoriščevanje zlatih jam. Toda doslej uspeh ni bil še velik, ker se v tej deželi ni obnesla vsaka drugod navadna metoda. Kremenec v krajih Beni-Sangul in v deželi Uolega med Plastmi zelenkastega marmorja kaže mnogo zlatih žil. Mnogo te dragocene kovine, ki je zelo podobna kovini, katero so našli 'ned zakladi v faraonskih grob-ftieah, ho odkrili okoli Toula. Na-so bajno velike sklade opa- lov, smaragdov in drugih dragih kamenov. Da je Abesinija teh draguljev tako bogata, niti ni čudno. Saj že Herodot poroča, da je tukaj bila zlata dežela O-fir. Raziskovalec grof Prorok je raziskoval razvaline dveh mest, katera je sam odkril. V straž* nem stolpu enega izmed teh mest je v globočini med temelji našel ostanke okroglega templja, kakršne so gradili nekdanji ma-likovalci soinea. Na zahodni strani Modrega Nila je kamenje v glavnem sestavljeno iz rule, sljude in granita. Železo so našli okoli Dobre in po raznih krajih dežele God- /zgraditi. žam. V severnih delih dežele Ha-rar pa je največ bakra. Okoli Ankobera in Bale j a so našli mnogo premoga. Balej leži ob stari karavanski cesti, ki od morskega obrežja vodi v glavno mesto. Kadar bodo preiskali gore pri Avašu, bodo prav gotovo našli tudi premog. V Ogadenu in Kafi je mnogo skladišč belkaste sljude. Znano je, da vodovje Bir-bira, ki je dotok Bara, vodi s seboj mnogo zlata in tudi platine. V ozemlju Tigre so pred dvema letoma našli bogata skladišča svinca, bakra in platine. L. 1927 so pri Gigici našli nenavadno lepe opale in rubine, medtem ko ima dežela Šoa silno veliko kao-lina. Vročih vrelcev je v Abesiniji mnogo. Odlikujejo se po čudno močnem ultravioletnem izžarevanju, iz česar bi se dalo sklepati, da je v zemlji mnogo radioaktivne zemeljske smole. V ni-žavju Dankali so že pred več desetletji našli velike množice lu-gaste soli, katero je začel med svetovno vojno izkoriščati italijanski kapital. Ta sol je koristna za kmetijstvo, so jo pa vpo-rabljali tudi za izdelovanje eksplozivnih mešanic. — V istem ozemlju so našli tudi močne petrolej ske vrelce. V tej nižini je toliko soli, da lahko preskrbujejo z njo vso Abesinijo. Abe-sinski knez lahko 600 gramov soli kupi za en tolar. Način trgovanja in izkoriščanja solin je že od nekdaj povzročal med posameznimi plemeni prepire in krvave spopade. Sol so našli tudi pri jezeru Arak ob karavanski cesti med sultanatama Biru in Teru. Blizu Diredave ob železnici Džibuti—Addis Abeba .je 1500 m visoko ležišče azbesta, katerega ne bo niti težko izkoriščati. Semkaj namreč vodi dobra avtomobilska cesta. To je edino najdišče, katero je lahko dostopno. Vsa druga zemeljska bogastva pa so zaradi slabih prometnih razmer težko dostopna in lio tjakaj ceste treba šele Katoliški tisk na Kitajskem jlepo napreduje. Danes izhaja na i Kitajskem 115 časopisov, ki so 'pisani bodisi v kitajščini ali pa Iz New Yorka se je nedavno v drugih jezikih, predvsem v odpravila ekspedicija, ki hoče angleščini. poiskati zaklade mehiške cesari-1 Prvi angleško pisani list na ce Šarlote, žene nesrečnega Ma- Kitajskem je bil dvotednik "The ksimilijana. Ti zakladi so se, ka- ;Hong-kong Catholic Register", kor znano, potopili v morje na ki je začel izhajati leta 1877., a vožnji iz Mehike v Zedinjene prvi kitajski listi v domačem je-države 1. 1911. Vozila jih je na !ziku so začeli izdajati Jezusovci svojem krovu ladja "Merida". jv Zikawei pri Šanghaju leta Ekspedicija si obeta od svoje-11879. Nato se je katoliški tisk ga iskanja velikih uspehov, ker teto za letom povoljneje razvijal se niso potopili samo dragulji in leta 1917 so imeli kitajski ka-Šarlote, ampak tudi zlati in sre-j toliki že 22 svojih listov, večji brni nakit mehiške cesarice v del mesečnikov. Od tega leta pa vrednosti kakšnih pet milijonov |do najnovejšega časa je število dolarjev. Potapljači upajo, da jkatoliških listov stalno narašča- v 'lo, tako da izhaja danes v raznih kitajskih mestih 115 listov. Od kitajskih katoliških časopisov jih ima 57% pretežno versko obeležje, med tem ko prinašajo drugi raznovrstne članke iz področja znanosti, vzgoje-slovja in splošne kulture. En sam list je namenjen izključno ženskemu svetu. --o- bodo našli potopljeno ladjo bližini Virginije. -o-- OČE REŠIL OTROKA (Konec) NAD MADRID Prodirati smo začeli proti severu. Na prvi resen odpor smo zadeli v Toledu, kjer- so- naenkrat stale pred nami visoke barikade, iz katerih so molele puške. Dva dni smo še krvavo borili, ponoči pa stalno držali straže. Po sr- aem ditih bojih smo pobili vse komuniste, iz nekega samostana'pa rešili okoli 50 usmiljenih sester, na katerimi so komunisti uganjali v«a mogoča grozodejstva. Tedaj smo imeli v rokah že 37 španskih provinc. Pot na Madrid nam je bila preveč zaprta in bi padlo preveč žrtev, če bi hoteli z glavo skozi zid. Zato smo odrinili spet nazaj proti vzhodu, kjer smo prav prav sploh začeli okušati vse; sladkosti krvave morije. V Al-' cazarju smo se nekoliko odpočili i in se nanovo oborožili z vsem 'orožjem. Dobili smo tudi novo j 'municijo in strojne puške, ki so bile nemškega in italijanskega Bile so to take, kakršnih še nismo imeli v svojih rokah, 400 strelov na minuto smo iz njih poslali na sovražnika. Bližali so se nam najtežji dnevi. Nad Madrid! Vedeli smo, da tu ne bo samo nekaj barikad, nato pa prosta pot, temveč, da se bomo morali udariti na življenje in smrt. Vendar nam je spotoma vstajala srčnost. Ko smo dosegli Lilli, ki je le še dobrih sto kilometrov oddaljena od Madrida, in smo tam morali prenočiti, se me je nenadno polastilo do-motožje. — 2e 11 let nisem videl svojega doma in svoje Slovenije. Padla mi je v glavo trezna misel, zakaj neki bi se jaz moral boriti za tuje ljudi in tuje koristi. Zmagala je pamet — ponoči 11. avgusta sem snel fašistični znak in jo potegnil na- me rotili, naj nikar ne grem tja, češ, da me bodo ubili miličniki. Ravno ubili me niso, vendar so me nagnali, seveda brez dokumentov. Preostajalo mi ni drugega, kakor da si pomagam sam. Mahnil sem jo kar proti Valen-ciji, vse z avtomobilom. Spotoma sem moral paziti na ljudi, ki jih srečaval, in temu primerno menjaval svoje znake; nekaj časa sem bil upornik, nato pa spet "rdeč". V Valenciji so me rdeči zgrabili, pa sem se jim srečno izvil. Pot od Valencije do Barcelone je bila kratka, potoval sem z avtomobilom. V vseh teh krajih, kjer sem se vozil, ni bilo nikjer opaziti rdečih. Vse prebivalstvo izven mest je bilo tod na strani upornikov. Iz Barcelone sem krenil naravnost proti francoski meji. Vse orožje sem odvrgel, le en revolver je bil moj potni tovariš. ! Na dan Velikega Šmarna sem Ibil že v Franciji. V Marseilleu I bi bil kmau padel v past, spoznal me je neki kaplar tujske legije. Ustavil me je na cesti: "Poznam te, Heinrich Hengels-mann!" Tako je bilo nami^eč moje ime v tujski legiji. Sreča me je spremljala, tudi temu sem se izmuznil. S parnikom "Ivan" sem odplul v domovino. Dne 20. avgusta sem bil že v Splitu." Chicago, 111. — Duhaprisot-nosti, ki jo je pokazal preteklo nedeljo popoldne 30 letni Alfred Tatina, 8501 Cran-don ave., se ima njegov petletni sinček zahvaliti, da je bil rešen iz nevarnosti za svoje življenje. 'Oče se je s sinčkom prisostvoval nekim avtomobilskim dirkam. Pri tem se je na nekem avtomobilu snelo kolo in je v velikem loku zletelo naravnost med gledalce. Ko je Tatina videl, da leti kolo proti njemu, je imel še toliko časa, da je vrgel otroka, ki ga je držal v naročju, od sebe v skupino gledalcev. Otrok je na ta način ostal nepoškodovan, dočim je očeta zadelo kolo v bok in mu BEETHOVNOVA ROJSTNA HIŠA Berlinski listi poročajo iz Bonna, da so pod rojstno hišo L. Beethovna zgradili klet, ki bo varna pred napadi iz zraka. V to klet bodo v primeru nevarnosti prenesli vse gradivo iz Beethovnovega muzeja, ki ga hočejo za vsako ceno zavarovati pred morebitnim čniuenjem iz zraka. ravnost proti Madridu. Železnica ni vozila, zato sem se moral voziti z avtomobili. BEG DOMOV Tako nam je ta preprosti le-gijonar in nemirni popotnik pripovedoval o španski državljanski vojni. Vmes nam je tudi povedal, da je bil tri tedne v A-besiniji, kamor so jih poslali na pomoč negušu. Bilo je to marca. Tri tedne so se borili na abesin-ski strani, ker jih pa neguš ni mogel več dobro plačati, so jo odrinili spet nazaj v Maroko. Pri tem nam je mož tako točno opisoval svojo pot iz Belgijskega Konga skozi Sudan v Abesinijo, da se nismo mogli ubraniti utiša resničnosti njegovega pripovedovanja. -o- -o- V vsako slovensko katoliško družino slovenski katoliški dnevnik "Am. Slovenec!" Še istega dne zvečer sem se znašel pred vrati Madrida. S srditim pogledom me je nenadoma ustavila ženska postava s puško in nasajenim bajonetom v rokah. Enajst let sem prestal vse hudo in najhujše, a za življenje me nikoli tako zaskrbelo, kakor ob nastopu te rdeče Amaconke. Oborožen sem bil tudi jaz do zob, ali dvigniti sem moral roke in se proglasiti za rdečega. Šele tedaj mi je dovolila vstop v mesto. Oborožen sem korakal po mestu. Prva moja pot me je vodila na jugoslovansko poslaništvo. Tod sem hotel dobiti potrebne dokumente, da se vrnem v domovino. Orožniki, ki so tam stražili, so List "Am. Slovenec" je lastnina katoliških Slovencev v \meriki. Kdor podpira katoliški list "Am. Slovenca," podpira katoliške Slovence v Ameriki. Naznanilo in zahvala Prijateljem in znancem naznanjam žalostno vest, da sem izgubil svojo ljubljeno soprogo Mary Kolman, katero je po dolgotrajni bolezni za vodenico Bog poklical s tega sveta 8. sept. Pogreb je bil 10. sept. iz hiše žalosti, 611 Blutt St., s sv. mašo v cerkvi sv. Jožefa, katero so darovali pom. zupniK, Ffther H it ti, ob obilni udeležbi faranov in prijateljev. Pokojna 3-spada-la k bratovščini sv. Rožnega venca in k Tretjemu redu sv. Frančiška, katerih članice so se korporativno udeležile sv. nas in spremile svojo sosestro do hladnega groba na pokopališču sv. J° Najlepša zahvala Father Hittiju za pogrebne obrede. Dalje najlepša zahvala vsem tistim, ki so darovali za sv. maše za pokojno, ali pa z rožami okrasili njeno rakev. Iskrena hvala tudi tistim, ki ste prišli pokropit mojo ljubljeno soprogo, ko je ležala na mrtvaškem odru in ki ste jo spremili na zadnji poti na pokopališč 2. Prav leoa hvala tudi pogrebnemu zavodu Mrs. Jennie Jeza* ureditev mrtvaškega odra in pogreba. Vseni skupaj še enkrat prisrčna hvala. . . • Tebe, draga soproga, se pa bomo spominjali v molitvi in pr sv. maši; enako se ti spominjaj nas, dokler se ne snidejo križ nam sveti govori, da zopet vidimo se nad zvezdami. 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala BR, JOHN l SMEHA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. Saj Žalujoči ostali: ANDREJ KOLMAN, soprog z otroci sestra; pet pastorkov in vnuki. . 11!.. 17. seut. 19.1 G. ANA AGNIČ, Jacob Gerend Furniture Co. Priporočamo nas pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis. Telefon: 85 - Res. 4080-W DENARNE POŠILJATVE odpravljamo v Jugoslavijo, Italijo in vse druge dele sveta po dnevnem kurzu. Včeraj so bile cene: Dinarji: Za $ 2.55.................... 100 Din Za $ 5.00.................... 200 Din Za $ 7.20.................... 300 Din Za $ 9.55.................... 400 Din Za $11.70.................... 500 Din Za $23.00.....................1000 Din Za $ 4.65.. Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite..........$ 5.75 Za $10.00 pošljite..........$10.85 Za $15.00 pošljite..........$16.00 Za $25.00 pošliite..........$26.10 Za $40.00 pošljite..........$41.25 - Za $50.00 pošljite..........$51.50 Lire: .... 50 lir Za $ 9.00....................100 lir Ža $43.00....................500 lir Ker se kurz večkrat spreminja so cene podvržene spremembi. Pri večjih svotah poseben popust. Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: JOHN JERIC H (V pisarni Amer. Slovenca) 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois Stran '4 'AMERIKANSKI SLOVENEC CetrteE, 24. septembra 1936 ll'll'll'U'K'll'll'll iMl'ti'll'll'll'll/H'H'll'W'tl'll'U'll'll^'M'U't?^ I'll^l'tl'll'U'U'lfU'U'M1"'' USODNA ZEN A 9 "Ne sahib. Toda miss Romana stori mnogo dobrega, dasi čisto na tihem. Nihče ne sme vedeti tega. A Kaluta vidi. Kaluta govori s služabnico, ki ji pravijo "stara Dora." Dora služi miss sahibi Romani že izza njenih otroških let in ve vse, kar se tiče miss-sahib Romane. In če govori služkinja o sahibi tako dobro, potem se ve, da je miss sahib Romana res blagega srca. Miss sahib Romana ima oči, iz katerih sije toplo sonce in greje človeku srce." Viktor ga je smehljaje poslušal. "Tedaj da ješ miss sahibi Romani prvenstvo?" "Da sahib. Za njo pride mladi sahib Janko. Tudi zanj govori kamen: dober je in nezmožen hlimbe. Takšna je tudi stara Dora in tisti sahib s sivimi lasmi, ki po-seča miss-sahib v pisalni sobi ter prihaja iz tovarne." "Aha, to je prokurist Ho jar, kaj ne?" je vprašal Viktor. Kaluta je pritrdil. Nato je razdelil vso služičad v poštene in nepoštene. Viktor je sklenil, da drugi dan sam preizkusi pri poslih prstanovo moč; mimogrede naj o-menimo, da je kamen v vseh slučajih potrdil Kalutovo mnenje. Samo o Beatriki in njeni materi se Kaluta ni izrazil. Tedaj ga je Viktor naravnost vprašal o njiju dveh. Kaluta je proseče pogledal gospodarja s svojimi zvestimi očmi. "Ali mora Kaluta govoriti o sahibah Beatriki in njeni materi?" Viktor je trdno uprl svoje oči v njegove. "Mora, ker je zvest služabnik in ker želi tako njegov gospodar." Tedaj je Kaluta pretegnil svoja široka pleča ter rekel glasno in razločno: "Miss sahib Beatrika laže. Misses sahib laže. Sahib naj se varuje gadov s sinjimi očmi. Miss sahib Beatrika je izpraševala Kalu-to o marsičem ter ponujala Kaluti denarja. Toda Kaluta molči in ne jemlje denarja od drugih ljudi. Sahib naj bo previden. Miss sahib Beatrika ni dobra." Viktor je smehljaje položil roko na slu-govo ramo. "Bodi brez skrbi, dobričina; nevarnost je minila. Tvoj kamen je dober, zanesti se hočem nanj tudi zanaprej. S tem, da si mi dal prstan, si mi storil nemara, velika uslugo. Odpira mi oči." Kalutove oči so se razveselile. "Kaluta ljubi svojega sahiba in je pripravljen vse storiti zanj." Viktor mu je pokimal. "Da, ti si zvesta duša. Vidiš tudi prstan pravi tako: kamen govori zate! In zdaj še nekaj Kaluta. Miss sahib Suzana mi je pisala. Prej ko je mogoče, se moram peljati k nji. Ti me boš spremljal. Odpraviva se te dni. Preden pojdeva, ti še naročim, kaj treba." Kaluta je sklonil glavo. "Kaluta pojde s sahibom, kamorkoli ga povede." Viktor je velel, naj mu pomaga pri razpravljanju ; nato je legel. Preden je zaspal, je rekel smehljaje se sam pri sebi: "Poštena in resnicoljubna je predvsem miss sahib Romana s temnimi očmi. Ona ima tudi dobro srce." In nehote je pomislil, da ima Romana Severjeva pri njem že tri zagovornike — Janko, Kaluto, — in čarobni prstan. Ko se je Viktor Trtnik drugo jutro po- poldne napravil za v tovarno in stopil iz svoje sobe, ga je Kaluta že čakal pred vrati. ' "Ali je voz pripravljen, Kaluta?" "Je, sahib," je odgovoril Indijec. Viktor je odšel po dolgem mostovžu in po stopnicah; Kaluta mu je sledil. Spodaj, v veži, je Viktor v svoje začudenje zagledal Beatriko, ki je sedela v naslonjaču. Tudi ona je bila oblečena za izprehod. Z veselim smehljajem, kakor bi se razumelo samo po sebi, je vstala ter se mu obesila na komolec. "Dalje časa si se oblačil, Viktor, kakor jaz. Že pet minut čakam nate tu spodaj." Negotovo jo je pogledal. Videla sta se bila danes samo pri obedu, a tam je bila Beatrika vesela in dobre volje, kakor da se ni zgodilo snoči nič posebnega. Tudi on ni pokazal z ničemer, da še misli na mučni dogodek. "Name čakaš?" je vprašal. "Ali česa želiš od mene?" Zasmejala se je z dozdevno brezskrb-nostjo. "Kako, ljubi Viktor! Saj se pe-ljeva vendar skupaj v tovarno!" Viktorjev obraz ni izdal, da mu je spremstvo neprijetno; svojega začudenja pa vendar ni mogel skriti. "Ti hočeš z menoj v tovarno?" Nasmehnila se je nagajivo. "Seveda!" "Snoči si vendar rekla, da je zrak v tovarni neznosen." "Da, zrak je strašen. Ali vendar me je prijelo, da bi se peljala spet enkrat tja in ogledala naprave. V tvoji družbi mi bodo gotovo zanimivejše." Viktor je zatajil svoje nemilo presenečenje. Obrnil se je h Kaluti-Baju. "Odpri vratca, Kaluta, da more miss sahib na voz." To rekši je odvedel Beatriko k avtomobilu. Vljudno ji je pomagal, da je vstopila in velel nato Indijcu, naj sede zraven šoferja. Sam je obstal pri odprtih vrat-cih, gledaje po cesti. "Zakaj ne vstopiš, Viktor," je vprašala Beatrika, čudeč se njegovemu obotavljanju. Viktor je pogledal na uro. "Še minutico moraš potrpeti". "Česa čakaš?" je dejala ona. "Janka. Vsak trenutek mora biti tu." Ta odgovor je očitno razočaral Beatriko. Zanašala se je, da se popelje z Viktorjem sama. Jezilo jo je že to, da pojde tudi "nadležni Indijec", ki je venomer tako nepremično strmel vanjo s svojimi temnimi očmi. In zdaj se je obetal še Janko po vrhu! "Janka? Mar se pelje tudi on?" je vprašala. "Da." ',Saj ima vendar šolo, kolikor vem." /Samo do treh. Takoj mora priti. Zgo-vorila sva se." "Tak sedi vendar tačas. Kdo ve, ali bo Janko točen. Lahko se pripelje za nama s kolesom." "Obljubil sem mu, da ga počakam — glej, pravkar je zavil okrog vogla." (Dalje) Širite amer. Slovenca TISKOVINE vse vrste za društva, organizacije in posameznike izdeluje točno in lično naša tiskarna, — Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno. Cene zmerne. Tiskarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS 685 ■ RAZNE KNJIGE ki se dob« v zalogi knjigarne Amer. Slovenec: VERSKE IN NABOŽNE KNJIGE BERILA IN EVANGELIJI, za nedelje, praznike in imenitnejše godove celega leta ....................................$2 00 BREZ VERE. Devet govorov o neveri. Dr. M. Opeka 35c DUHOVNE VAJE, za duhovnike. Urb. Nežmah $1.00 JAGNJE BOŽJE. 12 govorov oi daritvi sv. maše. Dr. M. Opeka ...............................}------------------------------------ 600 JEDRO KATOL. NAUKA. And. Einspieler.............. 95c JERUZALEMSKI ROMAR. Dr. F. Lampe................ 30c KAM? Fantom in dekletom spiral Dr. F. Lampe........ 95c KATHEZE ZA PRVENCE ..j......................................- 35c KNJIGA O MARIJI. Spomin na prvi slov. Marijin kongres v Ljubljani 1. 1924 ..........................-■-.........$L75 KRALJ VEKOV. 10 govorov o Bogu. Dr. M. Opeka 75c KRISTUSOVO ŽIVLJENJE IN SMRT. 1. in 2. del meh. vezava. Št. Kocijančič. Vsak del po ................ 75c KRIŽANA USMILJENOST ali življenue sv. Elizabete. Dr. A. Štele ...........-..................................................$100 KRŠČANSKI NAUK ZA PRVENCE .......................- 35c KRŠČANSKO KATOLIŠKO NRAVOSLOVJE. F. Kosec ..............................-............................................... 75c LEGENGE, o sv. Frančišku in druge. ICs. Meško-------- 75c LURŠKI ČUDEŽI. Francosko spisal H. Lasser.......... 75c MALA CVETKA MARIJINA. D. M. Brumat............$1.25 MLADENIČEM. 1. zvezek Obramba vere. Dr. A. B. Jeglič 45c MESTO NA GORI, 14 govorov o cerkvi. Dr. M. Opeka .........................................................................................91-25 MOST V ŽIVLJENJE. And. Cadež ................................ 7Sc O KRŠČANSKI VZGOJI MLADINE. Okrožnica sv. očeta Pij-a XI. ................................................................ 35c OB SKRIVNIH VIRIH. Dr. Jos. Jeraj. Pouk za življenje ............................................................•--..................... 60c OD BLAGOSLOVIL ................................-......................... 75c O DVEH GREHIH. Trinajst govorov za moralo. Dr. Mih. Opeka ..........................................-.......................... 60c PAMET IN VERA. J. M. Seigerschrnied. Slovenskemu narodu v potrdilo njegove vere ............................ 25c PASTIRSKI LISTI. Ant. Mart Slomšeka.................... 25c PETER BARBARIČ, vzoren hrvatski mladenič, vzor mladeničem slovenskim. P. A. Puntingam. S. J..... 95c PODROBNI NAČRT ZA POUČEVANJE VERO- NAUKA na ljud. šolah. A. Čadež.............................. 25c POTA MARIJINA. Kratka šola lepega življenja za družbenice. Dr. Miroslav Brumat ............................ 75c PREMIŠLJEVANJE O BOŽJEM SRCU JEZUSOVEM .............................................................................. 600 PREMIŠLJEVANJE O ŽIVLJENJU NAŠEGA GOSPODA JEZUSA KRISTUSA za vse dneve celega 1. 1. del ..................................................................$100 PRIDIGE. Mart. Avšič ........................................................$1-00 PRILIKE PATRA BONAVENTURA v pojasnjevanje raznih verskih in nravnih krščanskih resnic.... 35c PRI NAJBOLJŠEM PRIJATELJU. Franc Bernik....$1.00 RAZLAGANJE CERKVENEGA LETA ali slovenski Goffine. Msgr. Val. Podgorc ........................................$L50 SESTRA BENIGNA KONSOLATA FERRENO. Nje življenjepis ...'........................................................—• 50c SIRAHOVE BUKVE ........................................................$1.00 SONCE IN SENCA. Dr. A. Tominec............................$1.00 SV. CIRIL IN METOD. A. Mart. Slomšek................ 50c SPOLNUJ ZAPOVEDI. Fr. Bernik. 1. in 2. knjiga. Vsaka po ........................................................................... 50c SVETI KRIŽEV POT sv. Leonarda Porto-Mavriške- ga .............................................................................-......— SV. TOMAŽ AKVINSKI. Dr. Angelicus. Življenjepis 75c UMETNOST V BOGOČASTNI SLUŽBI. J. Flis......$1.00 VEČERI OB LEMANU. Prof. M. Moravski S. J..... 65c VODNIK MARIJANSKI. Navodilo za vadstvo Marijine družbe .......................-............................................... IZ LUČI IN TEME. E. Gangl......................................... 50c VSTAJENJE DUŠE. 25 govorov za prerod. Dr. M. Opeka .................................................................................$100 VZORNIKI PRVEGA SV. OBHAJILA. And. Kržič $1.00 ZA RESNICO. 18 obrambenih govorov. Dr. M. Opeka 50c ZGODBE SV. PISMA. Dr. Jan. Ev. Krek. 1. in 2. del. Vezane v papirnate trde platnice, vsak del po........$4.00 Fino vezane v usnje, vsak del £0 ............................$7.50 ŽENINOM IN NEVESTAM. Dr. A. B. Jeglič............ 25c ŽIVLJENJE SVETNIKOV IN SVETNIC. Matija Torkar. 1. m 2. del. Vsak del po ................................$2.50 PESMI IN POEZIJE BRSTJE IZ VRTA SLOVENSKEGA PESNIŠTVA. Dr. Jos. Lovrenčič ....................................................... 50c CVETJE NA POTI ŽIVLJENJA. M. Elizabeta O. S. Ur s..............................................................................$1.00 ČRNA GORA. Pripovedna pesem ................................... 25c GORSKE PRAVLJICE. Jože Lovrenčič ...............— 40c GORSKI VENEC vladike črnogorskega Petra II. Pe- troviča-Njeguša ................................................................ 50c HOMERJEVA ILIADA. I. — VI. spev in VII. — XII spev. Vsak ..............................................................- 50c IZBRANE PESMI. Ant. Funtek.................................. 50c IZ MOJE CELICE. M. Elizabeta O. S. Urs.................$1.00 JEVGENIJ ONJEGIN. A. S. Puškin, Roman v verzih 50c JOB IN PSALM 118. S. Gregorčič ................................$1.00 KOBZAR. Izbrane pesmi Tar. Sevčenka........................$1.00 KORENITIM KRITIKOM LJUBSKIM. J. T. Tur- kuš ............................................................................... 25c KITICA MOJIH. B. Maister ........................................... 75c PESMARICA. Zbirka narod, pesmi ................................ 50c PESMI. Jos. Cimperman .i................................................. 75c PESMI. J. T. Turkuš ........................................................... 25c PESMI V NEDELJE CELEGA LETA. L. Dolinar.. 50c POEZIJE. Frank Levstik ....................................................$1.00 POEZIJE. S. Gregorčič. 1. del ...............................-....... 75c IV. del ..............................................................................$1.00 POEZIJE, Zamejski ............................................................. 50c PSALMI. Iv. Vesel ............................................................. 75c RIMSKI VERZI. Dr.. Mih. Opeka ................................ 50c SLOVENSKE BALADE IN ROMANCE. C. Golar 75c SLOVENSKE LEGENDE. A. Medved..................50c SLUTNJE. Iv. Albrecht ................................................... 35c STRUNAM SLOVO. B. Miran (J. Stritar).................... 40c ŠOTOR MIRU. Silv. Sardenko ........................................ 75c VALENTIN VODNIK, svojemu narodu ...................... 15c ZLATOROG. Planinska pravljica, R. Baumbach........ 50c RAZNE KNJIGE KATOLIŠKI SHOD V LJUBLJANI 1. 1923................$1.00 KOLEDAR DRUŽBE 3V. MOHORJA, za 1. 1921... 20c LETOPIS LJUBLJANSKE ŠKOFIJE, za 1. 1924...... 50c NOVA VELIKA, arabska sanjska knjiga. Ilustrovana s slikami ............................................................................$2.00 Brez slik .........................................................................$1.00 MALA SANJSKA KNJIGA ............................................ 45c III. SLOV. KATOL. SHOD V LJUBLJANI 1. 1906 35c ZGODOVINA ŽUPNIJE ŠENT RUPERT na Dolenjskem ..............................................................................$1.25 ZEL IN PLEVEL. Slovar naravnega zdravilstva. F. Magister ........................................................................$2.00 Pri naročilih prilo'ite potrebno avoto ali Money Odru in poš jite na Knjigarna AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West Cermak Rd., Chicago, Illinois ■■ ° ■"' °1 " 1 " v gotovini PISANO POLJE J. M. Trunk Ponovno in ponovno. Popolnoma naravno je. ako g. Molek "ponovno in ponovno" zagovarja svoje stališče in svoje naziranje, ko se je malo postavil pokoncu in ga malo štokne zdaj ta, zdaj oni. Postavi nekako neko geslo, ki se glasi: "Ponovno in ponovno je treba poudariti: Napredna izobrazba je edini izhod za preprosto delavsko in famar-sko maso iz velike ječe sužno-sti in trpljenja." Ječa je huda, ječa sužnosti še hujša, trpljenje. prav vsako trplenje, naj-jjše. Kdo bi ne želel izne-Ibiti se vsega tega. Kdo bi se upal trditi, da ni vrlo dobro delo, ako kdo sebe in druge skuša in se prizadeva rešiti vsega tega in še več drugega zla?? Meritorično lahko trdim, da bi šlo le za to, ker Molekov korak in razno stokanje v njega je postranska, enodnevna prikazen, ki preide, in vse bo zopet po starem. Ostal bo toraj nekako pri smernici zgorajšnjega gesla. Kratko bi lahko rekel, da gre za par besed: ignoranca je cokla. Le dve besedi sta, ampak izpeljava pa nikakor ni tako kratka, o čemur pričajo ponovni in precej dolgi članki. Socialna vprašanja so pač vprašanja o življenju, in taka vprašanja se ne rešujejo s kako kratko trditvijo ali s par besedami. Meni gre v prvi vrsti za naše katoliško stališče, in vsaj jaz sem popolnoma prepričan, da gre tudi za pravo, objektivno resnično stališče, in le pri tem pridem z g. Molekom navskriž. Ako bi šlo za objektivno neovrgljivo, ignoranco, bi med nami ne moglo biti nobenega nasprotja, ker ignoranca je ignoranca in nobene prave ignorance ne bo zagovarjal prav noben razsoden človok. Kvečemu bi bilo možno, in v praktičnem življenju je tudi tako, kako milejše ali bolj ostro naziranje o objektivno obstoječi ignoranci. Ignoranca je n. pr„ ako kdo nima pravilnega naziranja o sončnem mrku, kakršen je bil viden nedavno od tega v Sibiriji. G. Molek je zavzel pri tem hudo ostro stališče in naziranje in močno pohvalil Sovjete, ki so menda s posebno propagando pobijali to sončno ■— mrkno ignoranco. No, prav, prav., ampak vsaj jaz, bi odmeril nekaj prostora tudi precej dobri folkloristiki, ako n. pr. naši Indijanci mislijo, da se pri kakem sončnem mrku pesi stepejo in zgrizejo. Razume se pa, da bi tudi Indijancem, ko bi nanesla prilika, pojasnil pravo in dejansko stališče, in skušal pregnati — ignoranco. In tako lahko v tisočerih slučajih. Za to ne gre, gre zgolj za ignoranco kot tako. Pri resnični in objektivni ignoranci smo skupaj, in zopet prav tu, pri "igoranci" prihajamo na razpotje, trčimo drug ob drugega, se prikaže nasprotje. Kako to? G. Molek zapiše: "Odkar se je človeštvo v svojem naj-primitivnejšem in mizernem položju ločilo od živalskega sveta... "Ne gre za izraz "primitivno," "mizerno"..gre za izraz ',živalskega sveta." G. Molek smatra potemtakem, da je človek prišel iz živalskega sveta. To bi bila, po Moleko-vem — resnica, kdor bi tega ne vedel ali ne hotel priznati in ne priznal, bi bil — ignorant, bi živel v ignoranci, in to bi bila tista predrta cokla vsakega napredka in vsaj eden izmed uzrokov ječe in sužnosti in trpljenja. Še bolj jasno se pokaže izraz "ignoranca," ko g. Molek trdi: "Predvsem pa ta masa trpi na praznoverju, ki ubija odporno silo posameznika, otopi mu možgane in svobodno razmišljanje ter ga pretvori v golo orodje v rokah največjih sleparjev pod solncem." (Konec prihodnjič) --o- PADALO REŠUJE ŽIVLJENJA V Angliji je izšla statistika, ki prav, da se je na njenem o-zemlju rešilo 145 oseb s padali. To je rezultat predpisa z 1. 1926, ki določa, da mora biti vsako letalo za primer nesreče opremljeno z rešilnimi padali za potnike. V Zedinjenih državah je število rešencev te vrste še večje, znaša namreč 843 oseb. Američani so celo ustanovili društvo rešenih po padalih. Ta klub šteje zdaj nad 800 članov. -o- Vsaj en dopis na teden, naj bo geslo vsake naselbine. NAROČILA ZA STENSKI KOLEDAR SPREJEMAMO DO 1. NOVEMBRA 1936. Razveselite zopet Vaše drage domaČe v starem kraju s stenskim koledarjem "Amer. Slovenca" za leto 1937. Znano je, da so v starem kraju zelo veseli stenskih koledarjev "Am. Slovenca" vsako leto. Tam v taki obliki stenskih koledarjev ne izdajajo, zato ga imajo še toliko rajši. Vsako leto ameriški Slovenci naroče veliko število naših koledarjev svojcem v stari kraj in vsako leto se jim oni iz .stare domovine zahvaljujejo zanj. Napravite jim to veselje zopet letos! Da bo mogoče ustreči vsem, ki bi koledar v stari kraj radi naročili, istega oglasimo že v naprej in jih bomo tiskali v ta namen le toliko več, kolikor bomo v ta namen sprejeli naročil. Naročila sprejemamo samo DO 1. NOVEMBRA 1936 in se na poznejša naročila ne bomo mogli ozirati-Zato kdor hoče, da s svojim naročilom ne bo prepozen, naj stenski koledar za stari kraj gotovo naroči do 1-novembra. Takoj na to bo šel koledar v tisk in naroČil ne bo mogoče sprejemati več. Koledar stane s poštnino vred 20 centov kar lahko pošljete v znamkah ali gotovini na: