List 4.
Gospodarske stvari.
Zakaj sadna drevesa nerodovitna postajajo.
Vzroki nerodovitnosti sadnih dreves so različni. Le kdor pravi vzrok najde, more tudi pomagati drevesu.
Največkrat postane drevo nerodovitno zato, ker morebiti uže mnogo let na svojem prostoru stoji in je iz zemlje povžilo ves živež, ki mu tekne. — Kako tukaj pomagati? Po gnoj iti se mu mora! Kako pa? Takole: Kakih 5—6 čevljev od debla naredi kaka 2 čevlja globoke luknje in v te luknje vlij z vodo stanj-šanega sekretnega gnoja, pomešanega z navadnim pepelom. — Tudi je dobro, če starim drevesom krono omladiš,  da s tem drevo k večemu življenju obudiš.
Drug vzrok nerodovitnosti drevja tiči v tem, če je drevo napačno vsajeno bilo.
Pogostoma se vidi, da ljudje, ki nimajo prave vednosti o sadjereji, na divjake cepljena drevesa pregloboko v zemljo vsadijo. To je velika napaka, kajti tako vsajeno drevo tiči kakor jetnik v globoki luknji in ne more koreninic na stran poganjati, da bi ondi živeža iz zemlje srkale. Al kako morejo koreninice živeža iskati, Če drevo včasih celo en čevelj čez štercelj v zemlji tiči ? Drugače je s takimi drevesi, ki so n a kutine cepljena; taka drevesa se smejo globokeje od unih v zemljo saditi, ker njih cepljeni del še nove koreninice poganja in se potem bolje roditi more. Se drug vzrok nerodovitnosti je, če se drevesom gnoji s preveč frišnim gnojem ali z mesom crknenih živali. Tak gnoj je presilen, ki dela, da drevo veliko lesa poganja, sadeža pa ne nastavlja.
Tudi to je krivo nerodovitnosti, če je mlado drevesce stalo v preslabi zemlji in je zatega del z mahom obraščeno. Taka drevesa presajena v boljo zemljo tudi le počasi rastejo in še le čez več let rodovitna postanejo. Al tudi zato hirajo nekatera drevesa, če se iz prav dobre in mastne zemlje presadijo v slabo. Takim drevesom je treba v slabi zemlji pomagati s kompostom (mešanim gnojem).
Nekatera drevesa so preveč sočna; ona delajo veliko lesa in perja, sadii pa ne nastavljajo. Takim drevesom je treba puščati, to je, z nožem po deblu potezo narediti, katera vnanjo kožo do beline prereže.
Da pridno čedena, mahovja in lišajev sna-žena drevesa bolje rodijo, kakor zanemarjena, to menda vsak sadjerejec uže sam ve. Treba je tudi včasih drevo pregoatih vej otrebiti.
------   26   ------
Tudi dobra sadna plemena postanejo nerodovitna, če jim podnebje in lega kraja ne ugaja, bodi-si da je kraj premrzel in preoster, ali pa prcgorak.
Naj konečno Še nekaj omenimo, in to je, da nekatera st&reja plemena sadnih dreves začno hirati in sla-beji sad rodijo. To imenujejo sadjerejci „star ikan j e" dreves. Tako, na priliko, ne nahajamo sedaj toliko mo šancgerjev, ki so nekdaj zelo priljubljeni bili, zdaj pa so v nekaterih krajih uže celo pomrli.
Reichenau, Mon. L O. u. W.