Stran 152.
Politični  pregled.
Notranji položaj. — Dne 18. t. m. se je zopet sešel državni zbor. Splošno se sodi, da bo zamogel mirno in v redu delovati, ker cehi ne bodo nadaljevali obstrukcije. To je jako verjetno. V nedeljo je namreč izšel cesarjev lastnoročni list ministrskemu predsedniku dr. pl. Korberju, s katerim listom je cesar zaukazal ustanoviti v Pragi galerijo umetnin. Cesar je sam za to galerijo daroval d?a milijona kron. O tem ni dvoma, da bi cesar tega znamenitega daru ne bil dal, ako bi cehi ne bili odnehali od obstrukcije in zato smemo pač računati da bo državni zbor lahko zboroval. Vlada pa ni samo dosegla, da so čebi odjenjali od obstrukcije, nego se trudi, da bi mej cehi m Nemci dosegla skupno postopanje v konkretnih zadevah, ki se ne tičejo narodnosti. To je nmljivo. Na obnovitev stare desnice ni misliti in neko večino mora vlada vender imeti, a v tem oziru je že davno znano, kako gotovi krogi delajo na to, da bi se sestavila večina, katere jedro bi bili cehi in Nemci.
Nemški prestolonaslednik na Dunaju. — Zadnje dni se je nemški prestolonaslednik kot gost našega cesarja mudil na Dunaju. Obisk je bil zgolj konvencijonalen. Prestolonaslednik je naredil vizito, da se predstavi kot polnoletni princ. Vzlic temu konvencijonalnemu licu obiska se je pa tudi pri ti priliki in še nekako ostentativno povdarjala politična intimnost mej Avstrijo in Nemčijo.
Novi člani gospodske zbornice. — Minolo nedeljo je bilo razglašeno imenovanje novih članov gospodske zbornice. Imenovani so bili: glasbenik profesor konservatorija Anton Dvorak (čeh), pesnik in vseučiliški profesor dr. Emil F r i d a (Jaroslov Vrhlicky — čeh), nadalje vseučiliški profesorji dr. Teodor G o m p e r z, dr. Ernst M a c h (Nemca), Adolf Mussafia (Italijan), dr. Stanislav Smolka (Poljak), dr. H. Zschokke (Nemec) in profesor na umetniški akademiji Kaspar vit. Zumbusch (Nemec) Razmerj6 strank se s tem v gospodarski zbornici ni prav nič premenilo.
Slavnosti na Francoskem. — Slavnosti na čast francoskemu predsedniku Loubetu v Nizzi in Toulonu, ki so se vršile te velikonočne praznike, so bile, kakor poročajo francoski in italijanski listi, nad vse sijajne. Nizza in Toulon sta bila sijajno okrašena z zastavami in slavoloki. V Nizzo je došlo 10.000 vojakov zu Loubetov sprejem. Priredili so Loubetu na čast dva banketa. Iz vse Francije, a tudi iz Busije in Nemčije je došlo na slavnost mnogo občinstva, največja udeležba pa je bila iz Italije.   Loubet se   je pripeljal v
Nizzo in v spremstvu ministrov Delcasse-ja in Andre-ja ob 11. uri dopoladne, pozdravilo ga je 100 strelov iz topov francoske artilerije. Od strani Italije je došlo na slavnost 15 bojnih ladij, na katerih jedni je bil vojvoda genoveški. Italijansko ladijevje so pozdravili Francozi z navdušenjem, — vse ladije so bile v zastavah. Predsednik Loubet je nagovoril in odlikoval razne francoske dostojanstvenike. Zvečer prvega dne je sprejel Loubet ruskega admirala Birileva, ki je izročil predsedniku Francije pozdrave ruskega carja. Na banketu je Loubet napil ruskemu carju ter dejal mej drugim, da je pozdrav ruskega carja nov dokaz nespremenjenega prijateljstva Rusije do Francije. Napil je tudi ruski vojni mornarici. Med slav-nostmi se je vršilo najprijaznejše občevanje mej francozkimi in italijanskimi častniki. Ker je ruska vlada kratko pred svečanostjo dala nalog svojemu admiralu, da se odmakne z ruskim brodovjem, se je v nekaterih krogih to smatralo za izraz oslabljenja rusko-francozkega prijateljstva, a bolje poučeni politiki trde, da Rusija le ni hotela umešavati se v mlado francozko-italijansko prijateljstvo ter je pustila, da sta „za v prvo" mlada zaveznika sama med seboj. Vender pa je bilo tudi mnogo ruskih častnikov pričujočih na slavnostih.
Rusija. — Car Nikolaj je imenoval na me3to umorjenega ministra Bogoljepova naučnim ministrom generalnega ad-jutanta Vanovskega. V svojem pismu do ministra pravi car, da je skušnja zadnjih let pokazala, da treba nekaterih sprememb v ruskem šolstvu. Nadeja se, da bode izredna nadarjenost ministra pripomogla v to, da se izvedo v ru&kem šolstvu one spremembe, ki so primerne duhu časa in potrebne blagru domovine. Od tega imenovanja se pričakuje, da se odstranijo iz ruskih šol vzroki sedanjim dijaškim izgredom. Res je novi minister že izdal odredbo, da dijaki ne bodo trpeli vsled tega, ker so se isti radi nemirov zaprle.
Vojna v južni Afriki. — V zadnjem času so se vršili na afriškem bojišču le bolj neznatni dogodki. Angleži so baje pod Plumerjem zasedli Pietersburg in vzeli Burom dve lokomotivi in 38 železniških voz. Buri pa so noči pred Plumerjevim dohodom ostavili mesto in zažgali dva vagona streljiva, Blizu Smithfielda so Angleži ujeli 16 Burov s 50 konji in zalogo. Na severu od Adlertanga so Buri napadli 100 mož Lancier-in Yeomanry polka. Boj je trajal celo dopo-ludne, konečno so Buri razun 25 mož, ki so ubegli vse zajeli. Pri mestu Wredu na skrajnem jugovzhodnem koncu Oranje države sta se združila Botha in Dewet ter imata okoli sebe zbranih 15.000 mož. S to četo hočeta operirati nadalje proti angleškim četam v Oranjem. Nazadnje se poroča, da nameravajo Buri prenesti sedež transvaalske republike v Levdsdorp na skrajnem severovzhodu Zmajevih gor, kateri kraj je Angležem do cela nepristopen. Jednako se nameravajo odmakniti Buri v nepristopno Zautopansko pogorje, kjer vlada mrzlica in tifus, in kjer so znane strupene muhe „tsetse". Buri so teh stvari vajeni, a Angleži bi jim podlegli. Od tu hočejo Buri na izreden način nasprotovati Angležem. S tem korakom so Buri naložili Angležem še največjo vseh dosedanjih težav. Zadnje dni je došlo senzacijonelno poročilo, da se je Burom posrečilo ujeti angleškega generala Frencha s 500 vojaki. Uradno se ta vest dementuje, a tega uradni de-menti ne pove, kje je French.
Kitajska. — Kakor poročajo nekateri listi, se je Rusija odpovedala svoji zahtevi glede Mandžurije in je umaknila tozadevna pogajanja s kitajsko vlado. Treba pa je povdarjati, da to poročajo angleški viri, in ker so isti najnezanesljivejši, kar se tiče resnice in verjetnosti, je smatrati stvar še za negotovo; kajti težko je verjetno, da bi modra ruska politika kak svoj storjeni sklep preklicala. Angleški viri vedo tudi poročati, da je Rusija pripravljena dati Japonski proste roke na Koreji, samo da bi ne nastopala proti njej sovražno v zadevi Mandžurije. Te vesti se torej že pobijajo. Ako je Rusija odstopila   od   Mandžurije,   tedaj   ni   treba, da   pušča   „prosto
roko" Japonski na Koreji, z ozirom na Mandžurijo. Busiji pa ni treba siliti v Mandžurijo, ker jej itak ne odide, marveč zamore hladno čakati, kako se razvijejo stvari v Kitajski. V zadnjem času se je baje začel zopet oglašati nevarni general Tungfushiang. O njem se čuje, da ima pripravljenih 11.000 dobro izurjenih vojakov, s katerimi hoče nastopiti proti tujcem. A na katere najbolj meri njegova jeza, o tem se ne pove nič gotovega. Vsekako se odloči tako ali tako položaj na Kitajskem že to pomlad.
Stran 153