<
>
I-
V)
o
D
u
(/>
<
-i
O
Nihče se
ne
spotakne, če v
postelji leži.
Japonski pregovor
rm

Številka 28 Letnik 49
Cena 15,- šil. (150,- SIT)
petek,
18. julija 1997
Poštnina plačana v gotovini
Celovec P. b. b.
Erscheinungsort
Klagenfurt/
Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec
CITIRANO
V Borovljah se je spet enkrat izkazalo, kaj so vredne vse lepe besede o integraciji Slovencev v SPÖ.
Andrej Wakounig
predsednik deželne EL
m.
40 Slovencev zahteva od vlade izpolnitev pravic
Stran 3
Le v redkih krajih južne Koroške se je še ohranil stari običaj koscev. Tudi v Selah imajo le še na nekaterih kmetijah ob zaključku 1. košnje Kosce. Kosci pokosijo tiste travnike oz. strmine, ki s stroji niso dosegljivi.
Pri Krištanu v Selah na Borovnici so preteklo soboto, 12. julija, zopet bili kosci. Na žalost taki in podobni običaji po naših vaseh izginjajo.
1

GOSPODARSTVO
Gospodarske organizacije zamejskih Slovencev so prvič nastopile enotno.
Strani 2 in 3
T/Fč
IZ NAŠIH OBČIN
Občina Bilčovs se je pri kanalizaciji odločila za svoje občane in proti zvezi odplak.
Stran 6
ŠPORT
Transferni rok je mimo. S katerimi nogometaši so se klubi ojačili?
Stran 15
2
Politika
Politika
3
Adrian kert
Komentar
NAŠEGA TEDNIKA
Nož v hrbet
Boroveljski primer jemlje sapo. Je kakor nož v hrbet slovenske narodne skupnosti. Občinski zastopniki so pokazali, da jim sedež v občinski sobi pomeni v prvi vrsti zastopanje osebnih ideoloških nagnjenj, nato šele interesov občanov. Katastrofalni primer z otroškim vrtcem po vsej logiki ne gre drugače tolmačiti. Ustrahljivo je zlasti visoko število „aparači-kov“, ki so se izkazali tako sramotno ozkogledne, če pomislimo, da je od 27 odbornikov 16 pokazalo 49 staršem figo. 49 družin z enim otrokom je 157 ljudi, ki se jim lastni zastopniki smejijo v brk. Zaradi tega sklepa se lahko zgodi, da bo 49 otrok prehodilo otroški vrtec brez maternega jezika. Zaradi tega sklepa bo občina več plačala za enojezično skupino, ker urad zveznega kanclerja izjemno podpira samo dvojezične skupine. Zaradi tega sklepa bo slovenska narodna skupnost v Borovljah in okolici morda utrpela nazadovanje, ker se otrokom sugerira, da je slovenščina nepomembna. Zaradi tega sklepa je dialog spet zgubil veliko substance.
Tu se lahko veliko govori o tem, kaj ti občinski odborniki razumejo pod evropsko mislijo, kaj pod dobrososedskimi odnosi do obmejne Slovenije s pobrateno občino Tržič, kaj pod besedo sožitje. Pomena tega očitno ne dojamejo. V središču bo ostalo, da ti komunal-ci nesramno zlorabljajo pozicijo in trgajo sožitje v deželi -košček za koščkom. In dokler bo deželno oz. zvezno vodstvo strank zafrkavalo manjšino s tem, da dopušča v najpomembnejši celici - občini - tako netolerantno agiranje, so vse spomenice načečkan papir, nevreden bežnega pogleda. SP, F in VP se posebej na občinski ravni še zdavnaj niso otresli protislovenskega duha. „Kaj bi otroke prisiljevali se
igrati v dvojezični skupini“, je npr. bil neumen komentar boroveljskega svobodnjaka. V bistvu je to edini argument vseh nasprotnikov. Medtem ko na zvezni ravni država noče dati manjšinam proste roke, ker si hoče pridržati zadnjo besedo, se na občinski in deželni ravni dela politika s podpihovanjem narodnostnega konflikta. Dokler bo namreč milejši, vendar dosledni protislovenski duh neposredno pomagal brzdati politično moč koroških Slovencev, bo to tudi zvezna vlada na tihem odobravala. Kdaj bodo naši sodeželani duševno tako daleč, da bodo prenesli dvojezičnost? Tudi pri socialdemokratih (čeprav imata VP in F enako odgovornost) prav v tej problematiki postaja razvidno ideološko nesoglasje. Tudi pri socialistih prevladuje zastrupljeni duh. Nemočna predsednica DESKAN Ana Blatnik zaman roti kolege k tolerantnosti. Vsi obžalujejo, vsi se zgražajo, od zadaj pa letijo noži.
In z vsako novo rano boroveljske dimenzije postaja težje ohraniti zdravo slovensko jedro občin. Če se večjezič-nostni značaj države skozi osemdeset let ni utrjeval, ni moči to v desetih letih spremeniti. Manjšina ne more biti tako dolgo poskusni zajček za nedosledne zgodovinske popravke. Začeti s tem na hrbtu politično večinoma ustrahovanih narodnih skupnosti, jih prositi za razumevanje, hkrati pa odkloniti želeno pomoč, je neresna, manjšinam sovražna politika. Prav tako tačas ne pomeni nobeno prijateljsko uslugo, da se tudi nekateri zastopniki narodnih skupnosti grejo to hazardno igro. V tej realnosti zdi toliko bolj absurdno, da nekateri poklicni Slovenci odklanjajo samostojno politično (interesno) zastopstvo.
Enoten nastop zamejskiospodarskih organizacij
Kar bi bilo nujno potrebno v politiki, zastopniki slovenskega gospodarstva na Koroškem, v Italiji in na Madžarskem že uresničujejo.
Pretekli petek sta se predsednik Komisije državnega zbora Republike Slovenije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu mag. Marijan Schiffrer ter podpredsednik Davorin Terčon srečala s predstavniki gospodarskih organizacij slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Delegacijo so sestavljali predsednik Slovenske gospodarske zveze na Koroškem dr. Matevž Grilc, predsednik Deželnega gospodarskega združenja Trst Marino Pečnik, ravnatelj Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Vojko Kocijančič, predsednik Slovenskega gospodarskega združenja Gorica Vid Primožič in predsednik Kmečke zveze Trst Edi Bukovec. Srečanja sta se udeležila tudi predsednik odbora državnega zbora Republike Slovenije za gospodarstvo dr. Jože Zagožen in predsednik odbora državnega zbora Republike Slovenije za mednarodne odnose Jelko Kacin.
Poglavitni namen srečanja je bila predstavitev prvega predloga
za izvajanje Resolucije, ki jo je lani sprejel slovenski parlament za pomoč avtohtonim slovenskim manjšinam. Ta predlog so gospodarske organizacije slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji in na Madžarskem skupno izdelale. Po tem predlogu naj bi Republika Slovenija mdr. ustanovila sklad za gospodarsko sodelovanje s slovenskimi avtohtonimi manjšinami. Sklad bi imel začetno dotacijo 3 milijard SIT, letno pa bi Republika Slovenija sklad zvišala za nadaljnjih 300 milijonov SIT. Sklad bi vsaj polovico sredstev namenil nizko-obrestnim srednjeročnim posojilom, ki bi jih lahko najeli gospodarski subjekti slovenskih avtohtonih manjšin. Preostala sredstva bi bila namenjena nudenju jamstev, do; delitvi stimulacij in soudeležbi p h kapitalu podjetij slovenskih avtohtonih manjšin, pomoči manjšinskim gospodarskim institucijam za realizacijo specifičnih razvojnih projektov, za kadrovanje in pro; močijo. Sklad bi upravljal odbor, ki bi se naslanjal na pristojna ministrstva (gospodarstvo, zunanje
zadeve, finance) RS. Odbor bi sestavljali, ob predstavnikih pristojnih ministrstev, še predstavniki Pristojnih odborov slovenskega državnega zbora, Gospodarske zbornice Slovenije in Banke Slovenije. Slovenske avtohtone manjšine pa bi predstavljali predstavniki SGZ za Avstrijo, SDGZ za italijo in predstavniki slovenskih gospodarstvenikov za Madžarsko.
Nadalje predlagajo zastopniki zamejskega gospodarstva, Republika Slovenija naj bi izdelala potrebna navodila pristojnim organom, da bi pospeševali vključevanje gospodarskih struktur slovenskih avtohtonih manjšin v projekte INTERREG, PHARE in druge programe Evropske unije.
Obe strani sta poudarili, da je najučinkovitejše sredstvo proti asimilaciji močna gospodarska osnova, katero je državni zbor Republike Slovenije v aktivnem smis-u zaobjel v Resoluciji za pomoč avtohtonim slovenskim manjšinam. Zato je treba Resolucijo tudi uresničevati, še posebej, kar zadeva ustanovitev Sklada za gospodarsko sodelovanje s slovenskimi manjšinami.
Jelko Kacin je povedal, da bo državni zbor na naslednji redni seji obravnaval tudi položaj sloven-
ske manjšine v Italiji in uresničevanje Resolucije o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah in s tem povezanimi nalogami državnih in drugih dejavnikov Republike Slovenije.
EL proti memorandumu
EL v tiskovni izjavi sporoča, da odklanja tako imenovani memorandum, ker ta poskuša manjšinam odvzeti status političnega subjekta in v svojih predlogih ne ustreza političnim, pravnim in strokovnim potrebam manjšin v Avstriji.
EL ugotavlja, da tudi sedanja pravna rešitev, ki jo zagovarja memorandum, nikakor ne ustreza koroškim Slovencem za njihov obstoj in razvoj. Omejitev zgolj na pravice posamezne Slovenke/posameznega Slovenca nalaga leta trajajoči boj za vsako posamezno pravico in s tem obremeni predvsem najbolj šibkega člana manjšine, kar dokazuje primer članice predsedstva EL, ki je letos po osmih letih dobila slovensko odločbo o kmetijskem zavarovanju.
Konec dober, vse dobro? BF3EESE
Po nesrečni madridski epizodi, ko je Slovenija ostala pred vrati Severnoatlantske zveze, se je v Strassbourgu za mlado državo izteklo mnogo srečnejše - predsednik evropske komisije Jacques Sanier je predsedniku evropskega parlamenta Joseju Marii Gilu Roblesu izročil obsežno gradivo, imenovano Agenda 2000, v katerem je med šestimi državami, s katerimi bo Evropska unija začela pogajanja o polnopravnem članstvu, navedena tudi Slovenija.
Vesti iz Bruslja so bile še do nedavnega zelo neugodne. Slovenija še ni spremenila ustave, ki prepoveduje tujcem nakup nepremičnin, in, kar je bilo še hujše, sploh še ni ratificirala pridružitvenega sporazuma. Minuli torek, zadnji dan za ratifikacijo in dan, ko je evropska komisija končala delo, je bilo v parlamentu zelo napeto. Vodja misije pri EU v Bruslju veleposlanik Boris Cizelj je poslal predsedniku državnega zbora Janezu Podobniku obupan telegram, naj za božjo voljo čimprej ratificirajo sporazum, kajti Slovenijo lahko kljub ugodnim ocenam
v . .	.	.	Zakona referendumu in ljudski ini-
crtajo iz prvega kroga kandidat ciativi oziroma ali ratifikacija res ali pa ob njeno oceno napišejo odtehta kršitev ustave? vsaj opombo, da ni izpolnila, kal Interpretacije so seveda različ-je obljubila Evropski uniji, kar p ne, toda hvala Bogu da se ie za bi pomenilo, da bi jo mimstrsj zdaj vse izteklo po znanem reku: svet EU 22. julija, ko bo obravna- Konec dober, vse dobro, čeprav val Agendo 2000,jzloci.	: se ni nastopil čas za veselje. Ne
Zadeva je bila se bolj tragična za vlado, ki se je z ugono oceno kajti civilna pobuda Gibanje 23: EU izognila glasovanju o zaupni-december in nekdanji poslan^ ci, ne za opozicijo, ki si trka na pr-M aoj an Poljšak sta vložila refe si, daje vsaj malo omilila popust-rendumsk, pobudi za zbiranljivost vlade pri pogajanjih z podpisov v podporo vložitvi zahte Evropsko unijo. V tej bitki bodo ve za razpis predhodnega zako' vsi zmagovalci ali pa vsi poražen-nodajnega referenduma kar pa cj. Nihče si ne bo mogel lastiti zameni, da poslanci, ce bi bili pobu slug, da je slovenijo približal ali di sprejeti, ne bi mogli ratificira oddaljil od Evropske unye. Za rati-pndruzitvenega sporazuma. Sice fikacijo pridružitvenega sporazu-korektno vloženi pobudi, napisa ; ma ima opozicija vsaj toliko za-m vloženi po črki zakona sta b slug kot vlada. Toda trnova pot za zavrnjeni, saj Slovenija lahko rat Slovenijo se šele začenja. Spora-ficira evropski sporazum le v taks zum bo začel veljati, ko ga bo rati-nem obsegu m z besedilom, kot J ficiralo vseh 15 članic EU Slove-bilo parafirano m podpisano nij, pa je na,oženo ve|iko obvez„ Bruslju. Se vec. Pr, pripravi j nostj. še posebej na gospodar_ sprejemanju zakonov, ki pomen skem področju, kjer je treba pos-jo sklepanje ,n ratificiranje me pes,ti liberalizacijo in končati pri-narodnih pogodb, po mnenju Ja vatizacijo. Kar bo povzročilo vdor neza Podobnika veljajo drugacn tuje konkurence v Slovenijo in merila. Kar je očitno samovoljn; marsikatero podjetje pritiska ne razlaga predsednika drzavneg- bo zdržalo. Posledično bo to po-
menilo večje socialne stiske in (končno) pravi kapitalizem na sončni strani Alp. Je Slovenija sploh pripravljena na to?
Jože Biščak
PROTESTNE IZJAVE DEŽELNI VLADI
Deželna vlada prejela nad štirideset protestnih izjav
Koroška deželna vlada je te dni prejela zahtevo nad štiridesetih pripadnikov slovenske narodne skupnosti glede postavitve dvojezičnih krajevnih napisov.
Predlagatelji se s tem korakom poslužijo kodificirane, vendar neizpolnjene dolžnosti tako deželnih kot državnih organov. Gre za odvojezičenje predelov Koroške s slovensko govorečim prebivalstvom, zlasti za kraje z razmeroma visokim številom (1/4) pripadnikov narodne skupnosti. Predlagatelji se sklicujejo na 7. člen Avstrijske državne pogodbe in na odlok zvezne vlade. Zvezna vladaje leta 1977 izdala odlok, ki določa dvojezična območja in v teh predpisuje dvojezično topografijo. Predlog zajema politična okraja Celovec dežela in Velikovec, čeprav opozarjajo pristojne, da so še drugi predeli, kjer se organi ne držijo zakonskih predpisov. V okraju Celovec dežela so to območja občin Žrelec, Borovlje, Bilčovs in Sele. V okraju Velikovec zahteva obsega občine Pliberk, Železna Kapla, Globasnica in Suha. Predlagatelji opozarjajo Deželno vlado na vrsto zakonsko predpisanih dvojezičnih krajevnih napisov, ki bi
po odloku zvezne vlade že od leta 1977 morali biti dvojezični in so še danes protizakonito samo v nemškem jeziku.
Poleg tega predlagatelji zahtevajo pravico pritožbe interesnega združenja (Verbandsklagerecht) za reprezentativne za-stopstvene organizacije, kar naj zagotovi, da se zahtevane manjšinske pravice tudi izpolnijo. Tu se sklicujejo tudi na spomenico, ki sicer ne vidi potrebe po kolektivnih pravicah in s tem pravice pritožbe interesnega združenja., ker je vse manjšinske pravice lahko razumeti kot individualne pravice in jih s tem lahko dosežejo tudi posamezniki. Temu nasprotuje Zakon o narodnih skupnostih, ki določa, da imajo sosveti dolžnost varovati skupne interese manjšin. Tako predlagatelji opozarjajo zvezno vlado, da naj glede odvojezičenja krajevnih napisov upošteva subjek-tivno-javno pravico, ker bi v nasprotnem primeru tudi spomenica ne mogla obveljati.
4
Politika
Politika
5
Boroveljski župan dr. Helmut Krainer:
Odločitev občinskega odbora je bila demokratična
Dvojezično skupino v otroškem vrtcu ste s sklepom občinskega odbora kljub 49 prijavam odklonili. Kako interpretirate to odločitev?
Dr. Helmut Krainer (SP): Odločitev boroveljskega občinskega odbora je bila demokratična. Rezultat je treba akceptirati. Če osebno ne bi bil zato, točke ne bi dal na dnevni red. Možno pa je, da bomo dvojezično skupino v otroškem vrtcu naslednje leto zopet diskutirali.
Tudi odborniki SP so glasovali proti dvojezični skupini. Kaj pravite k temu?
Nočem imensko vedeti, kdo od odbornikov moje frakcije je bil proti, ker taka diskusija sproži samo emocije. Razpravo o dvojezični skupini v vrtcu v naših gremijih še nismo zaključili. Predsednica DESKAN Ana Blatnik je iskala pogovor z mano, ne vem pa točno, ali je govorila z vsemi občinskimi odborniki v moji frakciji.
Mislite, da ta sklep lahko škoduje ugledu Borovelj znotraj in izven Avstrije?
Ne verjamem, da bo ta odločitev škodovala ugledu Borovelj.
Po Zakonu o narodnih skupnostih iz leta 1976 bi morale v stari občini Slovenji Plajberk stati dvojezične table. Kako mislite to zadevo rešiti?
V občinskem odboru smo o tem vprašanju že razpravljali. Bojim se pa, da bi tako, kakor je občinski odbor odklonil dvojezično skupino v otroškem vrtcu, ravno tako tudi odklonil dvojezične table oz. napise. Vem pa, da tako dežela kot tudi zveza pripravljata rešitev tega vprašanja. Počakal bom na to odločitev.
Kako si predstavljate nadaljnje sodelovanje s slovensko narodno skupnostjo?
Z velikim zanimanjem se udeležujem raznih kulturnih in drugih prireditev, ki jih prirejajo slovenske ustanove oz. društva v naši občini. To mislim tudi nadaljevati.
Deželni glavar DR. CHRISTOPH ZERNATTO (VP):
Otroški vrtci so stvar občin. Vsaka občina ima občinsko avto-nomijo in svobodo, v to se kot deželni glavar tudi ne želim vmešavati. Poleg tega pa vprašanja otroških vrtcev niso v nojem resorju.
ker se je podobno dogajalo v drugih občinah, ki pa sedaj imajo dvojezičen vrtec.
Namestnik deželnega glavarja DR. MICHAEL AUSSERWINKLER:
Obžalujem negativni sklep boroveljskega občinskega odbo-
Otroški vrtci potrebujejo čirrfcj zakonsko ureditev
Odklonitev dvojezične skupine v otroškem vrtcu v Borovljah je ponovno sprožila diskusijo o potrebni zakonski ureditvi predšolske dvojezične otroške vzgoje.
ANDREJ WAKOUNIG, Predsednik EL:
Kakor smo poročali že v pretekli številki NT, so večinoma zastopniki vseh treh deželnozborskih strank glasovali proti predlogu Volilne skupnosti (VS). Boroveljska VS s frakcijskim vodjem mag. Petrom Waldhauserjem na čelu je že razpravljala o posledicah negativne odločitve in bo v kratkem sprejela tudi potrebne sklepe. Iz prijav za dvojezično skupino (skupno 49 prijav) v otroškem vrtcu je jasno razvidno, da so se poleg slo-
venskih staršev odločili za dvojezično skupino tudi starši otrok z nemško materinščino. Župan mestne občine dr. Helmut Krainer je na seji govoril o zamujeni priložnosti in odločitvi, ki jo je treba akceptirati (beri pogovor). Tudi zastopnica zelenih v avstrijskem parlamentu mag. Terezija Stoisič se je odzvala na negativno odločitev in kritizira sklep boroveljskega občinskega odbora. Stoisič zahteva zakon o otroških vrtcih, podobnega,
Oman za FPÖ spet kamen spotike
Ledince bodo dobile 'novo pokopališče, vse občinske frakcije pa so se že v pretekli mandatni dobi izrekle za to, da bi ga umetniško oblikoval domačin in svetovno znani umetnik Valentin Oman.
Stroški za to bi znašali 1,4 milijona šilingov (od tega za material 800.000 šil.). Po seji občinskega predstojništva, ki je bila pretekli ponedeljek, pa podžupan Werner Sitter (FPÖ) čuti potrebo, da javno protestira proti oddaji naročila Omanu. Po njegovem mnenju je to potrata denarja, medtem ko sta v predstojništvu SPÖ in ÖVP glasovali za projekt. Dokončno je o tem sklepal
občinski odbor na seji, ki je bila včeraj zvečer in zato o izidu glasovanja še ne moremo poročati, vendar je župan Walter Harnisch prepričan, da bo z glasovi SPÖ, ÖVP in EL naročilo Omanu sprejeto. Erika Wrolich (EL) pa je mnenja: „Stališče podžupana Sitterja je več ko malenkostno. Sicer drži, da so važni tudi drugi projekti, vendar je treba upoštevati, da je kultura zelo pomembna, zanjo pa je vedno premalo denarja. Podžupan Sitter, ki prihaja iz občine Šentjakob, bi moral vedeti, kaj pomeni za občino delo svetov-noznanega umetnika, kot je to Oman.
kakršnega imajo na Gradiščanskem. S tem zakononj bi vzeli emocionalni diskusiji podlago in bi se tako lahko odločalo po potrebah in željah otrok in staršev. Zakonsko ureditev vprašanja zahtevalo tudi NSKS in EL v svojen1 predlogu Temeljnega zakona-Glede aktualnega primera smo povprašali zastopnike deželnozborskih strank za njihovo mnenje.	Ravnanje boroveljskega občin-
I. B skega odbora je škandalozno. S em_ Hßgativnim sklepom so pre-
__________________________ ^	Prečili upravičeno željo narodne
^ skupnosti in pripadnikov večins-e9a naroda, ki si dejansko želijo dvojezično izobrazbo svojih otrok. Boroveljski sklep ponovno doka-Šentia' Zuje\da brez ustreznih zakonskih reditev na zvezni ravni in brez večjih zapletov in časovnih za-mLJd odprta vprašanja ni možno
Orna1 u m e t niško ob I i k o v a
kobčaF so vseka
kor zeH nr. ,,	m niuiiiu
ponosni b ustrezni poti pripeljati do rešit-da ji fo ä em pa ie sPet potrjena zah-i va po manjšinskem zaščitnem akonu, ki jo je EL postavila že
nekajkrat.
11 k o v « 'l/se lepe besede o tako imeno-niihov1 ®ni integraciji v SP dokazujejo cerkev ^euPravičenost tega modela, kar Tudi naša občina bi morala b sf f P0|red° jn pravilnost samoti vesela in hvaležna, da j1 . and|dature v boroveljs-njen najbolj znameniti obča1 s P^eru potrjuje. Jasno je, da pripravljen ustvariti zanjo tak1 m . odločitvijo nikakor ne bo-umetniško delo.“	. Ja° ®*r|njal1- Napeli bomo vse sile,
Stališče podžupana Sitter) ^ . .p'mprej prišlo do ureditve je ostro zavrnila tudi deželn1 -J ZIGoega vrtca, poslanka Melitta Trunk.	nase upanje je upravičeno,
ra. V prihodnosti bom v večji meri poskušal ljudi osveščati. Zavedam se, da so tudi nekateri člani SP bili proti ureditvi dvojezične skupine in zaradi tega bom v večji meri znotraj svoje stranke poskušal manjšinsko problematiko tematizirati. Negativna odločitev pomeni korak nazaj v razvoju manjšinske politike na Koroškem.
ANA BLATNIK, predsednica Delovne skupnosti avstrijske narodnosti v SPÖ:
S negativnim sklepom boroveljskega občinskega odbora se ne morem strinjati in ga tudi ne razumem. Ta sklep je naravnan tudi proti delu delovne skupnosti in proti sklepom deželnega in državnega vodstva SPÖ.
Nadalje je odklonitev dvojezične skupine v otroškem vrtcu hud udarec za celotno integracijski poltiko. V ta namen bomo s strani DESKAN intenzivneje prepričevali bazo oz. občinske odbornike SP.
IZ MOJEGA VIDIKA
„Vi tam v Celovcu, saj vi se samo kregate, iščete spore. Naredite končno kaj pametnega!“ - „Ko odprem vaša oba lista, Tednik pa Vestnik, se mi zgnusi, take moram brati! Ali je res Slovenec Slovencu najhujši sovražnik?“ - „Odpovedali bomo oba časopisa. Ni treba, da teden za tednom prenašamo vse to. Slovenci smo in to ostanemo, gotovo boljši kakor vi v Celovcu, ki ste za svoje škodljivo delo še_ dobro plačani. Predobro!“ - „Če imate kaj med seboj, se poravnajte, a med seboj, ni treba, da vse to valjate po časopisju in v javnosti." - „Ali mislite, da vam bomo sploh še kdaj sledili? Figo!“ - „Vsi skupaj, eni pa drugi, niste ničesar vredni. Spravite se, preden boste vse do kraja zapravili!“
Hudi spor med koroškimi Slovenci koristi koj nasprotni strani. Katera je tu nasprotna stran? Morda le spet slovenska? Resnica je, da se nekateri
Politična razcepljenost je posledica zgodovine. Ta razcepljenost nam je ustvarila grdo škodo. Dogodki po letu 1945 so nam nesli toliko duš, da bi nam moralo postati črno pred očmi. Ali je res, da nam je nacizem zlomil hrbtenico, komunizem pa vzel dušo? V kosteh koroških Slovencev in Slovenk še danes tiči strah, da bi se kdaj znova utegnilo zgoditi, kar se je pod nacionalsocializmom. Da bi se tega strahu znebili, so se mnogi odpovedali slovenstvu, so prešli v nemštvo. Komunizem, ki je krojil usodo Slovencev po letu 1945, po vojaški zmagi nad nacionalsocializmom in fašizmom, je našo slovensko srenjo „razdušil“ v toliki meri, da blodimo še danes in ne vemo prav ne kod ne kam.
Po mojem prepričanju je za preživetje narodne skupnosti potrebna neka notranja samostojnost. Ta naj zajema vsa
Vi tam v Celovcu!
izmed nas Slovencev, takih, ki stojimo in hodimo v „sprednjih vrstah“, laže in bolj odkrito pogovarjajo z nemško stranjo -karkoli naj to pomeni - kakor pa s slovensko - karkoli naj to pomeni.
Med nami Slovenci, z zelo redkimi izjemami, ni odkrite, poštene besede. Preveč je nezaupanja, preveč se je zaupanje že zlorabilo. Res ni prijetno, če kdo to, kar je komu povedal v zaupnem pogovoru, bere ali kje čuje, morda še ob svojem imenu. Ni razveseljivo, če kdo kdaj v nemških krogih čuje svoje ime v prav čudnih osebnih in političnih zvezah; čisto jasno je, od kod vse to teče.
V naših slovenskih vrstah se veliko govori. Pogostokrat preveč. Vsiljuje se vtis, da se to ne govori z namenom, da se kaj dobrega naredi, da se kaj uredi, da se komu pomaga in koristi, ampak da se govori v škodo. Besedam sledijo^ dejanja, vse rojeva novo zlo. Žal to ni pretirano, ni pesimistično natolcevanje, ni prazna čenčanja, je kruta resnica, je prikaz tega, kako je.
področja javnega življenja. To je politika, je gospodarstvo, je kultura, je izobraževanje. V življenje smo vsi integrirani, smo vsi vključeni. V politično življenje v Avstriji je integrirano samostojno slovensko politično gibanje, v gospodarstvo slovenske gospodarske ustanove, v kulturo slovenske kulturne ustanove, tudi v izobraževanju smo integrirani v splošni izobraževalni ustroj. Če se odpovemo tem stebrom, se dolgoročno odpovemo svoji biti, svojemu slovenstvu. Nekaj časa bomo morda preživeli kot neka folklorna zanimivost v kakem rezervatu, prej ali slej pa bomo kot zgodovinski osebek izginili in bomo samo še predmet raznih raziskav in razglabljanj.
Po mojem mnenju ne gre le za to, v koliki meri se integriramo (to smo tako pa tako), marveč za to, ali se odpovemo tudi zadnjemu koncu svoje samostojnosti. Če se odpovemo temu, tedaj vržemo - tako sem jaz prepričan - z mosta svojo voljo, da preživimo, in zahtevo, da oblikujemo svojo prihodnost.
Jože Wakounig
6
Iz naših občin
SLOVENŠČINA IN URADI
Z vztrajnostjo je bila uspešna
Št. Jakob. Letošnja Tisch-lerjeva nagrajenka in občinska odbornica v Št. Jakobu v Rožu Micka Miškulnik je znana kot oseba, ki dosledno zahteva enakopravnost slovenščine. Pred kratkim je po 8 letih dosegla, da ji od sedaj naprej pošiljajo predpise o plačevanju prispevkov za kmetijsko nezgodno zavarovanje v slovenščini. Zahtevo po plačevanju prispevkov za to zavarovanje je Miškulniko-va namreč postavila že 1988. Pred kratkim pa je prvič dobila predpis v slovenščini. Primer na žalost dobro pokaže, da si moramo vsako pravico trdo izboriti in čakati tudi več let na njeno uresničitev. Konec koncev pa se vidi, da vsaka zahteva rodi enkrat tudi sadove. Na žalost pravice, kar se tiče slovenske komunikacije z uradi, ne izkoriščamo dovolj. Primer Micke Miškulnik pa tudi pokaže, da z vztrajanjem na naših pravicah, predvsem na členu 7, lahko veliko dosežemo.
TURIZEM V GALICIJI
Kako izboljšati ponudbo?
Galicija. Na pretekli občinski seji gališkega občinskega odbora so razpravljali o možnostih turizma za gališ-ko občino. Konkretno so razpravljali o konceptu za Potikanji slap (Wildensteiner Wasserfall). V tej zadevi naj bi uredili do konca avgusta marketinško študijo. Gališki občinski odborniki so koncept soglasno podprli (6 SP, 5 VP, 3 FP in 1 EL - Milan Blažej).
Nadalje so diskutirali o novi ureditvi in preureditvi občinskega trga in trga pred taro-vžem, ki naj bi postal središče Galicije. Soglasno so tudi sklenili pristop Galicije projektu Obir, v katerega so zdaj vključene občine Železna Kapla, Žitara vas, Sele in Galicija. Poleg tega so še sklenili podporo v višini 130.000.-. za sanitarne naprave na nogometnem igrišču, za cestno osvetljavo v Encelni vasi pa 289.000.-. I.
Bo občina kaznovana, ker je odločila v prid občanom?
Nad spodnjim Rožem trenutno visijo črni oblaki, ki jih je zakrivila deželna vlada s cik-cak strategijo pri kanalski problematiki.
Bilčovs. Bistrica in Borovlje zahtevata od Bilčovsa milijonsko povračilo zaradi izstopa iz kanalske trozveze. Bilčovs je dal zadevo strokovnjakom v preverbo. Boroveljski župan dr. Helmut Krainer (SP) zahteva pravno razjasnitev.
Pionirka. Pred leti je bila še edina, ki je od vsega začetka zagovarjala samostojno občinsko kanalsko varianto. Z dosledno argumentacijo je počasi pridobila na svojo stran tudi občinski svet. Odbornica EL Ingrid Zablatnik si to lahko šteje kot osebo zmago, predvsem pa zmago za celotno občino. Z velikim zadoščenjem je reagirala na dokončen razpust ve-lekanalskega projekta med občinami Bilčovs, Borovlje in Bistri-ca/R. Borovlje in Bistrica pa zahtevata zase odškodnino, ki se je na začetku, tako Zabiatnikova, pomikala celo v višini 5 mio. "Zdaleč pretirana cena," meni angažirana odbornica in se obenem čudi, kako moreta občini zahtevati toliko povračila, čeprav je dokazano, da bosta s samostojno rešitvijo tudi sami dosti ceneje vozili. Kakorkoli že, zdaj so na vrsti strokovnjaki, kajti občina je stvar predala tehni-
kom, ki naj izračunajo realno ceno odprtega denarja. Tudi inž. Erich Hallegger (VP), ki je odnedavna zastopnik Bilčovsa v zvezi odpadnih voda, pričakuje sporazumno rešitev z obema občinama. Pogovore in rešitev pričakuje še v teku poletja. Glede odškodnine Halleg-ger ne uvidi višine zahtev spričo dejstva, da so bili izdatki doslej porazdeljeni točno po pogodbenem ključu. Tudi za Halleggerja so dos-lejšnje zahteve, tačas okoli 3,5 mio., zdaleč pretirane.
Povračilo, ki ga ostali dve občini zahtevata, se navezuje na načrte, ki jih je zveza "proti glasu Bilčovsa" (Hallegger) izvedla po bilčovs-ki samostojni študiji iz leta 1995. Bilčovska županja Stefanie Quant-sehnig pa je bistriškemu županu Hubertu Gradneggerju že signalizirala pripravljenost doplačati vsoto v višini 1,4 mio. Krivec pravnega kaosa je po mnenju Dl Haralda Koglerja (VS Bistrica) dežela z referentko za okolje Sicklovo, ki je do zadnjega vztrajala na veleka-nalu, zdaj pa forsira samostojne variante. Boroveljski župan Krainer je prepričan o sporazumni rešitvi, ki bo za vse kar se da dobra. "Treba pa bo razjasniti," tako
Krainer "pravno situacijo." Se pravi zadevo povračila. Krainer je jasno dal vedeti, da zahteva povračilo izdatkov za naprave, ki so jih Borovlje nabavile še v okviru trozveze. Kdo naj bi to povračilo prevzel, ali dežela ali občina Bilčovs, je pustil odprto. Kogler meni, da dežela.
Koraki. Hallegger računa, da bo Bilčovs morda že naslednje leto začel s prvimi koraki nove kanalizacije. Po študiji iz leta 1995 je predvideno tri večjih naprav na Dravi in več manjših decentralnih. Vse tri občine so se domenile v Družbi obratovalcev Rož (v okviru Zveze) koordinirati uporabo infrastrukturnih naprav.
Borovljam, tako Krainer se nikamor ne mudi, saj je v Borovljah okoli 70% kanalskega omrežja že speljanega, tako tudi ne vidi smisla skupnega kanala z Bistrico, ker bi to po njegovem občino stalo več. Podpira pa sodelovanje v okviru že omenjene Družbe.
Na Bistrici čakajo na hitro rešitev finančnih zadev, nakar šele lahko začnejo s prenovitvijo načrtov. Kogler vidi potrebo čimprej začeti dela, saj grozi nekaterim gospodinjstvom zaprtje čistilnih jam.	Adke
Pliberk: Kolesarsko pot med Nončo vasjo in Dobom so predali namenu
Pred desetimi dnevi je končno bilo tako daleč. Predsednik pobude urar Erich Letschnig in odbornik EL Blaž Kordesch sta krstila "svojega otroka".
Predsednik pobude za speljan-je pešpoti od Nonče vasi pri Pliberku do Doba Erich Letschnig in občinski odbornik EL Blaž Kordesch sta bila botra ob odprtju novega cestnega pasa za kolesarje, skaterje in seveda pešce. Zlasti cestni predel med vasjo Dob in ljudsko šolo pri Božjem grobu je vsa leta pomenil veliko nevarnost za šolarje in je pravi čudež, da so hujše nesreče izostale. Kajpak je bila tudi otvoritev v primernem okviru. Župnik Ivan Olip je dal blagoslov, politiki, med njimi tudi župan Raimund Grilc, pa so izrazili zadovoljstvo nad izvedenim projektom. Tako tudi sledeča veselica ni mogla pasti v vodo. Adke
<
I
r
t
t
c
1
v
r
n
ti
c
s
tl
n
o
te
o
v,
n
Si
P
je
vc
ot
(4
=> ' 9- S <2. 5"'S; ^ <
7
Iz naših občin
Lani se je občinski svet v Selah bal, da bi oddajnik za mobilne telefone preveč kvari! vaško sliko. Na minuli seji pa so mandatarji sklenili, da pošta sme postaviti oddajnik, ki pa se mora načelno ujemati s sliko pokrajine.
A1 in Max. mobil kmalu
tudi za celo občino Sele
V Selah bodo kmalu lažje telefonirali z mobilnimi telefoni. Občinski svet je sklenil Postavitev oddajnika za poštno omrežje, povabili pa bodo tudi pojetje Max.mobil.
Na predlog Otta Maka (ÖVP) je občinski svet na minuli seji pretekli torek soglasno sklenil, da občina dovoli podjetju Mobilkom Aus-tna na poštni hiši v Selah postavi ti oddajnik za mobilno telefonsko omrečje (predvsem za omrežje A 1)- Na pobudo Dl Hanzija Čerto-va (EL) pa bo občina Sele oferi-rala ponudbo tudi podjetju „Max. ^obil“, tako da naj bi bilo možno že do konca leta 1998 brezhibno telefonirati po obeh telefonskih omrežjih. Isto zadevo je občinski svet obravnaval že leta 1996 in tedaj postavitev oddajnika odklonil, ker so se mandatarji bali, da bi oddajnik kvaril vaško sliko. Med-tsm pa je uspelo v pogajnjih med občino in podjetem Mobilkom najti varianto, ki bo v naravi le minimalno vidna.
Kontrola. Manj enotni so si bili selski mandatarji pri odobritvi zapisnika zadnje občinske seje, kjer je šlo za zadevo „Ražarjev vodovod“ (NT je poročal). Predsednik kontrolnega odbora Nanti Olip ^L) je na seji maja poročal, da je kontrolni odbor odkril nepravilno-sti pri računu za financiranje tega vodovoda. Kontrola deželne vla-°e Je medtem zadevo kontrolirala 'n dala selskemu kontrolnemu odboru prav. Posestnik Ražarjevega a vodovoda pa je med tem plačal /- °bčini Sele vso podporo nazaj (45.000,-) in ni predložil - kakor od
Rekli so
Osebno sem mnenja, da bi bil odbor za kulturo, krajevni ter regionalni razvoj nekaj pozitivnega za občino Sele Ravn. Heribert Kulmesch (EL)
V Selah je kultura zelo razvejana, že v letu 1998 pa bomo morali predložiti prve ORE projekte. Zato je ustanovitev odbora utemeljena.
Nanti Olip (EL)
Občinski svet v Selah ima samo 11 odbornikov in bi dodatni odbor pomenil preveliko obremenitev za odbornike. Kljub temu bomo do naslednje seje o predlogu razmislili. Župan Engelbert Wassner
Imena se bi v občutljivih zadevah, kot v zadevi „Ražar“ ne smela objavljati v NT.
Poož. Franci Kropivnik
kontrolnega odbora zahtevano -originalnega računa. EL je na osnovi teh razpletov zahtevala, naj je zapisnik seje bolj natančen in naj upošteva tudi očitke SPÖ oz. župana, ki naj bi neupravičeno trdil, da je EL izvajala na Ražarja psihični teror. Ker tudi po 75 minutah diskusije in po poslušanju tonskih posnetkov seje ni uspelo
dobiti ustreznega potrdila, so zapisnik provizorično odobrili, predsednik kontrolnega odbora Nanti Olip pa bo tonske posnetke na občini še enkrat preveril.
Župan Engelbert Wassner (SPO) je poročal, da bo občina Sele za leto 1997 dobila skupno 3,5 mio. izrednih podpor od deželne vlade. S soglasnimi sklepi je občinski svet sklenil naslednje subvencije: 7.200,- šil za gradnjo vodovoda Josefa Dovjaka, p. d. Hribernika, 47.700,- šil za popravilo ceste družine Roblek p. d. Repovc, ter 5.750,- šil. za vlečnico športnega društva DSG Sele.
ORE in kultura. Do nobene rešitve zaenkrat ni prišlo pri predlogu za ustanovitev dodatnega odbora za kulturo, regionalni in krajevni razvoj. Po splošnem občinskem redu bi predsednika takega odbora dobila EL, ki je predlog tudi vložila. Po predlogu EL bi ta odbor vodil ravnatelj Herbert Kulmesch (EL), ki je potrebo po ustanovitvi tega odbora tudi obširno razložil, saj je kulturna dejavnost v Selah zelo razgibana, na drugi strani pa Sele že leta 1998 hočejo vstopiti v deželni ORE program in bo treba izdelati ustrezne projekte. Ker si SPÖ o predlogu želi ustvariti šele podrobno sliko, so zadevo preložili na naslednjo sejo.
Silvo Kumer
Na kratko
Šmihel. Cesta mimo tovarne Knecht bo dobila hitrostno omejitev. Ker se velika večina občanov kljub novi obvozni cesti vozi po stari cesti, je občinski svet sklenil hitrostno omejitev 30 km/h.
Pliberk. Mestni svetnik Fric Kumer (EL) je pred kratkim na občini vložil predlog „o splošni razpravi o dvojezičnih napisih v občini Pliberk.“ Župan mag. Raimund Grilc je predlog prebral občinskemu svetu in ga dodelil pristojnemu pododboru.
Škofiče. Občinski svet je sprejel načelni slep o gradnji občinskega otroškega vrtca, za katerega so občani zbrali 500 podpisov. Kakor znano je v Škofičah že privatni dvojezični vrtec Slovenskega šolskega društva. Ali bo javni otroški vrtec tudi dvojezičen, pa na seji ni bilo odločeno.
Bekštanj. Med Bekštanjem in Podgorjami ob vznožju Karavank naj bi nastalo 65 ha veliko igrišče za golf. Denar za projekt naj bi prišel od nemških investor-jev, ki naj bi po zadnjih informacijah že imeli v rokah uradna dovolenja.
KDO SME KJE SEDETI?
LFA zasedla sedeže EL
Šmihel. Bistriški občinski svet se je na minuli seji ukvarjal z zelo „zanimivim" vprašanjem, namreč kje smejo sedeti frakcije v občinskem svetu. LFA (5 mandatarjev) je namreč pred minulo občinsko sejo zasedla sedeže EL (5 mandatarjev). Na vprašanje EL, zakaj je to storila, je LFA odgovorila, da je dobila pri volitvah 5 glasov več in da ima zdaj pravico sedeti bližje županu kot EL. Ker SPÖ in EL v utemeljitvi nista videli logike in sta vrhu tega že dve seji po volitvah potekali v običajnem sedežnem redu sta s sklepom spet uredili stari sedežni red.
ČESTITAMO
Tanji in Petru Sternu se je
pred kratkim rodil sinček, ki ga bosta krstila na ime Filip - Ciril. Čestitkam vseh znancev in uredništva se pridružuje babica.
V	Svečah je slavila osebni
praznik Amalija Feinig. Iskreno čestitamo!
Pred kratkim je v Vinogradih slavil svoj 58. rojstni dan Oswald Wrienz. Slavljencu iskreno čestitamo ter želimo mnogo sreče in zdravja v prihodnje.
V	Gluhem lesu je te dni praznoval 60. rojstni dan Johej Škof. Prisrčno čestitamo in želimo mnogo uspeha tudi v prihodnje.
Vera Sticker iz Št. Jakoba je obhajala osebni praznik. Vse najboljše.
Visoki življenjski jubilej, 90. rojstni dan je v domu za ostarele v Železni Kapli slavila Nanci Roš. Vsem čestitkam od blizu in daleč se pridružuje uredništvo NT.
Na Reki pri Št. Jakobu je obhajala 68. rojstni dan Amalija Pečnik. Čestitkam in vsem dobrim željam se pridružuje uredništvo NT.
V	društvu upokojencev Podjuna praznujejo osebne praznike naslednji člani: Jakob Wastl z Metlove, Ana Pasterk iz Kokij, Ana Golavčnik iz Stare vasi, Marta Urh s Plaznice, posebne čestitke za 75. rojstni dan pa naj sprejme Jakob Potočnik iz Go-selne vasi. Čestitkam ostalih članov društva upokojencev se pridružuje uredništvo Našega tednika.
Na Moščenici pri Bilčovsu te dni obhaja osebni praznik Irmi Standmann. Vse najboljše.
Prav tako v občini Bilčovs, v Brančah praznuje rojstni dan Fridi Ogris. Čestitkam NT se pridružujejo vsi domači in znanci.
Včeraj je praznoval rojstni dan poslujoči tajnik EL in globaški podžupan Bernard Sadovnik. Priljubljenemu občinskemu politiku in zavzetemu zagovorniku pravic koroških Slovencev ob tem osebnem jubileju iskreno čestitamo in želimo vse najboljše v krogu najdražjih. Čestitkam Našega tednika se pridružujejo NSKS, ELinSJK.
V	Ledincah obhaja 30. rojstni dan Hannes Ressmann. Slavljencu ob tem lepem jubileju od srca čestitamo ter želimo vse najboljše.
Na Dobrovi je pred kratkim slavila osebni praznik Margareta Pogačnik. Iskreno čestitamo ter želimo vse najboljše tudi v prihodnje.
55. rojstni dan bo kmalu praznoval tajnik KKZ Nužejj Tol-maier. Zavzetemu kulturniku iskreno čestitamo in želimo vse najboljše tudi v prihodnje. Čestitkam in dobrim željam se pridružujejo NT in NSKS ter sodelavci KKZ.
V	Selah praznuejejo osebne praznike Hanzi Oraže-Rožičev na Šajdi ter Rudi in Jaki Mlačnik s Kota. Iskreno čestitamo.
V	Ločah je te dni slavila rojstni dan Hermi Singer. Vsem čestitkam domačih in znancev se pridružujemo.
Društvo upokojencev Pliberk čestita naslednjim članicam in članom: Valentinu Čebulu iz Šmihela, Jakobu Hirmu iz Gornje vasi in Igorju Krautu iz Bistrice nad Pliberkom. Vsem čestitkam članov se pridružuje uredništvo NT.
Mag. Tatjana Feinig promovirala
Pred kratkim je iz slavistike promovirala mag. Tatjana Feinig doma iz Sveč, ki je leta 1980 maturirala na Slovenski gimnaziji. Mladi in priljubljeni profesorci Dvojezične trgovske akademije in univerze v Celovcu veljajo iskrene čestitke. Mag. Tatjana Feinig ni samo prizadevna profesorica, temveč je tudi zelo aktivna na kulturnem in političnem področju. Je predsednica SPD „Kočna" in namestnica občinskega odbornika Volilne skupnosti v Bistrici v Rožu. Iskrenim čestitkam vseh domačih se pridružujejo člani SPD „Kočna“, Volilna skupnost Bistrica v Rožu, NSKS in uredništvo NT.
Svoj 75. rojstni dan na Obir-skem te dni obhaja Greti Sitter. Za lep življenski praznik ji iskreno čestitamo ter kličemo še na mnoga zdrava in srečna leta v krogu najdražjih.
_ Tudi društvo upokojencev iz Št. Jakoba čestita svojim članicam in članom: Mici Böhm iz Podrožce, Mici Krištof iz Velike vasi, Greti Ressmann z Reke in Zori Ferm iz Št. Jakoba. Vsem čestitkam in dobrim željam ostalih članov se pridružuje uredništvo NT.
V	Železni Kapli je pred kratkim praznovala rojstni dan Marta Paulič. Slavljenki iskreno čestitamo ter kličemo še na mnoga leta.
Svoj 40. rojstni dan je v Večni vasi pri Globasnici slavil Albert Hafner.Tudi njemu veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje za naprej.
Blaž Miki iz Zgornjih Rut na Radišah v teh dneh praznuje svoj 60. rojstni dan. Prisrčno čestitamo. Mnogo sreče in uspeha tudi v prihodnje.
V	kulturnem društvu „Peter Markovič“ iz Rožeka praznujejo naslednji člani osebne praznike:
Joži Valentinih iz Raven. Anton Koren iz Št. Jakoba in mag.
Aleks Schuster z Dunaja. Čestitkam ostalih članov društva se pridružuje uredništvo NT.
Jutri si bosta obljubila večno zvestobo nevesta Gitka Opet-nik in ženin Poldej Sadjak iz Vidre vasi. Mladima zakoncema - Gitka je pevka Pevsko instrumentalne skupine Žvabek in skupine VOX, Poldej pa trener mladine SAK- veljajo naše iskrene čestitke.
Rojstni dan te dni obhaja Ana Karničar. Vse najboljše.
V Vogrčah pri Pliberku praznujeta 13. rojstni dan Katarina in Mateja Kerbitz. Dvojčkema iskreno čestitajo vsi domači.
Na Dobrovi praznuje svoj 65. rojstni dan gospa Magdalena Korenjak. Obilo zdravja in božjega blagoslova ji želijo dobri znanci. Čestitkam se pridružuje tudi EL Šmarjeta.
Svoj 70. življenjski jubilej praznuje gospod Johann Olino-wetz, p.d. Falej na Zavrhu pri Šmarjeti. Slavljencu sikreno čestitamo in mu želimo obilo zdravja in zadovoljstva.
Svoj 60. rojstni dan je praznovala gospa Maria Ogris, pd. Fa-jdirjeva na Kočuhi pri Šmarjeti. Vneti cerkveni pevki in sodelavki farnega sveta čestitajo vsi domači, člani zbora ter sosedje. Še na mnoga zdrava leta.
Na Letini pri Šmihelu praznuje svoj 76. življenjski jubilej Vinko Telič. Slavljencu čestitajo znanci in sosedje, ki mu kličejo še na mnoga zdrava leta.
Svojo 30. življenjsko pomlad je pred kratkim praznovala Marija Schorsch z Letine pri Šmihelu. Slavljenki iskreno čestitamo in ji želimo vse najboljše na življenjski poti.
87. letnico obhaja Lekšan Bisjak iz Kotmare vasi. Slavljenec je 70 let pel pri Gorjancih in v cerkvevenem zboru. Ža ta visoki življenjski jubilej iskreno čestitamo in želimo vse najboljše. Čestitkam se pridružujeta SPD Gorjanci in EL Kotmara vas.
Prejšnjo nedeljo je v Celovcu praznoval rojstni dan_ Selanka Zalka Zdovc-Oraže. Čestitkam domačinov iz Sel se pridružuje tudi športno društvo DSG Sele ter uredništvo Našega tednika.
ČESTITKA TEDNA
Otroci privatnega otroškega vrtca Naš otrok so zaključiti šolsko leto. Jesni bo vrtec praznovat 20-letnico.
Posrečen letni zaključek v otroškem vrtcu “Naš otrok”
Zadnji petek šolskega leta je bil za otroke privatnega vrtca “Naš otrok - Unser Kind” v Celovcu ter in za nas starše izredno lep dan.
Celovec. Popoldne smo se na vrtu še enkrat zbrali, da bi skupno Praznovali zaključek šolskega leta. vzgojiteljice so z otroci pripravile Pester in zanimiv program: obleče-ni _kot Indijančki, so nam otroci Pričarali s pesmijo in plesom svoj pravljični svet. Ponosni smo obču-čovali in strmeli nad tem, kaj vse se da v enem letu ustvariti in naučiti ' 'n to vse v dveh deželnih jezikih. Ganljiv je bil trenutek, ko so se otroci in vzgojiteljice poslovili od tistih otrok, ki bojo šli jeseni v šolo. voditeljica vrtca Irena Brežjak jim
V četrtek, dne 3. julija, v popoldanskih urah je našo faro in daljno okolico dosegla žalostna vest, daje nepričakovano zapustil ta svet - zadet od srčne kapi -Alojz Ogris, pd. Namarnik iz Pod-slnje vasi. V nedeljo poprej še zdrav in vesel ob petju in godbi, v soboto, dne 5. julija ob treh popoldne pa se je zbrala ogromna to nožiča žalujočih pred mrtvaško vežico v Šentjanžu, da pospremi rajnega najprej v cerkev in nato na Pokopališče k večnemu počit-l<u " v 66. letu starosti. V Sloven-jem Plajberku, kjer živi rod nadarjenih pevcev in muzikantov, tam se je rodil tudi Alojz Ogris, pd. pri Sošelcu v veliki kmečki družini, tiudi njemu je bila od Boga podar-Jona lastnost do veselega petja in
je izročila v spomin majhno darilce, da bodo laže vstopili v novo življenjsko dobo. Vzgojiteljice pa so prejele iz rok staršev v znak zahvale za vso potrpežljivost ter za izvrstno opravljeno delo keramične ure in šopek rož.V imenu odbora društva “Naš otrok - Unser Kind” se je predsednica Marija Šikoronja zahvalila vzgojiteljicam za njihov trud, staršem pa za njihovo zaupanje. Nato nas je očaral s svojo nadvse živo in profesionalno predstavo o Piki Nogavički animator prof. Sten Vilar. Da pa želodčki
godbe. Že kot mlad fant se je pridružil pevcem in se učil igranja raznih instrumentov. Kjerkoli so se pojavile svatbe, razne veselice ali pevski krogi, povsod je poskrbel za dobro vzdušje in to do konca svojega življenja. Rajni Lojz je ljubil tudi gorski svet in kadar mu je dopuščal čas, se je udeležil pohodov po Karavankah.
Kot mladenič, star 26 let, se je 10. junija 1957 oženil z Namarni-kovo Mici in tako prišel k nam v Podsinjo vas. 40 let sta skupno ob lepih in viharnih dneh preživela družinsko srečo, čeravno sta bila zaradi njegovih številnih obveznosti prikrajšana za mnogo časa. Ko je Lojz šel v pokoj, je rad pomagal pri delu povsod, kamor je bil naprošen.
niso ostali prazni, za to je poskrbel mojster Mohorjeve kuhinje Jure ter mamice, ki so prinesle pecivo. Želeli bi si še mnogo tako prijetnih trenutkov in upamo, da bo tako veselo in prijetno vzdušje ohranjeno še naprej, posebno pa še v naslednjem letu, ko bo vrtec “Naš otrok -Unser Kind” praznoval 20-letnico ustanovitve.
Ob koncu bi se še radi zahvalili vsem, ki so svoje doprinesli, da je ta popoldan tako lepo uspel, predvsem pa vzgojiteljicam Ireni, Ingrid in Angeliki.
Bil je izredno dostojen pogreb. Trije pevski zbori so rajnega z ganljivimi žalostinkami pospremili do groba, godba na pihala iz Bistrice, pri kateri je sodeloval tudi on, in pa trombači planinskega društva Celovec. Pater Roman, ki je vodil pogrebne obrede, se je pri maši zadušnici v lepih besedah zahvalil rajnemu Alojzu, ki je vneto služil tudi Cerkvi in Bogu. Rad je zahajal k nedeljskim mašam, če mu je pa dopuščal čas, tudi med tednom. V preteklih letih je žrtvoval veliko delovnih ur za „boglonaj“ pri popravi farne cerkve in pokopališča. Župan občine Bistrica Hubert Gradenegger je z lepo podanimi vtisi orisal življenjsko pot rajnega Lojza. Marsikomu so solze zalile oči, tudi nebo je solzilo, ko se je poslovilo od človeka, ki je živel kot zvesti sin gora in narave.
Miha Pečnik
Slovenji Plajberk
Ožekarjevemu očetu v slovo
Bil je nadvse skrben družinski oče ter kmet z dušo in telesom, prav tako mu je bila zelo pri srcu domača pesem, vedno se je zavedal svojih narodnih in verskih korenin, njegovo gostinjsko podjetje “pri Foltu” je bito prav vaško središče, skratka za Plajberžane je bil simbol pridnosti, podjetnosti, zaupanja ter poštene domače družabnosti.
V torek, 8. julija, je zaključil svoje zemeljsko potovanje. Vsemogočni in Pravični sodnik je Andreja Lauseger-ja, pd. Ožekarja odpoklical k sebi v 77. letu starosti.
Ideale, ki jih je sam živel, je posredoval tudi svojim otrokom. Omogočil jim je čim-boljšo izobrazbo, tako da lahko danes uspešno opravljajo svoje poklicne obveznosti. Hči dr. Herta Maurer-Lausegger je znana predvsem po svojih etnoloških raziskavah in je tudi predsednica narodopisnega inštituta Urban Jarnik, sin Andrej je v Podnu lastnik večjega hotela, domače posestvo je prevzel sin Willi.
Pogrebna svečanost je bila v petek, 11. julija. Vodil jo je kapelški župnik Franc Hudi ob asistenci diakona mag. Hermana Kelicha; pevsko so jo olepšali domači pevci pod vodstvom mag. Mirka Lauseggerja. V imenu boroveljske Volilne skupnosti -rajni je v bivši plajberški občini več let zastopal samostojno slovensko listo, poleg tega je bil tudi občinski vodja kmetov - je mag. Peter Waldhauser spregovoril besede slovesa in zahvale .
Dragi Andrej, delal si in molil, počitka malo si dovolil. Zdaj počivaš vekomaj, Bog Ti mir in slavo daj. Vdovi Angeli, otrokom Andreju, Herti, Pepiju, Hanziju, Floriju, Ottu, Šimanu ter Williju z družinami izrekamo iskreno sožalje.
-Kuj-
Šentjanž v Rožu - Podsinja vas
Slovo od Alojza Ogrisa
Moški pevski zbor iz Podpore pri Gorici je med drugim zapel pesem „ Teharska legija“
Slovensko pranganje ter obisk iz Italije v fari Št. lij
Na dan pranganja na Humu pri Št. liju sta nastopila domači zbor ter zbor iz sosednje Italije, ki je bil dva dneva na Koroškem.
SLAVJE V ŠT. LIPŠU
Župnik Zergoi v domači fari
Št. Lipš. V nedeljo, 6. julija 1997, so imeli v Št. Lipšu velik farni praznik. Župnik Florijan Zergoi je namreč praznoval štiridesetletnico svojega mašniškega posvečenja. Farna cerkev je bila izredno lepo ovenčana, podobno kot pred 40 leti, na dan prve svete maše župnika. Pred oltarjem so že čakali otroci, ki so župniku deklamirali pesmice, domači cerkveni pevski zbor pa je pel izbrane lepe pesmi. S slavljencem so somaševali kar trije sobratje, domači župnik Valentin Gotthardt, gospod Cvetko ter župnik Dersula, ki je izredno lepo pridigal. Med drugim je dejal, da je župnik Zergoi izredno požrtvovalen dušni pastir, z globoko zasidranostjo v farni družini, ki ga izredno ceni. Tudi župnik Zergoi je nato spregovoril in se zahvalil domačemu župniku Gotthardtu za povabilo, da je smel po 40 letih spet slaviti mašniški jubilej v svoji domači cerkvi. Zergoi: „V vseh teh letih sem deloval za moje farane z božjo pomočjo, za kar sem izredno hvaležen.“
Po maši je sledila slavnostna agapa, na kateri je bilo vsega v izobilju. Farani pa smo bili zelo veseli, da se je župnik Zergoi vsaj za kratek čas in s to slovesnostjo vrnil med svoje nekdanje so-farane. Med agapo je bil še dodatne kratek spored z melodijami in deklamacijami.
Zahvala naj s prošnjo se spleta
in k Bogu se dvigne v nebo. Da maševal bi še na mnoga teta
to voščilo šentlipških faranov naj bo.
Kati Marketz
P. S. Preteklo nedeljo je župnika Florijana Zergoja čakala slovesnost tudi v župniji Vogrče, katero opravlja po smrtu Vinka Zaletela kot provizor. Po sveti maši je pravtako sledila agapa, na katerem je farni svet izrekel župniku svojo zavhvalo, povezano z upanjem, da bo ostal Vogrjanom še dolgo ohranjen.
V nedeljo, 6. julija, je bila v Št. liju nadvse lepa slovesnost. Na pranganju na Humu sta se tam srečala domači mešani zbor, ki ga spretno vodi Rudolf Gröblacher, ter mešani in moški zbor iz Podpore pri Gorici (Italija) pod vodstvom Mirka Špacapana in prijetno olepšala farno praznovanje. Spored nastopanja sta si zbora prijateljsko porazdelila. Med mašo je pel zbor iz Podgore latinske in slovenske cerkvene pesmi, pri pranganju je prišel na vrsto domači zbor. Po cerkveni slovesnosti sta oba zbora nastopila s kratkim koncertom na trati pred cerkvijo. Pobočja Huma so preplavali čisti glasovi „koroških in primorskih slavčkov" ter srca poslušalcev toplo ganila. “Krasno so peli”, je bil odziv udeležencev, ko so zapuščali Hum in hiteli k nadaljnemu praznovanju farnega praznika.
Po maši in kratkem koncertu sta se oba zbora zbrala pri skupnem kosilu v prijazni gostilni Pri Kreutzwirtu. Velikih dunajskih narezkov primorski pevci ne bodo pozabili, kakor tudi ne celotne postrežbe na račun cerkvene skupnosti in domačega pevskega zbora.
Iz Podgore je prišlo na Koroško 27 pevcev, katerim seje pridružilo še 10 drugih gostov, da je bil avtobus kar zaseden. Ta jih je nato popeljal še v druge znane kraje dežele: v Vetrinj, na Krnski grad, h Gospe Sveti, v Borovlje in Glin-je. Po poti skozi Celovec so si ogledali pročelja Mohorjeve hiše,
Slovenske gimnazije in Modesto-vega doma.
Nedeljski večer je zbor iz Podgore prebil v Glinjah, da se spomni zadnjih dni vojne in pri Antoni-tschu poteši žejo in lakoto po napornem dnevu potovanja po zibel-jki slovenstva. Ob dveh grobeh žrtev spopada ob koncu 2. svetovne vojne v Borovljah 10. in 11. maja 1945 ter partizanske morije ponoči 13. maja v Otrouci (v prvem grobu leži 14 padlih partiza-
nov, v drugem pa 16 žrtev nočnega pokola), je Podgorski zbor ganljivo zapel pesem Teharskega legija, ki nakazuje pot do sprave med domobranci in Partizani.
Do srečanja pevskih zborov v Št. liju je prišlo po posredovanju župnik, gospoda Lorenza Pe-tričiča, za kar so mu vsi pevci in poslušalci zelo hvaležni. Takih srečanj bi potrebovali še več.
Ciril Turk, udeleženec
Uspela poletna noč v Kapli
Železna Kapla. Slovensko prosvetno društvo „Zarja“ iz Železne Kaple je prejšnjo soboto prirejalo tradicionalno Poletno noč. Pred_ občinskim kopališčem v Železni Kapli se je zbralo veliko število ljudi. Predsednik SPD „Zarja“ mag. Jože Blajs je lahko pozdravil lepo število častnih gostov, med njimi župana dr. Petra Haderlapa ter oba podžupana Franca Jožeja Smrtnika in Engelberta Ojstra, predsednika NSKS Nantija Olipa, podpredsednika NSKŠ mag. Vladimirja Smrtnika, podžupana občine Žitara vas dipl. trg. Joža Nabernika ter predsednika ZKP inž. Petra Kuharja. Za ples in izvrstno glasbo je poskrbel znani ansambel „Štajerskih sedem“ iz Slovenije. Poleg tega so Kapelčani pripravili tudi tombolo. Letošnja polet-
na noč „Zarje“ je vsekakor izvrstno uspela.	. R
Veselo razpoloženje na letošnji poletni noči.
Kultura
11
Zakladi zlata, zakladi duha
Plečnikova razstava liturgičnega posodja na ogled do 17. avgusta 1997 v Narodni galeriji v Ljubljani.
Jože Plečnik (1872-1957), znameniti slovenski arhitekt, ki je s svojimi arhitektonskimi in urbanističnimi rešitvami zapustil neizbrisen pečat v treh evropskih prestolnicah - na Dunaju, v Pragi in Ljubljani, ni bil le izviren arhitekt, temveč tudi vrhunski oblikovalec.
. To trditev podkrepljujejo domišljeni detajli na njegovih arhitekturnih rešitvah - do kljuke na stranicah vratih, imenitno urejeni interier-J' ~ kjer je imel tako v finančnem kot v ustvarjalnem pogledu popolnoma proste roke, in kočno obsežen opus najrazličnejših predmetov, ki jih je oblikoval za cerkveno rabo.
V zadnjo skupino sodijo številne najrazličnejše lučke, svečniki, mašni križi, škofovska palica in ve-kka skupina liturgičnih posod - do-s|ej znanih 70 kosov, med katerimi Je 44 kelihov, 13 ciborijev, 11 monštranc in 2 zakramentarija.
K oblikovanju vsakega predmeta je Plečnik pristopil študijsko, tako da je bil končni izdelek vsestransko domišljen - bil je upora-
ben, estetsko in modno oblikovan ter oplemeniten z duhovnim dodatkom bolj ali manj prikrite krščanske simbolike. Mojster ni ničesar pustil naključju!
Razstava Plečnikovega sakralnega posodja, ki je na ogled v letošnjih poletnih mesecih v Narodni galeriji v Ljubljani, predstavlja drobne mojstrovine in načrte zanje; le-te je avtor skrbno snoval skozi vse življenje. Plečnikov opus liturgičnih posod je v svetovnem merilu edinstven primer. Strokovnjakom tolikšna plodovitost, kakršno občuduje obiskovalec razstave, ni znana pri nobenem modernem arhitektu 20. stoletja. Oblikovalčeva poglobljenost v nalogo je omogočila nove, dotlej neodkrite rešitve, kljub v zgodovini krščanstva že neštetokrat rešenemu problemu.
Potrpežljivost Arhitekturnega muzeja Ljubljana (ki tudi sicer v prostorih gradu Fužine pri Ljubljani s stalno razstavo predstavlja Plečnikovo delo) in vztrajnosti gospoda Roka Kvaternika se moramo zahvaliti za razstavo (64 kosov: 39 ke-
lihov, 12 ciborijev, 11 monštranc, 2 zakramentarija), ki je na ogled. Majhna verjetnost obstaja, da bomo imeli ponovno priložnost na enem mestu videti tolikšno količino Plečnikovega dragocenega cerkvenega posodja. S to razstavo je izpolnjeno naročilo ministra za kulturo dr. Andreja Capudra, ki je pred šestimi leti, ob priložnosti razstave Plečnikovih kelihov v Celju, dal Arhitekturnemu muzeju nalog, naj pripravi čimbolj popolno razstavo Plečnikovega sakralnega posodja.
Občudovalce Plečnikovega snovanja pa v Ljubljani čaka še ena razstavna poslastica: na Ljubljanskem gradu je do konca avgusta moč videti izbor z lanske razstave v Pragi z naslovom Arhitektura za novo demokracijo - Jože Plečnik in Praški grad.
Izkoristite torej priložnost in obiščite Ljubljano z namenom spoznati in do neke mere tudi v živo doživeti mojstrovine Plečnikovega duha.
mag. Mojca Jenko
Za ohranitev korškega bisera
Letošnje žegnanje v Kortah je bilo v znamenju gradbene . nove domače cerkve. Zob časa jo je že zelo prizadel in Ce se domačini pod vodstvom kapelškega podžupana Franca Jožefa Smrtnika ne bi lotili popravila, bi Korčani po vsej verjetnosti prišli ob svoj verski in kulturni biser. Zato niso sa-m° pripravljeni prispevati svoj delež k obnovi cerkve s prostovoljnim fizičnim delom, temveč tudi gmotno.
Po tej poti prosimo naše bralke in bralce, da jim po možnosti pomagajo. Korte in Obirsko sta majhna kraja, vendar 1 bilo zelo žalostno, če bi obirska farna skupnost, ki je še °cela slovenska, utrpela nepopravljivo cerkveno in kultur-0° škodo. Kako živa je, je navsezadnje dokazalo tudi ne-Oeljsko žegnanje. Sveta maša, ki jo je vodil neupogljivi žup-T Tomaž Holmar, ubrano petje domačega cerkvenega bora pod vodstvom dr. Ludvika Karničarja, prijetna domača družabnost pod lipo, ki so jo organizirali farni svet Obirsko in Korčani - vse to je bilo izraz velikega duhovnega bogastva in pristne domačnosti. Kdor tega ne more prav verjeti, pa je prisrčno vabljen, da pride v Korte vsaj tedaj, ko bodo blagoslovili obnovljeno domačo cerkev.
RS: Številka konta „Cerkev Korte“: 38048906, Posojilnica Bank Železna Kapla (BLZ 39130).
-Kuj-
IZ KNJIŽNIH POLIC
Zgodba o Mačku in Vouku
Izšel je tretji del knjige o nadškofu Vouku, ki obsega leta 1961-1962 in še nekatera splošna poglavja, na primer o njegovem obisku pri ministru Mačku.
Kdor je prebral prvi dve knjigi Ludovika Ceglarja o ljubljanskem nadškofu Antonu Vouku, bo gotovo hotel imeti še tretji del, ker je bil življenjepis osnovan kot trilogija. Tretja knjiga dodaja torej še sporočilo o petstoletnici ljubljanske škofije in o razglasitvi jubilejnega leta 1962. Pri tej priliki so podatki o petstoletni zgodovini škofije zelo dobrodošli.
Zaključna poglavja o osebnosti nadškofa so pa nadvse dragocena, ker dajejo celovitno sliko o tej veliki osebnosti ljubljanske nadškofije v najhujših povojnih letih. Spremljamo ga po opravilih od župnije do župnije, prisluhnimo laikom in duhovnikom, ki so se jim značilne poteze vtisnile v spomin. Posebej za Korošce zanimiva so poglavja o njegovem odnosu do škofa Rožmana, do partizanov (ali je Vouk sodeloval s partizani?) in do dolgoletnega prijatelja Vinka Zaletela. Obširno se avtor loteva škofovega trpljenja, ki pomeni v glavnem njegove težave s komunističnim režimom - psihološki pritisk, zasliševanja, preiskave in bolezen. Pojasnjen je tudi občutljivi odnos do Ciril-metodijskega društva - drugod je ustanovitev takega društva pomenila odpad duhovnikov od rimskokatoliške Cerkve.
Veliko ponovitev sicer utruja včasih prebiranje, toda prikaz celovite podobe nadškofove osebnosti nadomešča vse pomanjkljivosti. Zato je tretja knjiga potrebna dopolnitev prvih dveh, ki obravnavata predvsem nadškofovo življenje.
Ludovik Ceglar, Nadškof Vouk in njegov čas 1900-1963, III. del, Mohorjeva založba, Celovec 1997.
HUBERTUS CZERNIN
Der Haider-Macher
Bivši izdajatelj avstrijskega političnega magacina Profil Hubertus Czernin je v založbi Ibera & Molden izdal knjigo z naslovom Der Haider-Macher in s tem razširil ponudbo zanimivih političnih poljudnoznanstvenih knjig na avstrijskem knjižnem trgu. V pričujoči knjigi se Czernin ukvarja z bivšim avstrijskim kanclerjem Franzem Vranitzkim, njegovim vzponom, političnim (ne)uspehom in Haiderjevim podvigom v luči kanclerjeve politike, vse to pa v senci buhteče zmaličene velekoalicije.
Avtor se je, kakor znano, pri svojem delu kot glavni urednik Profila spotaknil prav ob omenjena dva vrhunska politika Haiderja in Vranitzkega. Prvi mu ni prinesel sreče, ker ga ni dosti postavljal v krog sovražnikov republike, drugi ker mu je očital politiko, ki tlakuje pot Haiderju in njegovi politiki. Višek užaljenosti Vranitzkega je bila njegova fotografija v Profilu, ki je v fotomontaži prikazovala kanclerja golega s podnaslovom Des Kanzlers neue Kleider, ki pa je pravzaprav predstavljala golost kanclerjeve politike skozi enajstletno periodo, saj ni prišlo do obljubljene modernizacije. Slednje avtor skuša dokazati na podlagi dokumentacije sprememb v politiki v času Vranitzkijevega kanclerstva. Czernin ne špara jezika, ko „lepemu Vranzu“ ali „kanclerju za lepo vreme" (Vranitzkijeva medialna vzdevka) očita prazno obljubljanje, odlašanje, slabo zmožnost uveljavitve in s tem izostajanje prepotrebnih reform na mnogih področjih uradnega institucionaliziranega življenja, posledica česar so današnji rigorozni varčevalni paketi in svetovno gledano enkratna koalicija, ki zavira modernizacijo zaradi (na italijanske razmere spominjajočega) proporca.
Poraz Vranitzkijeve politike prikazuje tudi fenomen Haiderja in njegovega vzpona, za kar Czernin krivi najbolj socialdemokrate in njihovega dolgoletnega šefa. Zlasti socialdemokratom in nasplošno vsem apriori protihaiderijancem očita s tem odnosom ob nereagi-ranju na Haiderjevo kritiko koalicijske politike, da sami nosijo odgovornost ali krivdo, če bo Haider nekoč postal kancler.
Knjigo je vredno brati tudi zavestno kot pripadnik narodne manjšine, saj je nedemokratična organizacija države koalicijskih strank, ki si državo v mnogočem razdeljujeta, odgovorno tudi za zgrešeno manjšinsko politiko.
Vsekakor zanimivo branje, ki politično in družbeno zainteresiranemu bralcu omogoča pogled na verigo problemov, ki hromijo in onemogočajo razvoj Avstrije.
Adke
T
A
PETEK, 18. julij
18.10-19.00 Kulturna obzorja
T
E
D
E
N
SOBOTA, 19. julij
18.00-19.00 Od pesmi do pesmi - od srca do srca
NEDELJA, 20. julij
6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgen, Kärnten. Duhovna misel (mag. Stanko Olip)
18.00-18.30 „Za vesel konec tedna“
V
PONED., 21. julij
18.10-19.00 Kratki stik.
R
A
D
I
U
TOREK, 22. julij
18.10-19.00 Otroška oddaja
SREDA, 23. julij
18.10-19.00 Glasbena mavrica
Večerna 21.04-22.00 Glasbena
ČETRTEK, 24. julij
18.10-19.00 Rož-Podjuna-Žila

rv;
Ih

NEDELJA,
20. julij '97, 13.30
PONEDELJEK, 21. julij 1997
ORF 2, Ob 2.05_______
TV SLOVENIJA 1, ob 15.55
Predvidoma s sledečimi
prispevki:
•	Učimo se iz zgodovine: mladi iz Nemčije spoznavajo doprinos Slovencev k osvoboditvi narodov
•	„Prelepa naša si dežela...“: Po koroških poteh!
•	22. mednarodni grafični bienale v Ljubljani: več kot 1000 listov, nad 300 avtorjev iz 50 držav
•	Slovenski atletski klub z novimi igralci v novo sezono
•	Pa še to: štirje lačni kljunčki trkajo na vrata
RADIO/TV, PRIREDITVE
RAZSTAVE
PODEN
Dokumentacije stare ljudske kulture / projekt univerze v Celovcu Kraj: gostišče Lausegger, pd. pri Ožekarju v Podnu Razstava bo na ogled do 26. oktobra 97
BEGUNJE
Razstava „Grafična umetnost v novi Evropi“ pod skrbstvom Enza di Grazie
Kraj: Galerija Avsenik Dela umetnikov iz Češke: Ni-
kolas Axmann, Dušan Cerny. Jiri Mikeska, Petr Stepan Italije: Vittorio Avella, Peppe Ferraro, Giuseppe Maraniello, Santorossi, Franco Vecchiet Slovenije: Klementina Golija, Klavdij Tutta, Martin Avsenik, Kiar Meško, Maksim Sedej ml. Španije: Carlos Aragon, Transite Del Cerro, Soledad Gomez Nieto, Sergio Gay, Pablo Ransa, Javier Redondo
ŠENTJANŽ V ROŽU
Razstava „Krivi lov v Karavankah“ - etnološka in socialno-zgodovinska razstava
Kraj: v k&k centru
Prireditelj: k&k in SPZ
PLIBERK
Galerija Werner Berg
Galerija je odprta od srede do nedelje 10.-12. ure in od 14.-17. ure.
Torek: od 14.-17. ure (ob ponedeljkih je zaprto) Razstava je odprta do 15. novembra 1997.
BEGUNJE
Otvoritev razstave
skulptur Manolisa
Thomakakisa
Čas: ob 18. uri
Kralj: Galerija Avsenik v
Begunjah
RAZNO
Sobota, 19. julij
SETIČE
Maša in pohod na Seliče
Čas: ob 10. uri Prireditelj: DSG Sele Vsi prisrčno vabljeni!
NA GORI
Poletna veselica
Čas: ob 20. uri Kraj: pri Kokeju na Gori (Gasthof „Karawankenblick“)
Igra: Ansambel „Tonija Harvola“ iz Slovenije Prireditelj: SRD „Zvezda" v Hodišah
DOBRLA VAS
Koncert - „Solo e pemso-so“ (Sam in zamišljen) Čas: ob 20.30 uri Kraj: v samostanski cerkvi v Dobrli vasi
Izvaja: Ensemble Hortus Musicus
Prireditelj: SPD „Srce" v Dobrli vasi
ZGORNJE ŽAMANJE
Kresovanje
Čas: od 19. ure naprej Prireditelj:
SPD Vinko Poljanec
BOROVLJE
Srečanje ljudskih
glasbenikov
Cas: ob 16. uri
Kraj: pri Cingelcu na Trati
Prireditelj: SPD Borovlje
Nedelja, 20. julij
OBIRSKO
8. mednarodno srečanje harmonikarjev Kraj: pri Jerebu na Obirskem (Schaida)
Čas: ob 14. uri Igra ansambel „Die Jordans“ Nastopajo: Franc Pavlič, Obirsko, Heribert Jordan, Gospa sveta, Alojz Rebernik, Prevalje, Silvia in Hannes Grader, Obersteinwand (Stali), Hubert Krop, Suha., Toni Lakonig, Apače, Harmonikarski orkester, Prevalje in drugi.
Velika razstava harmonik! Prireditelj: Alpski klub Obir
KOMELJ
XVIII. pohod na Komelj in spominska svečanost
Pohodnikom bosta na voljo dve različno dolgi poti, in sicer: za tiste, ki radi in lahko grejo peš, je zbirno mesto pri Janku Apovniku na Borovju štev. 32. Apovnikova hiša je ob cesti, ki vodi iz Pliberka proti državni meji Holmec, 2 km pred mejo na razpotju Šmarjeta.
Odhod od tam je ob 9.30 uri
preko Šmarjete do spomenika padlim partizanom na Komelju.
Pot je v eno smer dolga 7 km.
Za tiste, ki ne zmoreje cele poti hoditi peš, je zbirno mesto pri gostilni Pistotnik na Komelju. Pot je dolga 3 km. Odhod od Pistotnika je ob 11.30 uri.
Ob 13. uri je zbirno mesto pri spomeniku za vse pohodnike in za tiste, ki niso prišli peš, nakar bo spominska svečanost. Po spominski svečanosti bo maša, nato družabno srečanje pri Šlibarju.
Za malico in pijačo bo poskrbljeno!
Pohod in spominska svečanost bosta ob vsakem vremenu!
Prireditelj: Zveza koroških partizanov - področni odbor Pliberk in Slovensko prosvetno društvo „Edinost“ v Pliberku
RADIŠE
Tekma koscev
Čas: ob 14. uri Kraj: pri Poderšniku v Spodnjih Rutah Prireditelj: SPD „Radiše"
ŽITARA VAS
Poletni koncert
Čas: ob 20.30 uri Kraj: kulturni dom Nastopajo: MoPZ Trta, Kranjski kvintet, Vokalni kvintet iz Velikovca Prireditelj: SRD Trta
Ponedeljek, 21 .julij
ŠKOCIJAN
6. Škocijanski kulturni dnevi
Koncert „Mladi umetniki“
Čas: ob 20. uri
Kraj: v ljudski šoli v Škocija-
nu
Nastopata: Mädchenterzett Grafenstein in Jauntaler Geigenmusik
Sobota, .26. julij ,
BILČOVS
Koncert Vaščana pojo „Poper in sol“
Cas: ob 20.30 uri Kraj: pir Košarju na Gori Sodelujejo: Staffa Musi -Rosenheim/Bayern,
Trio „Drava“ iz Borovelj Ob slabem vremenu bo prireditev v ljudski šoli v Bilčovsu.
Slovenska prosvetna zveza objavlja razpis za
LIKOVNO KOLONIJO MLADIH
v Monoštru (Szengott-hard v Porabju na Madžarskem)
od 24. do 30. avgusta 1997
za otroke med 9. in 15. letom
Število prijav je omejeno. Upoštevali jih bomo po vrstnem redu.
Prijave: SPZ, Tarviserstr. 16, 9020 Celovec (tel. 0463/514300-20, fax: 0463/514300-71
REBRCA
Teden mladih umetnikov Kraj: v Mladinskem centru na Rebrci
Čas: od 28. julija do 2. avgusta 1997 in zaradi velikega povpraševanja še en teden in sicer od 4. do 9. avgusta 1997 Ker je število omejeno, prosimo, da se čimprem prijavite pri Krščanski kulturni zvezi, 10,-Oktober-Str. 25, 9020 Celovec, tel.: 0463/516243-22.
KMEČKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST (KIS) vabi na
„Poletno fešto na kmetiji" (občni zbor KIS)
Kje: na kmetiji Potočnik, Mokrije pri Dobrli vasi
Kdaj: nedelja, 20. julij 97, od 10. do 16. ure
Kaj vas čaka:
•	ogled Potočnikove kmetije
-	hlev za prosto rejo živali
-	klavnica in predelavni-ca za meso
-	prodajalnica, moštotoč
•	občni zbor:
-	poročila
-	volitev predsednika in odbora
•	kosilo, družabno srečanje in zabavna glasba (pujsek na žaru, jagnje na žaru, solate, pijače)
Viški poletne kmečke fešte pa bodo
•	Pokuševanje in ocenjevanje kmečkih salam (vsak/a ude-leženec/ka lahko sodeluje)
•	Podelitev nagrade: „kralj/kraljica južnokoroških kmečkih salam"
•	Po pozdravnem prigrizku in pozdravni pijači Vas vodita ga. Ulli Potočnik in g. Peter Potočnik po njuni kmetiji. Otroci bodo oskrbljeni!
•	Proizvajalci salam pozor! Prinesite s seboj Vaše salame! Najboljše proizvajalce čaka velika podelitev nagrade.
Vabimo vse prijatelje KIS z družinami na družabno srečanje!
Da ne bo zmanjkalo kosila in pijače, Vas vljudno prosimo za prijavo!
(Tel. KIS: 0463/54864)
IMPRESUM
NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopa predsednik Nanti Olip, 9020 C j
lovec, I0.-Oktober-Straße 25/IV. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika), Fr3' Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), vsi: 9020 Celovec, 10.-Oktober-Straße 25/IV. Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi-Dassl< | Gasse 4, tel. 0463/292664. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, 10.-Oktober-Straße 25/IV, 9020 Celovec; j . lefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28. Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 500,-; Slovel J 3500,- SIT: ostalo inozemstvo 870,- šil.; zračna pošta letno 2000,- šil.; posamezna številka 15,- šil.; Slovenija: 150,- SIT.	. <
PRIREDITVE, OGLASI, PISMA BRALCEV
O
POSOJILNICA-BANK PODJUNA
Pliberška cesta 6, 9141 Dobrla vas
ISCE
sodelavko/sodelavca
Pogoji:
•	zaključena trgovska akademija/gimnazija
•	dobro obvladanje obeh deželnih jezikov
•	morebitna praksa v bančništvu
•	pripravljenost za izobraževanje
IB ZVEZA BANK
re9- z- z o. j., Bank und Revisionsverband, reg. Gen. m. b. H., Klagenfurt/Celovec
Razpis delovnega mesta
Za naš šalter iščemo:
•	blagajničarko / blagajnika ter
•	svetovalko / svetovalca za naložbe
Pogoji:
•	zaključena trgovska akademija / gimnazija
•	dobro obvladanje obeh deželnih jezikov ’ obvladanje računalništva
•	morebitna praksa v bančništvu
•	pripravljenost za izobraževanje
Pismene prošnje z življenjepisom pošljite na:
ZVEZA BANK, r.z.z o.j.
Bank und Revisionsverband reg. Gen.m.b.H. 9010 Celovec/Klagenfurt, Paulitschgasse 5-7
PRODAM
zelo lepo zemljišče neposredno ob Hodiškem jezeru (2.817 m2, 51 tekočih metrov jezerske obale)
Informacije:
0 42 73 / 23 70 ali
0 42 28 / 22 25
PRODAM
TOYOTA Carina II, 2,0 I
Diesel, Bj. 1992 115.000 km Cena 100.000,-
Lado Hajnžič, 9133 Rebrca 30, telefon 0 42 37 / 29 24
Dr. Štefan Jelen
zdravnjk splošne medicine v Železni Kapli je
do 27. 7.1997 na DOPUSTU
Ordinacija
dr. Franc Wutti
Borovlje
dopust
od 10. do 27. julija 1997
agrarmarkt beratung verkauf Service prodaja kmetijske tehnike

rsr/'
Gonowetz/Konovece 29, 9150 Bleiburg/Pliberk Tel. 0 42 35 / 40 09 (31 44) Fax 0 42 35 / 41 38
W ffOKIdJAKI
od sobote, 19. julija, od 9. ure do sobote, 26. julija, do 13.ure
Slikanje Ikon
Vodita: mag. Silva Deskoski in mag. Ljubčko Deskoski
v nedeljo, 20. julija
Ekskursija za čebelarke in čebelarje „Kako čebelarijo v Sloveniji“
Vodita: čebelar Anton Rozmann in dir. Mirko Srienc
od ponedeljka, 21. julija, od 9. ure do petka, 25. julija, do 17. ure
Teen Staro - program za naravno urejevanje spočetij Voditeljica: dr. med. Hanna Klaus
v ponedeljek, 11. avgusta ob 20. uri
Odprtje razstave Haralda Meindla
Razstava je odprta do 29. septembra 1997
ROMARSKA IN IZOBRAŽEVALNA POTOVANJA 1997:
od nedelje, 17. avgusta, do sobote, 23. avgusta 1997
Izobraževalno potovanje v Švico Voditelj: dr. Johann Sturm, Linz
od petka, 12. septembra do nedelje, 14. septembra
Izobraževalno potovanje na Dunaj
Spremljevalka: Heide Maria Hoffmana
PISMA BRALCEV
Jeseniški gasilci v Rožeku
.V nedeljo, 13. 7. 1997, so ga-sjlci iz Rožeka vabili na blagoslovitev novega modernega gasil-skega avtomobila. Vabili so tudi gasilce iz sosednjih občin ter pobratene gasilce z Jesenic. Po !Tlaši in blagoslovitvi so sledili številni govori častnih gostov. Kot Zadnji izmed gostov je spregovo-1 r. tudi zastopnik gasilcev z Jese-nic- Čeprav je bil navzoč pri maši, Pri kateri je slišal tudi slovensko besedo, ni spravil pri svojem govoru v zelo klavrni nemščini niti ene slovenske besede iz svojih J Ust- Čudno, čudno... Kaže, da se Je ^.prilagodil“ uradni liniji rožeških \ gasilcev!
c p° govoru sem še nekaj časa j kakor okamenel obsedel in nisem i mogel prav verjeti, da zastopnik ^ teniških gasilcev, ki hkrati predstavlja tudi Slovenijo, v svoji uni-
formi ni hotel na javni prireditvi v Rožeku spregovoriti tudi slovensko. Moram priznati: pričakoval se moralno oporo, dobil pa sem jo po glavi! Pozneje sem zvedel, da se je podobno godilo še nekaterim drugim!
mag. Mirko Oraže
občinski odbornik EL
Se bodo spametovali?
V Borovljah, kjer imajo socialdemokrati absolutno večino, je večina občinskih odbornikov odklonila dvojezično skupino v javnem otroškem vrtcu. V oddaji „Dober dan Koroška“ sta dr. Sturm in Ana Blatnik izrazila svoje veliko razočaranje.
Tudi sam sem zelo razočaran. Rad pa bi opozoril, da tako postopanje, predvsem socialdemokratskih odbornikov, ni novo. Sam sem bil 36 let občinski odbornik in imel večinoma največje težave, ko je šlo za to, da bi za
svoje predloge v korist slovenskih občanov dobil podporo tudi pri večini. Tako sem v zadnjem letu svojega mandata predlagal, da bi občina finančno podprla spomenik za izseljence ter dvojezični otroški zbor, ki ga vodi moja hči Mira Blažej. V obeh primerih so bili socialdemokrati edini, ki so glasovali proti.
Upam, da bo dr. Sturma in Blatnikovo vsaj po boroveljskem dogodku „v ozkih gojeh“ srečala pamet in da bosta spoznala, zakaj je delovanje naših samostojnih odbornikov važno. Sicer pa sov zadnje občinske volitve, mdr. v Železni Kapli in Dobrli vasi, dokazale, da naši rojaki vedno bolj spregledajo manjšinsko politiko, predvsem socialdemokratov.
Pa še to: kot sem v zadnjem Našem tedniku bral, še vrsta naših krajev nima dvojezičnih napisov, pa čeprav to predpisuje uredilo iz leta 1977. Sprašujem se, zakaj Slovenci v S PO ne ukrepajo.
Za Galicijo pa upam, da bodo, ko bo na dnevnem redu dvojezič-
na skupina v vrtcu, glasovale vse frakcije zanjo. Ali pa bo boroveljskemu razočaranju sledilo tudi gališko?
Jože Urank, pd. Kavh, Encelna vas
Zahvala
Predzadnjo soboto je Karl Se-kol, pd. Harihov Kori, povabil sosede na Sončno pot 2, v Dobrli vasi, kjer si je pripravil nov dom. Blagoslovil ga je g. rektor Jože Kopeinig iz Tinj. Prednjo stran hiše krasi lepa slika, katero je narisal globaški graščak Elbe. Ker pa je on sam bil zadržan, ga je zastopala njegova mati, ki je z lepimi vižami na orglicah olepšala večer. Gospodar sam je bogato postregel vsem gostom in sosedom. Vsi povabljeni so se udeležili lepega slavja, katero je trajalo do jutra.
Vsi povabljeni, Enotna lista in SPD Srce želimo, da bi Harihov Kori še dolgo užival svoj prenovljeni dom!
Ljudmila Sienčnik
14
Sport
petek, 18. julija 1997
Športniki skupno pri državni sekr. Logarjevi
“10 odstotkov za šport”
Predstavniki Slovenske športne zveze (SŠZ) in Združenja slovenskihv športnih društev v Italiji (ZSŠDI) so pretekli teden na ministrstvu za zunanje zadeve R. Slovenije v Ljubljani opravili skupen predstavitveni obisk pri novi državni sekretarki za Slovence v zamejstvu in po svetu Mihaeli Logar.
Predsednika obeh športnih organizacij Marjan Velik in Jure Kufersin ter člana pred-sedstev_ posl. tajnik Ivan Lukan (SŠZ) in Minam Žagar (ZSŠDI) so novo državno sekretarko seznanili s široko dejavnostjo in tudi s težnjami in problemi slovenskih športnih struktur na Koroškem in v Italiji. Ob tem so izrazili pričakovanje, da bo Slovenija še naprej imela posluh za težnje športa v zamejstvu.
Pomembna tema pogovora so_ bila skupna prizadevanja SŠZ in ZSSDI za izboljšanje finančnega položaja slovenskega športa v zamejstvu. Predsednika sta ob tej priliki predala novemu vodji urada skupno sprejeto resolucijo, v kateri SŠZ in ZSŠDI opozarjata slovensko državo na obvezo, da iz podpornih sredstev za Slovence v Avstriji, Italiji in na Madžarskem namenja najmanj 10% proračuna za potrebe športa v zamejstvu. Š tem bi - vsaj v sedanji situaciji - slovenska država skrbela in zagotovila obstoj zamejskih športnih struktur. 10 % sredstev si SŠZ kot strešna organiziacja 22 društev s približno 2500 aktivnimi športniki in nad 300 sodelavci pričakuje tudi iz avstrijskega proračuna, o katerem odloča sosvet za koroške Slovence.
Mihaela Logar je izrecno pozdravila dejavnost športnih organizacij. Izpostavila je njihov prispevek h krepitvi slovenskega življa v Avstriji, Italiji in na Madžarskem, njihovo tesno medsebojno sodelovanje in krpitev stikov s športnimi strukturami v Sloveniji, pozitivno pa je ocenila tudi skupno nastopanje zamejskih strešnih športnih organizacij. Zagotovila jim je podporo kolikor bo na to lahko vplivala.
Gorski maraton Kralja Matjaža prvič okoli Pece
Letos bo 17. gorski gorski maraton Kralja Matjaža šel prvič iz Slovenije na Koroško, okoli Pece in nato nazaj v Slovenijo.
Prireditelji:
Občine Črna na Koroškem, Mežica (SLO) Bistrica nad Pliberkom,
Globasnica (A)
Čas: 16. avgusta Kategorije: Maraton na 42km, mali maraton na 21 km in tek na 10 km
Štart: Maraton (42km): ob. 15. uri pred hotelom Peca v Mežici Mali maraton,10/7/3km: ob 17. uri pred hotelom Klub Krnes v Črni Cilj: Za vse pred hotelom Klub Krnes v Črni
Kategorije: Moški: od 18 - 29 let od 30 - 39, od 40 - 49, od 50 - 59 od 60 naprej
Ženske: do 35 let, od 36 - 45, od 45 naprej
Nagrade za maraton na 42 km Moški: 1. 1.200 DM, 2. 800 DM, 3.
500 DM
Ženske: 1.700 DM, 2. 500 DM, 3.
300 DM
Prijava: Na dan prireditve od 12. ure naprej, najpozneje eno uro pred startom. Dostava tekmovalcev v Črno je zagotovljena.
TRASA PROGE GORSKEGA MARATONA KRAUA MATJAŽA
GlOBASNirZ G1C6ASNIC* 0*1
'NA -IA <ceo$t£v
Nogometni transferji
BÜCOVS - podliga
odšli so: W. Tributsch (Žrelec), R. Gžrtner (Gurnitz), W. Weratschnig (ATUS Borovlje), Schaunig (Kotmara vas), Hartl (nehal)
novi igralci: Dušan Aleksič (Rijeka), G. Diexer (DSG Borovlje), M. Fister (Kotmara vas)
kader: Slapnig, Kropivnik, Schellan-der, Rajnovič, Partl, Durnig, Lipusch, Fister, Kuess, H. Kruschitz, Ch. Glantsch-nig, Th. Oberwalder, I. Mulkič, Strugger, G. Schaunig, Andrejčič, Quantschnig, Sohriefl
trener: I. Strugger (star)
SC Globasnica - 1. razred
odšli so: Hren, L. Kordesch novi igralci: Grubelnik (Žvabek) kader: Smrečnik, Tominc, Wölbl, Zanki, G. Sadjak, Mischitz, Silan, Buchwald, Hribar, Lipuš, Szabo, Blažej, Pas-terk, Grubelnik, Schatz trener: Wölbl (star)
ASKÖ Šmihel - 1. razred
odšli so: R. Leitgeb (Železna Kapla), T ratar
novi igralci: K. Švab (NK Korotan), M. Čujes, E. Sadjak (Metlova), E. Bercht-hold (Žvabek), R. Srienc (Pliberk)
kader: K. Švab, M. Čujes, Suschnig, E. Sadjak, E. Berchthold, R. Srienc, Ja-net, W. Motschilnik, H. Motschilnik, A.
Gros, Aleksander Gros, Ch. Gros, Žohar, A. Lutnik, Rodler, Kraiger trener: W. Kräusler (star)
Železna Kapla: -1. razred
odšli so: Deisinger (Olimpija Ljubljana), Baloh (Klopinj), S. Schorli (Klopinj), Sporn (Rikarja vas), Lessnig (SAK) novi igralci: R. Leitgeb (Šmihel), M. Jeraj (Kranj)
kader: Kohlweiss, R. Leitgeb, Kras-snig, S. Užnik, Köck, G. Grublenik, Nerz, J. Ošina, M. Kaschnig, R. Lobnig, G. Wieder, B. Germadnik, B. Praschnig, W. Traun, F. Wieder, E. Schorli, T. Lipusch, Romano, Haller, Kržan, F. Ošina, O. Schorli
x' trener: B. Germadnik (trener igralec, star)
žvabek: - 2. razred
odšli so: Grobeinig (Globasnica),_ W. Berchthold (Donau), E. Berchthold (Šmihel), Sumper (Labot)
novi: Jammer (Pliberk), Mikula (zopet pričel igrati), M. Budia (Labot), N. Filipič, V. Petrič (Prevalje), Müller (SAK)
kader: Jakob, Gutsche, Th. Wries-snig, Homar, A. Berchthold, Kapp, Ra-muš, Čebul, Jammer, Mikula, M. Budia, N. Filipič, Petrič, Čebul, P. Trampusch, Schlatte, Breitenegger, G. Lutnik, Juvan, Pistotnik
trener: Vlado Petrič (nov)
Dobrla vas: - 2. razred
odšli so: Dollinger (Rikarja vas), Blajs
(Rikarja vas), Opietnik (nehal)
novi igrlaci: F. Golavčnik (Šmihel), J. Kumer (Mežica), Ch, Lesjak (odjavljen) kader: Pečnik, M. Lesjak, M Jčrg, Pernek, M. Petek, J. Steiner, B. Jergatsch, G. Rautz, P. Zdovc, Zunder, Math, Kas-trun, P. Nachbar, S. Sienčnik, Kampi, Roger
trener: Pernek (nov)
Rikarja vas: - 2. razred
odšli so: Kaiser (Vovbre), Lipnik novi igralci: T. Brezovnik (SAK), Streicher (Velikovec), F. Sienčnik (SAK), Re-bernig (Sinča vas), Spron (Železna Kapla), R. Sturm (Klopinj), J. Picej (Gurnitz), Kampusch (Klopinj) Dollinger (Dobrla vas)
kader: T. Brezovnik, Pandel, Gomer-nik, Urch, Strasser, Streicher, F. Sienčnik, Rebernig, Sporn, R. Sturm, J. Picej, Kampusch, Dollinger, Truschner, F. Mochar, Neibersch, J. Weitzer, G. Patzol, Sapetschnig, Blajs, Figoutz trener: Jože Fera (nov)
DSG Sele: - 2. razred
odšli so: E. Oraže (SAK), Kert novi igralci: Mihi Oraže (SAK), Mario Diexer, Omer Djogič, Mirko Wieser (vsi DSG Borovlje), D. Mak in I. Roblek (oba fiksno od SAK)
kader: M. Oraže, Božič, K. Hirbernik, A. Mak, D. Mak, M. Mak, F. Dovajk, I. Kelih, M. Oraže, F. Oraže, R. Roblek, Djogič, Diexer, M. Wieser; I. Roblek, H. Olip, Marko Oraže, H. Mak, M. Dovjak, W. Do-vjak, H. Kulmesch, A. Oraže trener: Mirko Wieser (nov)
Sport
15
Prva tekma Austria -SAK bo na zeleni mizi
SAK je imel letos v transfernem času srečo, je dejal predsednik SAK dr. Roland Grilc, ko je v sredo predstavil novo ekipo SAK.
Edina odprta točka je slejkoprej transfer Haralda Kudlerja, za katerega se poteguje tudi Austria/VSV. Ker pa je Kudler Podpisal pred transfernim časom Za Austrio, za SAK pa po 5. juli-jem, je predsednik SAK prepričan, da bo Kudler igral za SAK. Pričakovati pa je, da bodo Kudler-J3 zaprli za nekaj tekem, ker je Podpisal dve pogodbi. To pa očti-n° cilj Austria, ki ima podoben pi-jHer z Romanom Ruppom (WAČ), katerega pa ni tožila na KFV. Postopanje Austrie ocenjuje SAK kot nešporten akt, ki ima v ozadju kot cilj. da bi Kudlerja zaprli za tekmo Proti Austrii (3. krog).
. SAK trenira pod novim trenerjem večinoma v športnem centru na Baškem jezeru, odigral pa je tudi že nekaj tekem (4:0 proti Že-'e2ni Kapli, 3:0 proti Dobrli vasi, 2(3 proti Vetrinju). Z legionarjem Dinkom Vrabcem je bil Tellian do-s ej zadovoljen, ni pa prepričan, ali bo 36-letni legionar zdržal 90 ni'nut tudi v težkih tekmah. Za do-datnega legionarja (Djuranoviča °d Olimpije) pa je SAK letos primanjkovalo denarja. Prva preiz-kušnja čaka na SAK 26. julija v Pokalu.
Novi vratar SAK Udo Mallegg je vedno dobro razpoložen, kar se naj bi preneslo tudi na ekipo.
Tekme SAK
Sobota, 19. 7. Breze - SAK (18.00 v Straßburgu)
Sreda, 23. 7. Pokrče - SAK (18.00 v Po-krčah/Poggersdrof)
Sobota, 26. 7. Marija n.Z. - SAK (18.00 -avstrijski pokal)
T RANSFERJI
Slovenski AK
Prišli: Mallegg (Wietersdorf), Erich Oraže (Sele), Vrabac (Primorje), Kert (Sele), Roy (Trg), Kircher (Št. Vid), Kudler, Kuttnig, Koreimann (VSV), Lessnigg (Železna Kapla);
Odšli:	Preschern (Kufstein),
Omerovič (Sarajevo), Škerjanec (Kufstein), Grujič (Štajerska), Razdevšek (Metlova), M. Oraže (Sele), Wuntschek (ASV), Kriwitz (FC Aus-tria/VSV), Galo (Zitara vas), Brezo-vnik (Bikarja vas);
Kader: Mallegg, Oraže; Lojze, Marjan in Simon Sadjak, Zanki, Roy, Šmid, Vrabac, Kircher, Kuttnig, Roman Oraže, Kesselbacher, Sienčnik, M. Nachbar, Možina, Koreimann, Kuttnig, Eberhard, Kudler;
Trener: Reinhard Tellian (nov)
SVG Pliberk
Prišli: Bajrovič (Kranj), Brezina (Austria), A. Slamanig (Velikovec);
Odšli: Holler (FC Austria/VSV), Piuk, Posteinig in Drobnig (vsi Ruda);
Trener: Franz Polanz (star)
Vratar Milan Oraže
NT: V različnih medijih so pisali, da si zapustil FC Tirol in šel v nemško re-gionlano ligo k Mannheim. Kje boš res igral?
Oraže: Zapustil sem FC Tirol, ker tam nočem biti večno drugi vratar. Toda pri Mannheimu še nisem podpisal. Moj grški menedžer ima nekaj ponudb, zato bom še nekaj dni počakal, preden se bom dokončno odločil. Zdaj sem nekaj dni doma v Selah, konec tedna bom spet v Wattensu, kjer imam moje stanovanje.
Zaenkrat nimam kluba
Ali vrnitev na Koroško zate letos ni bila aktualna?
Na Koroškem bi zame prišel v upoštev verjetno itak samo SAK, ki se letos ni obrnil name. Vrhu tega sem star šele 30 let in še nekaj let lahko kot profesionalec služim denar v višjih ligah. Gotovo pa bo prišel prej ali slej čas, ko se bom vrnil domov.
V Tirolu pri Kufsteinu je zdaj tudi doslejšnji vratar SAK Preschern?
Brž ko pridem na Tirolsko ,ga bom obiskal. Upam, da bo uspel in da mu bo iz Kuf-steina uspel celo podvig v I. ligo, kar bi bilo možno, saj je že svojčas trener dr. Ramšak rekel, da je Adi boljši kot Milan.
Silvo Kumer
Najboljše salame
Mokrije. To nedeljo vabi KIS v Mokrije v Podjuno, kjer bo okviru rednega občnega zbora tudi pokušnja in ocena salam. Vsi, ki imajo dobre salame, jih lahko prinesejo s seboj in jih dajo na oceno. Srečanje v Mo-krijah se prične ob 10. uri in traja do 16. ure.
OSEBE & DOGODKI
LOVSKO SREČANJE
Po daljšem premoru je šmihelska lovska družba v nedeljo, 6. julija priredila tradicionalno lovsko streljanje. Udeležba je bila zelo dobra, poleg domačinov so prišli tudi lovci iz Slovenije in Hrvaške. V streljanju se je pomerilo 70 lovcev, ki so nastopili v dvajsetih moštvih, kjer so zmagali Velikovčani pred Kmanikom in Podhumom. Pri posameznikih pa je zmagal Pollanz pred Vrankarjem in Ko-schuttnigom. Izredno napeto je bilo tudi streljanje na slepo tarčo, saj so šmihel-ski lovci pripravili zelo lepe nagrade.
FRLOŽEV LUKA
V zadnjem tedniku sem prebral žalostne vesti iz Borovelj. Kaj boš, taka je resničnost. Prebral sem tudi izjave modrih ljudi, pa jih nisem čisto razumel. Prosim vas, če nam hočete kaj povedati in dopovedati, povejte jasno in razumljivo, v kratkih stavkih in z domačimi besedami, tako da bo tudi nam svetlo. Upam, da vsaj sami razumete, kar vam pade čez zobe.
Obnovljen križ za žegnanje
Jubilej našega fotografa
Celovec/Dvor. Ko je naš fotograf Marijan Fera pred 20 leti kot vajenec (tedaj pri Slovenskem informativnem centru) prvič prestopil prag Mohorjeve v Celovcu, si verjetno ni mislil, da bo nekoč štel med najbolj znane tiskovne fotografe na Koroškem. Po 20 letih ga domala pozna vsa južna Koroška, saj je „Fercej“ kakor mu pravimo prijatelji in znanci, s svojo kamero prisoten na vseh večjih in važnejših kulturnih, političnih in športnih prireditvah. V teku 20 let je Marijan Fera naredil skoraj 100.000 fotografij, večji del je skrbno shranjen v arhivu Našega tednika, ki ga Fera osebno skrbno ureja. Ta teden je Marijan Fera s kolegi novinarji in prijatelji^ v Celovcu praznoval ta poklicni jubilej. Že naslednjo leto pa ga čaka naslednje večje praznovanje, namreč njegova 40-letnica.
Dvor. Občina Bistica nad Pliberkom je lani pričela v okviru ORE programov z obnavljanjem vaških centrov. Vaško središče v Dvoru so lani in letos obnovili, stroški so znašali nad 2 mio. šil. Med drugim je dobil novo podobo tudi križ na vasi, ki so ga na dvorško žegnanje tudi blagoslovili. Po slavnosti je sledila maša ter
tradicionalno žegnanje pred dvorško cerkvijo, kjer so vaščani pripravili jedačo in pijačo; za glasbeni okvir pa je poskrbela šmihelska godba na pihala. Dobiček vsakoletnega žegnanja Dvorjanke in Dvorjani namenjajo skupnim vaškim projektom. Za obnovljeni vaški križ pa odslej skrbeli neposredni sosedje.
Obnovljeni križ je preteklo nedeljo na dvorško žegnanje blagoslovil rektor Jože Kopeinig.