SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LVII (51) • ŠTEV. (N°) 19
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 28 de mayo - 28. maja 1998
Slovenska hiša - naše središče
V	nedeljo, 24. maja smo Slovenci v Argentini praznovali žegnanje v Slovenski cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši. Že to je samo po sebi praznik vse slovenske verske skupnosti, kakor tudi narodnega P°mena, saj je v tej cerkvi naše versko središče. A letos je slavje bilo globlje: Slo-venska hiša je bila poimenovana po svojem graditelju in voditelju naše verske skupnos-& v Argentini msgr. Antonu Oreharju.
0 tej slovesnosti bomo natančneje pi-^ prihodnjič, danes bi rad pregledal le Važr>ost slovenskega središča.
Najprej je sicer treba omeniti, da to ledišče ni zraslo med strnjeno niti gosto beljenimi rojaki, celo okoli njega skoro 111 Slovencev. A je zraslo sredi mesta v Precej osredryem položaju, tako da je ne-a^° res v geografskem središču rojakov, ^rešenih po okoliških prredmestjih: San Lanus, San Martin, Moron itd.
Tam so nastala njihova okrajna sredi-Ca> ki imajo svoje naloge. Ta so res vsako-'Jr|evna, življenjska zbirališča okoličanov, ^ se odvija lokalno kulturno, športno in Or8anizacijsko življenje.
Slovenska hiša, ki je nastala že pred Setletji kot prvo naše središče v Buenos %e«u, pa ima drugačne naloge. Tam je J^e versko, politično, organizacijsko, kul-središče, tam je nekako duša naše KllPnosti, odkoder tečejo žile v posamez-tle Prosvetne domove, ob velikih sloves-°stih se tam stekajo vse poti iz predmes-
tij. Tam je sedež naših osrednjih organizacij, tam se pripravlja tudi naš tednik, ki zahaja v slovenske domove v širni Argentini in tudi čez ocean.
Danes imamo sicer še veleposlaništvo, ki predstavlja matično Slovenijo. A Slovenska hiša je ostala kot notranji izraz naše povezanosti in organiziranosti, simbol naše skupne usode, preteklosti in prihodnosti.
V	prvih letih, ko so se ustanavljali okrajni domovi, je bilo nekaj nesporazumov, nekaj poskusov centraliziranja, po dragi strani pa so tudi dragi skušali uresničiti centrifugalne težnje. A sčasoma je postalo jasno, da je v nekem realnem ali organizacijskem telesu potrebno oboje, srce in uc^je, notranjost in zunanjost, sreda in okolje. Vsak ima svoje potrebe, svoje dolžnosti, svoje metode, svoje poslanstvo.
Osrednje organizacije, ki imajo tam svoj sedež, so temelj, na katerem raste naša skupnost kot enota v različnosti.
Veseli smo, da je ta simbol naše organizirane skupnosti dobil svoje ime, in sicer ime po njem, ki je spoznal potrebo po središču in tudi znal to idejo uresničiti, ki je imel moč in sposobnost ter zaupanje vseh, ki so to idejo utelesili. Msgr. Anton Orehar je bil ta idejni in materialni realizator. Zato je prav, da nosi naša slovenska hiša ime po njem:
SLOVENSKA HIŠA MSGR. ANTONA OREHARJA.
TD
Pomenljivi vatikanski molk
I
Redna mesečna tiskovna konferenca venskega zunanjega ministra dr. Borisa eca je minila predvsem v znamenju na-edi, kaj slovensko diplomacijo čaka v m juniju.
Glede jugoslovanske sukcesije je dejal, im-	let pogajanj prva faza iskanja
tve prišla v slepo ulico. Rešitev je tudi Narodna arbitraža, s katero se vendarle
VLADNA DELEGACIJA V ARGENTINI
Ljj. Negacija pod vodstvom državne se-na ministrstvu za znanost in teh-*°W° Verice Trster\jak se je vrnila s Š,ucli'iske£a obiska v Argentini po P’Su sporazuma o znanstvenem in teh-IjII em sodelovanju med državama, ki je Odpisan 3. novembra lani v Ljubljani. L J- do 23. maja se je tam mudila na Izbilo argentinske strani, so sporočili z strstva za znanost, in tehnologijo. Dele-°^)is*<ala argentinski sekretariat za in tehnologijo in imela pogovore z log; Vn’m sekretarjem za znanost in tehno-o|,j ° Carlosom Del Bello. Delegacija je J^a univerzi v La Plati in v. San Marti-i\0 undacijo Campomar, nekaj znanstveni '.^ovalnih inštitutov, sestala pa se je t)ei s ^ni Sveta za znanost in tehnologijo. SkihRac'*a Je obiskala tudi drutva sloven-. 1Zseljencev v Argentini.
. o tej novici bomo priobčili v na-levilki.
Državni zbor zavrnil odstavitev Drnovška
morajo strinjati vsi prizadeti, sklepi pa so obvezujoči, predvsem je pomembno, da se vrsta mednarodnih Finančnih in političnih ustanov zdaj zaveda, da je rešitev tega problema eden temeljnih kamnov stabilnosti jugovzhodne Evrope.
Pomembno je tudi to, da je pripravljen osnutek kulturnega sporazuma z Avstrijo, ki med dragim ščiti tudi kulturne pravice nemško govorečih v Sloveniji, minister pa meni, da je dodatek v preambuli, ki govori o avstrijski državni pogodbi, tisti del, s katerim se draga stran verjetno ne bo strinjala. Potekajo tudi priprave na predvideni obisk hrvaškega predsednika dr. Tudmana. Dobro bi bilo, da bi v tem času rešili vsaj nekaj problemov, n.pr. dolg Hrvaške JE Krško, dolg Ljubljanske Banke, ali vprašanja slovenskih počitniških zmogljivosti na Hrvaškem.
Zapleti s poreklom konjev Lipicancev so po ministrovo predvsem posledica igric znotraj združenja rejcev kor\j, kajti ne avstrijska ne italijanska vlada o zapletu ne vesta veliko. Vsekakor bo Slovenija razen posredovanja v Bruslju zaprosila tudi za pojasnilo vlad obeh držav.
Na vprašanje, kako da še ni agremajev ža predlaganega slovenskega veleposlanika v Vatikanu in ali so razlog za ta „vatikanski molk” nekakšna pisma, ki so mimo vlade romala na sveti sedež, se je dr. Frlec samo nasmehnil in vprašal: „Upam, da ne pričakujete mojega komentarja na to?” Dejal je, da država prosilka ne sprašuje in ne zahteva pojasnil, vendar pa ji lahko daljši časovni zamik pri odobritvi agremajev marsikaj pove. V skladu s tem se potem odloča za nadaljnje korake. Edina pripomba je bila, da nekateri pozabljajo, da v Vatikanu potrebujemo predstavnike države in ne cerkve.
Na redni seji državnega zbora 20. maja je vodja poslanske skupine Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) Bogomir Špiletič v imenu 16 podpisnikov predloga ustavne obtožbe predstavil vsebino predloga, po katerem naj bi bil predsednik vlade Janez Drnovšek pravno in politično odgovoren za kršitve ustave in zakonov o vladi in zunanjih zadevah zaradi spornega tajnega slovensko-izraelskega varnostnega dokumenta, podpisanega leta 1995. Državni zbor naj bi zato ustavnemu sodišču predlagal, da sprejme odločitev o prenehanju mandata Janezu Drnovšku.
V	obrazložitvi je opisan potek dogajanj v zvezi s spornim sporazumom, ob katerem je Špiletič spomnil na obvestilo, ki ga je zdaj že nekdanji direktor Obveščevalno-vamostne agencije (OVS) Jože Sečnik januarja letos poslal državnemu zboru in v katerem je ..opozoril na obstoj tajnega varnostnega sporazuma med Slovenijo in Izraelom”. Sporazum sta podpisala takratni direktor OVS Marjan Miklavčič kot predstavnik vlade RS in Ječiel Horev kot predstavnik izraelske vlade. Sečnik je v pismu opozoril, da „Miklavčič za podpis ni imel pooblastila vlade in da sporazum ni bil sklenjen in ratificiran po predpisanem postopku”. Sečnik je v pismu tudi zapisal, da je bil z zadevo seznanjen tudi takratni obrambni minister Jelko Kacin. Slednji je konec marca letos na novinarski konferenci javno potrdil, da je bil sporazum sklenjen z njegovo vednostjo, vendar pa naj bi bil po njegovem mnenju le operativno-tehnični akt.
Predlagatelji ustavne obtožbe na podlagi Sečnikovega pisma ugotavljajo, da ima sporazum naravo mednarodne pogodbe, ker mednarodnopravno zavezuje Slovenijo, in da bi ga zato moral potrditi državni zbor oziroma vlada. Ker sporazuma nista ratificirala ne DZ ne vlada, naj bi bil sklenjen v nasprotju z več členi ustave.
Predlagatelji v predlogu ustavne obtožbe ugotavljajo, da obstaja utemeljen sum, da je ..predsednik vlade ves čas vedel za sklenitev sporazuma in da ni ukrenil ničesar, da bi sklenitev tajnega sporazuma preprečil, po sklenitvi pa ničesar, da bi se sanirale posledice sklenitve sporazuma”. Predsednik vlade je sicer večkrat javno
V
zatrdil, da o sporazumu vlada ni bila obveščena ter da sam o spornem aktu ni vedel ničesar. Podpisniki ustavne obtožbe pa navajajo, da je nekdanji direktor OVS Marjan Miklavčič poslal takratnemu obrambnemu ministra Kacinu poročilo o službeni poti v Izrael in daje iz poročila očitno, da je bil v Izraelu sklenjen sporazum med vladama Slovenije in Izraela. Špiletič je še dodal, da je nekdanji obrambni minister Kacin večkrat izjavil, da je o vseh aktivnostih ministrstva sproti obveščal Drnovška.
Na očitke je odgovoril premier in ob osnovni oceni, da dosedanja razprava v veliki meri odraža predvsem travme iz časov osamosvajanja, zavrnil očitke o domnevnih dogovorih in kupčijah pri iskanju podpore za zavrnitev ustavne obtožbe med koalicijskimi partnericami.
Nastopu predsednika vlade so sledili ugovori predvsem poslancev SDS in SKD.
Tako je Lojze Peterle (SKD) ocenil, da je premier v svojem nastopu priznal spornost postopka pri sklepanju sporazuma, o tem dokumentu pa je vedel že pred lanskim septembrom, ko je bil uradno obveščen. SKD je za ustavnost, zato bo predlog obtožbe podprla, pa je med dragim poudaril predsednik stranke Lojze Peterle in opozoril, da sporni sporazum ni tehnično-operati-vni akt, ni neškodljiv in ničen dokument, saj je še vedno tajen, je tudi sporazum vlade in velja.
Po besedah Janeza Janše (SDS) premier kar naprej zatrjuje, da ni nič narobe in da ni nezakonitosti, to pa je splošna formula, s katero se odgovarja na vse očitke. Po njegovi oceni tudi ni res, da je vsebina sporazuma tajna zato, ker bi to zahteval Izrael.
Dr. Franc Zagožen (SLS) je opozoril poslance, da ne gre ne za sporazum med vladama ne za dogovor med varnostnima službama, ampak za sporazum med slovenskim in izraelskim ministrstvom za obrambo. Vsebina sporazuma po njegovem ni sporna, ampak je narobe le to, da ni bil sklenjen po veljavnih predpisih. Zadevo je torej treba urediti in preprečiti, da bi se kaj podobnega še kd^j zgodilo, je predlagal vodja poslancev ljudske stranke
Državni zbor je nato po nekajdnevni debati s 46 glasovi proti 28 zavrnil predlog Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) za obtožbo predsednika vlade Janeza Drnovška. Za zavrnitev so glasovali poslanci Drnovškove liberaldemokratske stranke (LDS), Slovenske ljudske stranke (SLS) in upokojencev DESUS, proti seveda člani opozicije SKD in SDS ter - zanimivo -Jelinčičeve Nacionalne stranke (SNS). Vzdržali pa so se glasovanja komunisti Združene liste (ZL)
Glede glasovanja ZL in SNS smo mnenja, da so levičarji videli, da ima Drnovšek že dovolj glasov skupaj,z SLS za zmago, zato so lahko uprizorili ..demokratičnost” in ..neodvisnost” ter glasovali proti ali se vzdržali.
STRAN 3:
Žrtev mora biti kriva
.N*'
 n„» ’-K	iS.-tSi.
Zgodilo	se	je
Iz življenja
TOŽBA PROTI RIBIČlČfo
Elizabeta Gyorkos, vodja okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, kjer sta mariborski odvetnik Dušan Ludvik Kolnik in Dunajčan Walter Smolej februarja letos vložila ovadbo zoper bivšega vodilnega politika Mitjo Ribičiča in uglednega zgodovinarja dr. Toneta Ferenca, je dejala, da je ovadba z vsemi prilogami ..odpotovala” v Ljubljano na državno tožilstvo Republike Slovenije. Slednje jo bo v prihodnjih dneh preučilo in odločilo, ali vsebuje tudi elemente organiziranega kriminala. Če se bo izkazalo tako, se bo ovadba znašla v rokah posebne skupine tožilcev z Barbaro Brezigar na čelu.
O PREPOVEDI KONFESIONALNE DEJAVNOSTI V VRTCIH IN ŠOLAH
Odbor državnega zbora za kulturo, šolstvo in šport je kot neutemeljeno zavrnil pobudo Mihaela Jarca (SKD) iz Ljubljane za oceno ustavnosti zakona, ki določa, da v javnih vrtcih in šolah ter vrtcih in šolah s koncesijo ni dovoljena konfesionalna dejavnost. Po mnenju člana Krščanskih demokratov je omenjeni del zakona v nasprotju z ustavo, ki v 41. členu zagotavlja svobodno izpovedovanje vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem življenju. Torej niti za tiste, ki bi specifično želeli verski pouk, to ni dovoljeno, kot pravi komisija.
SKUPNE VOJAŠKE VAJE
Od 18. maja v slovenskem morju poteka akcija Divex ’98, v kateri potapljači iz enot civilne zaščite, Slovenske vojske in ameriške mornarice nadaljujejo z načrtnim iskanjem neeksplodiranih min, granat, torpedov in drugih bojnih sredstev, ki so na morskem dnu ob slovenski obali ostali še iz obdobja 2. svetovne vojne. Na območju, razdeljenem na kvadrante, potapljači zbirajo podatke za pripravo posebnega katastra z natančnimi podatki o eksplozivnih predmetih, ki jih bodo usposobljene enote kasneje lahko odstranile in/ali deaktivirale.
SVETOVNA RAZSTAVA EXPO ’98 V LIZBONI
Na svetovni razstavi EXPO ’98 v Lizboni z naslovom Oceani - dediščina prihodnosti, ki so jo uradno odprli v petek, 2. maja, potekala pa bo do 30. septembra, je bil 23. maja slovenski nacionalni dan. V Lizbono je za to priliko prispela tudi slovenska vladna delegacija pod vodstvom premiera Janeza Drnovška.
PROBLEMI MED SLOVENIJO IN HRVAŠKO
Finančna ministra Slovenije in Hrvaške, Mitja Gaspari in Borislav Škegro, sta za
zaprtimi vrati razpravljala o reševanju problematike Ljubljanske banke ter možnostih za sklenitev sporazuma o rešitvi deviznega varčevanja varčevalcev v glavni podružnici Ljubljanske banke v Zagrebu. Sestali sta se tudi posebni strokovni skupini, ki sta se po neuradnih informacijah razšli brez večjih uspehov.
BLAGOVNI PROMET MED ITALIJO IN SLOVENIJO
Na sedežu deželne vlade v Trstu so podpisali dogovor o izvedbi poenostavitve in uskladitve carinskih postopkov o blagovnem prometu med Italijo in Slovenijo. Poenostavitev carinskih postopkov predvideva, da določena opravila, ki so se doslej izvajala pri vsakem organu, odslej izvajajo samo enkrat. Dogovor bodo začeli poskusno izvajati 1. junija letos na mejnem prehodu Vrtojba na Goriškem, v razmeroma kratkem času pa naj bi se izvajanje razširilo na vse mejne prehode med državama.
OBISK V SLOVENIJI
Kanadski premier Jean Chretien je končal uradni obisk v Sloveniji in odpotoval v BiH.. Poleg dvostranskih odnosov, ki so na politični ravni zelo plodni, na gospodarski pa bi se jih dalo še izboljšati, so bila na pogovorih v ospredju pozornosti krizna žarišča v svetu in še zlasti na Balkanu. Premiera Drnovšek in Chretien sta poudarila nujnost, sodelovanja mednarodne skupnosti v reševanju kosovske krize.
NATEČAJ MOHORJEVE IN OGNJIŠČA
.V Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani sta Mohorjeva družba Celje in Radio Ognjišče predstavila izide novembra lani razpisanega (prvega) anonimnega natečaja kratke proze in poezije Moj čopič je beseda. Nanj je v predpisanem roku prispe-
lo	156 tekstov mlajših in starejših pesnikov in prozaistov, dve tretjini pesemskih. Komisija je v ožji izbor uvrstila 21 besedil, osem pesemskih in trinajst proznih. Njihovim avtorjem so podelili denarne in knjižne nagrade, otroška zgodba Ogenjček išče ognjišče Sabine Koželj Horvat pa je po odkupu predvidena za natis pri Mohorjevi.
Obnova Tolmina se je pričela.
mm
Janša protestira
Predsednik Socialdemokratske stranke (SDS) Janez Janša je Janeza Podobnika 22. maja obvestil, da nepreklicno odstopa s funkcije voclje pridružene delegacije državnega zbora v Severnoatlantski skupščini -NATO.
Janša je v pismu zapisal, da se je kot voclja omenjene delegacije v tujini trudil, da bi sogovornike parlamentarce iz držav članic zveze Nato prepričal, da Slovenija izpolpjnje kriterije za članstvo, sedaj pa takšnega stališča ne more več zastopati. V Sloveniji ne obstaja parlamentarni nadzor nad raznimi službami in trenutno ne izpoln-
juje enega ključnih kriterijev za vstop v zvezo Nato.
Po dvodnevni razpravi o predlogu ustavne obtožbe zoper predsednika vlade 20. in 21. maja je postalo očitno, da ni obstajala niti osnovna preglednost pri oprem]jar\ju Slovenske vojske, parlamentu pa je bil odtegnjen ne samo nadzor, temveč tudi informacija* o pogojih, količinah in cenah nabav v Izraelu. Za preprečevanje parlamentarnega nadzora nad trgovanjem v Izraelu je bil 31. januarja 1995 podpisal celo tajni mednarodni sporazum, ki ga slovenska ustava izrecno prepoveduje.
Ali si kdo more misliti, da se sredi pravega vrtinca prahu lahko kaj jasno vidi? Nekaj takega se dogaja s tem veleškandalom okoli Yabrana in njegove tragične smrti. In da še mi. ne bomo dvigali prahu, zapišimo najprej dve čim jasnejši postavki. Prva: javnost nikdar ne bo zvedela resnice; morda seji bo s časom lahko le približala in jo nekoliko zaslutila. Druga: vsaj zaenkrat je preveč neurejenih podatkov, da bi mogli narisati bolj ali manj točno sliko političnega položaja, ki je nastal zaradi smrti zloglasnega velepodjetnika. Po tem zapisu, dragi bralci, korajžno naprej.
„LE NAVADEN POŠTAR’’
Začnimo pri koncu. Že v prejšnji številki smo kratko omenili, da je bil proti Yabranu izdan ukaz za arest. Iskala ga je domala vsa buenosaireška policija in tudi varnostni organi drugih provinc. Bistvena točka v celotnem položaju pa je bila ta, da se je pokazalo, da ga zvezna vlada več ne ščiti. Izgubil je svojo najmočnejšo zaslombo. Koliko je k temu vplivalo domnevno poročilo FBI o nekatirih ilegalnih podvze-mih Yabrana v zvezi z mamili, še ni jasno.
Potem je vso javnost pretresla vest, da je Yabran naredil samomor na eni izmed svojih estancij v provinci Entre Rios. Zatekel se je tja, čeprav so mu prijatelji svetovali, naj pobegne v Sirijo, do koder ne sega roka argentinske pravice. Ko pa so ga odkrili in je policija vdrla v hišo, se je ustrelil. Čeprav so okoliščine smrti čudne in precejšen del javnega mnenja še vedno dvomi v to smrt, stvarni činitelji dokazujejo daje bil konec slavnega podjetnika res tak.
A roman se s tem ni končal; pravzaprav tam se je začel drugi del, ki bo verjetno še bolj zanimiv kot prvi, a verjetno še manj znan. Celotna povest pa se je pričela avgusta leta 1995, ko je tedanji goospodarski minister Domingo Cavallo pred zbranim kongresom dejal, da je „Alfredo Yabran vo(lja mafije”. Šlo se je za privatizacijo pošte in za afero okoli carine, a tedaj je bilo to ime skoraj nepoznano. Javnost ga še nikdar ni slišala in le nekaterim zelo veščim je pomenil tiho zakulisno figuro.
Tudi potem ni kaj več nastopal. Šlo naj bi le za uspešnega pocljetnika, ki je iz malega znal zgnesti lepo bogastvo in se je spretno sukal na mejah legalnega upravljanja. A tega smo v Argentini že vajeni. Sindikalist Barrionuevo je svoj čas dejal: „V Argentini ni nihče obogatel z delom” in tedaj se ni dvignil noben glas, da bi mu osporaval. Prav tako se nihče ni zgražal, ko je Yabran samega sebe označil za „ponižne-ga poštarja”. Dejansko je bil lastnik večjega dela privatnega poštnega sistema v državi.
Yabran je prišel v slabo luč pri javnosti šele, ko se je pokazalo, da ima prste vmes pri uboju fotoreporterja Cabezasa. Sledeče nenehno zasledovalce javnih občil in pa pritisk, ki ga je napj izvajala Duhaldejeva provincfiska policija, so ga prisilili, da je prodal večji del svojih pockety (tistih poznanih) in se skušal umakniti v mimo življenje. Ni bilo več mogoče. Duhalde je vedel, da veliko njegove politične prihodnosti zavisi od razčiščenja Cabezasovega umora (poleg drugih vzrokov, ki jih Duhalde lahko ima pri tem). Sodna rošada, ki jo je Yabran skušal izpeljati, da bi ga zvezno sodišče ščitilo (glej zadnjo številko) se je izjalovila. Sodnik Macchi je ukazal arest. Ostalo je poznano.
„ALI BABA”
To sicer ni arabska pripovedka o štiridesetih razbojnikih; a lahko bi bila. Ker ni jasnih razlogov za to smrt, ker je resnica zavita v meglo političnih, gospodarskih in
Tone Mizerit
mafijskih interesov, je pač izhod v časnikarskih bujnih domišljijah. Saj, kdo more dokazati, da to ni res, kar se piše?
V	teh domišljijah je ena najbolj zanimivih (in morda tudi verjetnih variant) pr3'1 tista, ki govori o „vsiljenem samomoru”. P° tej pripovedi naj bi bil Yabran le člen (in ne najmočnejši) široko razpletene verige ilegalnih storitev. Sem spada tihotapstvo orožja, tihotapstvo mamil, pranje umazanega denarja, itd. Zaradi zadnjih sodnih dogodkov (prav zaradi umora Cabezasa) F Yabran prišel v položaj, ki je postavil v : nevarnost vso mrežo. Hujši kot pritisk sodnikov in policije naj bi bil pritisk mafije. D* reši položaj (in verjetno tudi družino) Yabranu ni ostalo drugega, kot da je naplavil svojemu življenju „časten” konec.
Kako so časnikarji prišli do te variante. Zelo lahko, prebrskali so po arhivu (in tud* po nekaterih zadnjih poročilih) in nap zanimive povezave njegovega delovaW3-Prav te dni je švicarsko sodišče blokiralo šest milijonov dolarjev, ki jih je imel tal" naložene nekdaj znani Al Kassar. Sodišče utemeljeno domneva, da je tisti denar saa tihotapljenja orožja. Kot je znano, je ® mednarodni „finančnik” nekoč zaslovel ker je dobil argentinsko državljanstvo v rekordnem času, ne da bi za to izpel® bistvene pogoje. Cavallo je že nekdaj meri1 Al Kassarja in Yabrana v isti koš.
Kar se carine tiče, je zgodba še boli pomešana s čudnimi primeri. Svoj čas sW° že pisali o samomoru (?) brigadirja Etche goyena, ki je bil vodja carine in buje odto11 velezaroto. Eden visokih funkcionarjev carinske ustanove je bil tedaj Ibrahim ® Ibrahim, ki niti ni znal dobro španskeg* jezika, a je bil sosvak Menema in tedaj m°* Amire Yoma, pozneje zapletene v af®0 pranja narkodolarjev. Že tedaj se je govoP" lo, da je bil Etchegoyen imenovan po p°s' redovartju Yabrana, ki je bil lastnik Edca' dassa, podjetja ki je imelo na skrbi celo®0 upravljanje letalskega tovora na Ezeizi- ©' chegoyenu je nasledil Aldo Elias, isti, ki Je sedaj daroval prostor na pilarskem P0^ pališču, kjer počivajo Yabranovi zemelj8® ostanki.
Koliko se je pretihotapilo skozi Ezeri0, nikdar ne bo znano. A umestno govore ° milijardah dolarjev.
Lahko bi še naštevali, a zmanjkuje pr05" tora. Rad bi pa le še omenil, daje tistih s«s milijonov, ki jih sedaj Al Kassar ne more dvigniti, del denarja, ki je šel za proda)0 argentinskega orožja Hrvaški med vojnoz Jugoslavijo. In še, da je tisto orožje P1*” na Hrvaško skozi koprsko pristanišče. * nuj potem kdo trdi, da Koper nima leP£ prihodnosti!
NA HITRO
Ena značilnosti Yabranove smrti je bi® da je vse ostalo zatonilo v ozadnju. , vendar so se medtem dogodile važne stv8*1' Le na kratko:	\
- Osporavani sodnik Oyarbide se > znašel pod tako hudim pritiskom, da J odšel na dopust. To je seveda le prvi ^° . do odstopa. Le tako se bo rešil usta'’1' sodbe.
- Peronizem mrzlično pripravlja : gres stranke. Tam se bo v precejšnji ® odločila usoda bodočih predsedniških kri didatur. Vsekakor je po Yabranovi S®1: položaj Duhaldeja še bolj zapleten kot Pr.^
- Buenosaireški mestni vladar . predsedniški predkandidat Povezave D® Rua je zašel v težave. Od „gospodarsk®» ministrstva” je odstopil Rodriguez Giavri^ ni, resen in sposoben gospodarstvenik, je piva kriza v De la Rujevi vladi- * ^ praksa za prihodr\jost, za primer, da dospel na predsedniški stolček, čez sed let vse prav prtde...
Urejen grob dr. Basaja
Ivan Mehle - 90 letnik
Velden/Vrba, 14.5.1998
Spoštovano uredništvo,
sporočam Vani naslednjo novico: ob 25. letnici smrti je dobil pokojni dr. Joža Basaj, ki je bil v letih 1944/45 predsednik Narodnega odbora za Slovenijo, primemo nagro-
P8
bno obeležje na pokopališču v Št. Jakobu v Rožu na Koroškem.
Doslej je spadal grob pokojnega dr. Basaja med najrevnejše grobove na pokopališču, podoben tistemu na desni strani fotografije. Le majhna tablica z napisom: Dr. Joža Basaj, *5.10.1887 + 6.3.1973 je stala na gomili, ki je bila brez okvirja. Grob so doslej oskrbovale šolske sestre iz Št. Petra. Kaki sorodniki se zanj niso zanimali.
Novo nagrobno obeležje je narejeno stabilno in dostojno. Prilagam dve fotografiji. Cena groba je precej visoka in znaša približno 4.500 U$S. Doslej so za obnovo groba darovali: A.J., NY U$S 50.-; A.B. NY U$S 300.-. A.K.. Nemčija D.M. 200,- in C.T. Avstrija U$S 1.500.- Nadaljnji darovi ob spominu na pokojnega dr. Basaja so dobrodošli.
Grob je zato tako urejen, da bo z i\jim čim manj skrbi. Če groba ne bi obnovili, bi bila nevarnost, da po 25. letih propade pravica do njega, če se nihče zanj ne zanima. Obnovo groba je krajevni župnik dovolil. Formalno pokroviteljstvo je prevzela Nova slovenska zaveza.
Lep pozdrav,
Ciril Turk
Marterlweg 4 A 9220 Velden a.W.
AVSTRIJA
Skupna poveljniško-štabna vaja italijanske, madžarske in slovenske vojske
^ Pripadniki Slovenske vojske so se ude-ezili mednarodne poveljniško štabne vaje slovenske, italijanske in madžarske vojske, ® je z imenom Trilog-98 potekala v okolici Sidrna v Italiji. Med vajo je sodelovalo 180 udeležencev - od tega 37 iz Slovenije v Namen vaje je ponazoritev doktrine in stabnih postopkov zveze Nato, predvsem Pa rešitev logistične podpore mirovnih ope-racU za enoto treh držav. V okviru vaje so iskali probleme z vključevanjem in j^iuževaiijem slovenskega in madžarskega a^aljona v multinacionalno brigado Julija
ter priprave za njeno delovanje v mirovni operaciji.
Gre za zahteven in pomemben vojaški projekt, ki so ga zastavile Madžarska, Italija in Slovenija. Temeljni namen omer\jene enote je povečanje interoperabilnosti med oboroženimi silami treh držav z izboljševanjem medsebojnega poznavanja in prevzemanja dogovorjenih operativnih postopkov. Omenjena enota naj bi postala hitro pripravljena, visoko operativna lahka pehotna brigada, ki se bo sposobna vojaško učinkovito odzvati na izzive mednarodni
d^anton stres
Žrtev mora biti kriva
Vo
Nesporno in hkrati presenetljivo dejst-. Jei da so nekatera slovenska javna glasi-( tudi tista, ki bi naj bila resna, v zadnjih “i štirih letih uprizorila pravcato gonjo r°ti katoliški Cerkvi. Ker pa je veliko palcev, ki kažejo, da javna glasila pri nas . So neodvisna, ampak jim pisanje nareku-J° Politične sile, ki stojijo za njimi, lahko ePamo, da so se tiste sile, ki imajo svoje 'Tre v komunističnih časih in takratnih ^ etičnih organizacijah, zavestno odločile, j j1 b°do spodbujale sistematično napadan-Cerkve, stalen in trajen medijski boj n njej. O tem ne more biti nobenega 0ri'a, kajti na področju javnih glasil, Jedvsem vodilnih in najbolj vplivnih, se c ne zgodi po naključju ali brez privolitve ^orna naročila vodilnih. Tudi se ni bilo °goče ubraniti vtisa, da je bilo nekaj t-PH1 napadalcev”, ki so se občasno, a ®ono oglasili, da so prilili olja na ogenj yraštva do Cerkve. Njim je potem sledila k ]0,a nialih pomagačev v raznih pismih cev in p6dobno. so	n 11 f0:> Kdo ima interes, da se neti
'Taštvo aii vsaj odpor do Cerkve? to	je	toliko	bolj	umestno,	ker je
(J’f ar se je dogajalo, že protiustavno.
va namreč prepoveduje netenje narodna, verskega in vsakega drugega ^stva. A pri nas je pod vplivom gonje
glasil tudi v širši javnosti že prihajalo do resnih izpadov sovraštva do Cerkve in tudi do vere.
Seveda tudi v Cerkvi ljudje nismo svetniki brez napak in d^emo sami povod za marsikatero zgražanje. Toda pri nas ni šlo samo za to. Uprizorjena je bila histerična gonja, ko so za to naročeni ljudje kar naprej iskali slabosti Cerkve in brskali po njih, pretiravali, razširjali polresnice ali celo laži. Če niso imeli neposrednega povoda, so segli v zgodovino, jo po potrebi tudi potvorili in prikrojili, da so lahko osvežili medijsko negativno razpoloženje do Cerkve.
Naši lastni spodrsljaji torej ne morejo razložiti vse te gonje proti Cerkvi. To so bile samo priložnosti, ki so lajšale nalogo javnih glasil, da napadajo Cerkev. Pravi vzroki so politične vrste. Verjetno jih je več in se med seboj dopolnjujejo.
Prvič, živimo v državi in družbi, Kjer so stare totalitarne politične sile ohranile ne-i«ij svojih osnovnih pravil obnašanje. Med njimi je potreba po sovražniku na prvem mestu. Totalitarna oblast vedno potrebuje sovražnika, da opraviči samo sebe. Če sovražnika ni, si ga mora izmisliti. V naši preteklosti je bila Cerkev razglašena za najhujšega notranjega sovražnika in temu primemo so tudi ravnali z njo. Od leta 1941
Rodil se je 12. maja 1908 na kmetih v Jerovi vasi pri Grosuplju na Dolenjskem nekaj mesecev po očetovi smrti. Mati se je znova poročila in tako je Ivan dobil očima, ki mu pa ni bil preveč naklonjen, pač pa se je zavzel za lastne otroke, pet po številu.
Tako je bil Ivan - kakor brat Jože -zapostavljen ter sam sebi prepuščen v otroških kakor mladostnih letih. Na svojem in lastnem si je moral dejansko prislužiti vsak kos kruha. Veliko trpljenja je užil, ker ni imel zaščite ne ljubezni.
Z velikimi težavami in napori se je kljub nasprotovanju izšolal na strokovni šoli v Ljubljani. Zaposlil se je pri veletrgovcu tovarnarju Batel, enem največjih v Evropi za proizvodnjo biciklov. Pri njem je Ivan dobil velik ugled, priznanje in zagotovljeno cvetočo bodočnost.
Leta 1936 se je poročil z Alojzijo Janežič ter se preselil v Hrastje ob vznožju Magdalenske gore, kjer je kupil zemljišče in s pomočjo sorodnikov zgradil hišo in ostala potrebna poslopja kot za majhno kmetijo. Rodili so se mu štirje otroci: Ivan, Slavka, Jože in France.
Ko je imel doma vpeljano delavnico, dober zaslužek in obetajočo bodočnost, je pridivjala rdeča revolucija, ki se ji je kot veren katoličan Ivan odločno uprl. Ni nase-
KEM)—M——VWMWWT
varnosti, miru in stabilnosti, izjemoma pa na voljo zvezi Nato in Zahodno evropski zvezi, v skladu s postopki obeh organizacij in mandatom Združenih narodov.
naprej. Tajna partijska navodila UDBI to izdatno potrjujejo. To prepričanje je še danes živo v prenekateri glavi, ki se je izšolala v partijskih klopeh. Verjetno pa tudi prostozidarji ne stojijo križem rok.
Drugič, strah ima velike oči, pravi pregovor. Sicer ni jasno, zakaj, vendar imajo pred Cerkvijo nekateri še vedno strah. Verjetno zaradi tega, ker je najpomembnejša nedržavna ustanova ali organizacija z mednarodnim zaledjem, duhovno suverenostjo in neodvisnostjo. Kakor v preteklosti je tudi danes ni mogoče obvladati, ji ukazovati' in ji narekovati, kaj sme in česar ne. Torej ji je treba vsaj zmanjšati ugled in odmevnost. Zato je treba dan za dnem, teden za tednom po njej tolči, jo sramotiti in vedno znova obnavljati spomin na vse stare grehe iz njene dvatisočletne zgodovine.
Tretjič, delovanje Cerkve je treba omejevati, čeprav Ustava pravi, da so dejavnosti verskih skupnosti svobodne. Cerkvenim zahtevam se ne sme ustreči, kvečjemu nekaterim najnujnejšim. Zato vodi naša država do Cerkve restriktivno in nenaklonjeno politiko. Pomislimo samo, s kakimi težavami se srečuje mariborska škofija, ko išče ustrezne prostore za škofijsko gimnazijo, medtem ko so nekdaj njene, danes nacionalizirane zgradbe na voljo ustanovam, ki bi zlahka dobile svoj prostor kje drugje. Če pri nas Cerkev kaj doseže, to doseže po dolgem in napornem prizadevanju.
V	takem trdem ravnanju do Cerkve le-ta nujno postane žrtev. Žrtev pa mora biti
dal grožnjam terencev in njih pjjdašev: skrbel je za svoj dom in ravno ustanovljeno družino. Večkrat je bil v smrtni nevarnosti in stalno ogrožen. Odpor revoluciji in zavist sosedov sta primorala Ivana, da je pod nasilnim pritiskom zapustil družino in posestvo, ki ga je toliko truda stalo.
Čudežno je rešil življenje iz rok krvnikov v temni noči, ko je šel s stotino moških žrtev proti Kočevskem Rogu na morišče. Ušel je oboroženim stražarjem ter po dolgem tavanju dospel v Italijo v Seniga-lijo. Leta 1948 se je izselil v Argentino.
Zaposlil se je v tovarni za gumijaste izdelkje, Kjer je delal do leta 1965, ko je dosegel pokojninske pogoje. Odslej se je posvetil domu in hišnim potrebščinam.
Kot zvest slovenski sin se je že od začetka navezal na Duhovno življenje, Katoliške misijone, Svobodno Slovenijo, tednik Družina, ter vestno in gmotno podpira slovensko pisano besedo. Z ženo Alojzijo sta strastna bralca „duhovne hrane” kakor jo na splošno imenujeta. Leta 1972 je dobil od škofa dovoljenje za rednega delivca sv. obhajila, službo božjo, ki jo je vršil tja do 88. leta. Na prvo soboto v maju 1996 je padel s kolesom ter si zlomil nogo v kolku. V nekaj mesecih je okreval, a pri oltarju in bolnikom ni mogel več služiti.
V	dobi 1965-1998 j? Ivan prestal tri hude operacije in kakor sam izjavlja, niso bile tako hude kot vse, kar je pretrpel v obdobju 1941-1948.
Doslej je vseh 24 let vsak konec tedna vedno obiskoval osem bolnikov in jim nosil sv. popotnico v okolici Tablade. Z ženo sta vsak dan pri sveti maši, ob nedeljah pa kar pri treh. Pred vsako se moli sv. rožni venec že skozi 35 let. Družbo molilcev rožnega venca sta ustanovila po pobudi pokojnega duhovnika Tarzicija - švicarskega misijonarja - ki je prihajal maševat v dobi, ko še ni bilo stalnega župnika v tablaški fari v cerkvi Sta. Rosa de Lima.
Danes so otroci poročeni, tako je naš slavljenec praznoval svoj devetdesti rojstni dan v krogu svojih otrok, vnukov in pravnukov, srečno in veselo, na kar mu seveda vsi znanci in tudi naš tednik iz srca želimo še na dolga in zdrava leta!
kriva. Če ni kriva, trdo ravnanje z njo ni upravičeno in lahko zbudi nasproten učinek. Nedolžne žrtve se namreč prej ali pozneje začnejo ljudem smiliti, postanejo simpatične in celo spoštovane. Torej je treba žrtev stalno obremenjevati z dejanskimi ali namišljenimi krivdami. Nobena njena napaka ali pregreha ne sme potoniti v pozabo. Žrtev mora biti kriva, šele potem jo je zares dovoljeno tepsti. Če jo torej kdo hoče tepsti, jo mora naprej obdolžiti. Danes se to dogaja tako, da jo obdolžijo pogoltnosti in oblastnosti, nestrpnosti in sebičnosti. Vsaka oblast, ki je določeni skupini ljudi delala krivico, je tisto skupino najprej javno obdolžila velikih ogabnosti. Preden se je Hitler spravil nad Jude, so jih javna glasila razglašala za skopuhe, oderuhe in nacionalno nevarne elemente. Ko je bilo javno mnenje dovoij nahujskano proti njim, ni bilo težko začeti z njihovim uničevanjem.
Samo s temi razlogi si lahko razložim, zakaj nekatere politične sile, ki še vodijo našo državo, iščejo stalen spor s Cerkvijo. Ta spor potrebujejo. Nobenega dvoma pa ni, da za narod in državo to ni dobro. Spori niso nikoli nikomur koristili. A da to uvidiš in spremeniš, moraš postaviti narod in državo, se pravi skupno dobro, pred svojo strankarsko korist. Tega pa v naši državi še marsikdo - ne samo nekdanji komunisti -ne zna in zato še nismo postali zares državotvoren in politično zrel narod.
DRUŽINA št. 21; 24. maja 1998
Slovenija,	m
—i
Pisali smo pr
Beli lipicanci
Danes je v svetu registriranih le okrog 3.000 lipicancev, od katerih matična kobilama v Lipici premore okrog tristo najboljših konj.
Pred nastankom kobilarne je bila Lipica vaški grad tržaškega škofa. Leta 1580 je dvorec in koi\je prevzel nadvojvoda Karel in tam začel rejo čistokrvnih konj. Iz Španije so v Lipico pripeljali prve plemenske žrebce in z njimi oplemenitili domače kra-ške kobile, ki so jih omenjali že Rimljani.
Habsburžani so lipicance gojili za vojaške namene, dvomi ceremonial in Špansko jahalno šolo. Med vojno z Napoleonom se je morala kobilama kar trikrat umakniti na Madžarsko, med 1. svetovno vojno pa v bližino Dunaja. Po razpadu avstro-ogrske monarhije, ko je Lipica pripadla Italiji, so Avstrijci za potrebe Španske jahalne šole ustanovili svojo kobilarno.
Med obema vojnama Italijani niso kaj prida skrbeli za kopje. Po italijanski kapitulaciji 1943 so jo zasedle nemške enote in kopje odpeljale na Češko. Ob prodirapju Rdeče armade v tej smeri so ameriške enote odpeljale lipicance na Bavarsko, del črede je dobila italijanska vojska, nekaj konj so odpeljali v ZDA, druge pa prepustili Avstriji; Jugoslaviji so jih vrnili le 11.
Lipico samo so prevzeli Angleži in Američani. Pokrito jahalnico so spremenili v bar, hlev pa v kinodvorano. Za kopje jim ni bilo mar, Italijanom so izročili celo arhiv.
Kmalu je lipiška kobilama v Sloveniji do leta 1953 spet narasla na 59 plemenskih živali. Leta 1980 je kobilama proslavila štiristoto obletnico. 31. maja 1996 je državni zbor kobilarno dokončno podržavil.
Lipicanec je toplokrvni kopj, primeren zlasti za šport, temelj za lipicansko pasmo je avtohtoni kra-ški kopj, ki so ga že sredi 16. stoletja oplemenitili s španskim (leta 1580), napolitanskim, danskim in arabskim kopjem ter tako vzredili hitrega kopja za potrebe dvora, vojske in španske jahalne šole. Glavna značilnost lipicancev je izrazita,
- - ~v v* - .' . - •
Poročilo šolskega referenta
Ob vstopu v slovensko hišo so ga pozdravili učenci in učitelji, kot častna četa s pesmijo Pozdravljeni prevzvišeni. To pesem je pripravila Zdenka Jan ob priliki obiska metropolita dr. A. Šuštarja leta 1982.
Sv. mašo je daroval metropolit in nam posredoval duhovno misel. Po sveti maši smo njega in glavnega urednika Družine dr. Grila pričakovali v dvorani, kamor sta prišla v spremstvu predsednika ZS Marjana Lobode in delegata prelata Jožeta Škerbca.
Učenci vrtcev in nitjih razredov na odru, ostali razdeljeni po šolah v dvorani smo ga sprejeli s pesmijo ..Staršev sem slovenskih sin”.
Nato ga je pozdravila učiteljica Prešernove šole Nadica Kopač Grohar. Poleg z drugimi tudi s temi besedami: »Posebno pa smo veseli in ponosni, da boste našim učencem podelili zakrament svete birme prav Vi, dragi nadškof. Veseli, ker predstavljate nam tako ljubljeno domovino. Ponosni pa, ker izhajate iz istega dela zgodovine, kot mi in naši starši in ker ste svoj poklic prečistili preko bolečine izgnanstva, preko argentinskega zdomstva. Občudujemo korajžo, s katero oznaryate resnico prilično ali neprilično, čeprav zaradi tega trpite. Trdno smo prepričani, da bo isti sv. Duh, ki ga bo Bog poslal preko Vaših rok na naše birmance, Vas vodil, da boste »stali in
obstali” v zahtevni službi, ki Vam jo je Vsemogočni zaupal. Hvaležni smo Vam za jasno pričevanje v težkih časih, ki so jih doživeli naši starši”.
Po pozdravu deklice in dečka v narodni noši je Nadica Kopač Groharjeva vodila in povezovala program, kjer so nastopale vsaka šola z recitacijo, vse šole s pesmijo, otroci vrtcev in nižjih razredov pa so zapeli tri pesmi. Ko smo odpeli pesem »Slovenija” je srečapje zaključila:
»Končujem obljubljeni sprehod po naših gredicah. Sedem naših šol Vama s tem poklanja svoje cvetje. Sprejmita ga in odnesita s seboj. Še prej pa prosimo, da ga, dragi nadškof, povežete s trakom svojih besed. Poslušamo Vas.”
Po bodrilnih besedah metropolita ga je šolski referent povabil, da se je fotografiral med najmlajšimi učenci in med vsemi, ki poučujejo v slovenskih šolah.
Pripravo dvorane je organizirala Ivana Tekavec in skupaj z Nadico Kopač Groharjevo vodila zadpjo vajo.
Nedelja 8. marca 1998: Prireditev na začetku šolskega leta v Slovenski hiši
Sv. mašo na čast sv. Duhu je daroval prelat Jože Guštin. Pri njej se je spomnil tudi pokojnega msgr. Antona Oreharja ob 12. obletnici smrti. V duhovni misli nam je
Proslava 25. maja in slovenskega praznika
skladna in elegantna zunanjost. Kobile v višino merijo od 160 do 166 centimetrov, žrebci pa do 168 centimetrov. Lipicanci so zelo vzdržljivi in pozno dorastejo, popolno so razviti šele s sedmimi leti. Dosežejo visoko starost, tudi 30 let. Žrebci so vranje, rjave, redkeje mišje sive barve, odrasli konji pa so večinoma bele barve, a tudi rjave in vranje.
Lipica je včlanjena v Evropsko združenje rejcev lipicanca, v svetu pa je priznana kot matična kobilama vseh lipicancev. Leta 1994 je skupina poslancev v Evropskem parlamentu vložila zahtevo, da se zagotovi preživetje lipicanca, .njegova matična zaščita in zaščita v posameznih državah, kjer se ta pasma goji.
V	začetku tega meseca je iz Bruslja prišla novica: pred posebno komisijo evropskega parlamenta so začeli obravnavati spor med Italijo in Avstrijo, ki se potegujeta za priznanje avtohtonosti najplemenitejšega konja na Stari celini - kraškega lipicanca. Slovenija je v zvezi z lipicanci pripravila diplomatsko noto in jo poslala v Bruselj, na Dunaj in v Rim.
Žal se lahko zgodi, da Združena Evropa ne bo Sloveniji dodelila pravice do vzrejne pravice in da za bele kraške konje celo imena »lipicanci” ne bo smela več uporabljati. Časa je le šest mesecev. Če se ne bodo mogli dogovoriti, bo evropska komisija odločala sama. Tako Sloveniji, ki ni članica EZ, ne preostane nič drugega, kot da svoje zahteve uveljavi na pogajanjih.
S	proslavo 25. maja, največjega argentinskega narodnega praznika, so slovenski protikomunistični emigranti združili tudi proslavo stoletnice boja za Združeno Slovenijo. S tem so hoteli dati izraza svoji privrženosti demokratskim idejam z željo, da bi luč svobode, ki je bila v Argentini prižgana že pred sto leti in ki deželo vodi k vedno novim napredkom, posvetila tudi še v one dežele, ki danes še ječe v mraku in krvi komunističnih diktatur.
Prireditev je bila v dvorani poleg župnijske cerkve pri sv. Juliji. Udeležilo se je je okrog 500 slovenskih emigrantov, med katere je prišlo tudi več slovenskih staronase-ljencev...	*
Ob napovedani uri je stopil na oder častni predsednik Društva Slovencev č.g. Hladnik. Argentinskim gostom se je predvsem zhavalil za velikodušno naklonjenost, katere so pri njih deležni slovenski emigranti, zatem je v kasteljanščini in slovenščini spregovoril nekaj toplih besed v spomin 138. obletnice rojstva argentinske svobode in stoletnice boja za Združeno Slovenijo...
Predsednik DS g. odvetnik Miloš Stare
je zatem imel daljši govor, v katerem je predvsem orisal pomen argentinskega narodnega praznika in naloge, ki jih imajo slovenski emigranti, kjer koli žive.
Naslednji govornik na proslavi je bil %■ dr. Bojan Ribnikar, ki je med drugim naglašal, da je pred sto leti zgodovinsko naključje hotelo, da je peščica slovenskih mož proglasila rojstvo novega naroda. Ideja Združene Slovenije je bila osnovna misel vsem zavednim slovenskim javnim delavcem.
Za dr. Ribnikarjem je imel referat o temi „Evropa in Slovenci leta 1848“ g- dr-Brumnen. Nato je g. prof. Osana na klavirju dovršeno odigral Chopinov „Noctumo“ i® ,,Valček“, nakar je gdč. Mayerjeva občutno deklamirala dr. Pregljevo pesem ,,Bog i11 Slovenija.1* Urednik g. Ruda Jurčec je za-tem orisal razvojno pot Združene Slovenijo do zadnjih let.
Moški oktet je znova odpel več slovenskih pesmi, nato je g. Špeh recitiral Kalinovo „ Zdravi c o za leto 1948“.
Uspelo prireditev je nato zaključil mešani zbor slovenskih emigrantov.
Svobodna Slovenija, št. 11; 29. maju
T*Tm »
Slovenski izseljenci se zbirajo po maši pred cerkvijo leta 1948.
priporočal zaupanje v božjo previdnost in molitev kot znak naše zahvale in proši\je Bogu. Molitev nas na poseben način pove-zpje z Bogom in nas navaja, da služimo Bogu in bližnjemu. Vzgajajmo otroke tako, da se bodo zavedli, da so družabna in socialna bitja.
V dvorani smo počastili argentinsko in sedem slovenskih šolskih zastav. Zapeli smo argentinsko in slovensko himno. Šolski referent je pozdravil vse navzoče učitelje, starše in otroke, posebej pa prof. Tomaža Kunstlja, ki je zastopal veleposlanika dr. Janeza Žgajnarja, predsednika ZS Marjana Loboda in prelata Jožeta Guština.
V dvorani nam je Balantičeva šola prestavila igrico Toneta Pavčka: Juri Muri v Afriki. Režirala je Nevenka Godec, sceno pa sta pripravila Tone Oblak in Janez Urbančič. Kostume, slikovite so po zamisli Danice Malovrh, Ivane Tekavec in Mirjam Oblak izdelali starši učencev, samo nekaj jih je bilo sposojenih. Glasbena spremljava je bila v rokah prof. Ivana Vombergarja in ansambla Rock ’n Polka. Pesmi so naštudirale in naučile igralce Marta Selan, Anica Mehle in Marija Štrubelj. Za zvok in luči sta skrbela inž. Janez Jereb in Pavel Malovrh. Predstava je bila izredno skrbno pripravljena, res delo vse sanhuške šolske skupnosti.
Po zahvali Balantičevi šoli in nastopajočim, je predsednik Zedinjene Slovenije Marjan Loboda povabil Angelco Klanšek, Mijo Markež in Katico Kovač Dimnik pred
oder, kjer jim je čestital za nagrado, ki soj0 prejele od Ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenija, za življensko delo v vzgoji in izobraževanju v dopolnilnih tečajih slovenskega jezika. Vsaki voditeljici sta deček in deklica poklonila slovenski šopek Priznanje je ministrstvo podelilo po posredovanju predsednika Z.S. Marjana Loboda-Udeležba predstavnika slovenske drž3' ve nam je bila v čast in ponos. Šolski referent, je ministra prof. Tomaža Kunstlja P°" vabil na oder, ki je vse navzoče v inieu11 veleposlanika, katerega je zastopal, pozdravil in nas vzpodbujal k delu in zvestob' koreninam domovine pod Triglavom. Dr0-kel je priznanje vsem, ki delajo v slovenskih šolah in nam želel uspešno šolsko let°'
Za konec pa je šolski referent pova'
ibil
vse navzoče na ogled lepo pripravljebe razstave ročnih del in fotografij zadhl6 šolske kolonije v Cordobi.
23. novembra: 42. Slovenski dan Hladnikovem domu
Učenci višjih razredov osnovnih šol rt Velikega Buenos Airesa so pod vodstvom Mojce Prešern Jelenc in Irene Rezell Peršuh zapeli tri Slomškove pesmi, ob odhodu z odra pa so obdarovali v prvih vrstab sedeče udeležence z rdečimi nageljni.
Pesmi: Najboljše sladko vince (3kit-)’ Predica (2 kit.); Glejte že sonce zahaja (?• kit).
Nadaljevanje prihodu)1
	Novice iz Slovenije		Slovenci v Argentini
LJUBLJANA - Po prvi slovenski različici računalniških programov Microsoftovih Oken 95 so 27. maja v Cankarjevem domu Pndružili še slovensko različico programa Lotus Notes.
. KRANJ/JESENICE - V Krar\ju in na Jesenicah je zaradi zastrupitve s hrano iskalo Pomoč pri zdravniku približno dvesto obo-euh. Epidemiologi Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj so po odvzemu brisov (kužna snov za bakteriološko preiskavo) obolelih 113 Jesenicah in v Kranju izolirali povzročila - bakterijo, ki povzroča gnojno angino, reiskava še ni končana, prvi rezultati pa “^ejo, da gre za streptokokno angino, ki ^ bi se širila z okuženo hrano.
PORTOROŽ - Zveza klubov tajnic Slo-Ver4ie in revija Tajnica sta v Portorožu ^glasili 21. maj za dan tajnic Slovenije. ako naj bi se okrepile vezi med 16.000 Pripadnicami tega poklica. Pokrovitelj prireditve je predsednik države Milan Kučan, Vesne razglasitve pa se je kot častna S°stja udeležila tudi predsednica Evropske ^veze poklicnih tajnic Karen Nanninga. [fedsednica Zveze klubov tajnic Slovenije ragana Jusupovič je ob tej priložnosti Povzela dosedarya prizadevanja za uveljavi-tev tajniškega poklica v Sloveniji. Dan taj-Jj'c Slovenije izraža željo slovenskih tajnic, a se stanovsko še bolj povežejo in dvigne-J0 ugled tajniškega poklica.
MARIBOR - V Mariboru je bil tridnevni °ngres Združenja kirurgov Slovenije z ^ednarodno udeležbo, na katerem se je ralo skoraj 600 uveljavljenih kirurgov iz “A, Nemčije, Švice, Avstrije, Hrvaške, Ro-**Utme, Ukrajine, Poljske, Grčije, Makedo-ri^ei ZRJ, Litve, Slovaške, Bolgarije in Slo-Venye. Na kongresu so osrednjo pozornost penili boleznim in kirurškim posegom ™ starostnikih. Na letoši\jem n^jvečjem ^dicinskem srečanju v Sloveniji je svoje Iterate predstavilo prek 200 kirurgov iz °Venije in tujine. Po kongresu bodo izdali . zbornik referatov, ki bo v pomoč Zdravkom pri zdravljenju starostnikov.
BLED - Na Bledu so v okviru letošnje-
Po O •«
oi. mednarodnega pisateljskega srečan-razpravljali o smehu ob koncu tisočletja.
Uvodno razmišljanje o pomenu črnega humorja za preživetje v obleganem Sarajevu je predstavila Hanifa Kapidžič iz BiH. Popoldanski del razprave je vpeljal slovenski pesnik Marko Kravos. Udeležence je v Vili Bled sprejel predsednik Milan Kučan, petkova razprava pa je imela delovni naslov Kasandra danes; vodil jo je Boris A. Novak.
LJUBLJANA - Zveza gozdarskih društev (ZGD) in Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) sta v okviru prireditve Teden gozdov, ki letos poteka od 23. do 31. maja, predstavila plakat z naslovom „Gozd je ogrožen! Ohranimo ga!”. Namen plakata in prireditve je opozoriti na ogroženost gozdov, je na tiskovni konferenci povedal vodja projekta Franc Perko. Perko je povedal, da smo v Sloveniji gozdove zadovoljivo ohranili, saj smo s 54% gozda na četrtem mestu po gozdnih površinah v Evropi (za Finsko, Švedsko in BiH).
LJUBLJANA - Na ljubljanskem Rožniku bodo na kresni večer, 23. junija, podelili nagrado kresnik. Pristojna komisija je sporočila, da se bodo za nagrado za najboljši slovenski roman letos potegovali Milan Dekleva za roman Oko v zraku, Zoran Hočevar za delo Šoln z brega, Dušan Merc z romanom Sarkofag, Marko Sosič z delom Balerina, Balerina in Igor Škamperle za roman Kraljeva hči.
LJUBLJANA - Na račune Slovenske in vseh treh škofijskih Karitas se je do 21. maja zbralo skoraj 79 milijonov SIT pomoči za prizadete v Potresih v Posočju.
LJUBLIANA - Marca je izšla zadnja številka Celovškega zvona. Tradicijo revije, ki je na avstrijskem Koroškem izhajala od leta 1983, naj bi nadaljeval Zvon. Novi glavni urednik Zvona je publicist in časnikar Jože Horvat, nov pa je tudi uredniški odbor. Revya za kulturo in družbo, kot se glasi r\jen podnaslov, bo še naprej izhajala četrtletno, a zdsy s sedežem v Ljubljani. Finančno jo bo omogočalo več založb. Novo oblikovno podobo je reviji dal Jure Kocbek. Ob izidu prve nove številke Zvona bodo v prostorih Slovenske matice v Ljubljani v sredo, 27. maja, pripravili časnikar-■ sko konferenco.
Naš dom San Justo
.^LACENZA, Italija - Slovenski kikbok-j* so na svetovnem pokalu združenja tp^!/ V k°nkurenci 460 tekmovalcev in ^ovalk iz 12 držav osvojili tri prva, dve tu ^ '° ®est tretjih mest. V lahkem kontak-s° zmagali Tomaž Barada (do 63 kilogra--), Matej Eržen (do 69) in Toni Turk j, 89), drugi mesti sta osvojila Marcel . °t\ja (nad 89) ter Aleš Loredan (nad
&	’ fretja pa Dani Marhold (do 89), Franjo K Mo 89), Branko Fidler (do 79), Milan ter v polkontaktu Naceja kg) a ^naC* ^ *n ^emen Buzina (do 63
na Rovlnj, Hrvaška - Slovenska rokomet- , (Cr fe^reZentanca na P°kalu Hrvaške jg, °^tia Cup 98) po zmagi nad izbrano Litve s 25:24 osvojila končno tre-§v |^esto, V finalu je Hrvaška premagala j ko z 29:22 (14:11). je .^UBLJANA- Na umetni progi v Tacnu ^ a zadi\ja tekma spomladanskega dela vriega prvenstva v raftingu. V sprintu je C*a ekipa IPS Sulec (1:07,83), dingi so t. v ,0'>r' tretja pa je bila ekipa Gimpex vož S a*ornu Je ekipa Bober I, ki je v obeh Pravj^ ^osegla najboljši čas, pokazala sWii	na<5in vožnje in prepričljivo
spj. a zrr>ago, drugi so bili zmagovalci 3 ^ Sulec, tretja pa je bila ekipa s ^ skupnem seštevku po končanem banskem delu državnega prvenstva
vodi Bober I z 225 točkami, drugi je IPS Sulec s 194, tretji Gimpex I, ki jih ima 169. Jesenski del se bo pričel zadnji teden v avgustu s tekmo na Ljubljanici.
DUNAJ, Avstrija - Zdenko Verdenik, nekdanji selektor slovenske nogometne reprezentance, je novi trener avstrijskega prvoligaša Austrie z Dunaja. Po Milanu Miklaviču (Admira) je tako Verdenik drugi slovenski trener v avstrijski ligi, po besedah vodstva Austrie pa bo njegova glavna naloga, da moštvo, ki je bilo zadnjič prvak leta 1993, znova pripelje na vrh.
CELOVEC, Avstrija - Skupna kandidatura Koroške, Furlanije-Julljske krajine in Slovenije za organizacijo olimpijskih iger leta 2006 se je v znova znašla v težavah. Potem ko je bil po štirih mesecih dela kot menedžer in voclja projekta odpuščen Gerhard Novak, je njegov naslednik Andreas Schwab po le nekaj dneh delovanja odstopil kar sam. Schwab je za vzrok svojega odstopa navedel verbalne napade Joerga Haiderja, predsednika avstrijske svobodnjaške stranke (FPO). Haider je pretekli konec tedna v nekem govoru označil Schwabove zahteve za pretirane, njegove metode dela pa posredno za izsiljevalske. Schwaba sta na mesto vodje projekta ‘OI brez meja’ povabila, po Schwabovem mnenju skorajda rotila, koroški deželni glavar Christof Zematto in njegov namestnik Michael Aussenwinkler.
Ko smo z lepo in že tradicionalno božičnico, lepim zelo okusnim silvestrovanjem in brez posebnih nezgod zaključili leto 1997, smo začeli novo obetajoče leto z običajnimi počitniškimi dnevi za našo Ijudsko-šolsko mladež, ki jo že veliko let vodi Danica Malovrh ob dvanajstletnem požrtvovalnem sodelovanju bivšega predsednika Janeza Albrehta in drugih sodelavk in sodelavcev. To je poleg drugih aktivnosti ena izmed najpozitivnejših delovanj v Našem domu, kajti mladina je med počitnicami zaposlena in pridobiva poleg šole tudi v ročnih delih slovenski sok, posebno v lepi slovenski omamentaciji. Ti počitniški dnevi se običajno končajo z razstavo ročnih del, sestankom staršev, kakšnim pedagoškim predavanjem in običajnim občnim zborom, na katerem se izvoli novo vodstvo šolskemu odboru, ki mu tudi letos predseduje Marjan Grilj ml.
V	letoši\jih počitniških dnevih pa se je pridružila še druga aktivnost. Prof. Karel Groznik je začel s tridnevnim tedenskim obiskom bazena Naše domačije, na katerih so udeleženci preživeli cele dneve v lepem domačem in slovenskem okolju in si marsikaj pridobili v svojih življenskih izkušnjah. Manjkalo ni slovenskega petja, igranja, taborjenja, seveda največ pa je bilo plavanja. Ko so ob večerih prihajali domov, se je na njihovih obrazih videla vesela in zdrava utrujenost; kaj lepšega si more človek želeti svojim najmlajšim v počitniških dneh! Za prvi poskus je bila udeležba zelo lepa, kajti število obiskovalcev ni padlo pod 60. Njegova stalna pomočnika pa sta bila profesorja Jure Urbančič in Mirjam Mehle Javorškova. Vsi izražamo željo, da bi naši mladi oblikovalci najmlajših nadaljevali z zastavljenim delom.
Tudi pustne veselice ni manjkalo v letošnjem pustu. Pripravila jo je mladina v avtorežlji z glavno točko „Meksikanski plesi”. Bila je zadovoljiva udeležba in navzoči so se zadržali do pozne ure ob veselih zvokih nam že znanega orkestra.
Priprava na Veliko noč je ponovno zbrala lepo število naših požrtvovalnih mamic in žena za pletenje velikonočnih butaric pod vodstvom požrtvovalne predsednice okrajnega odbora Zveze žena in mater Mici Malavašič Casullo. Njih dobiček je šel kot velikonočni priboljšek ostarelim in pomoči potrebnim rojakom v velikonočnih praznikih. V sosednji kuhinji pa smo imeli priliko videti tudi zelo požrtvovalna dekleta v barvanju pirhov za velikonočni „žegen”. Imponentno pa je bilo videti lepo okrašeno in nabito polno dvorano za običajni velikonočni zajtrk, ki jo je pripravila naša mladina za 350 udeležencev, tako da so morali pripraviti prostore celo na balkonu. Po
običajnih voščilih predsednika, dušnega pastirja, mladinske predsednice in predsednice Zveze žena in mater se je začela velikonočna akademija, na kateri so nastopali nam že znani mladinski recitatorji, tudi ti v avtorežiji ob vsakoletnem sodelovanju mladinskega pevskega zbora Našega doma pod izkušenim vodstvom dirigentke Andreje Selan Vombergar. Ni dvoma, da ti lepi slovenski običaji dajejo pestrost našemu življenju.
In po vsem tem delovanju smo že stopi-
li	v dobo vsakoletnega občnega zbora. Po običajnih formalnostih smo prišli na poročila odbornikov in pododsekov, iz katerih je bilo razvidno veliko delovanje v pretekli poslovili dobi. Po poročilu nadzornega odbora so udeleženci ob predlogu razrešnice nagradili z močnim aplavzom delo odbora v pretekli poslovni dobi kot zahvala za njihovo požrtvovalnost. Po pravilih je letos potekla odbomiška doba Janezu Albrehtu, Ladu Indiharju in Martinu Oblaku. Vsem odhajajočim se je podpredsednik Tone Oblak zahvalil za njihovo delo, posebno večletnemu predsedniku Janezu Albrehtu. Vsem je bila ponujena prilika ponovnega vstopa v odbor, toda smatrali so, da je potreben majhen oddih, da potem začnejo ponovno z vso energijo. Na njihova mesta pa so bili predlagani in tudi izvoljeni Mici Malavašič Casullo, Metka Malovrh in dr. Matjaž Ravnikar. V širši odbor pa so bili predlagani in izvoljeni po sledečem vrstnem redu: Lovrenc Tomaževič, Jure Miklič, Martin Oblak, Evgen Urbančič in Tone Rovan ml.
Nadzorni odbor pa sestavljata Jože Miklič in cont. Ciril Oblak. Na pni seji pa se je glavni odbor sestavil takole: Mici Malavašič Casullo predsednica, Tone Oblak podpredsednik, Metka Malovrh tajnica, Marjan Bogataj namestnik, Matjaž Ra-vni-kar blagajnik, Tone Adamič namestnik in Stanko Jelen gospodar.
Takoj naslednji teden pa je glavni odbor sklical širšo sejo vseh odsekov Našega doma, na kateri se je razpravljalo o bodočem delu v novi poslovni dobi. Bilo je zelo veliko predlogov in želja vseh je bila, da bi novi odbor ob tesnem sodelovanju vseh odsekov imel veliko uspeha.
Kmalu po občnem zboru pa smo imeli obisk pevskega zbora Primorje iz Ajdovščine, ki je ob nabito polni dvorani predvsem Primorcev izvajal slovenske narodne pesmi, iz katerih je zvenel domoljubni duh. Po koncertu so bili nagrajeni z rdečimi nageljni in kaseto argentinske folklore. Drugi dan so ob srečanju v centru v slovenskem gostišču izrazili, da so na tihem jokali ob tako lepo preživetem večeru.
-č-e.
Slovenska kulturna akcija
Slovenska kulturna akcija, ki že nad 40 let deluje med nami in povezuje slovenske kulturne ustvarjalce po vsem svetu, je pred kratkim, 25. aprila t.l. imela svoj redni letni občni zbor.
Po poročilih odbornikov in voditeljev odsekov je povzel delovanje SKA predsednik arh. Marjan Eiletz.
Zatem so bile volitve v novi odbor. Izvoljena je bila lista, kot sledi:
Predsednik arh. Marjan Eiletz; podpredsednika dr. Katica Cukjati in dr. Jure Rode; tajnica Milena Ahčin; pomočnica tajništva Andrejka Papež; blagajnik Lojze Rezelj; referentka za mlade ustvarjalce Andrejka Papež; nadzorni odbor
arh. Jure Vombergar in Milan Volovšek.
Obenem so člani odbora vsi vodje posameznih odsekov:
litertami odsek Tine Debeljak in Vinko Rode; filozofski odsek dr. Mirko Gogala; teološki odsek dr. Jure Rode; druž-beno-zgodovinski odsek dr. Katica Cukjati; gledališki odsek Lojze Rezelj; glasbeni odsek prof. Ivan Vombergar; likovni odsek Milan Volovšek in Andrejka Dolinar; prirodoslovno-znanstveni odsek Tine Debeljak; uredništvo Meddobja, konzorcij, ki ga predstavljajo voclje odsekov, predsednik Vinko Rode, predstavnik za Evropo Lev Detela; uredništvo glasila Glas SKA: odbor pod koordinacijo tajništva.
I
i
iff ali oglasi |
TURIZEM
’el. 441-1264 / 1265
Letalske karte, rezerva hotelov, n^jem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo PSIHOLOGINJA Lic. Marjana Volovšek, klinična psihologinja, za mladino in odrasle, družine in pare. Av. Luis Maria Campos 1544 - 3, nadstr. „12“ - Tel.: 784-2290 ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15, do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs —- odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. ,,E“ - Capital -Tel.: tel. in faks: 374-7991 in 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel: 613-1300 VIDEO
Marjan Vivod - video posnetki, filmai\je z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner 366 - (1708) Moron Tel.: 627-4242 - E-mail: vivodtine@ovemet.com.ar FOTOGRAF Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga.
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uraduje ob sredah rsd 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tei.: 755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Cena največ štirih vrstic $ 4- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— $ 12.-
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
26. maja 1998
1 dolar	167,15	SIT tolarjev
1 marka	93,48	SIT tolarjev
100 lir	9,48	SIT tolarjev
Obvestila
V SPOMIN JUNAKOV
Nedelja, 7. junija 1998
Ob 11,30 na Plaza San Martin
Poklon osvoboditelju San Martinu in zahvala Argentini ob 50-letnici naselitve.
Ob 16. uri v Slovenski hiši: domobranska proslava
- Koncelebrirana sv. maša
- Poklon pred spomenikom
- Spominska akademija v dvorani
- Spominska akademija v dvorani Govor: Tone Mizerit
Odrski nastop: „Saj je dobro umreti, da drugi zacveto”
ZEDINJENA SLOVENIJA
Pester gledališki program v Ljubljani
SOBOTA, 30. maja:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. v Slovenski hiši. NEDELJA, 31. maja:
Predstava Molierove igre „Scapino-ve zvijače1* ob 19. uri v Hladnikovem domu v Lanusu.
ČETRTEK, 4. junija:
Spominska žalna ura za naše žrtve vojne in revolucije ob 17. uri pri ZSMŽ. NEDELJA, 7. junija:
Spominske svečanosti. Ob 11.30 na plaza San Martin, poklon pred spomenikom argentinskega osvoboditelja. Ob 16 v Slovenski hiši domobranska proslava. ČETRTEK, 11. junija:
Seja upravnega sveta Zedinjene Slovenije, ob 20 v Slovenski hiši. SOBOTA, 20. junija:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. v Slovenski hiši.
ZA DOBRODELNI SKLAD ZVEZE SLOVENSKIH. MATER IN ŽENA so darovali: ga. Mira Bradač $ 50,- ob smrti soproga; ga. Marija in Božo Eiletz $ 100.- v spomin Ani Kambič in Janku Bradaču.
Bog plačaj!
Meseca maja je bil v Cankarjevem domu pester gledališki program, v izvebi predvsem gostujočih gledališč iz tujine.
Najprej je v nedeljo in ponedeljek, 17. in 18. ruEga, s predstavo Kralj umira v režiji Dina Mustafiča gostoval Kamemi teater 55 iz Sarajeva.
V torek, 19. nuya, je bila na ogled plesno-gibalna predstava Imago v režiji Nataše Lušetic in v izvedbi Dramskega kazališta Gavella/teatar EXIT iz Zagreba.
V četrtek in petek, 21. in 22. maja, se je predstavilo Pozorište Dodest iz Podgorice, in sicer s predstavo Tobelije v režiji Slobodana Milatovica.
Prav tako 21. in 22. maja je bila premierno na ogled tudi nova plesna uprizoritev slovenske koreografinje in režiserke Saše Staparski z naslovom Seme-slap.
V petek in soboto, 29. in 30. maja, pa bo v CD gostovalo Gledališče narodnosti/ Albanska dranma iz Skopja s predstavo Kralj Lear v režiji Vladimirja Milčina.
Mestno gledališče ljubljansko pa bo v prihodnji sezoni, ki bo po napovedih direktorja in umetniškega vodje Borisa Kobala precej satirično, komedijsko obarvana, poniyala zgodbe z razmislekom o vdoru politike v vse plasti družbenega življenja, predstavilo šest abonmajskih uprizoritev na velikem odru in saj eno na mali sceni.
Prva premiera bo Cankarjevo Pohujšanje v dolini šentflorjanski (napisano leta 1907) v režiji Mileta Koruna, opozorilo pa nzy bi predvsem na vprašanje, ali je Slovence, ki živijo v svobodni samostojni državi, sploh še mogoče pohujšati.
Sledila bo slovenska komična melodrama Policija, d.d. (1998) Boštjana Tadla, zgodbo o policiji, o proračunskih porabnikih in predvsem o kultnem gurmanskem zalogaju-štrudlu; režiral bo Boris Kobal.
Tretja premiera bo Shakespearova tragedija o ljubezni in politiki Antonij in Kleopatra (1607/1608) v novem prevodu Milana Jesiha in režiji Zvoneta Šedlbauerja.
Četrta premiera bo prva slovenska uprizoritev Ionescovih Zavratnih iger (1970) v prevodu Igorja Lampreta in režiji bolgarskega gosta Galina Stoeva; delo sestavlja niz 18 komičnih, grotesknih in absurdnih prizorov, v katerih kot kolektivni junak nastopa mesto s svojimi prebivalci, ki jih je doletela neznana, nalezljiva, smrtonosna bolezen, pred katero ni nihče imun.
Mateja Koležnik bo režirala tragikomedijo Histerija (1993) angleškega avtorja Terryja Johnsona v prevodu Alje Predan; s prepletom nadrealističnih elementov, psihoanalize, histerye, spolnosti, človekovih zmot in njihovih posledic go-vori drama o zadnji noči Freudovega življenja.
Zadrga premiera v prihodnji gledališki sezoni v MGL bo Burkaški misterij (1972) italijanskega Nobelovca Daria Foja v pre-
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE ' Director: Valentin B. Debeljak * Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaction y Administraeion: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421 e-mail: esloveniau@impsatl.com.ar e-mail: debeljak@pinos.com
1 ■ -M
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
vodu Sergija Verča in režiji Matjaža Latina; gre za inteligentno duhovit splet srednjeveških apokrifnih misterijev o božjih stvareh in rečeh.
Ena od že predvidenih uprizoritev na mali sceni MGL je za 1. december, na mednarodni dan boja proti aidsu, napovedana premiera igre za dva igralca Primer Ronald Akkerman (1994) nizozemske avtorice Suzanne van Lohuizen v prevodu Alje Predan in režiji Maria Uršiča; delo je retrospektivna izpoved bolniške negovalke in že umrlega bolnika z aidsom, povezana z vprašanjem evtanazije.
Telefonija prek interneta v Sloveniji
V začetku maja so .v Sloveniji pričeli z novim načinom telefoniranja - preko interneta - z videokonferenčno povezavo z rusko vesoljsko postajo Mir.
Poskusno delovanje internetne telefonije bo za uporabnike zelo preprosto. Vsak testni naročnik bo dobil sedemmestno osebno kodo, s pomočjo katere bo lahko klical običajne telefonske naročnike v Sloveniji in v tujini prek omrežja interneta.
Ko bo poklical določeno številko, mu bo odgovoril elektronski prevajalnik v lokalnem Telekomovem centru. Ta bo s kodo ugotovil identiteto kličočega naročnika in nato od uporabnika še telefonsko številko tistega, ki bi ga rad poklical. Klici iz javnega telefonskega omrežja se bodo v prevajalniku spremenili v digitalno obliko. Digitalni podatki se stisnejo, razbijejo v internetne in se s pomočjo interneta prenesejo do podobnega prevajalnika, ki je najbližji klicanemu naročniku. Tam se bodo paketi zložili v pravilno zaporedje, stisnjeni digitalni govor pa se pretvori v analogno obliko in pošlje po telefonu klicanemu naročniku.
C tj
& 5
SP cfl
FRANQUEO PAGADO Concesion N" 5775
TARIFA REDUCIDA Concesion N° 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 85.462
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po poš'1 pa $ 65; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 1®® USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija-Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljal# z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
Čeke na ime „Eslovenia Libre^y
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R-L-
Estados Unidos 425 - (1101) Buenos Argentina - Tei: 307-1044 - Fax: 307-1953 E-mail: vilko@ciudad.com.ar
Osebne novice J
Rojstvo: 15. maja se je rodil v druži*11 ing. Martina Žužka in ge. Cecilije Albed0 sin Nicolas.
Čestitamo!
Smrti: Umrli so v Luzuriaga not# Alojzij Šonc (97); v Ituzaingo Brank0 Šabič (54); v San Martinu Marija Lund«f roj. Mestek (82); v Avstraliji pa Angel* Škofič roj. Škraba (70).
Naj počivajo v miru!
Novi diplomant: 22. maja je diplom^ na buenosaireški univerzi Damijan Bere* in postal zdravnik.
Želimo mu veliko uspeha!
no Ar I ke
ce
za
to
ut
rt:
te
*
in
c<
m
di
Vi
4
vi
n
c
n
i
ti
d
I«
i
Slovenski srednješolski tečaj
„RavnateIj Marko Bajuk“
sporoča,
da bo v soboto, 30. m<ya, ob 18. uri sestanek staršev v Slovenski hiši-Predava arh. Jure Vombergar: „Naša vzgoja”.
Prisrčno vabljen'-
VARČNOST JE HCI MODROSTI
Čuvaj bele denarce za črne dneve!
Tako pravi slovenska ljudska modrost. Mnogo zgledov med nami govori o uspehih doseženih z varčevanjem. Sloga vam nudi vrsto ugodnih naložb brez stroškov, hitra in ugodna posojila. Če imate Karto Sloga, še udeležbo pri nagradnem zrebai\ju za dve letalski vozovnici
BUE - LJU - BIJE
Obiščite nas in poiskali bomo najboljšo možnost dobre naložbe! Telefon za vas: 656-6565
SLOGA DA VEČ! V SLOGI JE MOČ! J