Leto XXII., it. 193 Ljubljana, torek 25* avgusta l94ž*XX Cena cent. 89 jpi4viuii>u i""'rmuiaifcn ilia y Jmtetam tL U-2X JI-8 aBeniDi sddeiek > Uobiniu fucaoOev« »b- a i - letefoc fc. «1-23 »1» foorulntcs Novo aaU' Lmbliaoaks cesn C taftstfi «■ UnOlfiiutcc pokra Unc ori poštno {ttmntB ea*od» m« r^tn "on p»*«t nf 11'llt uLfv, It H a >eliU* O IVJ I t>nt» o-trepljal po ramenu. Tako je fantu ostal ta vzdevek. Njegovo pravo ime sem že zdavnaj pozabil. Ko sva se v moški dobi nekoč srečala, mu nisem vedel drugega ;mena kakor masilar. Kakor sem že rekel, je bi.l pouk v večernih uirah in v zimski dobi. Večina vajencev je bila od dolgotrajnega delovnega časa preveč utrujena in premražena — zlasti kovinarji —, da bi z zanimanjem sledila pouku. V topli šolska sobi se je posebno v zadnjih klopeh ugodno' zadremalo im marsikaterega je šole šofcki zvonec prebudil, nakar je večina kakor omotena planila kvišku, pa z divjim krikom skozi vrata, na hodnik in po stopnišču. Ob vsaki taki priliki je stopila iz temnega kota velika in stroga postava Tealčnega ravnatelja Mrhaila. Prvega divjaka, ki mu je prišel v roko, je pograbil za lase im ga poučil, kako se mu je vesti, kadar zapu-sti hram učenosti. Poučne so bile ure kemije, ki jo je poučevali prof. Knapiitsch. Dogodilo se je večkrat onrim zaspancem im nemimežem. da so prišli v stiik z gumijasto cevjo, nakar je naštela d/ivja gornja preko amfiteatoalno postavljenih klopi v dvorani. Pni učni uri fizike se kaj podobnega ni dogodilo. Dobro se spominjam rednega in dobrohotnega profesorja Senckoviča kakor tudi profesorja GIo-boČnika, ki nam je pri modeliranju mnogo zanimivega pripovedoval o lastnih doživljajih, Se celo to nami je povedal, da je bil svoj čas nekje na Madžarskem za dimnikarja. In nekoč je v gozdu srečali medveda. »Prestrašiti sem se,« nam je pravil tako zanimivo, da so prisluhnili tudi zaspanci, »ampak se je prestrašili tudi medved, nakar sva jo uevrfa. vsak na svojo stran.« Ura je bila vedno zabavna in smo se je vnaprej veseAfli. Slednjič naj se še spomnim prof. Kremrn-gerja, ki nas je učil geometričnega im strokovnega risanja. Njegove ure so bile nekaterimi učencem pravi užitek. Kakor koli je bil za večino ta predmet težaven, se je dobrodušni in res blagi profesor potrudil z gestami in izpodbudnimi besedami, da je učencu naposled vendar spravil nekaj v glavo, če je pokazal le malo zanimanja. Ob zadnjih mizah so malomarneži v njegovih urah mirno počival. Zgodilo se je nekoč, ko nam je profesor razlagal Pitogorovo pravilo, da je neki učenec v zadnji klopi v snu hrupno zazehal, kar je zbudilo splošen nemir. Vsi smo se ozirali im čakali, kako se bo profesor razburili. Pa ne. Dvignil je prst in nam vsem spregovoril: — Mnogo je poklicanih, malo izvoljenih ... Ko je Pitagora razglasil svoje pravita, so Grki darovala bogovom v zahvalo 200 vdov — im ti so prav tako mukali, kakor ti tam v zadnji klopn! Navedel sem nekaj bežnih spominov iz tedanje dobe, a moj pravi namen je, da posebno naglasim: ta šola nam je mnogo koristila. Hvalo sem dolžan tej šoli in tedanjim profesorjem, da sem pozneje, ko sem prišel v Gradec na obrtno šole, le s pomočjo naukov, pridobljenih v obrtnomada-ljevalmi soli v Ljubljani, lahko uspeval in graško šolo srečno dovršili. Ne motim se, če rečem: vsi moj.i vrstniki, ki jim bodo te vrstice prišle pred oči. se bodo s hvaležnim srcem spominjali vseh gospodov profesorjev tedanje obrtne nadaljevalne šole na realki v Ljubljani. Josip Primožič. Poslednja cigara Bismark je rad kadil, zaverovan je bil v dobre cigare. Na dan bitke pri Kraljevem gradcu je imel nazadnje še eno samo v svoji usnieni dozi, predzadnjo mu je bil pokadil Moitke. Dan je bil poln razburljivih napetosti in Bismarck sd je hotel zadnjo cigaro privoščiti, kakor hitro se bo zmaga odi Točila. Na tihem je že naprej užival trenutek, ko si jo bo lahko zapaliL Naključje pa je ukrenilo drugače. Železni kamcelar je ugledal mladega dra-gonca, ki je ležal tam z razmesarjenimi rokami. Ranjenec je z bridkim, tožečim glasom prosil kakršnega koli okrepčila. Bismarck je pretaknil vse žepe, a ničesar ni našel, s čimer bi mu biil lahko postregel. Tedaj se je domislil cigare, privlekel jo je iz žepa, jo prižgal, napravil dim ali dva, nato pa jo vtaknil ranjencu v usta. S prijaznim nasmeškom se mu je zahvalil vojak. — Se nikoli v življenju. je potem Bismarck pripovedoval, mi ni nobena cigara tako dišala, kakor tista, ki je nisem kadil. Inserirajte v »Jutru«' KULTURNI PREGLED Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar in naša strokovna beseda Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar, izšel leta 1894., je nedvomno neizčrpljiv zaklad za slovensko besedje in izrazje. Pri njegovem sestavljanju je imel urednik za vodilo: »sprejeti, kar se v literaturi nahaja in narod govori.« To vodilo pa je imelo tudi svoje meje: od nabiralcev napek ali brez potrebe sik »varnih besed ni sprejel. Tako nam razlaga urednik stam v svojih Pripomnjah im navaja Cafa kj pravi: »da je pravi namen temu slovarju, ki bode pred vsem za Slovence pisan, vse slovarsko gradivo iz knjig od najstaršega časa do najnovejšega in iz vseh slovenskih krajev in kotov vkup spraviti, da ta slovar ima shramba biti za vse slovensko (jezično) blago; iz njega da bodo že pisatelji za svoje stroke pametno jemali«. Urednik je zlasti z zadnjim stavkom izvrstno pogodil, kako naj pisatelji črpajo za svoje potrebe — po pameti 1 S tem je sam poudaril, da ni vse suho zlato, kar se sveti v slovarju. Naj navedem nekaj primerov da pokažem, kam bi zabredel tisti, ki bi ne poslušal nasveta urednikovega in jemal nespametno, nekritično. Za iztrebi jevalnik. napravo, ki jo rabi bolnik, da opravi svojo potrebo v sobi, najdem: zahodno sedalo, zahodnjak ponočni Sftolec; nočno bedenje je: skoznovanje; šah: skaka; himna: slavodatka; parnik: soparna ladja; prsna kopel: kopel na škrop; vodna črpalka: vodovlak; buča: zapiotnica; sončna roža ali sončnica: zasclnčnjak; slap: strmo-bijak; dvoživka: zemljovodnica; sobni kurjač: pečnik, pečekuirec; abiturient: odhod-nik; tinktura: razmok; osmošolec: osmak; manšeta: naročka; galoša: nabotnica; bolezenska kriza: prekuc bolezni; umetna mineralna voda: samodelska slatina; prekinjeva-lec toika: tokotrg; želva: trdorog; kazalec na roiki: zapailčnik; zasledovalec odnosno privrženec: zapetač, zapetnik; gumbnica: za pot niča; avtonomija: samozakonje; mesečnik im mesec nost: snohodec in smohoja; maternica: ložesna; naravna smrt: samo-odsebna smrt. Ti primeri, kakršnih bi lahko navedel še nešteto, pričajo, da so pisatelji in nabiralci besed v svoji vnemi kovala besede, ki se niso mogle uveljaviti in pri katerih se danes ne moremo vzdržati nasmeha. In to kovanje novih besed im sitikanje za zakotnimi loka-lizmi je dostikrat popolnoma nepotrebno! Čemu iskati m kovati novih oznaik za: bedenje, parnik, bučo, sončnico, slap, dvoživko. kurjača osmošOlca, želvo, kazalec, gumbnico, mesečnika in mesečnost, maternico, naravno smrt iitd.? Da so jih iskali in kovali, dokazuje, da dotični pisci niso mislili po slovensko im da niso zmaiii za samo rašče slovenske oznake. Za vse te in take besede bi bilo bolje, da bi jih bil Pleteršnik odklonil, spadajo namreč bolj v seznam smešni c kakor v besednjak, pa če tudi naj bi bil ta tak, da bi kazal razvoj slovenščine, ker teh in takih besed ne moremo smatrati za narodne, marveč za samovoljne odno-no izvirajoče iz neznanja. Tisti torej, ki bo prirejal II. izdajo Pleteršnika. bo moral skrbeti za dobršen prepih, da bo razpiha! te pleve. Izjema je na primer »sajegulec« za dimnikarja, kjer je pripomba »zaničlj.«. kar je v ta namen dobro. To je spoznanje, do katerega se človek dokoplje, če pregleduje Pleteršnika od začetka do konca. Ko sem sestavljal Klinični besedniak, sem moral hiteti da mi svetovni dogodki niso onemogočili izdaje. Zairadi tega je osta'a marsikaka nepopolnost ki jo skušam sedaj izpopolniti. In tako najdem v Pleteršniku. ki ga prej nisem utegnil sristematično pregledati, izredno lepe oznake, ki so vredne, da jih tu vsaj nekaj objavim tudi za nestrokovni o občinstvo. Zdravniki, ki smo študirali na nemških visokih šolah in ki beremo nemške strokovne knjige in časopise pravimo, da bolnik in dojenček »puščata pod se«, ka.r je dobesedna prevedba nemške besede »unter sich lassen« Kdo izmed nas se je spomnil in uporabljal: ponečejati se in ponemarjati se? Za hermafrodita sem v Kliničnem besednjaku navedel: dvospelen, spoloverec. Zadnjo oznako sem cul v Beli Krajini, kjer so prenesli z otrok mešanih staršev, katoličanov in umiatov, katerim pravijo »spoloverci« — po poli te po poli one vere, na herma-frodita. V Pleteršniku opazim krasno oznako: obojšk. obojnakt obdjmk; obojšštvo das Zwittertura. Imamo več organov po dvoje al, na pare: oči, ušesa ledvice, rcike, noge itd. Posameznemu pravi Nemec »paariges Organ«. Pri nas so uvajali za ta pojem »parni organ«. V Pleteršniku najdem: »podvojen gepaart, zu zvveien vorhanden: množino rabimo tudi za podvojene telesne ude«. Po tem vzgledu bi rekli lahko tudi napami organ, kedar govorimo o posameznem, in organi na pare, kedar o obeh ali več. Organom na pare naliikuje »plačevanje na obroke« in »obročno plačilo«. Tu bi bilo za drugo primerno naobročno plačilo. Naše mamice pravijo navadno, če voda in blato razjedata otroku kožo na ritki in v mednožju., da je otrok tu »frišem«. Pleteršnik navaja: »podjeda se otroku, das Kind vviird zvvischen dem Fiissen vvund von Harn« in »zajesti se seichvvumd vverden« ter »zajeden seichvvund (v. Kindern)«. Pozimi, zlasti pri poledici so zelo pogosti kostni prelomi v zapestju, če se pri padcu opremo na dlan. Zlomljene kosti uravnamo in j'-h umavčimo. Tovrstni mavčevi obliki pravi Nemec Gipsschiene. poprej Gipslon-gette. V Kliničnem besednjaku sem navedel za to »zapestna mavčeva žlebica«. ker je zares na zapestje pove zrn jen žleb iz mavca, povezan s povojem. V Pleteršniku sem naletel na besedo »dokomolčnica der Arm-handsehuh«. Odslej bom rekel mavčeva ali sadrčna dokomolčnica, ki bistvo stvari dobro poudari. V zdravstvu je včasih posebno nevarna tako imenovana Mischinfektion, okužen i e. povzročeno po več vrstah kužnih klic. Temu okužen ju smo rekli do seda j »mešana okužba«. Že od doma poznam »zmesmo moko«, ki je zmleta iz zmesnega = mešanega zrnja; Pleteršnik pozna »zmesmi gnoj« z« kompost. Za Mischinfektion bi bila zme-sna okužba kar pravšna oznaka. Na operacijski mizi imamo pripravi, s katerima pritrdimo bolniku roke pri operaciji V Kliničnem besednjaku sem ti pripravi označil za »zapestni sporni«. Pleteršnik ima za Hamdfesseln »lisice«, za Fesseln nasploh pa »vklepe. vklepmace«. »Vklepnica« se mi zda za našo rabo prav primerna, posebno še, če ji pridem emo določilnico »ročna«, torej ročna vklepnica na operacijski mizi, medtem ko bi bile »lisice« pridržane za varnostne organe, ki ž njimi krote hudodelce. Ko sem leta 1938 v Lovcu ocenjevali dr. Lckarjev Lov sk »-ribiški slovar, sem zapisal: »Na stojišču v gozdu imamo dobeT razstrel, ne »ausšus«, kedar vidimo okoli sebe, da Lahko sitireljamo«. Danes sem drugačnega mnenja. Razstreliti = sprengen, razstrel = Sprengung. Na lovu v gozdu rabimo prostega prostora okoli sebe, da lahko opazujemo, če in kaj se tam pojavi in da lahko streljamo na divjad. Takemu prostoru pravi Nemec Ausschuss. Na Dolenjskem ponovno slišim, da mora kmet delati od »vida do vid^« — od zore do miraka. t. j. dokler se vidi. Pleteršnik ima: razvid der Durchblick, die Evideoz. »Razvid« se mi zdi prav posebno prikladen za Ausschuss. saj na stojišču v gozdu moramo zares pregledati okolico im jo imeti v evidenci. Rekli bomo potemtakem: na tem stojišču ima lovec dober razvid, bo lahko uspešmo srtreljal. na onem slab razvid. bo težko streljal. »Razgled« je več od razvida! Pri duševno bolnih in bolnikih s hudo vročimo, da se jim blede, opažamo včasih izboljšanje, pri prvih pametno govorenjo in ravnanje, pri drugih jasmoto duha. Prvo imenujemo zdravniki intervallum lucidum, v Pleteršniku najdem za to izprebi$1rekm če KAJ VEM? KAJ ZNAM? Rešitve nalog 22. t. m. 306. Moteto imenujemo večglasen cerkveni napev brez instrumentalne spremljave. 307. Kakor za sestrelitev sovražnih letal je poveljnikom podmornic tudi za potopitve ladij predp;sana natančna metoda za določitev velikosti, vrste in po možnost; imena takšne ladje. Vse r>odmornice in tudi druge voine ladje so opremljene z natančnimi seznami vseh trgovinskih ladij, če je podmornica pri potopitvi kakšne ladje na površju, je pač vsa izšolana mostna posadka priča tega dogodka, a tudi pri torpodiranju pod vodo si pritegne poveljnik, če je le mogoče, še kakšno pričo. Po obliki in številu jamborov ter dimnikov, po številu tovoril-nih odprtin, po reševalnih čolnih, dvigalnih napravah itd. se da ladijski tip kmalu dognati. Petrolejrke ladje se razlikujejo od vseh drugih, kakor smo že navedli v neki prejšnji nalogi, samo laik meni, da je ladia ladji podobna. Izšolani pogled podmorniške-ga brodarja more po majhnih razlikah spoznati določene ladje že skozi daljnogled. Razpok torpeda naznanja posadki zadetek poznejši notranji vzbuhi kotlov in munic:j-skih tovorov pa dajejo podatke o razdejanju v napadeni ladji. Kc-t »potopljeno« navajajo samo takšno ladjo, ki so njeno potopitev na podmornici res opazovali. Tudi brezupno poškodovane ladje, ki se pa izgube iz vida. veljajo le kot poškodovane ali »verjetno potopljene«. 308. Heron iz Aleksandrije (živei okoli leta 1-50 pr. Kr., »oče zemljemerstva«) nam je dal pravilo, kako se izračuna ploščina raznostraničnega trikotnika, če so dane stranice a, b in c. Heronov obrazec (formula) se glasi: kvadrat ploščine je enak produktu štirih faktorjev = s . (s—a) . (S—b) . (s—c), kier število s pomeni polovico trikotnikovega obsega, 2s = a+b+c. Ploščino dobimo, če ta produkt korenimo. Koren se izide (je celo ali sploh racionalno število) ali se ne izide (je iracionalno število). Heronova števila se imenujejo trojice (trojade) tako izbranih celih števil za Stranice raznostraničnega trikotnika, da je tudi ploščina celo število; v vsakem takem primeru so tudi višine racionalne. He-ro je že poznal trojico 13, 14, 15. Vsak tak raznostranični trikotnik se imenuje skratka Heronov trikotnik, kakor se vsak pravokotni trikotnik, ki ima celošte-vilne stranice, imenuje skratka Pitagorov trikotnik. Keronove trojice dobimo iz He-ronovih trikotnikov, ki jih sestavljamo iz Pitagoro",ah trikotnikov. Kako se dobijo Pitagorova števila, smo povedali v nalogi 303. Za današnji račun navedemo tri Pitagorove trojice: I = 3, 4, 5, n = 5, 12, 13 in in = 8, 15, 17. Če trojico I razširimo s faktorjem 3, dobimo novo trojico 9, 12, 15. V tem trikotniku se kateta 12 ujema z eno kateto trikotnika II. če zadnja dva trikotnika po sliki sestavimo v nov trikotnik tako, da vzamemo skupno kateto za višino, za osnovnico pa vsoto neenakih katet 9 + 5, dobimo znani Heronov trikotnik 13, 14, 15. Ce pri isti višini vzamemo za osnovnico razliko neenakih katet 9—5, dobimo nov Heronov trikotnik 4, 13, 15. Ce razširimo trojico I s faktorjem 5, dobimo novo trojico 15, 20, 25 ln vidimo, da se kateta 15 ujema z eno kateto trikotnika, in. Na enak način dobimo Heronova trikotnika z višino 15 in o3novnicama 20 + 8 ter 20—8 in s tem novi Heronovi trojici 17, 25, 28 ter 12, 17, 25. Z razširjevanjem Pitagorovih trojic na najmanjši skupni mnogokratnik ene ali druge katete enega ali drugega trikotnika nam po dva pitagorova trikotnika nudita štiri Heronove trikotnike, ki imajo skupno kateto za višino, za osnovnico pa vsoto neenakih katet ter štiri, ki imajo za osnovnico razliko neenakih katet. Iz vsakih dveh Pitagorovih trojic dobimo torej lahko osem Heronovih trojic. S tem smo označili postopek, ki ga priporočamo srednješolcem za sestavljanje nalog, da se računi »izidejo«. Iz Heronovih in Pitagorovih trikotnikov sestavljamo lahko ustrezne četverokot-nike in sploh mnogokotnike. 309. Na obrazu mu je zapisano Vsota števil, iz katerih je sestavljen obraz, nam pove, da šteje mož 75 let. 310. Okrog ednice 15 J r l 5 11 10 9 3 14 i I1 m 16 4 7 13 12 2 1 d n 1 »a« Rešitve nalog 23. t. m.: 311. Monografija je razprava, ki obravnava posebno snov. 512. Snob je človek, ki se kaže odličnejšega, nego je, gizdalin. Izraz izvira bržkone iz latinske kratice za »sine nobili-tate«, »brez plemiškega naslova«, ki so jo v 18. stoletju v seznamih angleških vseučilišč postavljali za imena oseb meščanskega izvora. Nave nemira eolpita dal preetso ttro dl un Sovražna ladja, ki jo je zadel točen strel aereo ttaHano nel Mediterraneo centrale — Italijanskega letala v srednjem Sredozemlja BaaaBas^BaBaasBaaaaBsaBaa se ne motim, sem netkje že bral to oznako, dozdeva se mi. pri Zupančiču. Za vorvvitzig ki ga nekateri med nami kar ne morejo pogrešati, najdem naglo-veden. Zadnja leta, ko spet obdal a varno svojo materinščino, ki je bila v nevarnosti, da izgubi svoje značilnosti in postane v slovenske besede zavita tujščina, berem večkrat. da je to ali ono »v duhu slovenščine«, to in ono ne. Tako govorjenje je roganje iz ust v n cd rije, je namreč hud germanizem: im G e iste der slovenischen Sprache. Pleterš-nik pravi s\'ojsivo slovenščine. Ni dolgo tega, kar sem nekomu oponesel »akademsko četrtinkoi« češ pri nas poznajo >četrtinko« vinski bratci, dijaki pa »akademsko četrt«. Vinski bratec je der Zech-bruder in je za spoznanje različen od Wein-beisserja, kateremu ni toliko za množino vina kakor za njegovo dobroto: hodi cd gostilne do gostilne in po vseh predpisih vinskega strokovnjaka gleda, voha in srka vinsko kapljico. Za to vrsto vinskih strokovnjakov najdem v Pleteršniku oznako vinska srka. KdoT švedira. je svedra; kdor mrda. mrda; kdor švaplja, švaplja; nestalne! je švigašvaga; zamudnik je zamuda. Med te in take oznake spada »vinska srka«. Prav in dobro bi bilo. da bi mi vsi, vsak na svojem področju, na vseh popriščih od najvišjih pa do najvsakdajnejših, od najsvetlejših pa do najtemnejših, kjer koli se udejstvuje naš človek, rabili zgolj slovenske oznake, saj narodova kultura se ne oči-tuje samo v znanosti in umetnosti marveč prav povsod, kjer dela in snuje naš človek, prav povsod je potrebno, da izpričujemo sivotjstvenost svoje materinščine in s tem duha svojega naroda. Dr. Mirko Čer nič. ZAPISKI Dajte nam naš veliki besednjaki Prejeli smo: Z velikim zanimanjem prebiram v »Ju-trovih« stolpcih članke iz peresa g. drja. Mirka černlča. Opažam, da se tudi marsikje drugod zanima tisk za jezikovna vprašanja, ki niso niti malo »aktualna« v bežnem pomenu besede. Slovenci smo se zmeraj živo zanimali za naš jezik, ki nam nI bil nikdar zgolj občevalno sredstvo, marveč najgloblji izraiz naše biti. Morda je res, da je v vsakem Slovencu vsaj nekoliko tega, čemur pravimo »filološka žilica« in da je prav zato področje našega jezika razdeljeno v toliko narečij, a v vsakem kraju so ljudje kar pretirano pozorni na siehern glas in naglas drugega narečja. Zategadelj se zdi malce čudno da imamo še vedno toliko težav z zahtevami in pravili dobrega pisanja, dalje, da se večkrat ne morejo niti jezikoslovci sporazumeti v tem ali onem spornem vprašanju in da je naš zborni govor pri pretežni večini izobraženstva še zmeraj tako očitno zanemarjen. S temi vrsticajmi bi hotel samo pozdraviti in odobriti prizadevanja drja. Cerniča in drugih, da bi dobil jezik naših strokovnih spisov enotno, za vse pisce obvezno izrazje in besed je, ter da bi bili tudi v umetniških spisih in prevodih vsi izrazi zanesljivi, polnoznačni in kar moči domači. V na-daljnem ne mislim povedati nič novega, marveč bl hotel samo ponoviti to, kar je bilo že v prejšnjih letih nekajkrat povedano v »Jutrovem« kulturnem preglelu in drugod in kar bo treba vztrajno ponavljati tako dolgo, da bodo poklicani ljudje ustregli želji in potrebi nas, ki se štejemo samo med občinstvo. 313. Kapniki, ki visijo, n Imenujejo laktitl, kapniki, ki stoje, pa stalagmiti. 315. Križanka Vodoravno: 1. ruda, 5. strn, 9. odvračati, 11. Agra, 14. takt, 16. člen, 17. igla, 18. a(nte) C(hristum), 20. oj, 21. Ig, 22. Nil, 23. um, 25. lok, 26. oči, 27. ol, 28. aps, 30. 11, 31. okoli, 33. i. t. d., 34. nos, 35. Emona. Navpično: 1. rogač, 2. ud, 3. dvorec, 4. ar, 6. Tabago, 7. rt, 8. ništa, 10. a. ž., 12. glagol, 13. an, 14. ti, 15. ključi, 19. Lim-popo, 21. ilovit, 24. milost, 28. ak, 29. si., 31. ode, 32. Ina. Pijavke z več glavami Malo vprašanj je zanimivejših nego vprašanje, kako se more iz ene same Staniče oplojenega jajčeca razviti neizmerno zamotana stanična tvorba, kakršna je n. pr. človeško telo. Kako se razvijajo možgani in čutila, želodec in črevje ter množica drugih organov, ki ima vsak med njimi v celotnem telesnem ustroju svojo določeno, življenjsko važno nalogo? Zaporedje tega razvoja nam je Po zaslugi em-brionalnih raziskav že davno znano. A kako se dogaja, da se stvori iz te stanične skupine baš noga, iz druge skupine oko, iz tretje n. pr. jetra itd.? Kdo določa tu? Z raziskavami o tem vprašanju se bavl tako zvana »razvojna mehanika«, njene »poskusne osebe« pa so zelo malo simpatične. Pijavke spadajo nedvomno med najbolj neprijetne živali, toda raziskovalci razvojne mehanike jih zelo cenijo. S fino izoblikovano metodo najtanjših operacijskih rezov in s presaditvijo klic raznih embrijev, kakor tudi organov že razvitih živali, so dobili kaj zanimive vpoglede v ta razvoj. Ce brede človek z boso nogo po mlaki, mu preti kakor znano nevarnost, da se takšen črn, spolzek črv prisesa na njegovo kožo. To je zelo neprijetno. A kaj šele, če bi imela pijavka celo vrsto sesajočih glav kakor pravljična hidra!? — Takšne več-glave pijavke pa v resnici obstoje, čeprav ne kot »stranski proizvodi« narave, temveč kot operacijski uspehi moderne znanosti. Pri tako preprosto organiziranih živalih namreč ni težko vcepiti telesu drugo ali tretjo glavo, kakor cepimo veje drevesom. Da pa spoznajo življenjsko sposobnost in prilagodljivost poedinih delov kakšne živali, okrajšajo ali podaljšajo proučevalci razvojne mehanike n. pr. tuai deževnike s tem, da jim izrežejo srednji del telesa ali pa jim vsadijo srednji del kakšnega drugega deževnika. Pijavke pa so celo tako razrezali in sestavljala, da so dobili žival iz dveh »repnih« delov — in navzlic temu je živela. Neredko tako operirane živali celo dalj časa žive nego njih vrstnice v naravnih okoliščinah. Če živim bitjem v embrionalnem stanju poedine nastavke organov z operacijo presadimo ali izmenjamo z nastavki organov drugih embrijev, lahko spoznamo, ka] lahko nastane v normalnih okoliščinah iz določene skupine stanic. Vsaki skupini Stanič v nekoliko razvitem zaplodku je namreč že v naprej določeno, v kaj se bo razvila. Poskusi pa so pokazali še marsikaj drugega. Tako so skupino stanic v jajčecu, ki je kazala že nastavek možganov, izrezali in presadili v trebušno kožo drugega embrija. Tu se pa potem niso razvili možgani, temveč se je početna možganska masa izobličila v normalno trebušno kožo. Nasprotno pa so v staničrn državi skupine drugih stanic, ka jih imenujemo »organizatorje«, ki jih nahajamo pri embrijih že v zelo zgodnji stopnji na določenih mestih in ki že v tej razvojni stopnji dajejo tako rekoč »oblikovalna povelja«. Če se takšne skupine stanic presadijo na kakšno drugačno mesto drugega embrija. stvorijo večinoma popolnoma nove eksemplarje. Dogodi se pri tem lahko, da se razvijejo v trebušni koži drugega embrija n. pr. v pastavek hrbteničnega mozga, če so bile te stanice namreč organizatorji hrbteničnega mozga. Ali pa se zgodi, da se na trebuhu izobliči oko, če bi se te stanice na svojem pravem mestu razvile v ta organ. Obliko celote pa določijo posamezne vodilne stanice. Dokaz temu je to. da v zgodnjih razvojnih stopnjah lahko brez škode ali abnormalnih sprememb zamenjamo večino staničnih skupin — pogoj je le ta, da ostanejo »organizatorne stanice« nedotaknjene. »Teta, ali nisi rekla, da smem liro, ki ti je padla na tla, obdržati, če jo najdem?« »Da, otrok.« »Potem dobim še devetdeset stotink — bila je namreč le desetica!« Aerosiluranti ltaliairi pronti per □ decoDo da ona base del Mediterraneo Centrale — Italijanska torpedna letala pred vzletom i nekega oporišča v srednjem Sredozemlju Salomonskl otoki Pri Salomonskih otokih v Južnem morju je anglo-ameriško brodovje te dni, kakor je bilo razvidno iz japonskih vojnih poročil, doživelo enega svojih najtežjih porazov v tej vojni. Salomonsko otočje sestoji iz vrste otokov, ki spadajo zemljepisno k Melaneziji. Lok teh otokov se razprostira med 5. in 11. stopinjo južne širine in 154. stopinjo 40 minut ter 162. stopinjo 30 minut vzhodne dolžine. Arhlpelag obsega otoke Bougainvilie, Bu-ka, Choiseul, Izabela, Anuda, Malaita, Nova Georgija, Pavuvu, Gvadalkanar, San Chri-stobal ter vrsto manjših koralnikov, tako da imajo vsi otoki površino 38.342 štirija-ških kilometrov. Kakor ostale priče nekdanji kopnih mostov med celinami, ki so se pogreznili na dno morja, so tudi Salomoni zelo gorati, v vsaki njihovi gorski verigi je vidno medsebojno nadaljevanje in nadaljevanje sosednih otokov. Kako je pa otočje nastalo, je še danes eno izmed spornih znanstvenih vprašanj. Medtem ko domneva del učenjakov, da je ves zapadni Pacifik sestavni del velikega kopnega mostu, ki je segal daleč na sever do azijske celine in proti vzhodu preko t'sočev kilometrov do Amerike, učijo druge raziskave, da gre za ognjeniške vzgibe zemeljske skorje. Salomoni Imajo enotno podnebje, prav tako je njihova favna in flora enaka. Ni-žave ob obalah so tropske in pokrite z velikanskimi džunglami, ki jih je skoraj brezupno izžigati in izsekavati, ker zmaguje tropski gozd vedno znova nad slabotnimi človeškimi močmi. Obilne padavine tropsko rast seveda pospešujejo. Tu so izmerili celo večje množine padavin nego ob obalah tropske Afrike, v Tulagiju so izmerili n. pr. 3178 mm na leto. Proti višinam postaja podnebje ugodnejše, tla pa čedalje pripravne j-ša za kultiviranje. Nemški nasadarjl, ki so delovali tu pred prvo svetovno vojno, ko je bilo otočje delno še nemška posest, so dosegali čudovite letine. Na visokih planotah Salomonov uspevajo skoraj vsi tropski sadeži, posebno pridelovanje riža je zelo uspešno, živalski svet pa je reven kakor povsod drugod v Oceaniji in Melaneziji. Zdi se, da so predpotopne vrste živali, kakor razne ptice velikanke ln dvoživke, tu preprosto izumrle in niso imele nobenih naslednic, ki bi se mogle prilagoditi novim življenjskim prilikam. Udomačili so se le prašiči, ki so s svojimi neštetimi čredami postali nekakšen tropski rod te koristne živali, in pa psi, ki jih redijo tukaj kot klavne živali in jih smatrajo za posebno slaščico Omeniti je nadalje podgane, ki so prišle v deželo z Evropci ln delajo po naselbinah velikansko škodo. Najpomembnejši otok je Bougainvilie z glavnim mestom Keito Ta otok, ki se imenuje po prvem francoskem potovalcu okrog sveta, spada med najbolj obljudene v Melaneziji. Njegove poedine kraje vežejo dobre ceste. S sosednim otokom Buko ki ga loči od njega samo ozki Buški preliv, obsega Bougainvilie 10.000 štirjaških kilometrov, tedaj skoraj tretjino vse površine salomonskih otokov. V mirnih časih so se v njegovih pristaniščih ustavljale stotine ladij. ki so tovorile kopro, kamenene orehe, kavčuk, bisernice in druge pridelke Salomonov, zlasti pa trepang, ki igra v prehrani kitajskih dežel tako veliko vlogo. Prebivalstvo Salomonov, avstralska in melaneška ljudstva, je že davno zanimalo učeni svet, ker so se baš tukaj v najčistejši obliki ohranile osnove primitivne človeške družbe. Znane so v tem pogledu raziskave silavnega Lea Froberfiusa. Njegova dela opisujejo temeljne oblike melaneških tajnih združb, totemizem, čolne, na katerih so prebivali samo moški, kakor so bile ženske od vojne in članstva v zvezah bojevnikov izključene. Posebno domačini otoka Ma-laite, ki so živeli z vsemi drugimi ljudstvi v neprestani vojni m ki so s svojimi dolgimi bojnimi kanuji napadali vse ostale otoke ter jih pustošili, spadajo še danes med idealne vzorce takšnih otoških bojevnikov. Nosnice, ušesa in lobanje imajo okrašene s ptičjimi peresi, ploščicami iz biserne matice ter kostmi sovražnikov, ki so j;h — pojedli. Z enako okrašenimi kopji, ščiti in drugim orožjem odhajajo na borbo, a svoje ujetnike imajo po zmagovitih pohodih navado s svečanimi ceremonijami zaklat i, v velikih zemeljskih pečeh speči ter pojesti. Te kanibalske navade so si otočanl ohranili še tu in tam, edino na Bougainvillu in Buki, ki sta bila nemška posest, je kolonialni upravi uspelo, da jim je veselje do njih vzela. Pomen Salomonskih otokov v današnjih dneh je najbolje razviden iz dejstva, da ločita gosto obljudeno in rodovitno avstralsko vzhodno obalo pred japonskim napadom od tu samo Koralno morje in pregrada koralnih čeri. Gotovo je, da bodo Salomoni v sedanji vojni na Pacifiku imeli še veliko vlogo. VSAK DAN ENA- »Sedaj je vprašanje samo to, da-li imajo ljudje tu kakšnega psa!« Nasveti, predlogi, migljaji in rešitve, ki jih objavlja v medicinskih, pa tudi v naravoslovnih in drugih terminolešk h zadevah dr. Cernič ali kdaj pa kdaj še kdo drug, so vredni vsega uvaževanja. Di pa bodo res zalegli in postali splošno veljavni, je po mojem mnenju potrebno dvoje: Preclvrem naj bi o vsem, kar je bilo doslej sporno, izrekla veljavno mnenje filoleška instanca, če jo imamo, z druge strani pa naj b; se vse gradivo, ki je že izšlo in je zaradi svoje raztresenosti težko dostopno in praktično-tehnično slabo uporabno, objavilo v knjigi. 2e z lavna j potrebujemo morda ne toliko novo prelelano izdajo PJeteršiika. Kolikor obsežni besednjak slovenskega jezika z vso frazeologijo, sinonimi itd. Ves pouk pod črto naših dnevnikov prinaša za pišočega človeka malo koristi, zakaj človek si ne utegne teh reči zapisovati v poseben priročni slovar. Ko pa bo prihodnjič v dvomu glede izrazov, ki" so bili v takih člankih zadostno osvetljeni, kako naj se znajde v množici Izrezkov iz dnevnikov, če se mu pri vsem tem še mudi za določeno besedo? Tako pisanje je stvarno potrebno in koristno, praktično pa ni, dokler ne bol o rezultati prešli v veliki besednjak slovenskega jezika. Ne vem, ali bi naši jezikoslovci našli zadostno opravičilo, da niso mogli v zadnjih dvajsetih letih podariti Slovencem slovarja, ki bi zalegel toliko kakor pleteršnik? Ple-teršnik je skoraj sam opravil ogromno delo, ki je zanj danes na razpolago lepa vrsta kampetentnih strokovnjakov. Ne smemo pozabiti, da smo dobili v omenjenem času slovar, kakršnega si želimo, kar se tiče značaja, ki pa vzlc vsem dobrim kvalitetam ne zadošča potrebam strokovnih piscev, pisateljev ?n drugih ožiih »interesentov«. Mislim namreč na slovar dr. J. Glo- narja v iziaji Umetniške propagande. Tak razširjen, močno izpopolnjen besednjak, ki bi vrhu tega upošteval po možnosti še etimologijo. bi nam bil potreben kakor le kaj. Ne bomo nehali pozivati ugledno občino slovenskih filologov, da nam ga pripravi čim prej mogoče. Verno, da je treba to zadevo potipati »pri glavi«, zato se vprašujemo, ali obstoji pri nas že omenjena jezikoslovna instanca, ki bi — če nič drugega — pretresla vsaj to, kar ji prinašajo dnevniki s takimi članki, kakor jih priobčuje v »Jutru« g. dr. Cernič in kd bi kontrolirala novo besedje in izrazje v dnevnikih in v knjigah ? Apeliramo predvsem na novega predsednika slovenske Akademije znanosti in umetnosti, da organizira ali — v kolikor je Akademija organizacijsko že kaj storila v tej smeri — pospeši delo za izdajanje obsežnega besednjaka slovenskega jezika. To bi bilo delo, ki bi z njim naša Akademija ustregla potrebi filologov in nefilologov, strokovnjakov in občinstva. Pri tem niti ne mislimo na slovar takega obsega, kakor ga izdaja, postavimo, Academie frangaise ali kakor je bil Maretičev v izdaji bivše Jugoslovanske akademije v Zagrebu, saj bi nas ža sam tempo takega izdajanja spravil v obup. Znan mi je primer češke akademije, ki je začela nedavno izdajati nov besednjak češkega jezica, kljub temu, da so Cehi dobili pred nekaj leti Vaša-Trav-ničkov odlični slovar, ki je v kratkem času dosegel drugo izdajo. Prav tak vzor imam pred očmi: slovar, ki je izvedljiv tudi pri nas, kar se tiče znanstvenih možnosti in gmotnih sredstev. Slovenska Akademija znanosti in umetnosti bi samo posnemala tradicijo starejših akademij, če bi se z vso avtoriteto zavzela za izda jo takeea prepo-trebnega dela. Tako mislimo mi, ki smo samo »občinstvo«, kompetentni gospodje pa naj odločijo, ali imamo prav, ko jim kličemo: Dajte nam čim prej besednjak takega pomena, četudi drugačnega značaja, kakor je bil za prejšnjo dobo našega kulturnega razvoja Pleteršnik! Pozoren čitatelj. Cesar in Antikrist. Pod tem naslovom je spisal nemški dramatik Ernest Barmeister tragedijo, ki v nji obravnava konflikt med Karlom Velikim in njegovim sinom Pipinom kot spoprijem med zmagovitim zediniteljem Svetega rimskega cesarstva in njegovim skeptičnim in zaostalim nasprotnikom. Bar-meistrovo dramatsko delo vzbuja veliko pozornost zlasti zaradi svoje duhovne aktualnosti. živahno zanimanje na italijansko dramatiko v inozemstvu. Italijanski zavod za gledališko izmeno z inozemstvom (Ente itali-ano per gli scambi teatrali) je mogel v svojem letošnjem poročilu poudariti, da je zelo naraslo zanimanje za italijansko dramo v tujih državah. Tako so uprizorili italijanska dramatska dela z mnogimi repri-zami v Argentiniji, Belgiji, Bolgariji, Cilu, Hrvatski. Finski, Nemčiji, Letonski, Ho-landski, Prctektoratu Češko - Moravskem, Romuniji, Španiji, Švici, Turčiji. Madžarski ln Urugvaju. Posebno visoko število vpri-zoritev zaznamujejo v Nemčiji, Španiji Jn Romuniji. V teku leta je biio sklenjeni!! 67 pogodb za prevode in vprizoritve italijanskih del v razne jezike. Za nekatere drame ln komedije so se zanimala gledališča iz štirih ali več di živ. Italijanska dela so imela več tisoč predstav v približno štiri sto gledališčih. rosiika * Razstava toskanske umetnosti v Diissel-dorfu. Na pobudo Eksc. Pavolinija, ministra za ljudsko prosveto, se bo v kratkem vršila prva razstava toskanske umetnosti v Diisseldorfu. Razstava bo otvorjena dne 28. oktobra. * Deset italijanskih oficirjev - vojnih invalidov v Rumuniji v gosteh. V imenu maršala Antonesca je rumunsko vojno ministrstvo povabilo 10 italijanskih oficirjev-vojnih invalidov da prebijejo mesec dni oddiha v Sinaji. * Smrt dveh vitezov železnega križa, V borbi pri Vjazmi je padel 14. avgusta nadporočnik dr. Herbert P o 11 o w na čelu svojega oddelka. Bil je večkrat odlikovan, med drugim z viteškim križcem reda železnega križa. Nadalje je padel na vzhodni fronti stotnik Hellmut Scheiber- V o 1 k e n i n g, ki je bil dodeljen štabu neke oklopne divizije. Tudi on je bil vitez reda železnega križa. * Še enkrat smrt v novinarskih vrstah. V Villi Bellombri pri Bologni je umrl novinar comm. Mario Sandri, star komaj 44 let. Pokojni Sandri je bil ugleden sodelavec cele vrste italijanskih dnevnikov in pisatelj, Id ga je cenila vsa Italija. * Nevihta nad Trentom. Iz Trenta poročajo, da je nad mestom in okolico v soboto divjala silna nevihta, med katero so se užigale številne strele. Enkrat je treščilo v visoko hruško, pod katero je iskal zavetja 76-letni delavec Giulio Giacomelli. Z drevesa je električna iskra preskočila na delavca, da je v trenutku zoglenel. Strela je povzročila tudi kratek stik v vodu žične železnice Trento—Sardagna, ki je za nekaj časa ukinila ves promet. * Dve tretjini lovskega plena morata priti na trg. Ministrstvo za poljedelstvo in gozdove je v sporazumu z Italijansko zvezo lovcev in Produkcijskim zavodom za divjačino odredilo, da mora lovski plen prispevati k splošni prehrani prebivalstva na ta način, da je treba dve tretjini ustreljene divjačine in štiri petine ujetih vodnih živali dostaviti na trg. Hkratu je Ministrstvo za vso dobo vojne za vse prihodnje lovsko leto prepovedalo odstrel fazanove samice bodisi v zaprtem, bodisi v prostem lovišču, da se na ta način tudi z naravnim prirastkom pospešuje skrb za to plemenito vrsto gozdnih prebivalcav. * Posebno milo za novorojenčke. Z ozirom na izredne higienske potrebe novorojenčkov so pristojna oblastva dovolila Izdelavo specialnega mila, ki je posebej pripravno za umivanje nežne novorojenčkove kože. Da se preprečijo zlorabe, se bo to milo delilo po posebno strogem postopku. * V kodanjskih kopališčih se ljudje preveč poljubljajo. V kodanjskih kopališčih je od nekdaj navada, da se ljudje obeh spolov v kopalnih oblekah brez pridržka poljubljajo med seboj. Ta navada se je tako razpasla, da so oblastva nazadnje smatrala za potrebno, to poljubljanje prepovedati. Poslej se smejo na kod. plaži poljubljati med seboj samo poročeni možje in žene, z nekimi omejitvami pa tudi zaročenci. Vsi drugi plačajo za poljub občutno globo, pri ponovnem prekršku pa jih zadene prepoved obiskovati javna kopališča. * Madžarska mladina Je dobila svoj zdravstveni časopis. Nacionalni odbor za zdravje mladine v Budimpešti je pod naslovom »Zdravnik mladine« začel izdajati zdravstveni časopis, katerega namen je, med mlado madžarsko generacijo pobuditi zanimanje za vsa zdravstvena vprašanja in vprašanja, ki se tičejo nege telesa in duha. Časopis izhaja vsak mesec. * Brezvestna mačeha v neki budimpeštanski bolnišnici je umrla 5 letna hčerkica zasebnega nameščenca Andreja Zwei-ga. Policijska preiskava je dognala, da sta Naše gledališče DRAMA Sreda. 26. avgusta: Ob 17 Kovarstvo in ljubezen. Izven. Znižane cene od 10 lir navzdol. Sobota, 29. avgusta: ob 17,30 Vdova Rošlinka. Izven. Znižane cene od 10 iir navzdol. Nedelja. 30. avgusta: ob 14. Poročno darilo. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol; ob 17,30 Kralj na Betajnovi. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Schiller: »Kovarstvo in ljubezen«. V tem delu je zajeta tragedija ljubezni kot edinega in poslednjega oznanila človečanske svobode, sfcozi katero neusmiljeno udarja kruta resničnost. Igra je zaradi miselnega jedra, ki oznanja boj za človeško dostojanstvo, vedno aktualna. Zasedba vlog: predsednik — Levar, Ferdinand — Verdonik, pl. Kalb — Peček, Lady Milfordova — Mira Danilova, Wurm — Nakrst, Miiller — Gregorin, njegova žena — P. Juvanova, Luiza — Levarjeva, knezov sluga — Raztresen, Zofija — Juga Boltarjeva- Predstava v Drami v sredo 26. t. m. ob 17. Cene zelo znižane, od 10 lir navzdol. Radio LjnbSjsna TOREK, 25. AVGUSTA 1942-XX. 7.30: Melodije in romance. 8.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Na harmoniko igra Avgust Stanko. 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih sili v slovenščini.. 13.20: Orkestralno glasbo vodi dirigent Gallino. 14.00: Poročilla v italijanščini 14.15: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec, sodelujeta soprani sitk a Draga Sok in tenorist Janez Lipušček. Operetna glasba. 14.35: Poročila v slovenščini. 17.15: Trio Ambro6riano. 17.40: Pesmi in nape vi 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Operna glasba. 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dftevnih dogodkov v slovenščini 20.30: Vojaške pesmi. 20.45: Narodne pesmi, vodi dirigent Angelini. 21.25: Koncert violinistk« Francke Rojec-Ornikove (pri klavirju Marta Bizjak-Valjalo). 21.55: Fantazija narodnih pestmi, vodi dirigent Storaci 22.20: Godalni orkester, vodi dirigent Spaggiari 22.45: Po-ročilla v italijanščini. ....,._, _ _ oče in mačeha neusmiljeno ravnala z otrokom in mu z*«dala take poškodbe, da je izdihnil. Mačeha je bila takoj po otrokovi smrti odgnana v zapor, oče pa je pobegnil. Za njim je bila izdana tiralica in so zdaj ulovili tudi njega, da se bo lahko s svojo dično ženo zagovarjal zaradi trpinčenja lastnega otroka. * Tri nesreče pri delu. Jože Stermole, 17 letni posestnikov sin z Brega pri Velikem Gabru, je po nesreči vtaknil desno nogo v kolo voza pa mu jo je zlomilo v stopalu. Jožefa Primčeva, komaj 4 letna posestnikova hčerka iz Št. Vida pri Stični, je z roko zašla v mlatdlni stroj, da ji je odrezalo tri prste. Jože Bavdek. 17 letni posestnikov sin iz Velikih Lašč, je padel z jablane in si zlomil levo nogo. Vse tri ranjence so pripeljali na kirurški oddelek splošne bolnišnice v Ljubljani. IZ LJUBLJANE u— Lepo vreme traja dalje. Režim pasjih dni se je po koledarju nehal v nedeljo; toda lepo vreme, s katerim so nam pasji dnevi postregli zadnje dni, traja dalje. Ravno v nedeljo nam je režim pasjih dni posebno dobro podkuril. V soboto zjutraj je bilo živo srebro 14" C in je čez dan zraslo na 28» c. V nedeljo je bila jutrnja temperatura 12.8° C, jutro je bilo jasno in sonce je že zgodaj dopoldne začelo greti. Zato so mnogi že dopoldne odšli v kopališča, drugi pa so se odpravili po zgodnjem kosilu. Vsepovsod je bilo močno živahno do mraka. Nič čudnega, saj se je živo srebro povzpelo kar na 28.8° C (enako vročino smo imeli 20. t. m.). Ljudje so rekli: »Le dajmo še brž izkoristiti sonce, da se oskrbimo za zimo, saj bo prva nevihta prinesla jesen«. Noč na ponedeljek je bila jasna in topla in davi je bilo 13.60 C. Spet je bilo jutro jasno in je že zgodaj sijalo sonce, čez dan pa se je pooblačilo. Pregled pasjih dni nam kaže, da smo imeli najnižjo temperaturo 6. in 15. t. m., ko je živo srebro doseglo čez dan komaj 17.80 C. Najtoplejši dan je bil 26. julija, ko je živo srebro beležilo 31° C, ter 3. avgusta, ko je doseglo 300 C. Prav vroče jp bilo tudi 25. julija (29° C). Kar sedemkrat je v teku pasjih dni doseglo živo srebro 280 C. Tako smo torej lahko z letošnjimi pasjimi dnevi zadovoljni, tembolj, ker nam niso prinesli kakšne hude nevihte, kar je pač redka izjema. u—V visoki sez°ni partt dižnikov, kumaric, paprike in druge povrtnine, ki jo cenimo zaradi vitaminov, se trudijo naše gospodinje, da bi shranile kaj tudi za zimo. Nikake skrivnosti ne izdamo, če povemo, da kroži v Ljubljani naslednji recept o tem, kako pripraviš posebno okusno marinirano solato. Osnaži in zreži na rezance: 1 kg zelenih paradižnikov, 1 kg zelenih kumaric, 10 komadov zelenih sladkih paprik, 5 komadov rdečih paprik, 4 velike rdeče korene, veliko glavo zelja, 2 veliki čebuli in 2 veliki žlici soli. To vse zmešaj in pusti nekaj časa stati, da da vodo od sebe. Potem ožmi in pusti čez noč v krpi, da se od-cedi. Vodo, ki sc Jc nacedila, shrani. Drugi dan daj v lonec ali v ponev tri četrt litra dobrega kisa, četrt litra vode in osminko olja, dva drobno narezana lovorjeva lista, dve ko«ki sladkorja in 10 zrn popra. To pusti, da vre 10 minut. Nato stresi v ponev ožeto solato in pusti, da malo prevrč, dodaj po potrebi seka, ki si ga shranila, da bo dovolj slano, pusti še enkrat prevreti in napolni vroče v kozarce. Tekočina mora segati čez solato, pokriva pa naj jo plast olja. u— Vse pridelovalce pšenice, rži, soržice, ječmena in lanu opozarja mestni gospodarski urad, da morajo po naredbi Visokega Komisarja naznaniti letošnji pridelek, prijavnice dobe v mestnem gospodarskem uradu v kmetijskem odseku, soba št. 35 v II. nadstropju, Beethovnova ul. št. 7, v torek in sredo 25. in 26. avgusta 1.1. med uradnimi urami. Izpolnjene prijavnice naj pa oddajo od srede do ponedeljka 26. do 31. t. m. dopoldne od 8. do 12. in popoldne od 16. do 19. po naslednjem razporedu: v sredo 26. t. m. naj prineso izpolnjene prijave pridelovalci z začetnicami A do D, v četrtek 27. t. m. od E do K, v petek 28. t. m. od L do N, v soboto 29. t. m. od O do S, a v ponedeljek 31. avgusta pridejo na vrsto pridelovalci z začetnimi črkami S do 2 in morebitni zamudniki. Vse podatke naj napišejo s črnilom ali pisalnim strojem natanko in jasno čitljivo. Podatki naj bodo resnični, ker so za neresnične prijave določene občutne kazni. Pridelovalci ovsa, koruze, krompirja in fižola naj pa ne hodijo že zdaj po prijavnice, ker bo te pridelke treba naznaniti pozneje, kar bo v časnikih objavljeno o pravem času. u— Na šoli Glasbene Matice se poučujejo poleg petja, klavirja in violine vsi orkestralni instrumenti in teoretični predmeti. Pouk je razdeljen na 10 razredov in 4 stopnje. Prva stopnja pripravnica, obsega prvi in drugi razred, nižja šola 3., 4., 5. in 6. razred, srednja šola 7. in 8. razred ter višja šola 9. in 10. razred. Te stopnje veljajo za klavir in violino, dočim ima pouk čela le 8 razredov in pouk ostalih instrumentov po 6 razredov. Ves pouk je urejen tako, kakor na Državni srednji glasbeni šoli, kamor je vstop mogoč po končani nižji šoli Glasbene Matice. Na zavodu so uvedeni kontrolni in prestopni izpiti in za prestop iz nižje v višjo stopnjo, odnosno razred je potreben vedno komisiionelni izpit. Vpisovanje v šolo Glasbene Matice za novo šolsko leto se bo vršilo od 1. do 4. septembra, dnevno od 9.—12. in od 15.—17. v pisarni Glasbene Matice, Vegova ul. 7. Vse ostale podrobnosti na razglasni deski v veži zavoda. u— Nesreča pod tramvajem. Stanislava Gorenca, 28 letnega brusača stekla, je na Gosposvetski cesti podrl tramvaj in mu prizadejal poškodbe po glavi in po rokah. Prepeljali so ga na kirurški oddelek. — Prav tal«o so morali v bolnišnico Ivan Petrič, 74 letni preglednik finančne straže v pok iz Stožic, ki se je pri sekanju vsekal v levo roko, in pa 9 letna Ljudmila Snedčeva, ki si je pri padcu zvila desno nogo v členku. Popravni izpiti. Dijaki prijavite se še pravočasno v tečaje za popravne izpite v Trgovskem domu. Pouk temeljit. Vpis dnevno od 9.—12.: Trgovski dom, pritličje Gregorčičeva 27. Nov grob. Včeraj popoldne so prijatelji in znanci spremili go. Heleno Na- stranovo, rojeno Mesaričevo, soprogo sprevodnika državnih železnic, na poslednji poti iz kapele sv. Krištofa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnici blag spomin, hudo prizadeti rodbini pa naše iskreno sožalje. u— pouk modernih jezikov, zlasti italijanščine in nemščine, se začne 1. septembra. Za začetnike in spretnejše. Pouk na osnovi konverzacije. Pojasnila in vpis dnevno od 9.—12.: Trgovski dom, pritličje, Gre-gorčičeva 27. Sušilnico za sadjeln zelenjavo dobite pri »Jugopatent«, Gosposvetska 1. CENA Lir 155.—._913a'J u— Glasbena akademija in Srednja glasbena šola. Ker se bo letos pouk pozneje začel, se vpisovanje ter popravni, letni in sprejemni izpiti ne bodo vršili v doslej običajnih rokih, ampak v času, ki bo še objavljen v listih in na oglasni deski zavoda. u— Prodaja plemenskih krav in konj. Po nalogu Kmetijskega oddelka Visokega Komisariata obveščamo kmetovalce, da bo v sredo, dne 26. avgusta 1.1., od 8. do 12. pri gostilni Rostohar (Karlovški most) prodaja plemenskih krav in konj po ugodnih cenah. u— o bezg°vem grozdičju so vedeli naši dedje in babice, ki so jim bile skrivne moči prirode bolj znane kakor nam, da je njegov sok čudovito zdravilo, zato so bezeg Imenovali »drevo zdravja«. Novodobna dognanja potrjujejo, da je bezgovo grozdičje res zelo bogato vitaminov, že samo to bi moralo zadostovati, da ne bi ostal neizkoriščen noben bezgov grm. Pripraviti se dajo okusni soki, marmelade in hladetina. Bezgov sok je dicber za pijačo, zlasti za krepčilo bolnikov, pa tudi za juhe in omake. Grozdičje je treba dobro oprati, odstraniti peclje, nato ga naj voda le malo pokriva in se grozdičje skuha. Potem pustiš, da se masa ocedi skozi krpo. Na liter soka j? potrebno 200 g sladkorja, še vroči sok, ki mu odstraniš peno, spraviš v steklenice, ki j:h takoj zamašiš. Za hladetino potrebuješ 600 g sladkorja na liter soka. Tudi presno bezgovo grozdičje je zelo zdravo. Bezgova juha s cmoki pa ustreza okusu marsikaterega sladokusca. V ta namen je treba skuhati pol kilograma bezga na liter vode, kar pregneteš skozi sito in zgostiš s krompirjevo moko. Zraven spadajo cmoki iz zdroba. u— Zatiranje škodljivcev je nujno potrebno. Ko se z lepimi dnevi nagiba leto v jesen, je pravi čas, da posveti gospodinja nekaj skrbi zatiranju mrčesa. Neverjetno, koliko škode povzroča mrčes v gospodinjstvu. Seveda škoda ni povsod enaka in marsikatera gospodinja jo rajši kar zataji. Dejstvo je namreč, da mrčes ljubi nesnago in toploto, zato ima svoja ketišča povsod tam, kjer stoje ostanki v mračnih zakotjih. Najvažnejši pri zatiranju mrčesa sta temeljito zračenje in temeljita snaga. O škodi in nesnagi, ki jo napravljajo muhe, smo že nekajkrat pisali. Boj naj velja nadalje mu-šicam, ki prezimujejo najrajši po kleteh in shrambah ter ležejo jajčeca v razne čebre in drugo vodno posodo. Tu je potrebno temeljito čiščenje. Razume se, da mora vsaka gospodinja kar najodločneje zatirati stenice in ščurke. Vsi koti, kjer ima ta mrčes zavetja, je treba temeljito izprati z vročo sodo, nato pa posuti s praškom, ki ga kupiš v drogeriji. Nadalje naj velja borba črvičkom in mravljam, za kar si lahko sam napraviš primerna sredstva, dobiš pa jih tudi ceneno v drogeriji. Posebno veliko škodo, ki je v današnjih časih najbolj občutna, delajo podgane 'n miSi, ki jih je treba zatirati, kjer koli se pojavijo. Iz Novega tnssfa n— Koruza lepo kaže. še nikoli ni bilo v novomeškem okraju zasajene toliko koruze kakor letos in koruza predstavlja posebno v današnjih časih eno izmed glavnih živil našega malega človeka. Proti vsem pričakovanjem pa se je koruza letos tudi izredno dobro obnesla, in ča ne bo kakih večjih vremenskih neprilik, se obeta zelo dobra letina. Za dobro rast pa je bilo letos tudi vreme izredno ugodno ter bo po dosedanjih izgledih pridelek tudi kakovostno zelo dober. Lani je bilo v novomeškem okraju že 4180 ha posejanih s koruzo nasproti 2481 ha leta 1934. Povprečni donos koruze na ha zemlje v novomeškem okraju je znašal 20.25 stotov nasproti 13 stotom, kolikor je znašal ^ovprečni donos v Sloveniji, kar dokazuje, da je tukajšnja zemlja izredno rodovitna in da zna kmet zemljo dobro obdelovati. Ves okraj je lani pridelal kar 7.899.285 kg koruze, dočim je letos pričakovati š'3 večji pridelek, ki bo lahko kril vsa domače potrebe. n— številne nesreče. V Cegclnici pri Prečni je na domačem vrtu tako nesrečno padla 77 letna Neža Vrčkova, da si je zlomila levo roko — Pri pomivanju tal s 2 je zabodla večja trska v roko 47 letni ženi upokojenega orožnika Angeli Adamičevi Iz Novega mesta in ji povzročila nevarno zastrupitev roka. — 4 letni posestniški sin Jožef Hočevar iz Toplic pri šmarjeti je na njivi padel z voza in si zlomil levo roko. — 10 letna posestnikova hči Marija Pavčkova iz Cegelnice pri Pr čni je padla s poda in si zlomila levo nogo. — Vsi p~nesrečenci se zdravijo v novomeški ženski pokrajinski bolnišnici. n— S škafom na glavi r.ndla. V Veliki Bučni vasi je nosila iz bližnjega studenca vodo domov 46 letna hišarica Zadnik Jožefa. Na strmem bregu pa sa ji je tako nesrečne spodrsnilo da je padla s škafom na glavi in se zakotalila po bregu navzdol. Pri padcu si je zlomila levo nogo ter še dobila lažje zunanje poškodbe, da se je morala zateči v novomeško žensko bolnico. V Bohinjski Srednji vasi je umrl 75-letnj Franc Arh. Bil je dolga leta oskrbnik raznih planinskih postojank v Karavankah. Med drugim je bil prvi oskrbnik Triglavskega doma na Kredarici in je bil prisoten tudi takrat, ko je rajnki stric Trebušmk plezal na Triglav. Novi grobovi. Na vzhodni fronti je padel višji strelec Ambrož Stingl iz Malč. — V Kranju se je smrtno ponesrečil orožniškl stražmojser Ferdinand Karner; prepeljali so ga v Celovec, kjer so ga v soboto popoldne pokopali. — V Celovcu je umrl Janez Pistotnig, deželni upokojenec. Naše gospodinje suše zelenjavo O sušenju zelenjave pravi v »Zadrugarju« inž. Albin Nerina, da je pri nas še manj vdomačeno. kakor po drugih deželah. Kakor ohranimo gobe s sušenjem, prav tako lahko ohranimo tudi vsakovrstno zelenjavo za zimo in rano pomlad. Naše gospodinje že zdaj redno suše za zimo razna dišavn* zelišča in zdravilne rastline. Prav mak) jih pa suši tudi fižol v stročju, grah, ohrovt, cvetačo, kolerabe, peteršilj, zeleno in korenček. Za sušenje zelenjave veljajo v splošnem ista načela kakor za sušenje sadja, le toliko je zelenjava ugodnejša, ker se rajši suši. Lese v štedilnikovi pečici so kaj pripravne, ker lahko sušimo kar med kuho, ne da bi bilo za to potrebno posebej kuriti. Predvsem je treba za sušenje namenjeno svežo zelenjavo snažno oprati, nakar Jo pripravimo navadno tako, kakor za takojšnjo svežo uporabo. Preden jo damo sušit, jo moramo pariti, da je bolj okusna in obilna, ker se v njej strdi beljakovina. Ce sušimo surovo, neparjeno zelenjavo, dobimo sušeno zelenjavo z rezkim, neprijetnim okusom in vonjem, kakor po senu ali slami. Ce katera gospodinja ne more zelenjave pariti, naj jo pred sušenjem vsaj po pari s kropom. Nikakor pa ni priporočljivo zelenjavo kuhati pred sušenjem, ker s tem izločimo važne rudninske in druge tvarine, ki dajo poleg okusa tudi redil-nost Zelenjavo očistimo in otrebimo, zrežemo na ploščice, rezance ali kose in jo parimo. Ce nimamo vložka za lonec vzamemo dovolj veliko čisto krpo, ki jo privežemo čez lonec, vendar ne sme segati do vode v loncu, ki naj bo 3 prste visoko. Na to krpo damo pripravljeno zelenjavo, pokrijemo in pustimo, da se tako nad vrelo vodo pari V radovljiškem okrožju je 10 ženskih krajevnih skupin zbralo 186 kg marmelade, 294 1 sadnega soka, 41 kg keksov in suhega sadja za nemški Rdeči križ. Vkuha-vanje in zbiranje se nadaljuje, dokler ne bodo pobrani zadnji sadeži. Na Jesenicah so zbrale ženske s pomočjo nekaterih okrožnih skupin 1000 kg marmelade in 300 1 sadnih sokov za ranjene vojake. Na Bledu se je pred dnevi mudil okrožni vodja dr. Hochsteiner iz Radovljice. V spremstvu krajevnih predstavnikov je pregledal občinski urad, novi kino, prostore stranke in šolo. Obiskal je tudi dijake, ki so zdaj zaposleni na Bledu, župan Paar mu je poročal, kakšni so načrti za nadaljnja dela na Bledu. O letini jabolk in hrušk na Gorenjskem pravi gorenjski tednik, da bo letos zelo dobra; bo pa več ali manj tudi drugega sadja. Doslej je bilo sadjarstvo preveč usmerjeno na alkoholno uporabo, zdaj pa bo treba čim več pridelka porabiti za hrano, za brezalkoholne pijače in za marmelado. Clankar priporoča: čimveč jeseni preostalih jabolk je treba shraniti za prodajo pozimi, ali za domačo uporabo. Vsakdo naj bi si preskrbel vsaj 40 do 50 kg za hrano. Dalje naj se sadje suši v krhljih. Tretji način je predelava jabolk v sladki sok, zlasti okusna je mešanica jabolk in hrušk, četrti način je predelava jabolk in hrušk v tolkovec in šele naposled naj se porabi preostalo sadje za žganje. V Šenčurju pri Kranju je bilo sklicano zborovanje na okrašenem cerkvenem trgu. Zbralo se je 1000 oseb. Govoril je inž. Krapf, igrala je brambovska godba, pel je mešani zbor. Iz Spodnje štajerske Novi grobovi. V graški bolnišnici je umrl po daljšem trpljenju 56-letni Valentin Kle-menčič, veleposestnik od Sv. Trojice v Slovenskih goricah. Pokojnika so prepeljali v domači kraj, kjer so ga pokopali v soboto popoldne. — V št. Jurju ob južni železnici je umrl veleposestnik Fran Zdolšek in so ga pokopali v soboto dopoldne. Zapustil je vdovo in dve hčerki. — V Gradcu je umrla za kapjo ga. Viljemina Hofbauerje-va, vdova po nadučitelju, ki je svojčas vodil šolo Siidn.arke v Vitanju. — V DogoSah pri Mariboru je umrla 69-letna posestnikova žena Marija Kovačeva, v mariborski bolnišnici pa 65-letni viničar Franc Šenk iz Jarenine in 68-letna zasebnica Marija Ferkova iz Jelencev pri Mariboru, v Grajski ulici pa 74-letna staroupokojenka Alojzija Tručlova. — V Šoštanju je umrl po daljšem trpljenju g. Anton Kajba, star 60 let, pekovski mojster in posestnik. Zapustil je vdovo, 3 hčerke ln 3 sinove. Pokopali so ga v nedeljo popoldne. — Na vzhodni fronti je padel desetnik Karel Donko lz Radvanja pri Mariboru. Odšel je lani prostovoljno k vojakom ter je bil odlikovan z železnim križcem 2. stopnje. Zastrupljena kri ograža ali uniči marsikatero življenje, ako ne posvetimo rani, najsi je neznatna, potrebne pozornosti, štajerski listi poročajo o 44-letnem delavcu Janezu Kraxnerju, ki se je nedavno neznatno ranil na levi nogi. Rana pa se je okužila in so poškodovanca prepeljali v graško bolnišnico. Pomoč je bila prepozna. V noči na petek je Kraxner izdihnil. V Cel ji* so pretekli teden zabeležili 9 porodov in 8 porok. Poročili so se: Janez Fer-vega in Frančiška Stvarnikova, Jožef Raithmayer in Ema Peršinova, Jožef Stvarnik in Jožefa Cmakova, Jožef Tome in Jerica Cernoša, Avgust Gril in Ema šketova, Marijan Petrak in Ivana Bovha, vsi iz Celja, dalje Jožef Wittine iz Celja ln Jerica Rielcschova z Dunaja ter Aleksander Scheickhardt iz Brežic in Klara Bajdetova iz Celia. Na Teharju sta se poročila Martin Vidmajer in Matilda Bovha. Podružnici nemškega planinskega društva sta obnovljeni v Mariboru In v Celju. Za predsednika mariborske podružnice je izvoljen dr. Leo Gozani. Mariborsko gledališče bo pričelo novo sezono s 1. septembrom. Na sporedu bodo različne opere, operete. Igre, šest simfoničnih koncertov in silvestrovanje. Dva nasilnika. V graških zaporih sta bila v preiskavi Viktor Volckner Iz Gradca in Janez Lehner z Dunaja. 15. t. m. sta zahrbtno napadla višjega paznika s tem, da sta ga od zad pobila s steklenico ln mu odvzela ključe. Na pomoč je prihltel neki drugi višji paznik, kateremu Je Volckner zagrozil s samokresom, ki'ga je odvzel pobitemu pazniku. Kljub temu sta bila zločinca takoj nato prijeta ln sta bila že 19. t. m. Dostavljena pred graško posebno so-di.y.e, ki je oba obsodilo na smrt. 5 do 10 minut Enostavneje je zelenjavo politi s kropom. Grah zluščimo, parimo 5 minut in sušimo Kolerabice olupimo, na ploščice narezane parimo 8 minut in sušimo. Stročji fižol otrebimo, zrežemo po dolgem, da se laže suši v pečici, parimo 10 minut in sušimo. Paradižnike narežemo na ploščice, razvrstimo po lesi in denemo v pečico. Paradižnikov ne parimo! Pač pa parimo zelje in ohrovt 10 minut s kropom zaradi njune grenkobe. Odcejenega rahlo potre-semo po lesi in sušimo v pečici Zelenjava se mora posušiti tako, da Je trda in krhka, ker potem na zraku odneha. Posušeno zelenjad spravimo v vrečice, obesimo za nekaj dni na sonce, potem pa shranimo na suhem prostoru. Suhih zelenjadi potrebujemo za osebo približno 2 dkg. Večer pred uporabo namočimo suho zelenjad v malo vode. Vode, v kateri se je namakala, pa ne odlijemo. Uporabljamo jo kot svežo zelenjavo. V marsikaterem gospodinjstvu ni primerne shrambe ali hladne kleti, ki bi bila priporočljiva za shranjevanje čebule. Na toplem kraju pa postane čebula kmalu mehka in prične kaliti Da se gospodinja izogne tem izgubam, naj si nasuši v poletni dobi dovolj čebule, ki jo nareže na ploščice in jo posuši po zgoraj opisanem načinu pri 65 do 70° C. V dopolnitev pregleda o uporabnosti sušenja za shranjevanje živil navaja pisec še najnovejše poizkuse, ko skušajo s sušenjem odpraviti izgube pri shranjevanju krompirja. Umit in olupljen krompir zre-žeš na pol cm debele palčke ali ploščice in ga sušiš 6 ur v sušilnici pri 95 do 98° C. Pri tem se zmanjša teža za približno 90%. Prednost tega shranjevanja je predvsem v tem, da ne preti nobena nevarnost, da bi krompir v kleti zmrznil ali zgnil, poleg tega pa so odstranjene tudi izgube na re-dilnosti, ki jih utrpi krompir, ko prične v toplejšem času kliti. Ti poizkusi so šele v začetku in je danes na ta način shranjen krompir še zelo drag. Ima pa to prednost, da se ohrani dve leti Konserviranje paradižnikov Celi paradižniki v kisu. V ta namen so najbolj primerni okrogli paradižniki srednje velikosti in po možnosti vsi enaki, ki jih izberemo lepo zrele, toda povsem zdrave in cele. Zložimo jih v lončeno posodo ali v steklen kozarec, potlej pa jih docela zali jemo s kisom, ki smo ga prevrele v osoljeni vodi in sicer dve tretjini kisa v eni tretjini vode. To mešanico moramo ohladiti, preden jo zlijemo na paradižnike. Preden pa zapremo kozarce s pergamen-tom ali s celofanom, je dobro, če zalijemo površino kisa z malenkostno količino olja. Korserviranje paradižnikov z vsemi dišavami. Razrežite na kosce zelo zrele paradižnike in jih pustite odcediti Potlej pa pripravite še zeleno in sicer v kosih, ki so dolgi približno pet centimetrov, nekaj malih korenčkov, ki jih ostrgajte in razdelite po polovici, nekaj lističev majarona in več peteršilja, pri katerem ohranite zelenje in koreninice. Pripravite si kozarec, ki naj ima po možnosti gumast obroček, da ga lahko hermetično zaprete. Dno kozarca posuj te s pestjo grobe soli, potem položite v kozarec vrsto paradižnikov, po kateri razporedite vse gori omenjene zelenjave. potlej spet posolite s pestjo soli in nadaljujte z vrstami paradižnikov in soli, kakor je zgoraj opisano. Ko se sol raztopi (za to je potrebno nekoliko dni), položite na paradižnike in na zelenjavo majhno utež, ki naj bo pod pokrovom, tako da ostanejo paradižniki ves čas v slani vodi Paradižnike in zelenjave, ki smo jih tako pripravile, lahko uporabljamo vso zimo, da odišavimo juho ali pa da pripravimo iz njih izvrstne zelenjavne čorDe, ki imajo povsem okus po sveži zelenjavi Preden uporabljamo paradižnike, jih moramo nekaj časa namakati v mrzli vodi jedi pa, v katerih jih uporabljamo, moramo zelo malo ali pa nič soliti. Paradižnikova mezga. Razrezane paradižnike dajte v kožico s soljo, poprom, peteršiljem, čebulo, zeleno in korenjem Imejte jih na močnem ognju, da zavrejo, potlej jih nekoliko odmaknite, da vrejo počasi kake dve uri in jih nato pretlačite skozi sito. Ko se mezga ohladi, ji dodajte nekoliko salicila (1 gram na kilogram mezge) in jo pustite počivati pol dneva, preden jo vložite v steklenice. Preden zamašite steklenico, jih zalijte pri vrhu s kapljo olja. Steklenice morajo biti dobro zamašene in prevezane. • Mezga lz buč z malo sladkorja 4 dkg olupljenih buč razrežemo na kose in očistimo od koščic. Temu dodamo 1 kg neolupljenih razrezanih jabolk, ki jam odstranimo peške. 4 razrezane limone brez pešk in V« 1 vode in vse to skuhamo do mehkega. To mešanico pretlačimo skozi strojček za meso in damo v kožico skupno s 15 dkg sladkorja in kuhamo ob stalnem mešanju, da se zgosti. Potlej damo mezgo v lončeno posodo in jo pokrijemo s perga-mentom, ki smo ga pomočile v bencojevo-kisli natron. Lonec še za vežemo s per-gamentom ali celofanom. Drobne zanimivosti žepni motocikeL Znani španski športnik, markiz Ricardo Sorlano de Ivanzey, je iznašel nov tip motornega kolesa, ki ga je .nazval »žepni motocikel«. Kolo tehta samo 46 kg, potroši na vožnji minimalne količine bencina, prenese do 80 kg bremena in zaradi svoje lahkote zmore tudi najhujše strmine. Markiz Soriano je na področju športne tehnike znan strokovnjak. Pred 20 leti je konstruiral majhen motorček za čoln, a katerim je na neki mednarodni tekmi na Gardskem jezeru dosegel svetovno prvenstvo. Čudežen ribiški plen na DansKem. Na severnozapadni obali Myllanda na Danskem so se pred dnevi pojavile tako ogromne količine slanikov, da tolikšnega navala nJti najstarejši danski ribiči ne pomnijo. Sia-niki so prihajali k obali v ogromnih, na stotine kvadratnih metrov obsežnih plasteh In ribiči so kar z zavihanimi hlačnicami stopali v plitvino ter jih zajemali v velike košare. V teku ene ure so z obale odpeljali 10 tovornih avtomobilov slanikov v teži 12 ton S P O B T Vrvenje na vseh terenih Tudi zadnja nedelja ie prinesla pester šport, največ atletskega »Nulla dies sine linea...« tako bi lahko dejali o športnih nedeljah med vojno — kakor je bilo nekoč v mirnih časdh — saj ne mine niti ena celo zdaj sredi avgustove vročine, da bi morali potegniti križ čez njo in ostati brez kronike o njej. Teden za tednom se odpirajo nove možnosti za dobra tekmovanja v domačih mejah, prav tako pogosta pa so tudi mednarodna srečanja, mimo in preko vsega, kar zahteva vojna žrtev in odpovedi tudi med športniki. Tudi zadnja nedelja v tem pogledu ni zaostajala za prejšnjimi, čeprav je v celoti morda le nekoliko skromnejša. Glavni dogodek — tako v splošnem pregledu in po mednarodnem pomenu — je bil to pot brez dvoma atletski dvoboj med Italijo In Švico Italijani so to osmo srečanje s severnimi sosedi opravili v Curihu, in sicer zmagovito s 77:67 točkam. Po disciplinah so zmagali v desetih oni, v petih pa domačini. Najvidnejši rezultat je postavil Italijanski skakalec Romeo s 4.20 m ob palici, kar je obenem nov italijanski državni rekord, pa tudi letošnja najboljša znamka te vrste v Evropi. Zelo ogorčena je bala tudi borba za prvo mesto v skoku v daljino, kjer sta se do zadnjega dajala Italijan Pederzani in Švicar Studer z enakim iziiom 7.32 m; pri zadnji odločbi je Švicar ostal samo na 7.31 m in zmago je imei Italijan. Da ne bo preveč imen in številk, navajamo iz podrobnosti samo podatke o vseh 15 zmae^valcih, ki so bili naslednji: na 100 m Haenni (š.) 10.6; na 200 m Haen-ni (š.) 21.9; na 400 m Lanzi 48.3; na 110 m z zaprekami; Anet (Š.) 15 sek.; na 400 m z zaprekami Christen (š.) 53.9; v skoku v višino: Campagner 1.90 m; na 80o m: Lanzi 1:52.3; na 1500 m Bertocehi 3:58.6; na 5000 m Beviacqua 14:46.5; v skoku v daljino: Pederzani 7.32 m, ob palici: Romeo 4.20; v disku; Consolini 51.18, m v kopju: Neumann (š.) 65.07 m; v kladivu: Taddia 50.57 m in v štafeti 4 X 100 m Italija 41.6. * * 9 Ko smo že pri atletih, bi radi vsaj toM&o — ali še več — zapisali tudi o hrvatskih zastopnikih te panoge, ki so imeli v soboto in nedeljo spet slavnostne dneve — ln sicer v obliki državnega prvenstva za posameznike. Zal naše prve informacije z zagrebškega mitinga niso niti toliko izčrpne kakor iz curiškega in bodo morali čitateljl — z nami vred — počakati druge vire in poznejšo izpolnitev. Z večjo pozornostjo pa smo za prvo silo ujeli o višini tega prvenstva najimenitnejšo podrobnost, in sicer to, da so hrvatski atleti to pot izboljšali pet državnih rekordov, in sicer nasiedjne: dr. Buratovič v teku na 110 m z zaprekami od 15.9 do 15.8; Ga! v teku na 100 m od 11.2 na 11.1; Lušicky v teku na 400 m od 53 sek. na 52.7; Gojič v metu kladiva na 46.50 m in Hašk v štafeti na 4 X 100 m v času 44.6. * * * švedski in svetovni rekorder Gundar Haegg, to je novi Nurmi iz švedske, ki je od julija dalje kar iz rokava stresal rekorde, potem pa se je lepega dneva zgrudil na tekališču in so ga zdravniki poslali na okrevanje, je že spet nastopil in spet prevrnil novo svetovno znamko. Pred dnevi je star-tai v čstersundu in pretekel progo 2oOO m v času 5:11.8, kakršnega na tej progi še ni dosegel nihče na svetu. To je Haeggov svetovni rekord štev. 5 iz letošnje sezone! Nugsmtet še brez sezone Nogometaši — predvsem gospodje, ki zastopajo najboljše razrede in mednarodne veličine — so v glavnem še na počitnicah. To letos ne velja čisto dobesedno in zato tudi ne velja za vse države, kajti ponekod so spričo izrednih razmer nekoliko pohiteli z otvoritvijo nove sezone, spet drugod pa še lanske niso zaključili prav do zadnje odločitve. Slednje velja za Hrvatsko, kjer imajo zdaj na sporedu zadnje tekme v tako imenovanem državnem razredu. Zadnjo nedeljo so v Zagrebu nastopili Sarajevčani, in sicer Sašk proti Concordiji. Slednja ima letos mnogo dobrega treninga — njene turneje v Bolgarijo so ji prinesle nekaj lepih uspehov, predvsem pa veliko rutino — in zato so gostje ta dvoboj izgubili kakor že davno nobenega na zagrebških tleh. Rezultat 9:1 (5:0) v korist Concorddje kaže vse prej kakor da sta igrala dva tekmeca enakih kakovosti — vsaj na papirju. V Nemčiji so tu in tam že začeli novo prvenstveno tekmovanje, tako tudi v okrožju Donau-Alpenland, kjer tvorijo glavnino stari dunajski klubi. Ta druga nedelja je prinesla naslednje izide-" Rapid —Austria 5:1, Vienna — FC Wien 7:1, Sportklub—Sturm (Gradec) 8:2, Wacker— Reichsbahn l."0. Rumunska nogometna reprezentanca je v nedeljo gostovala v Bratislavi v mednarodni tekmi proti eliti Slovaške in zmagala tesno z 1:0. Poročila pravijo, da so bili gostje kakor prerojeni in Slovaki niso sklepali dobro, ko so računali na šibkega nasprotnika kakršen je bil teden dni prej proti Nemcem v Beuthenu. Plavali s© v Italiji še enkrat na dolge proge, in sicer to pot 4.8 km daleč, po reka Ticinu v Pavii. Izmed 53 prijavljenih je nastopilo 45 plavalcev, od katerih samo 8 ni prispela na cilj. Zmagovalec (Mociani) je potreboval za progo 35:36, naslednji za njim (Balestri) je zabeležil čas 36:10. Tretji je bil »stari« Signori. V Budimpešti se je v soboto začelo važno mednarodno teniško tekmovanje, in sicer med Italijo in Madžarsko za damski srednjeevropski pokaL Prvi dan ni prinesel nikomur prevelikega veselja. Ma d žarka Florian je porazila San Donnino v treh setih 4:6, 8:6, 6:4, v drugi igri pa je Italijanska Bossi brez vsakršnih težav obračunala s svojo nasprotnico Pok 6:2 in 6:0. Stanje točk je bilo torej 1:1. Nekaj drobiža s— Nov predsednik nogometne federacije. Tajnik Stranke je na predlog predsednika CONI-a imenoval za predsednika italijanske nogometne federacije nar. svetnika Luigia Ridolfia kot naslednika nar. svetnika Giorgia Vaccara, tako je objavljeno v zadnjem naredbenem listu Fašistične stranke. Predsednik CONI-a je obenem poslal generalu Vaccaru pismo s tole zahvalo za njegovo 10-letno uspešno delovanje na čelu športne zveze, ki je imela vso brigo za nadaljnji razmah te najbolj razširjene športne panoge v Italiji. s— Dve gigantski štafeti. Med številnimi množinskimi športnimi manifestacijami, ki jih vsako leto po Italiji prireja GIL, zaslužita posebno pozornost dve gigantski štafeti, ki jih namerava organizirati glavno poveljstvo GIL-a letošnjo jesen. Kolikor razvidimo iz razpisa, gre pri tem načrtu najprej za štafeto, v kateri bodo sodelovali najboljši mladi planinci, v drugi pa bodo udeleženi številni mladi kolesarji. Alpinska štafeta bo vodila iz Mentonea do Sušaka in bo njena pot obsegala 2430 km, za katero bodo morali udeleženci hoditi nepretrgoma 865 ur. Kakor računajo, bo to tekmovanje trajalo skoraj pet tednov ob udeležbi okrog 1300 članov GIL-a. Druga štafeta bo vodila na kolesih iz Brennerja do Palerma, torej tudi približno 2000 km daleč. Vsa proga bo razdeljena na okrog 30 odsekov in jo bodo tekmovalci predvidoma prevozili v petih dnevih. Ni izključeno, da se bo ta druga štafeta odcepila z Brennerja baš ob času, ko bodo to sedlo dosegli udeleženci alpinske štafete. • Pred nekaj dnevi se je 60 bolgarskih mk-diinsikih voditeljev odpravilo na pot v Nemčijo, da si bodo tamkaj ogledali razne mladinske športne organizacije in naprave. Na obmejni postaji v Dobovi je pozdravi] bolgarske goste funkcionar brežiškega okrožja Ostkar Stuirm in jim želel v imenu nemških šipartnikov prisrčno dobrodošlico. Hrvatski boksarja, ki so preteklo nedeljo v Poznanju prod 50.000 gledalci izgubili dvoboj z Nemčijo, so še drugič nastopili proti nemški reprezentanci, in sicer v Kato-vicah. To pot so se mogla še manj upirati odličnim Nemcem in so se z eno samo točko proti 15 izgubljenim vrnili v Zagreb. Iz Hrvatske Razširitev telefonskega omrežja. Nedavno so se pričela dela, da tudi Vrabče. Re-metinec in Podsused dobe telefonske centrale ter se priključijo zagrebškemu omrežju. Krajevne centrale so že postavljene, zdaj pa se polagajo še kabli za naročnike Centrale je zgradila tvrdka Siemens za 1,300.000 kun, pošta pa bo za dela na svojem področju potrošila 1,200.000 kun. Centrala Vrabče ima 100, Remetinec 30, Podsused pa 50 številk. V doglednem času sta v načrtu še avtomatski centrali v Kar-lovcu in Dugi Resi ter izgradnja enega dela zagrebške skupine. Da se razbremeni zagrebška centrala, se v Černomercu gradi veliko novo poslopje za 20 milijonov kun, v katerem bo nameščena centrala z 2000 številkama za črnomerski okraj. Pozneje Skrivnost ptičje selitve Ko bodo nastopili prvi hladnejši poletni in jesenski dnevi, bodo začele selivke romati proti jugu. že stari Aristotel, ki je še skozi ves srednji vek veljal za poglavitnega modrijana, sd je ubijal glavo s tem, kje pač večina ptic prebije zimo. O tem vprašanju je mnogo razmišljaj in njegovi domisleki so bili še kar fantastični. Tako je n. pr. verjel, da se škrjančki in lastovice v hladu zarijejo v blato kakor pupči, da tako pre-zimijo. Zgodovina in eksperimentalna živalska biologija pa je do danes odgonetila že marsikatero uganko vsakoletnih selitev, ki gre jeseni s severa na jug in spomladi od juga na sever. Danes vemo, da je selitev ptičjih vrst srednje in severne Evrope v ozki zvezi z geološkim dejstvom ledne dobe. Podnebne razmere v razn-h življenjskih področjih živali silijo ptice k selitvam in ta nagon je ustaljen od roda do roda. Poglavitno ni samo pomanjkanje hrane v zimskem času. Lastovke in škorci, divje gosi in kukavice, ščinkovci in škrjančki nas zapustijo zgodaj, ko imajo še vsega dovolj, toda nagon selitve je močnejši. Najsi ima ujeti čižek v kletki še toliko hrane, naenkrat se ga loti nemir, čim pride čas selitve. Znanost je dognala različne zračne pot, po katerih lete posamezne vrste ptic v svoja zimska bivališča. Vemo, da odletijo razni golobi, race, gosi in nekatere druge vrste v jatah; roparice pa potujejo posamič. Dognano je, da zavisi čudežna orientacija selivk na tisoče kilometrov dolgih poteh od raznih čini tel jev: selivke imajo predvsem zelo oster vid, krajevno se silno dobro raz- bodo tu namestili tudi medkrajevno centralo za 150 prog, ki bo oskrbovala zvezo z vsemi večjimi mesti v državi. V kratkem bo avtomatsko centralo dobil tudi Samobor. V Banji Luki se bo zgradilo novo poštno poslopje, v katerem bo urejena avtomatska centrala za 300 številk Ureditev centrale bo veljala 1,700.000 kun. Nova centrala v Brodu na Savi, ki bo gledajo, vrhu tega pa imajo fino razvit čut za vremenske razmere. Jate ptic vodijo starejše, izkušene ptice, ki pot že pozsajo. Mladiči, ki se odpravijo samo po nagonu, pogostokrat zgrešijo pot in v množinah po-gibajo. Tudi o višini poletov in o brzini posa* meznih ptic ima znanost danes že jako na>-tančne podatke. Da zmorejo galebi hi lastovice na svojih selitvah do 250 km na uro ali ob ugodnem vetru celo nekaj več, je gotova reč, naj še tako preseneča, čudež ptičje selitve zavisi, če ga natančneje opazujemo, od cele vrste manjših čudežev, o katerih so raziskovalci danes že jako dobro poučeni. Debele knjige govore o tem. In vendar je prava skrivnost še vedno ne-razkrita in bo pri tem najbrž tudi ostalo. Mali oglasi Službo dobi Beseda L 0.60. taksa 0.60 za daianje naslova al) za Slfro L 3.—. Pošteno dekle k štirim osebam iščem. Flača lepa. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11261-1 Mladega fanta od 14—16 let starega ln mlado tekačico sprejme takoj Merkur, Miklošičeva c. 20. 11275-1 Vajenci (-ke) Beseda L 0.60. taksa 0.60 za dajanje naslova ali zs šifro L 3.—. Vajenca za avtomehaniko 11274-44 Vajenca in šiviljo za krznarsko obrt sprejme L. Rot, Ljubljana. Mestni trg 5. 10642-44 Beseda L 0.60, taksa 0.60. za dajanje naslova ali za __šifro^l^ 3.-^_ Šivilje, pozor! S 1. septembrom bom poučeval po 1 uro na dan moderen lahek kroj (Schnitt) za kostume, plašče, sky in Jahalne hlače ter pokazal, kako se tudi izdeluje. Prijavite se na ogl. odd. Jutra pod »Moško delo« 11270-4 ______ ___ ___ __ __ sprejmemo takoj. Vpra- imela 300~ številk. b0 veljala 1,700 000" kun. ^ošiče™ lo?1*""' Nova centrala v Bosanskem Brodu bo priključena na Brod na Savi. V načrtu je tudi gradnja nove centrale v Vukovaru, ki bo priključena na osiješko skupino, imela bo 300 številk in bo veljala 1,700.000 Run Nova centrala v Prijedoru bo imela 50 številk. Sarajevska centrala bo povečana za 1000, tako da bo imela 3.000 številk. Povečana bo tudi centrala v Ilidži, nova pa bo zgrajena v Alipaš