P. b. b
sv e/o vd/Ai in domačih dogodkov
Poštni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfnrt 2*
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt
LETO XIII./STEVILKA 37
CELOVEC, DNE 14. SEPTEMBRA 1961
CENA 2.- SJJLINGA
Zbor Združenih narodov v senci sile
Ne sila, temveč pravica
Minulo nedeljo je papež Janez XXIII. nenadoma razglasil molitve za mir in daroval v Rimu sv. mašo v ta namen. Istočasno so na njegov poziv vsi škofje in duhovniki po vsem svetu tudi maševali za mir. Le v izrednih trenutkih resne nevarnosti se papeži odločijo za tak težak korak. Storil je to sveti papež Pij X. tik pred začetkom prve svetovne vojne leta 1914 in papež Pij XII. pred začetkom druge svetovne vojne leta 1939. Ves katoliški svet se je poglobil v molitev, zdrznili so se pa tudi mednarodni politični krogi, kajti Vatikan, sedež sv. Petra, ni samo čuvar resnic večnega življenja, ampak razpolaga tudi z najstarejšo, najbolj izkušeno in najbolje informirano diplomacijo na svetu. Položaj je torej zares nevaren.
To potrjujejo tudi pretresljive besede sv. očeta, ki jih je ob tej priložnosti naslovil na katoliške vernike, na kristjane, na vse ljudi, verne in neverne, ki jim je pri srcu mir in blagodat človeštva, prav jtosebno pa na »tiste, na katerih vest je naložena težka odgovornost za javno blaginjo«, to je na državnike, ki danes odločajo o miru in vojni.
Janez XXIII. je dejal, da si »pravica ne utira poti s silo orožja, ampak z močjo razuma«. Cerkev že po svoji naravi ne more ostati brezčutna spričo človeškega trpljenja, tudi kadar se javlja zgolj v obliki skrbi in strahu pred neznano bodočnostjo. »Prav zato pozivamo državnike, da si temeljito predočijo strahotno odgovornost, ki jo nosijo pred zgodovino in še bolj pred Bogom ter jih pozivamo, da se ne vdajo minljivim in varljivim izsiljevanjem. Od modrih mož bo odvisno, ali bo prevladala pravica nad nasiljem prek svobodnih in poštenih pogajanj. Oni naj pripomorejo resnici in pravici do veljave, oni naj zagotovijo osnovne svoboščine in neodsvojljive pravice vsakega naroda in vsakega posameznika.
Smo daleč od tega, da bi pretiravali sedanje pojave, ki imajo žal tragični videz vojne grožnje, kljub temu pa smatramo za potrebno, da vse in vsakogar opozorimo na njegove dolžnosti, kot nam to nalaga naša služba namestnika Kristusovega na zemlji in čuvarja njegovih večnih resnic, zapisanih v veliki božji knjigi, v evangeliju. Ne da bi se spuščali v imenovanje °seb, smatramo za svojo dolžnost, da opozorimo na grozotne posledice, ki bi jih mogla roditi vojna,« je nadaljeval sv. oče. Potem, ko je primerjal vojne v zgodovini, ko 80 se ljudje bojevali med seboj »z ognjem in •nečem« — z današnjimi orožji, je ugotovil, da so vojne spreminjale obličje ljudi, pokrajin, celotnega sveta. »In kaj bi se zgodilo danes, spričo grozotnih učinkov novih sredstev, ki jih varljivi človeški duh kar naprej množi v splošno nesrečo?« je vzklik-nil sv. oče in nadaljeval: »Odprimo svoja srca in izrujmo iz njih vso zlobo, ki jo Je vanje zasejal duh zla ter jih očiščene povzdignimo k nebeškim dobrinam, pri če-teer nam bo pa navdržen tudi zemski blagor. Zato se je Cerkev odločila, da v tem >al tako razkosanem svetu skliče vesoljni cerkveni zbor, da zopet vzpostavi edinost •ned ločenimi brati ter obnovi pristno bratstvo med narodi; bratstvo, ki poveličuje Kristusa kot slavnega in nesmrtnega kralja narodov, ki je luč sveta, pot, resnica in življenje.«
I*apež je zaključil s pozivom, da naj »vsi skupno molimo k večnemu Očetu luči in m dosti, naj razsvetli razum tistih, ki nosijo težko in strahotno odgovornost za usodo sveta ter jih navede na pravo pot, Molimo za narode, da se ne bodo pustili zaslepiti po pretiranem nacionalizmu in na-sprotstvih; molimo, da bodo razmerja v Uoveški skupnosti urejena na temelju re-snice, pravice in ljubezni«.
V zvezi z bližnjo otvoritvijo 16. jesenske letne skupščine Združenih narodov vrvi po vseh državnih prestolnicah mrzlična dejavnost. Vladne delegacije se pripravljajo na potovanje v New York s tihim upanjem, da bo na sedežu svetovne organizacije, katere naloga je, da ohrani mir na svetu, vendarle moč vsaj ublažiti sedanjo mednarodno napetost in preprečiti najhujše, kot se je to posrečilo v korejski in sueški krizi.
Ameriški državni predsednik Kennedy je minuli torek v nekem svojem govoru, v katerem je obravnaval tudi berlinsko krizo, ki je dala povod za sedanjo napetost, dejal: »Sodim, da bodo Združeni narodi igrali bistveno vlogo v nekaterih najvažnejših predelih sveta v bližnjih dveh ali treh mesecih. Pri tem ne gre samo za varnost Združenih držav ter svobodnega sveta, temveč najbrž tudi za usodo miru na vsem svetu. Zato upam, da bo bližnja skupščina Združenih narodov izredno pomembna.«
Poleg glavnega vprašanja, s katerim se bo morala pečati, to je berlinsko krizo in z njo zvezano nemško mirovno pogodbo ter ustavitvijo atomske oboroževalne tekme, ki jo je sprožila obnovitev atomskih poskusov v Sovjetski zvezi, je na dolgem dnevnem redu še cela vrsta točk.
Med njimi je tudi južnotirolsko vprašanje, Na seji ministrskega sveta minuli torek na Dunaju je na predlog zveznega
Bližajo se volitve v Kmetijsko zbornico, stanovsko interesno zastopstvo kmetov. Volitve bodo 19. novembra, vendar je treba, da se vsi volilni upravičenci že sedaj brigajo za zagotovitev svoje volilne pravice, kajti le tako bodo mogli soodločati z valilnico o možeh, ki bodo pravilno in odločno zastopali naše interese.
Volilni imeniki
Sestava volilnih imenikov je zadeva občin ,za njihovo območje. Le tisti, ki bodo vpisani v volilne sezname, bodo imeli pravico voliti dne 19. novembra.
Pogoj za vpis v volilni seznam je izpolnitev posebnega formularja (Wahleranlaige-blatt) pri občinah. Ponavadi ga dobi vsak volilni upravičenec dostavljenega na svoje stalno bivališče. Ako pa ga ne bi dobil, ga naj zahteva na občini. Tisti, ki ima volilno pravico, mora ta formular sam izpolniti in podpisati. Le kdor je zaradi bolezni zadržan, temu lahko formular izpolni in podpiše kaka druga oseba njegovega zaupanja. Oseba, ki je formular izpolnila, pa neposredno jamči tudi za pravilnost navedb. Osebam, ki se v času izpolnjevanja formularjev volilnih upravičencev nahajajo izven občine, je treba formularje dostaviti tja, kjer se nahajajo (osebam, ki so v oskrbi kakega zavoda, ali na obisku). Formularje je treba izpolniti, podpisati in vrniti na občino do konca meseca septembra.
Kdo ima volilno pravico?
Po zakonu imajo volilno pravico: fizične osebe (posamezniki) brez ozira na državljanstvo '(torej tudi nedržavljani), ki so pred 1. januarjem 1961 prekoračili 20. leto življenja in sicer niso izključeni od volilne pravice v koroški deželni zbor (n. pr. zaradi kazenske obsodbe) in so:
a)	posestniki kmetijskih ali gozdnih gospodarstev ter tudi neobdelanih zemljišč, ki so pa trajno v kmetijski im gozdnogospodarski rabi ter merijo vsaj 1 ha.
b)	užitniki (Fruchtniesser) im najemniki (Pachter) kmetijskih in gozdnih gospodar-
ministra Kreiskega sicer bil sprejet sklep, da odpotuje številna delegacija tirolskih strokovnjakov v New York, toda naj novejši razvoj dogodkov je polil precej hladne vode na južnotirolsko navdušenje na Dunaju.
Veriga terorističnih dejanj v Italiji
Italijanska policija je aretirala večje število avstrijskih 'in nemških študentov, ki so se podali z avtomobili (in z vizumi) v Italijo. Poleg počitniške prtljage pa so vzeli s seboj »Molotovljeve coctaile«, bombe iz plastične snovi in drug material za teroristične podvige. Pet takih »bojnih skupin« je položilo bombe v Rimu, Trien-tu, Monzi, Veroni in Riminiju skoroda istočasno. Vsaka'taka skupina je obstajala iz dveh ali treh mladih mož, ki so jih italijanski policaji aretirali in pripravili k priznanju, da so bili izvežbani v Innsbrucku in tam prejeli tudi 'bombe.
Italijanska vlada je takoj protestirala na Dunaju. V dunajskih uradnih krogih vlada velika zadrega. Italijanske obtožbe, da gre za izvežbane avstrijske teroriste zavračajo, češ da atentatorji pripadajo »svobodne-žem« FPOe. Pri tem pa pozabljajo, da bi tudi ta stranka naj bila uradno zastopana v avstrijski delegaciji pri Združenih narodih v New Yorku!
štev ter zemljišč v kmetijski ali gozdnogospodarski rabi, ki merijo vsaj 1 ha, a samo ako kmetujejo in gozdarijo (gospodarijo) na lastni račun.
c)	osebe, ki opravljajo glavnopoklicno kmetijsko ali gozdarsko delavnost na Koroškem (n. pr. mlekarji, perutninarji, čebelarji), vseeno ali imajo kaj zemlje ali ne.
d)	osebe, ki so bile vsaj 10 let lastniki, užitniki ali najemniki ter so se v tem času ukvarjali s kmetijstvom ali gozdarstvom ter se po tej dobi niso oprijeli kakega drugega poklica in ostali v kmetijstvu (rent-niki, prevžitkarji).
e)	vodilni nastavljenci kmetijskih in gozdarskih obratov na Koroškem, ki so upravičeni do samostojnega vodstva in zunanjega zastopstva teh obratov (vodilni upravniki, gozdarji gozdni upravniki, ki so gospodarski voditelji, ravnatelji veleposestev).
Volilno pravico pa imajo tudi pravne osebe (na primer zadruge planinskih pašnikov, gozdne gospodarske skupnosti, soseščine in društva, pa tudi župnije in druge cerkvene pravne osebe), ki so lastniki (ali pa užitniki in najemniki ter gospodarijo na lastni račun) kmetijskih in gozdnih gospodarstev ali neobdelanih zemljišč v stalni kmetijski ali gozdarski rabi na Koroškem, ki merijo vsaj 1 ha.
Volilna pravica je načeloma osebna in jo more volilni upravičenec izvrševati le sam. Vsak ima samo en glas.
Pri pravnih osebah (zadrugah, župnijah) izvršuje volilno pravico tista fizična oseba (posameznik), ki je upravičena, da pravno osebo zastopa na zunaj (načelnik, župnik, župni upravitelj i. pod.). Ako je več oseb upravičenih do zastopstva ene pravne osebe more voliti samo ena in sicer na temelju posebnega pooblastila. Pač pa mora tudi tak zastopnik imeti sam volilno pravico za koroški deželni zbor (glej zgoraj).
če sta zakonca (m o ž i n žena) oba solastnika, užitnika ali najemnika kmetije, gozda ali pa drugega kmetijskega zemljišča nad 1 ha, imata oba volilno pra-
Prošnja prijateljem!
Bližajo se volitve v Kmetijsko zbornico. Te volitve so za vse naše gospodarje velikega pomena, kajti gre za zastopstvo stanovskih interesov kmetijstva, ki vprav danes preživlja težke čase. Skrbeti bomo morali, da bodo naši interesi zastopani po razsodnih možeh našega zaupanja.
Volitve so pa zvezane s stroški, ki jih bo treba pokriti. Ker gre za naše skupno zastopstvo v Kmetijski zbornici, se podpisana stanovska organizacija obrača na vas. Vsak prispevaj po svojih močeh! Ta prispevek bodi tudi dokaz, da živimo in rastemo iz naše lastne moči.
Tej številki smo priložili položnice in prosimo Vas, da se jih poslužite. Kdor hitro da, dvakrat da! Bog plačaj!
KMEČKA GOSPODARSKA ZVEZA
URADNE URE
Pisarna Narodnega sveta koroških Slovencev, Krščanske kulturne zveze ter Kmečke gospodarske zveze je odprta vsak dan razen sobote od osmih do pol ene. Uradne ure predsednika Narodnega sveta so vsak četrtek od 10. do 12. ure.
vico. če je torej zakonska žena soposestni-ca, mora tudi ona biti vpisana v volilni imenik. Pazite na to pri izpolnjevanju formularja (Wahleraolageblatt). Isto velja za užitkarje.
Kdo je lahko izvoljen?
V	glavno skupščino morejo biti izvoljene le fizične osebe, ki imajo same volilno pravico (glej zgoraj), so avstrijski državljani ter so dne L januarja 1961 prekoračile 24. leto starosti in imajo stalno bivališče na Koroškem. Kandidati za okrajne kmečke zbornice in krajevne kmečke odbore morajo imeti stalno bivališče v ustreznem okraju oziroma občini.
Za veljavnost kandidatur je potrebna privolitev volilnega upravičenca z lastnoročnim podpisom ustrezne izjave (Zustim-mung).
V	prihodnjih številkah vas bomo sproti obveščali o vsem potrebnem in važnem. Zaenkrat pa vse naše gospodarje ojmzarja-mo, da izpolnijo pravočasno formularje za volilne imenike (VVahlcranlage-blatt). na podlagi katerega bodo vpisani v volilne imenike pri občinah. Nadalje pa opozarjamo, da ne dajejo svojih podpisov na kake druge izjave, ki bi jih zahtevale kake nepooblaščene privatne osebe.
-KRATKE VESTI -
Oto Habsburški se je pritožil na Ustavno sodišče, ker zvezna vlada ni sprejela njegove izjave, s katero se je odrekel vsem svojim zahtevam na vladarski prestol Habsburžanov z namenom, da si talko omogoči povratek v Avstrijo, iz katere je po odstopu leta 1918 bil izgnan njegov oče, zadnji cesar Karl. Sodišče je od vlade zahtevalo vse akte v tej zadevi, da jih preuči.
Nobelov nagrajenec Russel je moral v zapor, ker je zaradi kaljenja javnega miru bil obsojen na dva meseca. Znani filozof in njegova 60-letna žena sta se bila obenem z 80 drugimi osebami udeležila demonstracije proti atomskim bombam po londonskih ulicah ter sodelovala pri »sedeči stavki« pred britanskim parlamentom. Russel ni hotel plačati denarne kazni, s katero bi se bil mogel rešiti zapora.
Nakupovalna panika je izbruhnila na Poljskem, kjer so ljudje navalili na živilske trgovine in začeli na veliko kupovati živila. Paniko so zbudili premiki sovjetskih čet na Poljskem proti zapadu. Ljudje so se ustrašili, da je vojna pred durmi.
Volilna pravica za Kmet. zbornico
Politični teden
Po svetu ...
Ta jesen je sezona atomskih gob
V 12 dneh septembra, meseca gob, je letos zrastlo v Sovjetski z vezli 7 atomskih gobanov v nebo in povzročilo mednarodno napetost, ki nas spominjajo na leta 1914 in 1939, ob izbruhu prve in druge svetovne vojne. Vendar je danes položaj povsem drugačen. Človek si je (izdelal nova, strašna orožja, katerih grozote si niti predstavljali ne moremo, kajti rušilna učinkovitost a-tomskih bomb je sicer iznana, niti od daleč pa še niso raziskane strahotne posledice atomskih žarčenj na zdravje ljudi in živali ter obstoj rastlinstva. Vprav to je, kar daje sedanji mednarodni krizi njeno pošastno podobo.
Odgovornost za sprožitev sedanje krize Ježi izključno na strani Sovjetske zveze, na ramenih Ni ki te Hruščova, rdečega carja, ki je po treh letih atomskega »premirja« nenadoma enostransko dal povelje za izvedbo nove serije atomskih poskusov. Zaporedje poskusov kaže, da se je Sovjetska zveza nanje vsa leta pripravljala, kajti za vsakega izmed teh poskusov je treba več mesecev, če ne celo let priprave, da ima iznanstveni, tehnični in vojaški smisel. Razgovori treh atomskih sil v Ženevi (Združenih držav, Sovjetske zveze in Velike Britanije) o ustavitvi atomskih poskusov so bili torej zgolj hinavščina, da je Sovjetska zveza pridobila na času za pripravo novih poskusov, dočim je Zapad miroval, z izjemo Francozov, ki so med tem izvedli svoj atomski poskus. Toda v primeri z ameriškimi, sovjetskimi in britanskimi atomskimi bombami lahko francosko imenujemo »pasjo bombico«, ki nikogar ne ograža in nikomur ne more škodovati.
In še »raketne vaje«!
Paralelno s tem je Sovjetska zveza napovedala velike vojaške manevre svoje kopne vojske in mornarice, obenem bo pa v prihodnjih tednih izvedla velike »strelske vaje« z raketami. Vsem državam sveta je že sporočila, da se naj njihove ladje v določenem času izogibajo »strelišča« v Indijskem oceanu. Obenem pa je odklonila bri-tansko-ameriški predlog, o ustavitvi atomskih poskusov v zraku, da bi bila tako vsaj preprečena nevarnost atomskega žarčenja in radioaktivne okužit ve ozračja.
Atomske poskuse in napovedi manevrov ter raketnih strelskih vaj pa seveda spremlja bobneča propagandna kampanja. Sovjetska zveza ne grozi samo Združenim državam ampak še bolj njenim zaveznikom, tla jih tako spravi na kolena in Združene države izolira ter spravi v osamljenje.
V Združenih državah so namreč sovjet-■ske raketne grožnje dosegle vprav nasproten učinek, kot so si ga v Moskvi obetali. Ameriška vlada se mora resno ozirati na »javno mnenje«, ker pač ondi velja demokracija. In v povojni dobi je javno mnenje bilo izrazito miroljubno. Ljudje so sd po dolgi in težki vojni hoteli zagotoviti užitek blagostanja. Zato so imeli, le malo razumevanja za dogodke v daljnih deželah preko širokega oceana, v Evropi in Aziji, kjer je ena dežela za drugo padala pod komunistični vpliv. Toda ko je Sovjetska zveza, ojačena po svojih raketnih uspehih, tudi Amerikancem zagrozila z atomskimi bombami, so se le-ti i}x> prvem šoku opomogli in sedaj se med njimi vedno bolj uveljavlja spomanje, da je boljša takojšnja odločitev, kot pa življenje v večnem strahu. Ce treba, tudi odločitev z orožjem in v tem primeru tudi z atomskim. Zato se je zadnje tedne sovjetska propaganda osredotočala na ameriške zaveznike v Evropi in na Dalj-njem Vzhodu. Ne mine dan, da ne bi Hru-ščev zagrozil kaki državi v Evropi, sedaj Franciji, potem Zapadni Nemčiji ali pa Grčiji z atomskim uničenjem. Uspeha, vsaj zunanjega, doslej te grožnje niso imele, čeprav jih ne gre podcenjevati.
Kaj Sovjeti hočejo doseči?
Vprašati se je treba, kak namen imajo te grožnje, kot jih človeštvo v svoji zgodovini še ni doživelo. Neposredna sporna vprašanja zaradi katerih je vse to nastalo, postanejo prav majhna v primeri s strahotno perspektivo atomske vojne: Berlin, vprašanje pravice dostopa do zapadnega Berlina in neki kos papirja, ki se mu pravi mirovna pogodba z Vzhodno Nemčijo,
V senci groženj z atomsko vojno je Sovjetska zveza izvedla nekaj ukrepov, ki bodo ostali: Z bodečo žico in '»kitajskim zidom« razdelila Berlin na dva dela ter v železnem zastoru, ki loči Vzhod od Zapada, zaprla edino okno svobode. Pripravlja se, da z Vzhodno Nemčijo, svojim vojnim plenom iz razkosanja poraženega »tretjega rajha« sklene mirovno pogodbo, ki bo iz nekdanje sovjetske zasedbene cone tudi formalno naredil to, kar je dejansko že, namreč posebno državo in tako dala sedanji razdelitvi Nemčije značaj dokončnosti, kolikor je na tem svetu o dokončnih rečeh sploh moč govoriti.
Zapad je pripravljen
Na Zapadu so sovjetske grožnje v državnih pisarnah doslej sprejemali z mirom. Ameriški državni predsednik je izjavil, da za sedaj vojaški položaj Zapada še ni ogrožen, kljub temu pa bo moral zaradi obnovitve atomskih poskusov v Sovjetski zvezi, tudi Zapad .izpopolnjevati svojo atomsko oborožitev, da ohrani svojo sedanjo prednost in s tem garancijo lastne varnosti. Združene države so vprav te dni povečale število svojih čet v Evropi, da bodo zmožne odbiti vsak sovjetski napad tudi z običajnimi orožji. Vendar je jasno, da bi se stre-
ljanje z običajnimi topovi v Evropi kmalu spremenilo v streljanje z atomskimi raketami.
»Mirovni sel« Nehru ni nič opravil
V svetovni javnosti je sedanja zaostritev položaja zbudila globoko zaskrbljenost, posebno ko so predlogi ameriške in britanske vlade glede ustavitve atomskih poskusov naleteli na odklonitev v Moskvi. Tudi mi-rovna poslanica 25 »neopredeljenih« držav Azije in Afrike, kii so pred nekaj dnevi zaključile svoj kongres v Beogradu, je naletela na gluha ušesa sovjetskih oblastnikov. »Mirovni sel« v Moskvi, indijski ministrski predsednik Nehru, je moral razočaran oditi.
Očlividno je, da se je Sovjetska zveza odločila za politiko sile in računa s tem, da bo mogla ustrahovati svet s propagandnim ali pa tudi atomskim orožjem. Položaj je resen in najbolje ga je označil te dni britanski voljni minister Watkinson, ki je dejal, da bi bilo zelo nevarno iz pripravljenosti zapadni h sil za pogajanja delati napačne zaključke o šibkosti zapadne solidarnosti in njegove vojaške sile. Izkušnja zadnjih petdesetih let namreč kaže, da so '»podobni zmotni računi privedli do dveh vojn s katastrofalnimi posledicami za napadalca«. — K temu je še pristaviti, da je tudi brez izkušnje moč z gotovostjo reči, da bi tak zmotni račun danes imel usodne posledice ne le za napadalca, ampak za celotno človeštvo.
... in pri nas v Avstriji
Pred proračunsko bitko
Minuli teden je bil ves v znamenju »iz-vidniških bojev«, ki pripravljajo veliko jesensko bitko za državni proračun. Finančni minister dr. Klaus, ki je pred poletnimi počitnicami izdelal osnutek proračuna z geslom »Uravnovešenost izdatkov in dohodkov«, se je minuli teden znašel na razgibanem morju zahtev z vseh strani. Moral je spoznati, da ni zadosti sporazum s koalicijskim partnerjem, to je s SPOe, ampak da mora upoštevati tudi razne skupine v lastni stranki.
Morda je Klaus upal, da jih bo mogel s sklicevanjem na prijateljstvo kako potolažiti svoje strankarske prijatelje, toda oči-vidno pri denarju prijateljstvo neha.
Najbolj prizadeti po novem proračunu so vprav kmetje. Med žalostne tradicije koalicijskega proporca spada tudi politika zapostavljanja kmetov, ki so doslej zaradi ljube koalicijske sloge vedno morali potrpeti s svojimi zahtevami po pravičnejšem deležu gospodarskega blagostanja ter trdo delati naprej pod pogoji, ki so mnogo slabši, kot za druge stanove. To poletje so se pa, kot dzgleda, kmetje vsega tega izares naveličali in so dejali zveznemu kanclerju dr. Gorbachu, da .nočejo več biti vsakoletno žrtveno jagnje na oltarju koalicije. Postavili so vrsto jasnih zahtev, ki gredo od pol milijarde šil. za »zeleni načrt« za pospeševanje kmetijstva pa do davčnih olajšav pri pogonskem gorivu za kmetijske stroje 'ter pri tako zvanih sosednih storitvah. Dosedanji sestanki predstavnikov kmetijstva z zveznim kanclerjem dr. Gorbachom in finančnim ministrom Klausom niso privedli do zaželenih uspehov, kajti le-ta sta skušala kmete odpraviti z »načelnim priznanjem« njihovih zahtev, ko pa je prišla beseda do denarja, pa nista hotela povedati, kako daleč gredo v tem pogledu njuna načela. Vsekakor groze kmetje »s tršimi ukrepi«, kot je izjavil predsednik »poslanskega agrarnega kluba«
Griessner, kar utegne pomeniti, da bi si agrarni poslanci pri kakem glasovanju v parlamentu morda le vzeli svobodo. V tem primeru bi OeVP izgubila 30 glasov in s tem znašla brez — večine.
Da se zavarujejo, so pa tudi druge skupine v OeVP razglasile »pripravno stanje«.
Na zborovanju ovp-jevske Gospodarske zveze (Wirt-schaftsbund) pri Salzburgu, so gospodarski krogi priglasili svoje zahteve, ki pa gredo bolj za tem, da predvsem odvrnejo po denarnih zadevah preobloženega finančnega ministra od razpisa novih davkov, da iz njih najde sredstva za povečane izdatke.
Zato so ga »posvarili novimi eksperementi«. Pa tudi prosvetni minister dr.
Heinrich Drimmel, ki je še pred nekaj tedni komaj ubranil proračun svojega ministrstva pred zmanjšanjem, se je tudi zavaroval. Sklical je svet staršev o šolskih stavbah ter mu naročil, da se posvetuje o pomanjkanju šolskih poslopij. Svet je z obžalovanjem ugotovil, da zakon o skladu za šolska poslopja leta 1960 ni prejel predvidenih denarnih sredstev, in sicer ne iz državne blagajne in tudi ne iz posoljil. Da je bilo moč nadaljevati vsaj že začete gradnje, je finančni minister dal na razpolago denar •iz povečanih rednih državnih dohodkov.
Za šole še ni denarja
Glede denarja za gradnjo novih šolskih poslopij pa v novem proračunu še ni nič novega, [e to spretna poteza, kajti starši predstavljajo številno pomembno plat volilcev. Med nadaljnimi zahtevami velja omeniti še fond za gradnjo stanovanj in zahteve Delavske zbornice. Po geslu, da je napad najboljša obramba, je tudi obrambni minister dr. Schleinzcr minuli teden pri slovesnosti v častniški akademiji v Wiener Neustadtu dejal, da s polovičnimi vsotami ni moč braniti državne meje. 'Zahtev je torej mnogo in treba jih bo kako uskladiti.
S socialistične strani z zanimanjem motrijo ta »bratski prepir« za denarje za javni blagor v ovp-jevski hiši. Vedo, da bodo pri končnih pogajanjih soodločali tudi oni in se zato pripravljajo tudi, oni z vso skrbjo na jesensko proračunsko bitko. Njihov namen bo predvsem ohraniti to, kar se jim je posrečilo poleti izbiti Iz rok finančnega ministra, po drugi strani pa preprečiti, da ne pride do preloma v koaliciji in predčasnih volitev. Oči vidno se drže načela: »Bolje drži, kot lovi ga«. Zato je v svojem prvem običajnem radijskem govoru jesenske sezone podkancler dr. Pitter-mann poudaril, da bi naj sedanji parlament ostal pri življenju do konca svoje po zakonu predvidene dobe, do spomladi 1963.
Rakete prevažajo z letali v Združenih državah
SLOVENCI
dama in fio sneta
Obisk I. g. Vinka Zaletela v Južni Ameriki
Slovenski rojaki v Argentini nam pišejo:
Za slovenske izseljence v Južni Ameriki, zlasti pa še v Argentini, je bil letošnji daljši obisk znanega slovenskega predavatelja, župnika Vinka Zaletela iz Vogrč na Koroškem, velik dogodek. Kako velik narodno vzgojni pomen jc imel njegov obisk, tega se sploh točno ne da oceniti. Vse sobe in dvorane, kjerkoli se je g. Zaletel pojavil, so bile premajhne. Ljudje so po težkem dnevnem delu prevozili velike daljave, da so na platnu gledali in občudovali naše kraje, naše gore, naše doline in cerkvice na hribih in krasna koroška jezera, pa naše ljudi, dekleta v narodnih nošah, štehvanje in visoki rej in še nešteto drugih lepot. Znoj je tekel g. Zaletelu s čela, ko je ure in ure razlagal krasne posnetke naših krajev, ljudi in običajev. Toda solze v očeh naših najstarejših in naravnost zamaknjenost v slike naših mlajših so mu bile najlepša zahvala za velik trud, ki ga je imeL Kar naprej je hodil iz dvorane v dvorano, iz ene slovenske šole v drugo. Prenašal je svoje aparate in polne kovčke diapozitivov, ki so jih nekateri hodili po večkrat gledat.
V Buenos Airesu je g. Zaletel obiskal po večkrat vse slovenske domove — v San Martinu, Lanusu, San J ustil, Kamos Mejia, Carapachaju, Berazate-guiju. Večkrat je predaval v centralni Slovenski hiši, dalje v Mladinskem domu, v slovenskem semenišču v Adrogueju, v raznih župniščih, kjer so slovenski dušni pastirji in na mnogih zasebnih stanovanjih, kjer so sc zbrali Slovenci iz bližnje okolice. Slovenci, ki se srečajo v tem milijonskem velemestu, se pogovarjajo o Zaletelu (brazilska kriza in druge krize, ki so tukaj na dnevnem redu, jih dosti ne zanimajo). G. Zaletel je razvnel slovensko dušo in ogrel naša srca, vzbudil naš ponos. Za mladino je bil nepopisen dogodek; videli so domovino, vso polno mavričnih barv in toplega sonca; videli so gore in sneg na njih, česar tukaj nikdar ne vidijo.
G. Vinko Zaletel je opravil v Južni Ameriki veliko narodno delo. Slovenci iz Južne Amerike smo mu iskreno hvaležni za obisk in si samo želimo, da bi čez čas znova prišel in pokazal nove lepote slovenske zemlje.
Jezikoslovec Mirko Rupel - 66-letnik
Pred kratkim je praznoval GO-letnico rojstva dr. Mirko Rupel. Jubilant je po rodu iz Trsta, kjer je začel obiskovati srednjo šolo, ki pa jo je zaradi vojne dokončal v Ljubljani. Na takrat novoustanovljeni slovenski univerzi je z. veliko vnemo in prizadevnostjo študiral slavistiko pri velikanih slavistične učenosti Nahtigalu, Prijatelju, Ramovšu in Kidriču, srbohrvaščino pri Stojičeviču in Skoku, francoščino pa pri Tesničrju. Žc z 22 leti je postal doktor. Dve desetletji jc bil srednješolski učitelj, med tem pa se je izpopolnjeval v Parizu ter napisal vrsto znanstvenih del, ki so ga postavila v prvo vrsto slovenskih jezikoslovcev. Poleg učbenikov francoščine, ki so mlade slovenske študente uvajali v Moliercjev in Vcrlainov jezik, pa je Ruplovo delo najpomembnejše na polju slovenske Iteratur-ne zgodovine, kjer je ustvaril več temeljnih znanstvenih del iz protestantske, protircfonnacijskc in baročne dobe. Posebej velja omeniti njegovi knjigi „Slovcnski protestantski pisci” (1934) in „Primož Trubar” (1960). Kot slovničar in stilist pa nam je podaril „Slovcnski jezik” in »Slovensko pravoreč-jc”, knjigi, brez katerih naj hi ne bil noben slovenski izobraženec. Dolga leta se je v radijskih predavanjih potrpežljivo ukvarjal z nehvaležno, a prepotrebno nalogo trebljenja plevela na bohotno zarasti! njivi našega pogovornega in časnikarskega jezika. Bil jc tudi vodilno udeležen pri izdaji »Pravopisa”. Leta 1946 je postal ravnatelj osrednje slovenske državne knjižnice, ki jo jc organizacijsko preuredil v najmodernejšo ustanovo te vrste v Jugoslaviji. Kljub svojemu obsežnemu znanstvenemu in organizacijskemu delu pa jubilant ni kak mrk, zaprt knjižni učenjak, temveč široko razgledan in družabno prijeten človek, .številnim voščilcem sc pridružuje tudi naš list s prošnjo, da nam nc zameri ako se morda nismo vedno pokoravali njegovim slovničnim in pravopisnim napotkom.
Uspeh Slovenskega okteta v Italiji
Mednarodno znani pevski zljor »Slovenski oktet”, ki smo ga pred leti z užitkom poslušali tudi na Koroškem, jc nastopil na velikem mednarodnem televizijskem koncertu v Bariju v Italiji ob otvoritvi »Vzhodnega velesejma” (Ficra del Levante), skupno z vrsto drugih znanih umetnikov in skupi" iz Italije, Francije, Španije in Združenih držav. Slovenski pevci so poželi največji aplavz poslušalcev, bili so pa tudi deležni najbolj pohvalnih kritik v časopisju. Celo slavni italijanski pevec Clatf dio Villa, ki je tudi nastopil na tej prireditvi, K takoj po nastopu prihitel k našim |>evceiii in juti navdušeno čestital.
^Oinc), kraljevska pijaea
»Voda za žabe,
kava za babe,
za nas pa vino
najbolj ta fino«, so včasih modrovali naši možje. Podoben španski pregovor pa pravi: »Voda za vole, vino za kralje!« in ima prav, ker meni, da je vino kraljevska pijača. Treba je pa vino dolgo časa spoznavati, preden se pivcu odkrije v svoji, resnični naravi. Kdor hoče imeti pri pitju vina pravi užitek in pravo naslado, se mu mora približati spoštljivo, zbrano in v popolnem miru.
Vino je naravna pijača. Trta vdihava z listjem zrak in prestreza ogenj sonca. S koreninami črpa vodo in srka iz zemlje rudninske snovi. V starem veku so videli v vinu kri zemlje. Vino ima v sebi nekaj očarljivega in začaranega. Skrivnostno je že njegovo spreminjanje: iz sladkega grozdnega soka se po viharnem vretju razvije ravnovesje elegantne (kisline in sadne sladkobe. S tema dvema poloma je vino polno napetosti in harmonije kot kak akord. Lega vinograda, vrsta in starost trte, njena rast in ravnanje z vinom spreminjajo ta akord iz vonja, barve, arome, bleska, jx>lnote in sladkobe v vedno nove spreminjajoče se kompozicije, ki z nežno podobo lajšajo stiske, odganjajo skrbi, zmanjšujejo bolečine.
Martin Luther, ki je sicer pogosto silno grmel proti pijančevanju Nemcev in proti pijancem, se je pred vinom odkril. »Pivo je naredil človek, vino je od Boga«, je poudaril in s tem izrazil svoje prepričanje, ki ga najdemo že v prastarih verah. Že stari Grki so častili boga vina: Zevs jim je podaril božanskega Dioniza, ki je kot predstavnik rodovitnosti narave hodil s svojim bakhovskim spremstvom po deželi in povsod širil vinogradništvo. Dioniz je bil seveda v najboljšem razmerju s Stasi timi muzami, ki so bile v vseh časih posebno naklonjene vinopivcem. Na slavnostnih v čast boga Dioniza so Grki vsako leto pred vsem ljudstvom uprizarjali najnovejše tragedije, komedije in satirske igre.
Tudi v germanski Walhalli, ki si jo v nasprotju z Olimpom predstavljamo bolj kot bavarsko pivovarniško dvorano, so točili vino. Medtem ko so tam zbrani germanski bogovi jedli merjaščevo meso in pili medico, ki jo je nenehno točila nikoli trudna koza Heidrun, je pil Odin, oče vseh bogov, vino. Odin je živel od samega vina, ono mu je bilo hrana in pijača.
V svetem pismu je oče vina Noe. Po vesoljnem potopu je 'postal kmetovalec in je sadil trto. Mojzes je že izdal vinske zakone. Vendar je napravil vino šele Kristus za simbol krvi in za podobo božje milosti, ki odjemlje grehe. Z mističnimi silami, ki jfh je dobilo vino, je postalo iz kraljevske božja pijača, In ker je za mašo treba vina, se je vinogradništvo širilo družno z vero.
Kakor med ljudmi, najdemo tudi med vini najrazličnejše značaje in temperamente: puste in plehke osladneže, robate in vesele družabnike, težke stare gospode s polno vsebino, čemerne cvičke, kmečke tovariše, ognjevite drzneže, šaljive krokarje, površne sleparčke, ki že v grlu ne držijo več tega, kar obljubljajo na jeziku, jedrnate filozofe, dobro vzgojene aristokrate, v vretju zaustavljene izhirance brez moči in soka, jeklene in žilave fante in pusteže.
Vsakovrstne dobre, omamne in bodrilne lastnosti delajo iz vina zaupnega prijatelja, tovariša pesnika. Tako kot pesnik je tudi vino čarovnik, ki dela čudeže. Pivca upijanja, a ta pijanost je podobna u-stvarjalni pijanosti umetnika. Ne mislimo tiste pijanosti, ki dela iz človeka glasno, jecljajoče, razsajajoče bitje, ampak pijanost, kakršno opeva Baudelaine:
(»Treba je biti vedno pijan. To je edina rešitev. Treba se je napiti, da pozabim na strašni jarem sedanjosti, ki nas pritiska k tlom Toda česa naj se napijemo? Vina, poezije ali čednosti, česar se hočemo. vSamo n a pijano se!«
Vino je prišlo tudi v legendo. Mistik Seuse pripoveduje, kako je Mati božja ponudila kozarec vode. Jezušček na njenih rokah je pa vedel, da voda ni pijača, ki bi beraču dišala. Pomočil je prstek v vodo in jo spremenil v vino. Tudi Mati božja je spregledala in dejala: »Nočem, da bi bil brat še dalje prisiljen piti vodo, odslej naj pije vino.
Celo strogi apostol Pavel priporoča Timoteju: »Ne pij več samo vode, ampak vino«
Kakor sveti Pavel, obsoja tudi sveti Avguštin pijanost, ceni pa vino, če ga uživaš zmerno, takole pravi: »V mnogih primerih je vino ljudem potrebno. Vino krepi slab želodec, osvežuje medle sile, greje telo, zdravi, če ga nakapljamo na rano, preganja otožnost duše, prinaša veselje in daje prijateljem zgovornost!«
V času, ko so nastale napitnice, ki so nam ohranjene v »Carmina burana« je mojster Ekkehart zapisal: '»Nikoli ne bi človek, ki ga žeja po vinu, tako hrepenel po njem, če ne bi bilo v njem nekaj Boga«.
Kako revno bi bilo naše življenje, kolikemu veselju bi se morali odpovedati, če bi ne bilo vina. Ne bilo bi prijetnih gostilnic, kamor se zatečemo pred mrazom in v katerih nam je vino prijatelj. Ne bi bilo vinogradov, ki krasijo naše bregove in jih barvajo veselo zeleno. Ne bi bilo trebušastih steklenic in kristalnih kožar cev, zlatih pokalov in cinastih čaš.
Ne bi imeli senčnih tavern pod košatimi kostanji. Ne bilo bi veselih pogovorov, ki jih vino tako razvnema. Ne bilo bi sodov z baročnimi rezbarijami, ne ’ io bi radostne trgatve niti rubinastega svetlikanja v kozarcu, (ki ga podržimo p: o ti soncu. V kleteh bi v oktobru ne dišalo po grozdju in jesen bi bila pusta in otožna.
Koliko ur v našem življenju bi bilo brez tolažbe, če ne bi bilo tolažbe v steklenici! Vino nam pomaga pregnati zle duhove, pogovoru med enako mislečimi ustvarja pe-rotii. Približa nam tujino, priliva komaj klijoči ljubezni pravi žar. Krepča bolnika, poklanja okrevajočemu veselje do življenja in ustvarja pri grenkem slovesu zadnjo trpko sladkost. Navdaja z ognjem mladeniča, zbuja sladke spomine in prinaša spokojno vedrost pred smrtjo. In ali ni modrecu res treba vina, da se ne razjoka?
Lakota zopet grozi prebivalstvu Konga, čeprav je živil zadosti na razpolago zaradi darov iz vsega sveta. Med tein ko se v Leopold-villu in pristanišču Matadi kopičijo zaloge živil, pa osrednja vlada nima moči, da bi organizirala prevoz v notranjost, potem, ko so čete Združenih narodov te transporte odklonile z utemeljitvijo, češ da ima kongoška vlada itak dovolj lastnih vozil na razpolago. Te pa uporablja kongoška vojaščina za brezsmiselno prevažanje vojakov, orožja in piva. Slika kaže delitev hrane otrokom pri kuhinji neke ameriške dobrodelne organizacije.
oerietnf) le ne oeite . . .
V 15. stoletju so v Strassburgu in v Lii-becku ponarejevalce denarja kaznovali s tem, da so jih cvrli v olju.
2c pred Kristusovim rojstvom so v Rimu imeli manekenke, ki so predvajale novo modo in nove pričeske.
Londonska policija je v 18. stoletju obsodila na dva funta šterlinga kazni meščana, ki se je prvi prikazal na ulici s cilindrom na glavi.
Prve žepne robce so listi odločno odklanjali kot modno svinjarijo.
Toalete z vodnim izplakovanjem so imeli že pred tremi tisočletji in pol v veličastni Minosovi palači na okitoku Kreti.
Kroglične svinčnike, tako imenovane »biro«, je izumil inženir, ki je opazoval otroke, ko so frnikole valjali v svežem katranu in nato z njimi pisali po asfaltu.
Goethejev svak Vulpius je s svojim roparskim romanom »Rinaldo Rinaklini« spisal največji bestseller svojega časa. Te knjige so prodali desetkrat več kot vseh Goethejevih del.
Prvo vseučiliško stolico za kemijo, ki sc je imenovala takrat ikemistrija, so na svetu ustanovili leta 1609 v Jeni v Nemčiji.
Žepna ura tik taka na dan 411.840, človeško srce pa udari na dan 120.000 krat.
Beseda kandidat je starorimskega porekla. Z njo so označevali moža v beli halji, ki se je potegoval za kako uradno mesto, pri čemer se je moral predstaviti brez vsakih znamenj in odlikovanj. Bela halja pa je pomenila, da je mož neomadeževan. To je bilo takrat...
RAZNE ZANIMIVOSTI
Avtomobilskih obročev že v bližnji bodočnosti ne (bodo več polnili z zrakom, ampak z gumijevo peno. Prvi poskusi z obroči z gumijevo peno so v Ameriki zelo dobro uspeli. Peno vbrizgajo v tekočem stanju v votel prostor obroča. Spoji se kmalu prav tako z gumijem obroča kot tudi s kovina-stimi deli kolesa. Ti novi obroči so zelo prožni in so se obnesli zlasti pri velikih hitrostih. Res pa je polnjenje z gumijevo peno (zaenkrat še zelo drago.
Stavbna podjetja bodo lahko v bodoče uporabljala napravo, s katero (bodo nekako videli skozi zidove. Gre za puščico z radioaktivno snovjo. Iz male odprtine izžarevajo radioaktivne snovi gama žarke, podobno, kot rentgenske žarke iz rentgenske cevi. Ti žarki prodrejo skozi vse ovire in jih na drugi strani registrirajo s sprejemnim aparatom. Če hoče na primer stavbno podjetje v dveh prostorih, ki ležita drugo nad drugim, postaviti oporne stebre na točno istem mestu, je treba le postaviti pod stropom spodnjega prostora omenjeno puščico z žarki, ki jih potem na tleh zgornjega (prostora prestrežejo. Iskano mesto lahko tudi skozi najdebelejši beton določijo do poldrugega milimetra natančno.
FRAN ERJAVEC:	327
koroški Slovenci
(lil. del)
Toda pri vsakih delnih nadaljnjih volitvah v skupščino se je množilo število liberalnih poslancev z odličnimi govorniki in publicisti na čelu. Tedaj so oboji skrajneži, levi in desni, začeli neizprosen boj proti vladi zmernih; ko pa je neki fanatik 1. 1820 umoril kraljevega nečaka, so desničarji tako pritisnili na 'kralja, da je odslovil vlado zmernih ter jo v duhu kongresa v Aachnu izročil desničarjem. Ti so začasno ukinili razne svoboščine in zverižili tak volilni zakon, da je prinesel popolno zmago desničarjem. To je pognalo opozicionalce v razne tajne revolucionarne družbe (samo »karbonarija« je bila organizirana v 35 departmajih), ki so se vzajemno borile proti reakciji, snovale zarote in poskušale eelo z upori, na kar je odgovarjal potem režim s skrajno brezobzirnostjo, odpravljal še preostale svoboščine in dosegel, da so bili v novo skupščino izvoljeni skoro sami ^ultras«. Tako je tudi v Franciji popolnoma zmagala reakcija. Kralj- Ludovik XVIII. je sicer 1. 1824 umrl, toda nasledil ga je še reakcionarnejši kralj K a -te 1 X.
#
Mnogi narodi so z veseljem pozdravili Napoleonov padec, toda vsi svobodoljubni duhovi -so postali hitro zelo razočarani, ko je nastopila za njim povsod reakcionarna bran i ja-. Nezadovoljnost je naraščala zlasti med dijaštvom m liberalnim meščanstvom, a v precejšnji meri celo med častniki, ki šo prihajali po mnogih državah ravno iz vrst naprednega meščanstva in kar je vodilo potem marsikje ‘lo pravih zarot in uporov, organiziranih od tajnih družb. Metternich je prva leta zaman pozival vladarje k skupnemu nastopu proti liberalcem, .toda razvoj dogodkov je Potem sam nujno privedel do tega, da je postala Sveta aliansa že zgodaj le zveza vladarjev za skupen boj proti
vsem rovarjem. Ta boj pa ni bil niti pretežak, kajti število revolucionarjev je bilo razmeroma skromno, bili so brez zadostnih organizacijskih sposobnosti in navadno tudi niso imeli dovolj- jasnih ciljev, temveč le bolj ali manj meglene težnje po liberalnih svoboščinah in narodni neodvisnosti, a zlasti niso znali razgibati širokih ljudskih množic. Kjer koli so poskušali s kakimi upori, so bili skoro povsod hitro zadušeni, nakar so potem njih voditelji begali kot emigranti iz dežele v deželo, 'povsod preganjani od tamošnjih policij.
Kakor že vemb, je nemške države in državice povezal dunajski kongres v nemško federacijo. Njen državni zbor se je prvič sestal 1. 18Ki, a se je hitro Je osmešil s svojo nesposobnostjo in nemočjo. Boječi opolnomočenci seveda niso upali ukrepati ničesar brez izrečnih odobritev svojih vladarjev, a med temi je vsak mali kneževič ljubosumno čuval svojo »suverenost«. Tako potem seveda tudi ta federacija ni mogla predstavljati nemškega zedinjenja, kakršno so 1. 1813 obljubljali nemškim domoljubom. Obljubljeno ustavo je brez oklevanja izdal le saško-weimar-ski vojvoda, 'Goethejev prijatelj, toda napredni domoljubi so nestrpno čakali predvsem na ukrepe Prusije. Kancler H a r d e n b u r g je sicer izvabil iz kralja obljubo, toda plemstvo je pač soglašalo z raznimi upravnimi reformami, ničesar pa ni hotelo slišati ne o socialnih in še manj o političnih. Liberalni domoljubi, ki so poprej navduševali mladino za osvobodilni boj proti Napoleonu ( J a h n , A r n d t, G p e r r e s) so postali ogorčeni spričo take verolomnosti svojih vladarjev, a dijaki1 so ustanavljali svoja »burševska« društva, prežeta z romantiko in liberalizmom, ki so se iz Jene hitro razširila po vseh univerzitetnih mestih in se kmalu združila v veliko federacijo. Jeseni 1. 1817 so priredili na gradu Wartburgu (v Turingiji) veliko spominsko slavnost bitke pri Leipzigu in Lu throve tristoletnice, ki se je končala s sežiganjem reakcionarnih spisov. To je izzvalo tudi v Prusiji in po nekaterih drugih nemških državicah oster policijski pritisk proti vsem liberalnim tokovom, dočim so se čutili
vladarji nekaterih južnonemških držav prisiljene izdati ustave.
Toda umor reakcionarnega pisatelja Ko t z eh u a (23. 111. 1819) je dal Prusiji povod, da je pristala na vsej črti na Metternichovo politiko; on pa je izrabil to dobro mu došlo priliko in skušal pridobiti vse nemške kneze za skupen boj proti »revolucionarjem«. V ta namen se je sešel poleti (6.—31. VIII.) 1. 1819 nov »kongres« v Karlovih varih, 'kjer so se soglasili z načelom, da je ustava popolnoma neprimerna irancoska ustanova, ki ima svoje korenine v veleizdaj niškem naziranju, da tvori ljudstvo izvor oblasti. Glede na to so sklenili več ukrepov za zatiranje liberalnih tokov v Nemčiji, ki jih je potem frankfurtski državni zbor sprejel kot za vso federacijo veljavne zakone. Na osnovi teh so potem razpustili vsa J a h n o v a telovadna društva in vsa burševska združenja, na univerze so postavili posebne nadzornike, ki so prežali na profesorje in dijake in začeli dušiti ves svobodnejši tisk. Metternich je sicer zahteval, da bi se ukinile tudi vse ustave, vendar s tem ni prodrl.
Te ukrepe je potem dopolnili še podoben kongres (nemških knezov na Dunaju, ki je potrdil »suverenost« knezov, a jim obenem tudi prepovedal dovoljevati njihovim podanikom »pretirane« svoboščine. Osnovana je bila celo posebna komisija, ki je dolgo preiskovala razna »rovarjenja«, a čeprav ni mogla odkriti ničesar resnega, je zbrano gradivo vendarle dalo razlog, da je zavladala končno tudi skoro po vsej Nemčiji nasilna reakcija po avstrijskem vzorcu (čisto po krivem je pa nemška mladina dolžila za (povzročitelja (te reakcije ruskega carja). Najdalje je šla na tej poti seveda Prusija, kjer so romale cele množice z Jahnom vred v dolgoletne trdnjavske ječe im so pognali iz služb svobodnjaštva osumijene profesorje (na primer Arndta), a drugi so pobegnili v francosko Alzacijo (n. pr. Goerres). Da je v tem času in v podobnem smislu, a le še v večji meri poostrila vse policijske ukrepe tudi Avstrija, menda ni treba še 'posebej poudarjati.
(Dalje prihodnjič)
CELOVEC
f Dipl. ing. dr. Adolf Priesner
Pri letalski nesreči na letališču Shannon na Irskem, pri 'kateri je izgubilo življenje 82 potnikov, namenjenih iz Evrope v Združene države, je bil med žrtvami tudi dipl. ing. Adolf Priesner, urednik strokovnega lista Koroške kmetijske zbornice »Karnt-ner Bauer«. Vest se je naglo razširila po Koroškem in zbudila globoko obžalovanje pri vseh, ki so pokojnika poznali.
Po rodu je bil iz Linza, kjer je zagledal luč sveta leta 1902. Visoko kmetijsko šolo je končal na Dunaju, kjer sli je tudi pridobil doktorat z odliko. Nato je odšel za več let v Združene države, kjer se je bavil z rejo kožuharjev. Dalj časa je deloval v Nemčiji, kjer je bil urednik strokovnih kmetijskih publikacij založbe F. C. Mayer. Po vojni, ko se je vrnil iz ujetništva, se je naselil v Celovcu, kjer je prevzel vodstvo tiskovnega urada koroške Kmetijske zbornice in uredništvo njenega lista, ki ga je urejeval v splošno zadovoljstvo. Pokojnik je užival velik ugled kot strokovnjak, bil je pa tudi spoštovan in priljubljen kot iskren in dober človek. Pokoj 'njegovi duši!
ŠKOCIJAN V PODJUNI (Nekaj o tujski sezoni)
Tukajšnja sezona je kratka, ker pravzaprav traja le dva meseca in sicer julija in avgusta. Pa tudi že meseca junija je videti nekaj neznanih obrazov. Te bi smeli imenovali pionirje. Ko se ti pojavijo, opozore nehote domačine, da začnejo ob hišah dz-obešati male tablice z napisom: Zimmer zu vermieten. Lepo vabilo in tudi vsestransko koristno!
Sezona se je začela takorekoč s šolskimi počitnicami. Stanovanja so se kmalu napolnila. Od leta do leta 'postaja moderno letno preseljevanje. Ljudje za časa dopusta radi zapustijo svoja navadna bivališča in gredo v druge kraje. To je prav pohvalno in koristno, ker s tem si nekoliko umirijo razrvane živce in spoz/iavajo vedno druge kraje, ljudi in navade. Seveda ne smete potovati kakor kovček.
Pri izbiri kraja za letovanje si nekateri želijo miru, zato si poiščejo bivališča oddaljena od hrupnega življenja, kakor tudi mogoče radi gmotnih razmer. Kdor ima polne žepe in pride semkaj, ta si poišče hrupnih krajev ob jezeru. Žal, da je naše jezero preveč že zazidano in hiše mo-tijo lep razgled na modro jezersko površino. Manjka mu tudi prostorne promenade, kjer ne bi bilo dovoljeno nobeno motorno vozilo. To je mnenje samih letoviščarjev.
Letošnja sezonska udeležba je bila zelo razveseljiva za naše gostitelje. K temu je zelo pripomogla odredba dtalijanske vlade, ki zahteva vizum za avstrijske državljane za vstop v Italijo. Naši gostilničarji so bili s tem zadovoljni, dočim so se južnotirolski ob praznih letoviščih in hotelih jezili nad domačimi teroristi.
Vreme je bilo letos zelo naklonjeno, prijetno, celo za one, ki so jx>d šotori utrjevali svoje zdravje. Camping je bil zelo zaseden. Pri nežnem spolu 'posebno je bilo opaziti veliko tekmovanje in prizadevanje, kdo bo preje in 'bolj rjave polti. Najlepša pohvala za nežni spol je bila, če si rekel: »Gospa, ali gospodična, vi ste pa popolnoma rjave polti.« Prodalo sc je veliko kozmetičnih proizvodov in dolgega sončenja ni nikakor hotelo biti konca. Kozmetikov je bilo v izobilju, pač pa je izgledalo, da je zmanjkalo blaga za obleke, ker je bilo videti posebno mlade ljudi, kako skromno, ali da se bolje izrazim, kako pomanjkljivo o-blečeni so hodili okoli, ter se ponašali z nečem, kar jim ni bilo v pohvalo. Nekdo iz Španije se ni izrazil preveč pohvalno v tem oziru: »Bil sem v raznih državah«, je rekel,
»a tako malo oblečenih letoviščarjev kot tukaj nisem videl nikjer. Po drugih državah nisem videl letoviščarjev sedeti po javnih lokalih v kopalnih oblekah in tako »oblečenih« hoditi po okolici.« Ta moda je o-'kužila že tudi nekaj domačinov, posebno mladino.
1 ukajšnje prebivalstvo stavi veliko upanje v letoviščarje. Kdor le more, si zida enonadstropno hišo. Pritličje je določeno
za domače, gornje nadstropje pa v dobi sezone za goste. Zidajo se res čedna stanovanja. Lepa stavba, čeprav še ne popolnoma dovršena, je pa Farni dom. Moderna dvorana, velika hladilnica, prijetne stanovanjske sobice ga zelo priporočajo. Sodeč po avtomobilskih tablicah so bili naši gostje večinoma iz Nemčije. 'Presenečeni so bili nekateri, ko so slišali tudi slovensko govorico. Nekdo me je vprašal, če je tukaj že Jugoslavija. Zadevo smo mu potem razločili, da je v Avstriji med koroškimi Slovenci!
Tudi v verskem oziru je bilo dobro preskrbljeno. In letoviščarji so se te dane u-godnosti tudi številno poslužili.
Letovišče Klopinjsko jezero se pripravlja za počitek. Gostje bolj ali manj zadovoljni odhajajo, eni bolj drugi manj rjave polti, če že ne s praznimi žepi, brezdvom-no pa zelo olajšani nas bodo zapustili'. Gostitelji jim žele srečno ipotovanje in zopet na svidenje prihodnje leto.
Naj še omenim tukaj žalostno novico: Fakoj v začetku sezone je sicer mirno jezero neusmiljeno zahtevalo mlado življenje mladeniča iz Rude, menda edinega sina kmetske družine. Izražamo naše sožalje družini k nenadomestljivi izgubi. Drugih nesreč ni bilo, razen malih karambolov.
(Smrtna nesreča zglednega gospodarja)
Minulo sredo je 40-letni Urablov gospodar Peter padel z visoke jablane ter zado-bil tako težke poškodbe, da je drugi dan izdihnil svojo dušo v celovški nezgodni bolnišnici, kamor so ga bili takoj po nesreči prepeljali.
Zgodaj zjutraj je šel z gospodinjo obirat jabolka. Imel je novo, precej dolgo lestev. Ker so bila najlepša jabolka prav na koncu naj višjih vej, je zlezel na vrh lestve. Pri tem pa mu je menda spodrsnilo in padel je v globino tako nesrečno, da je obležal s hudimi poškodbami. Gospodinja je vsa prestrašena takoj pohitela in poskrbela avto, s katerim je ponesrečenca v spremstvu soseda prepeljala v nezgodno 'bolnico v Celovec. Toda Peter je slutil, kaj 'bo, kajti pri slovesu je dejal ženi: »Ne bova se več videla. Zapeljite me raje še živega domov, da doma umrjem«. Toda nihče tega ni hotel verjeti. Drugi dan ob pol 10. uri je pa res umrl, dobro pripravljen na smrt. Ta-koj po prihodu v bolnico je namreč zahteval duhovnika in prejel sv. zakramente za umirajoče.
Vse sosede, posebno pa njegove družinske člane je žalostna vest hudo prizadela. Najtežja pa je izguba za vdovo, ki bo sedaj ostala sama na velikem posestvu, na kate-
rem sta se oba od zore do mraka trudila, tla ga v redu obdelata in spravita pridelek ob pravem času pod streho, kar je danes, ob tako hudem pomanjkanju delovnih sil, res veliko delo.
(Pokojnik je bil priden gospodar, veren kristjan in zaveden narodnjak. Vsako nedeljo je bil redno pri sv. maši, čeprav je imel dobre pol ure hoda do cerkve. Na tem svetu je mnogo trpel, kajti že kot otrok je izgubil ljubljeno mater. Kot mlad mož je bil več let na raznih bojiščih in ondi preživel mnogo bridkih ur. Ko se je priženil sem, se je z veliko vnemo lotil urejanja posestva po načelih umnega in naprednega gospodarstva. Uredil je gnojnično jamo, nakupil je mnogo strojev za hitrejše obdelovanje kmetije. Letos si je omislil še traktor in stroj za molžo. Ko mu je pred časom pogorel hlev je celo zimo podiral les ter ga vozil iz Turja. In res si je postavil lep skedenj, ki mu ni enakega daleč naokoli. Imel je veliko veselje s kmetovanjem. Hlev je bil poln lepo rejene živine. Vedno je vstajal prvi. Sosedje so ga imeli radi, ker je bil po značaju miren in dober človek.
Zapušča vdovo in 3 nedorasle otroke. Dva dečka že hodita v šolo, pred tremi meseci pa je štorklja prinesla še tako zaželeno
deklico, ki je bila v veselje vsej družini. Pa za veseljem pride pogosto žalost.
'Pokopali smo ga dne 10. septembra v spremstvu treh duhovnikov. Domači, g. župnik so se od pokojnika poslovili z ganljivim nagovorom ob odprtem grobu. Doma in na grobu so mu zapeli pevci v slovo. Pogrebcev je imel mnogo in marsikomu se je orosilo oko ob slovesu od zdravega in krepkega moža, ki je v najlepši moški dobi moral oditi v večnost. Naj počiva v miru, družini pa naše iskreno sožalje.
GLOBASNICA (Najdbe iz starorimskih časov)
Pri gradnji temeljev nove pošte so na zemljišču trgovca Ernsta Zenkla, pd. Re-carja, delavci naleteli na kose debelih, proti vrhu malo tanjših stebrov. Najdaljši kos je dolg okrog 2 metra, dobro ohranjena sta tudi dva umetniško izdelana podstavka in en enak pa nekoliko tanjši kapitel (vrh) stebra. Ostanki stebrov, ki so morda pred več kot tisoč in petsto leti krasili neznano stavbo rimskega mesta Juene, so se nahajali samo kakih tričetrt metra pod zemljo. Ko smo jih ogledovali, smo se nehote spraševali, od kod in kako so jih pripeljali na sedanje mesto, kdo jih je postavil, kdo zopet porušil. Verjetno se je središče rimskega mesta Juene, staro-
PLIBERK
(Zahvala č. g. Mihorju)
Te dni so nas zapustili č. gosp. kaplan Maksej Mihor. Prestavljeni so bili v Celovec. Prišli so po pravici na višje mesto, saj so si to čast z delom pošteno zaslužili. Od zgodaj zjutraj do polnoči so delali in se trudili za vzgojo in dušni blagor naše mladine. Ker so bili tako požrtvovalni in potrpežljivi, so imeli tudi lepe uspehe. Radi smo zahajali v župnišče, da smo poslušali lepe in dobre nauke; mnogo koristnega smo si pridobivali za življenje po božjih naukih. Prav posebno so nas navduševali na sestankih A. R.
Prepričani smo, da bosta nova kaplana, č. gg. Hotimic in Ropic to delo z enako vnemo nadaljevala. Našemu ljubljenemu gospodu Mihorju ne bomo mogli nikdar poplačati tega, 'kar so za nas dobrega storili. Naj jim te skromne vrstice izrazijo našo iskreno zahvalo za njihovo požrtvovalnost.
Pliberška mladina.
SUHA PRI ŽVABEKU (Blagoslovitev obnovljene farne cerkve)
V nedeljo, dne 17. septembra bo blagoslovitev obnovljene farne cerkve na Suhi. Začetek ob 8. uri zjutraj. Vsi verniki prav lepo vabljeni.
KISBBliaaDBSCDiaiSIISimDSiBDBBEiBBBRitiBia
davne prestolnice sedanje Podjune, lega katere — kot nam je znano — še ni točno ugotovljena, nahajalo v bližini najdišča stebrov. Kakor čujemo, ostanejo stebri v Globasnici kot neme priče davnih zgodovinskih časov in njih slave, pa tudi kot zgovorni dokazi hitre minljivosti vseh po-zemskih človeških prizadevanj.
PO PLIBERKU IN OKOLICI
(Žegnanja in še kaj)
Lepo je bilo pri nas na podružnicah vse leto, posebno ob žegnanjih. V St. Juriju se je začelo, na zelenem hribčku med hribovjem in v senci Pece. Sem so prihiteli, — po stari šegi, ki pa je bila leta 1920 ukinjena, a je letos zopet oživela — znanci in prijatelji iz Mežice, Lokavice in Loma. Lepo je, kjer prebivajo bratje in sestre skupaj pod eno streho hiše božje. Šentjurska cerkvica je pa sedaj po obnovi tako lepa lin prijetna, da imaš poleg »božjega žegna« tudi velik užitek vso kratko dobo, ko v njej prebivaš s svojim Bogom.
Spodnje OLibuče so se na žegnanje tudi lepo pripravile, pa še lepo vreme smo imeli in dolgo procesijo. Topiči so pokali kot v vojsiki, niti en strel ni zgrešil pravega svečanega trenutka. Mladi strelci z belimi predpasniki in s šopki na prsih so v zboru počastili mimoidočega Boga v podobi kruha.
Dekleta pa so se, kot vedno, postavile z vitkimi pisanimi venci in še bolj povzdignile lepoto Andrejevega oltarja. Kar blišča! se je naš dragi cerkveni patron v svoji novi obleki in z njim vred vsi svetci in ves oltarni tron.
Nato je sledilo žegnanje v Zg. Libučah. Sv. Jernej sicer ni bil tako glasen, kot Sv. Jurij in sv. Andrej, a lepo je bilo in domače tako, kot je pač vedno v Zg. Libučah.
Pevci so lepo spremljali svete obrede in povzdignili bogoslužje. Vsa čast in hvala jim! Da bi teh in takih pevcev ne zmanjkalo.
Čehmeštri so se pa tudi postavili z bogato obloženo mizo za pevce, ministrante, mežnarje in strelce. »Bog žegnajl« so jim ickli, pevci pa: »Bog ionaj!« Tako gre naša šega iz prejšnjih časov naprej v novo dobo in se bo med domačim ljudstvom o-h ranila.
V Zgornjih Libučah smo prisluhnili v pridigi toplim besedam novega dohtarja
i.	g. Cegovolka. Obrede in sv. mašo pa je /e opravil gospod kaplan Ropic. »Prisrčno bodi pozdravljen!« bi mn bili pevci naj-taje zapeli — tako smo čuli. Pa ta pozdrav pride tudi med temi besedami prav iz srca.
(Dalje na 8. str.)
fos-tinslti ahati, gasfumU^e, pazoc!
v
Ze sedaj si po ugodnih cenah nabavite manjkajočo opremo
v trgovini s preprogami
RADLNAVR
V I L L A C H
Velika zaloga žimnic, zaves, falnih oblog in raznih drugih vrs* blaga za opremo sob
filauth.c atajšai/č’!
Kmetijska šola v Tinjah
bo v začetku novembra 1961 začela s poukom, ki traja do konca marca 1962.
Starše prosuno, da dobro premislijo, kam bodo poslali sina, da si pridobi gospodarsko izobrazbo. V Tinjah si pridobi, če hoče, poleg gospodarske izobrazbe še umsko-srčno izobrazbo.
Ti fant pa, ne zamudi zadnje prilike, da si pridobiš še najnujnejše znanje za življenje!
Prijavo ali pa vprašanja naslovite na:
Kmetijsko šolo v Tinjah —
B. Bildungshof, Tainach.
Vodstvo Kmetijske šole v Tinjah
OTOŽ PRI ST. ILJU
'Sjo. mladino in pr&sneto
Socialni nauk Cerkve
(Rerum novarum)
OjzzGfaa materi
Znani tirolski pisatelj in duhovnik Rein-michel je med drugim napisal tudi lepo, globoko povest, ki ima naslov: »Bnzojav materi«.
Vdova je imela sina; ker ji je bil edinec, je z vso ljubeznijo Je zanj živela. Poslala ga je v šole, skrbela zanj, si pritrgo-vaila od svojih ust najpotrebnejše, da je mogla plačevati zanj. Rada bi videla, da bi postal duhovnik. Toda po dovršeni gimnaziji sin o tem ni hotel ničesar slišati. Vpisal se je na študij medicine. Hotel je uživati svobodno življenje in čutil je, tla mu vera s svojimi strogimi predpisi, kaikor je bil sam prepričan, jemlje to svobodo. Zato je začel opuščati krščanske dolžnosti in kmalu vero povsem zapustil. Nič več ui molil, ni več hodil v cerkev.
Mati je za vse to zvedela. Takoj se je napotila v mesto, da poišče sina. Tam je videla in zvedela vse. Nazaj grede se je uboga mati razjokala — njen sin je bil zanjo izgubljen. Odšla je od njega, ne da bi se poslovila.
Čez nekaj dni pa je sin dobil hrzojav: Mati je umrla. Takoj se je odpravil na pot. Ko se približa domači hiši — večer je že bil — zagleda razsvetljena okna. Srce mu
bolj zadrhti. V sobici je torej luč? Vrata še niso bila zaklenjena. Pritisne na kljuko, odpre. Pri mizi zagleda mater. Lase je imela čisto bele, sikom nepremično je sedela. Pred seboj je imela sitar molitvenik, okoli ovelih rok se je ovijal rožni venec; njene komaj premikajoče ustnice so šepetale v molitvi. Sin plane v sobo, se vrže materi k nogam in reče: »Mati! Saj vendar še živiš, jaz pa sem prejel brzojavko, da si umrla!«
Uboga starka je še vedno sedela nepre-mično in dolgo časa ni spregovorila nobene besede. Končno je dejala mrzlo in brez poudarka: »Da, v resnici sem umrla. Za tebe sem jaz mrtva, ker si tudi ti mrtev za niene. Sinko moj! Ti nimaš več matere!
1 ako mi je, kot da bom morala še v nebesih jokati za tvojo neumrjočo dušo . ..«
Sinu so se solze udrle po licu. Glava mu je omahnila v materino naročje. Solze kesanja so mu privrele iz oči in prosil je svojo žalostno mater, naj mu odpusti.
Od tistega večera je postal sin drug človek. Začutil pa je v sebi tudi dolgo Iskano srečo, ki mu je svet s svojimi nasladami v svobodnem življenju ni mogel dati...
Materina ljubezen je rešila sina.
V drugi polovici prejšnjega stoletja je dobilo socialno ali 'delavsko vprašanje zelo ostre oblike in množice delavcev so drvele za revolucionarnimi nauki skrajnega socializma. Ta je oznanjal svetovno revolucijo, iz katere bo izšla nova doba socialne pravičnosti, blagostanja in proletarske diktature. Poleg najbogatejših slojev, ki so bili gospodarji mogočnega kapitala, je bila tudi vera in Cerkev proglašena za najhujšega sovražnika delovnega ljudstva.
Cerkev uči
Cerkev je vedno oznanjala Kristusov evangelij pravice in ljubezni in s tem gradila človeški družbi najtrdnejši temelj urejenega in pravičnega sožitja. Vendar pa je socialno življenje v tej dobi postalo tako zapleteno, da tudi mnogi dobri katoličani niso našli zadovoljive rešitve obstoječih socialnih problemov. Kot smo v naših socialnih pomenkih že poudarili, so mnogi bili prepričanja, da more že krščanska ljubezen popraviti in nadomestiti to, kar so povzročili krivičnega tedanji državni in gospodarski zakoni. Bili pa so drugi, ki so pravilno spoznali, da je treba najprej spremeniti družabni red in ga postaviti na trdne temelje krščanske pravičnosti, ki mora zagotoviti vsakemu dostojno človeško življenje. Med temi daljnovidnimi katoliškimi sociologi je bil tudi poznejši papež Leon XIII., ki je 15. maja 1891 izdal prvo socialno okrožnico »iRerum novarum«, v kateri je pokazal kristjanom, kako je v luči evangeljskih naukov mogoče rešiti pereče socialno vprašanje.
Ime »Rerum novarum«, kar pomeni: ob novih razmerah, je okrožnica dobila po besedah, s katerimi papež začenja svojo o-krožnico. Moremo trditi, da je med neštetimi okrožnicami, katere so izdali papeži, prav ta najbolj znana in spada tudi med najpomembnejše. Okrožnica je tako zgra-
jena, da uvodoma opozori na naravo socialnega vprašanja in njegove vzroke, to se pravi, da pokaže, v čem pravzaprav obstaja socialno vprašanje in kaj je privedlo do te neurejenosti v človeškem družabnem življenju. Tako je v okrožnici podan jasen oris družabne bolezni, za katero je v tisti dobi bolehalo človeštvo, nato pa poda podrobna navodila, kako bo mogoče to socialno bolezen ozdraviti in socialnemu zlu uspešno odpomoči.
Delavsko vprašanje, ki je predmet uvodnega dela okrožnice, je prvenstveno vprašanje časa. Cerkev, ki je učiteljica narodov in mati svojih vernikov, ne sme ob teh problemih časa ostati gluha in slepa, temveč je dolžna, da se jim z vso pozornostjo posveti. Zato krščanski socialni nauk učiti ni le pravica Cerkve, marveč tudi njena sveta dolžnost.
Kapitalizem obsojen
Pri odkrivanju vzrokov krivičnega socialnega stanja v oni dobi pokaže papež na glavnega krivca, to je na kapitalizem, ki je s svojo brezobzirnostjo, sebičnostjo, pohlepom, oderuštvom in naukom o popolni svobodi človeka ustvaril za delavce naravnost nečloveške razmere, moderno suženjstvo. V tem brezobzirnem izkoriščanju se je kopičila moč in bogastvo v rokah maloštevilnih, večina pa je živela v bedi in brez pravic. Razumljivo je, da tlačeni niso bili voljni še dalje prenašati teh krivic, zato je nastal boj med bogatimi in revnimi, tako imenovani razredni boj, ki more pripraviti človeštvu silno nesrečo. Družabni red, ki je pripeljal človeštvo v tako krivične razmere, je treba javno obsoditi in ga odpraviti!
Delavskim množicam obljublja rešitev njihovega žalostnega stanja materialistični socializem, katerega so oznanjali že razni sociologi, dopolnil pa ga je Karel Marks.
Framasoni sovražijo Cerkev
Čeprav je prostozidarstvo zrastlo iz srednjeveškega krščanskega okolja, si je kmalu privzelo liberalističnega duha, ki je Sicer šc priznaval obstoj Boga in Stvarnika, je Vendar postajalo vedno bolj sovražno veri. Religija mu je privatna stvar, zato naj Cerkev ostane v zakristiji in tam uči ver-ski nauk. Tako je postalo prav framason-stvo pobornik za laicizem in verski indife-rentizem v zadnjih dveh stoletjih. Na tej stopnji je anglosaško masonstvo ostalo še danes. Le redki framasoni, predvsem v Severni Ameriki, priznavajo Cerkvi svetovni pomen kot činiteljici mednarodnega miru IJ1 sporazumevanja meri naroda. Nekateri jsčejo celo njenega sodelovanja, kakor je 'Ml slučaj predsednikov Roosevelta in Tru-tttana, ki sta oba bila masona najvišje 33. stopnje, sta z Vatikanom vzdrževala prija-jeljske stike. Colo Myron Taylor, dolgoletni zastopnik ameriških predsednikov pri Papežu, je bil prav tako framason.
Vse ostrejše pa je zadržanje evropskih 1 famasonov, ki so organizirani v romanskih .Mah Velikega Orienta. Njihovo nasprotje do Cerkve in sovraštvo do Boga je bilo klavni krivec vseh versko-knlturnih bojev ^ Preganjanj vere od francoske revolucije do danes. V vseh protiverskih pokretih v 'ej dobi so bili najbolj strupeni prav orga-ruzirani framasoni.
Vznemirjeni masoni
Da. je razpoloženje v vrstah masonov Ve-‘kega Orienta danes prav tako veri sovraž-d°» je razvidno iz zapiskov na zborovanjih Velikega Orienta v letih 1951-52. Posebno d°j;no so razpoloženi proti katoliški Cer-M'1. Ustanovili so komisijo framasonov, ki Milno proučuje »naval klerikalizma na rancijo in ves svet«. Iz teh poročil je mo-koče tudi spoznati, kako masoni gledajo j'a Cerkev. Silno so vznemirjeni, ko ugo-raiicijo in ves svet«. Kot dokaz jim je tižil sprejem dveh zakonov v francoskem Parlamentu, ki zavzemata ugodnejše stali-'lvljajo, da »gre silen val klerikalizma čez
šče do katoliškega zasebnega šolstva kot ga je doslej uradna Francija imela, ko je bila francoska država do vsega krščanskega zelo nasprotna in je tudi šolstvo (povsem odtegnila vplivu Cerkve.
Rast katolicizma na Francoskem in drugod po svetu v zadnjih desetletjih frama-sone silno vznemirja. Veti n o večji mednarodni ugled papeštva in vpliv Cerkve na svetovna dogajanja, njen močan vpliv na šolstvo v državah označujejo kot .»klerikalno ofenzivo«. Ko prikazujejo nevarnost tega porasta moči Cerkve, ostro obtožujejo »one brate, ki se radi te klerikalne ofenzive nič ne vznemirjajo in se tolažijo, da je velika dejavnost Cerkve le zadnji obupen poskus, kako se naj reši pred nevzdržnim pohodom družabnega, gospodarskega in znanstvenega razvoja, ki bo zadal veri in Cerkvi zadnji smrtni udarec.«
Cerkev sumničijo
Kot nadaljuje poročilo, zasleduje po na-ziranju framasonov Cerkev dvojno gospo-darstvo nad svetom: duhovno, ker hoče svoje nazore vsemu svetu vsiliti in posvetno nadoblast s pomočjo »dobro izšolanih in zvestih pomožnih čet utrditi na vseh javnih področjih« i(katoliške organizacije in Katoliška akcija). Tu so v posebni nevarnosti one ljudske plasti, ki imajo le »napol razvito zavest«, da zapadejo cerkvenemu vplivu ... Cerkev razume mojstrsko »mešati karte« in se prilagoditi vsakemu okolju. Na njene eksponente naletite v aristokratskih salonih in v delavskih barakah, pri stavkajočih in podjetnikih, pri časopisih levice in desničarske reakcije. Našli ste jih okrog Petaina in v podtalnem boju proti okupatorju. Najhujša pa je klerikalna demagogija na 'političnem polju. Ljubimkujejo s komunisti, skušajo zapadni humanizem vpreči v svoj voz, češ da je v jedru krščanski in tako se jim je (posrečilo ustvariti v Franciji parlamentarno večino, da / njeno pomočjo udarijo po lai-
cistični (versko brezbrižni) šoli, ki je »najžlahtnejši sad humanizma«.
»Na fronti manjšega odpora«, to je pri otrocih, ženskah, starčkih, bolnikih izrabijo, po trditvah masonov, vsako priliko, ko je človek beden in slab, da ga omrežijo zase. Danes že povsod naletite na klerikalne mračnjake. Celo v najvišja državna mesta prodirajo in že imajo močan vpliv na različna miinistrstva; da, celo v ministrstvu za narodno vzgojo, na katero do sedaj ni padla niti senca simpatij za klerikalizem, je le-ta našel zagovornike.
Cerkve se bojijo
S posebno izšolanimi duhovniki za delo med delavstvom se je Cerkvi posrečilo, da se je pričela uveljavljati tudi že med delavstvom. Socialno skrbstvo ima skoraj izključno v rokah. Očitne so njene zveze s finančnimi krogi, a na vzgojnem polju so klerikalci bolj delavni kot kjerkoli. Brigajo se za tisk, radio, film, za mladino, za otroke. »’Z eno besedo«, tako zaključuje poročevalec, »kar se dogaja pred našimi očmi, je -potrpežljivo pripravljen poizkus polastiti se oblasti na vseh pomembnih področjih. Kakor bacil, ki počasi in previdno pronica v organizem...«
Tako poziva veri sovražno prostozidarstvo svoje članstvo k čuječnosti nad pridobitvami svojega dvestoletnega boja proti Cerkvi. Skozi vso to dobo, ki je bila Cerkvi zelo sovražna, so framasoni vidno vodili vse javno, politično, gospodarsko in socialno življenje v znamenju svobodomiselnosti; ko pa je v zadnjih petdesetih letih začela Cerkev pridobivati na ugledu in vplivu na javno življenje, pa se prostozidarstvo že čuti ogroženo in je vse svoje sile usmerilo v neizprosen boj proti Cerkvi.
ZA DOBRO VOLJO Skopuh in prašič sta si podobna: koristita samo po smrti...
Obema se zelo mudi — možu in ženi. Mož pride domov in v naglici vpraša: »Kaj je za kosilo in kako je z Ivančkom?«
Žena hitro odvrne: »Rebrca e zeljem in gliste!«
V svojem manifestu: »Delavci vseh dežel, /družite se!« je dal trpečim delavskim množicam zagotovilo končne zmage delavstva nad kapitalizmom.
Toda ta zagotovila so varljiva in ne vodijo do pravega cilja. Socialisti predlagajo podržavljen j e zasebne lastnine, s čimer pa pridejo delavci zopet v odvisnost in suženjstvo in 'tako postanejo hlapci vsemogočne države. Pravica do zasebne lastnine je človekova naravna pravica in vsak človek je upravičen, da uživa sadove svojega dela. Rešitev delavskega vprašanja zato ne obstaja v podržavljenju življenjskih dobrin, marveč v pravični porazdelitvi teh dobrin, tako da more vsak človek živeti častno in dostojno življenje. Pot do ureditve človeške družbe je nečloveška, kakor jo utira skrajni socializem, ko oznanja brezobzirno in krvavo revolucijo. Saj bi z revolucijo razdrl ves družbeni red, vrgel ljudi v naj hujšo sužrfiost in jih izenačil v bedi.
Če danes — po 70 letih — pogledamo, vidimo, kako dobesedno se je uresničilo vse, kar je bilo v tej okrožnici o komunizmu napovedano. Revolucija ni nikjer delavca osvobodila in mu dala človečanske pravice, marveč ga je povsod 'ponižala v hlapca države.
Rešitev v evangeliju
. Pravilno in trajno rešitev delavskega vprašanja more dati le Kristusov evangelij, ki oznanja, da je vsak človek bogppodobna osebnost, kateri gredo božje in človeške pravice. Zato morajo pri rešitvi težkega delavskega vprašanja sodelovati Cerkev, država in vsi -tisti, katerih se ta vprašanja tičejo, to so pa delodajalci in delavci. Le vzajemno sodelovanje vseh more pripravki človeštvu neko stopnjo blagostanja — raja pa na zemlji nikdar ne bo. Cerkev posreduje osnovni nazor v 'temeljnih vprašanjih človeka v odnosu do soljudi in zemeljskih dobrin. Država mora s pravično zakonodajo ščititi človekove pravice. Delo in kapital pa morata biti deležna sorazmerne nagrade, saj sta med seboj nujno povezana in zato morata sporazumno sodelovati pri ustvarjanju novih dobrin. Pri tem morajo sodelovati tudi delavci sami, katerim je treba priznati pravico, da svobodno branijo delavske pravice v okviru strokovnih organizacij.
1 o so v kratkem posnetku vodilne m.isli velike socialne okrožnice, v kateri je papež Leon XIII. pokazal vsemu svetu, katera je najvarnejša pot, ki vodi iz socialnega kaosa v pravično in urejeno socialno blaginjo vseh stanov. Ker pa končno zavisi rešitev tega vprašanja od dobre volje in pripravljenosti ljudi, je za dosego tega cilja potrebno, da ljudje postanejo bolj krščanski in v vsakdanjem življenju živijo po božjih zapovedih. Zato poudarja papež, da ne bo prišlo prej do zadovoljivega socialnega preporoda, dokler ne bo človeštvo nravno prerojeno.
Iz filmskega svefa:
»SVETO PISMO« V FILMU
Kot smo že poročali, se je italijanski filmski lastnik Dino de Laurenti odločil, da bo pripravil velefilm na osnovi svetopisemskih zgodb iz stare in nove zaveze. Naredil je proračun, ki je dosegel bajno vsoto 25 milijonov dolarjev. Pred časom je tudi razpisal natečaj za pripravo besedila za film in, kot javljajo iz Rima, je prevzel to težko nalogo znani angleški dramatik Chri-stopher Fry. Da se z lastnikom Lauren-tijem o pripravi filma dogovori, se pisatelj Fry sedaj mudi v Rimu in je, kot javljajo, zelo navdušen nad to veličastno zamislijo. Njegovo prepričanje je, da bo ta velefilm pomenil zelo pomemben doprinos k filmski moderni umetnosti.
Dramatik Christopher Fry je -postal najbolj znan, ko je pripravil besedilo za zgodovinski film »Ben Hur«, pred kratkim pa je končal tekst za film »Barabas«, katerega trenutno pripravlja Dino Laurenti.
ZAKAJ IMA SLON VELIKA USESA
Splošno mnenje j-e, da ima slon velika ušesa zato, da bolje sliši. A ni tako. Velikih ušes pa tudi mirna samo zato, da bi z njimi odganjal muhe in brenclje, ki mu sedajo na glavo. Delno je dala narava slonu velika ušesa sicer tudi za to, toda njihov glavni namen tiči drugje. Naravoslovci so ugotovili, da opravljajo slonovi uhlji približno tako nalogo kakor hladilnik v avtomobilu. Slon v vročini nikoli ne miruje z ušesi. S tem hladi kri v njih in ohlajena se vrača nazaj v telo. Na njeno mesto prihaja zopet topla kri, ki se znova ohladi. Kri v uhljih kroži- prav tako kakor voda v avtomobilskem hladilniku.
Za m ona
O bananah vemo pri nas malo. Jemo jih pa radi, zlasti navdušeni« so zanje otroci. Zato bo marsikoga zanimalo, kje dn kako rastejo, pa tudi kakšna je njihova zgodovina.
Banan poznajo naravoslovci več vrst. Razlikujejo se kot rastline in seveda tudi po iplodovih. Nekateri so drobni z zelo trdimi pečkami, torej neužitni, drugi pa mehki, sočni in okusni. Pri nas poznamo samo eno vrsto, najboljšo jamajsko banano.
Vse druge užitne banane razen jamajske, so nastale «v pradavnih časih in o njih ne vemo ničesar. Nekatere so užitne samo pečene. To je ceneno sočivje in vsakdanja hrana revnih zamorcev na Karibskih otokih.
So 'pa še drobnejše vrste, enobarvne in progaste, glede sadnega mesa različne barve in vonja. Te banane rasto samo v tro-pičnih krajih.
V	Evropi poznamo, kot rečeno, samo jamajsko banano, ki se razlikuje od drugih po tem, da jo ije moč prevažati. Druge banane je treba pojesti takoj, ko dozore, ja-majska pa dozoreva še potem, ko jo odtrgajo.
Strogo morajo paziti, da jo odtrgajo v skladu s trajanjem prevoza, da prezgodaj ne dozori. Brž ko postane rumena, ni več primerna za prevoz, ker hitro zgnije.
V	enem dnevu, najpozneje v 33-tih urah, morajo banane obrati in natovoriti na ladje. Plantaže, kjer rastejo, so preprežene z ozkotirnimi železnicami. V vagončkih vozijo banane v pristanišča — tako rekoč na tekočem 'traku. Na ladje jih natovorijo, ne da bi jih zapakirali. Prevažati jih morajo namreč v umetno ohlajenem prostru, tla med vožnjo ne zore. Vožnja čez morje traja kakih 16 dni. Tako pridejo banane naposled k nam.
Pri nas znane banane izvirajo iz tropič-nih džungel Indije ali Malaje oziroma sosednjih otokov. Njihovi divji predniki ni-
S SEJMA V LIENZU
Dne 1. septembra je bil v Lienzu na Vzhodnem Tirolskem prvi letošnji sejem Zveze rejcev pincgavskega goveda na Koroškem in Vzhodnem Tirolskem. Sejem je bil zelo dobro obiskan. Zanimanje kupcev je veljalo v glavnem telicam, kar za sejme v Lienzu ni nič izrednega. Tudi tokrat so pokazale telice dobre pogoje za storilnost in odlično alpsko 'kondicijo. Povprečna teža je bila pri telicah Okroglo 500 kilogramov. Cene so bile ugodne in prikrojene močnejšim krajevnim potrebam in izvozu na Južno Tirolsko. Na sejmu v Lienzu so bile naprodaj samo telice in krave. Od 11 pred-stavljenih krav srednje kakovosti so prodali 7 krav po povprečni ceni 8.057.— šil. Od 91 telic, ki so bile naprodaj, sta ostali le dve neprodani. Drugih 98 pa so pokupili ■po naslednjih povprečnih cenah:
I.	razred 11.125.— šil.;
II.	razred 8. 298.— šil.;
III.	razred 6.700.- šil.
Povprečna cena pri telicah je bila 8.048 šilingov, na jvišja dosežena cena za telico pa je bila 13.100,— šilingov. Letošnja povprečna cena telic je bila nasproti lanskoletni za 1.200.- šil. višja.
SEJEM PLEMENSKIH PRAŠIČEV V ŠT. VIDU
V št. Vidu ob Glini je priredila Deželna zveza koroških prašičerejcev 1. spetembra svoj 58. sejem plemenskih prašičev. Na tem sejmu je bilo 63 merjascev in 44 svinj obeh v deželi rejenih plemen. Kvaliteta živali je bila nadpovprečno dobra. Tudi obisk Lega sejma jc bil zadovoljiv, vendar pa sejem ni potekal enakomerno. Kupci so se zanimali predvsem za prašiče in svinje nemškega žlahtnega plemena, manjše je bilo zanimanje kupcev za prašiče in svinje domačega plemena. 8 merjascev in 3 svinj požlahtnjene domače pasme niso mogli prodati.
Cene:
Nemški plemeniti prašiči (merjasci); povprečje 2.700.— šil., najvišja cena 3.000.— šil., najnižja cena 1.900. šil.
Nemški plemeniti prašiči (svinje); povprečna cena 2.830— šil., najvišja cena 3.500,— šil., najnižja cena 2.100,— šil.
Požlahtnjcni domači prašiči (merjasci); povprečna cena 2.420,- šil., najvišja cena 2,900,- šil., najnižja cena 1.900,— šil.
Požlahtnjcni domači prašiči (svinje); povprečna cena 2.840,— šil., najvišja cena 3.200,— šil., najnižja cena 2.600,- šil.
Prihodnji sejem plemenskih prašičev v št. Vidu ob Glini bo 13. oktobra.
a CommU
so bili tako lepi. To so bili drobni, jagodam podobni sadeži z zelo trdimi pečkami, kisli, neokusni. Na ameriška tla so prinesli banano šele Španci v začetku novega veka. Na celini in otokih okrog Mehiškega zaliva je kmalu raslo več vrst banan.
Ko sc je 'francoski kemik Pouyat, ki se je bil naselil na Jamajki, leta 1836 napotil na otok Martinique, je našel tam vrsto banan z velikim, rumenim, zelo okusnim in prijetno dišečim sadežem. Prinesel je nekaj takih korenin na Jamajko. Iz teh korenin se je sčasoma razvila na velikanskih plantažah srednje- in južnoameriška bananska industrija.
Za plantaže banan so izsekali cele pra-
iMnoge žene v želji, da bi si ohranile majhno nogo, same sebe obsojajo na neverjetne muke in nosijo pretesno obutev. V tej želji, ki ji je podvrženo toliko žena, se skriva nekaj pradavnega.
Zgodovina nam ipove, da se je pred kakimi tremi tisočletji kitajskemu cesarju rodila hčerka, ki je imela nenaravno majhne noge. Da bi prikrili 'ta nedostatek vladarjevega otroka, so princeski povijali noge s svilenimi trakovi, zaradi česar so ostale njene noge vedno tako majhne. Iz cesarskih dvoran se je ta pripomoček prenesel 'tudi med ljudstvo, dokler se ni ukoreninil kot običaj pri vsem kitajskem ljudstvu. Vsako kitajsko dekle si je moralo tesno povezovati noge ali si jih kovati v tesne kalupe (modele), da se stopala niso mogla naravno razvijati, na ta način si je ohranila majhne noge, podobne nogam davne princeske.
Kitajskim možem je ta navada 'ugajala,, vendar ne zaradi lepote nog njihovih žena, temveč zaradi tega, ker so njihove žene s takimi nogami težko hodile in so ostajale pač skoraj vedno doma.
Sodobno modo čevljev z visokimi petami smo dobili iz Francije. Spet nam pove zgodovina, da je bila markiza Pompadur, vladarjeva ljubljenka, majhne ipostave. Da bi svoji majhni postavi vendarle dala kar največ veličastnosti, so ji morali čevljarji izdelovati čevlje z izredno visoko peto. Kakor nalezljiva bolezen se je moda visoke pete razširila po vsej Evropi in po vseh kontinentih.
Kaj pa nam o visoki peti pove anatomija?
Naše stopalo, ki mora nositi vso težo telesa, ima obliko svoda, čigar konca sta na eni strani peta, na drugi pa prednji del stopala s prsti. Na ta način je telesna teža enakomerno razdeljena po vsem stopalu. Ako nosimo obutev s pretirano visoko peto, tedaj je stopalo v svojem zadnjem delu, peti, nenaravno dvignjeno in vsa teža telesa pade na prste, ki se zaradi tega izmaličijo. Prenos največjega dela telesne teže na prste kvari fizične zakone hoje, jemlje nam gibčnost in prožnost pri hoji, prav tako pa nas tudi ovira pri telesnem ravnotežju.
Kolikor preveč si poizkušamo olepšati noge s premajhno obutvijo in previsokimi petami, toliko premalo ali prav nič pa ne storimo za resnično nego nog. Marsikatera si umiva noge le enkrat v tednu, im vendar je potrebno vsakdanje negovanje nog.
Predvsem velja tole: sezuj si čevlje in jih zamenjaj s copatami, kadar koli ti je mogoče! Tako se noge odpočijejo, čevlji pa prezračijo in osuše od morebitnega potenja. Noge, kakor roke si moramo vsak dan
TRŽNO POROČILO
I/ 'Koroške je bilo izvoženih med 1. in 6. septembrom 178 glav goveje živine. V glavnem je bil usmerjen izvoz v Zapadno Nemčijo, ker je uspelo natovoriti živino še pred dokončno nemško zaporo uvoza. Za Vole so plačali na kmetiji za kg žive teže od 11.— do 11.50 S; prav tako za bike in telice. Krave pa so plačevali za kg žive teže po 7.— do 8.50 š.
Prašičev za zakol je na Koroškem dovolj. Na kmetiji plačujejo za kg žive teže po 13.- š.
Na trgu v Celovcu stanejo oddojki (živi) kg od 17.— do 18.— S.
Koroška pa še vedno uvaža teleta za zakol iz drugih zveznih dežel. Na Koroškem plačujejo klavna teleta na kmetiji žive teže za kg od 17.— do 18,— Š.
Iz Koroške jc bilo poslanih v omenjenem času v Italijo 46 konj in 38 žrebet.
gozdove tropične Amerike. Na plantažah so zgradili nešteto mostov, mnogo cest in ozkotirnih železnic. Ko pa so opravili vse delo, se je pojavila rastlinska bolezen, ki je uničila na desettisoče 'hektarov plantaž. Bila je v zemlji živeča gliva. Ker je vdihavala zrak, so jo morali zadušiti. Plantaže so zalili z vodo. Ta je stala na njih več mesecev in banane so s takim postopkom tudi rešili pred boleznijo.
Kmalu pa se je pojavila druga gliva, ki se pa ni skrivala v zemlji. Zatirali so jo lahko samo s škropljenjem listov. Zgraditi so morali cel sistem vodnih črpalk in brizgalen. Tudi to bolezen so kmalu zatrli.
Zanimivo je, da banana ni drevo, marveč trdo zviti listi v obliki zelenega cilindra, visokega več metrov. Listi so povsod enako široki. Na vrhu je velik šop žejen ih sadežev.
umivati s toplo ali stoječo vodo in milom. Poleti moramo nositi zdravo, zračno obutev, čemur je trenutna moda veliko pripomogla. Dobro in potrebno j c tudi izpostaviti noge dnevno vsaj eno uro soncu.
Zelo neprijetno jc, če se nam noge potijo. Premočno potenje nog je največkrat živčnega izvora. Zato naj bi taki ljudje jemali sredstva za splošno okrepitev, kakor so železo, sončne in zračne kopeli, pogosto naj bi bili bosi in si obsevali stopala z 'rentgenskimi žarki.
Noge se pote tudi zaradi prevelikih naporov ali tesne obutve. V tem primeru je treba zamenjati čevlje s copatami, čim nam je 'to mogoče. Ako se noge močno potijo, jih je treba dvakrat na dan umivati v stoječi vodi in z milom, vmes pa jih mazati s toaletnim kisom. Staro, priporočljivo in ceneno sredstvo proti potenju nog je raztopina 2—3 % formalina. S to raztopino si enkrat ali dvakrat na dan noge otremo, po umivanju pa pasipljemo noge in nogavice s kakršnim koli sušečim praškom. Ako imaš med prsti izjedeno kožo, ne uporabljaj mila!' Za močno ranjena mesta med prsti je priporočljivo rentgensko obsevanje.
Na nogah, ki se potijo, ne smemo nositi lakastih ali gumijastih čevljev, še celo pa ne pretesnih čevljev ali pa z visokimi petami.
MisUma m •zifna
Jušna zelenjava za zimo Pripravimo po 30 <lkg korenja, j>ctcršilja,.' ztflenc, pora in še po 10 do 20 dkg zelja, zelenega fižolovega stročja in podzcmskili. kolerabic.
Vso zelenjavo dobro očistimo, operemo in posušimo, nato jo zmeljemo. Na (4 kg zelenjave vzamemo 6 dkg soli. Dobro premešamo, slano zelenjavo natlačimo v majhne kozarce, tako da ni nikjer zračnih presledkov. Polne kozarce zavežemo. Ko to konzervo uporabljamo, moramo upoštevati, da je Slana, in paziti, da jedi ne presolimo.
Francoski grah
Pol kg zluščenega graha, 1 čebula,. 1' srednje debela glava solate, ščepec soli, ščepec sladkorja, 5 dkg svežega surovega masla..
Čebulo ^režemo na koleščke, solato na ozke rezance. Vse naštete sestavine denemo' v kozico, dolijemo toliko vode, da je vse ravno pokrito, in kuhamo 20 db 25 minut. Ko je ohlajeno, napolnimo kozarce. Paziti moramo, da ne ostane vmes prazen prostor.
Ce je premalo tekočine, da bi v kozarcu pokrila zelenjavo, prilijemo prekuhano in ohlajeno votlo. Kozarce pokrijemo s pokrovčki, nataknemo vzmeti in kuhamo v sopari tri četrt ure. čez dva dni kuhanje obnovimo.
Srbska solata
Vzamemo po dva dela zelja, zelenega paradižnika, zelene paprike, vmes tudi kako rdečo, in del čebule.
Vso zelenjavo zrežemo, posolimo in pustimo vsako v svoji posodi čez noč na hladnem. Soli vzamemo en do poldrugi odstotek. Čez noč se zelenjava razsoli in upade. Preden jo zložimo v kozarec ali lesen čebri-ček, zelenjavo ožmemo in nato dobro zmešamo. Vmes vlagamo še lovorove Tiste in poprovo zrnje.
'Posodo postavimo čez neka j dni v toplejši prostor, zelenjavo prekrijemo s prtičem in obtežimo ter pustimo, da se skisa. Ko se solata skisa jo postavimo v hladno klet. Oskrbujemo jo kakor kislo zelje.
Nekaj o lepih in zdravih nogah
Šoferski kotiček
Gumi, zrak in okvara
Življenjska doba gum na motornih vozilih je odvisna od pritiska v zračnicah. Morda ne vedo vsi vozniki, da je podpritisk mnogo bolj škodljiv kakor pa nadpri-tisk. V številkah je s to rečjo takole: če je v gumah za 15 odst. premalo zraka, se zmanjša njihova življenjska doba za eno desetino. Kadar pa so 'gume preveč napolnjene z zrakom, se zmanjša njihova življenjska doba za eno desetino 'šele tedaj, kadar je zračni pritisk za 25 odstotkov večji od' predpisanega. Zategadelj je bolje napolniti zračnice nekoliko preveč kakor pa premalo.
Cestni promet v Grčiji
Jugoslavija in Grčija sta po splošni sodbi turistični deželi bodočnosti. Jugoslavija je že mnogo storila v tem pogledu, v Grčiji pa se močno trudijo, da bi ustvarili boljše pogoje za motoriziranega turista. V naslednjih štirih letih namerava Grčija investirati za gradnjo oest okoli 150 milijonov drahem. V prvi vrsti nameravajo zgraditi avtomobilske ceste, ki bi po najkrajši poti povezale najvažnejše kraje. Razen tega 'posvečajo Grki veliko pokornost cestni povezavi z Jugoslavijo in sosednjo Turčijo. Grki upajo, da bodo njihove ceste po letu 1965 ustrezale Ženevski konvenciji o izgradnji evropskih cest.
Motorizacija v Grčiji je ta čas še šibka, v prometu imajo okoli 80.000 osebnih avtomobilov, 30.000 tovornjakov in 5.000 avtobusov, toda okoli 60 odstotkov teh vozil vozi v Atenah. V letih 1952/59 so' v Grčiji zgradili 428 km cest, 1630 km so* jih temeljito popravili, 2.603 kilometre cest pa so asfaltirali.
Najvažnejši del programa za ureditev grških cest obsega gradnjo in modernizacijo štirih mednarodnih cest z voziščem, širokim 7,5 m oziroma totalno širino od 11 do 16 m, ki bodo grajene za maksimalno hitrost do 120 km/h. Med temi cestami je najvažnejša ona, ki bo povezovala Atene z ju gos 1 ov an sko-grško mejo. Ta cesta bo* 1 II. III. imela odcep v Solun in tako bo cestna razdalja med Atenami in Solunom krajša za 136 km. Drugo važno cesto grade iz Aten proti albanski meji, tretjo od albanske meje proti Larisi na vzhodu, četrto pa od jugoslovanske meje proti grško-turški meji skozi Solun in naprej ob severna obali Egejskega morja.
10 ZAPOVEDI ZA VOŽNJE ČEZ ŽELEZNIŠKE PROGE
1.	Znižaj brzino pravočasno na 40 km/h. Če ni zapornic in ne deluje svetlobna naprava, vozi največ z 20 km/h!
2.	Ob znaku »Stop pred križiščem« ustavi vozilo; če ni nobene markacije obstoj najmanj 3 metre pred tračnicami!
3.	Glej in poslušaj! Sopotniki naj dajo mir in naj tudi pazijo na vlak! Več oči več vidi, več ušes več sliši.
4.	Če si se prepričal, da ni nevarnosti, hitro prečkaj tračnice!
5.	Na križišču nikdar ne prehitevaj! Prehitevanje je prepovedano že 80 m pred križiščem.
6.	Ne prečkaj proge, če že vnaprej vidiš, da boš moral zaradi drugih obstati na tračnicah!
8.	Ne dotikaj se zapornic, ne plezaj čez nje in ne skušaj okoli njih prečkati proge!
9.	Ravnaj se po prometnih znakih! če svetlobna naprava ni v obratu (če ne mežika) bodi še bolj pazljiv.
10.	Ne pozabi: Vlak ima vedno prednost!
—Hladiltvke, pralne stroje, 'l električne motorje in vse WjŠ električne predmete pri
Johan Lomšek
Št. Upi. Tihoja, p. Dobrla ves
Plačila tudi na ugodne obroke
p * j * 5 * /\ * N * O * B * R * /\ »NI * J * E
rO Ul C) (r{ll Ut ML SjO MU
(Pismo s počitnic na jugu. Piše Alojzij Vauti, selski župnik)
(Nadaljevanje)
Kotmirski gospod Franc je zdaj prvikrat v svojem življenju videl morje in se v njem kopal. Ni čuda, da si je želel tudi vožnje po morju. Vsak dan se iz Opatije prirejajo skupni izleti z avtobusi in parniki na razne kralje. Odločila sva se za izlet na Rab. Tam sem že trikrat letoval, imam nekaj znancev in mesto je zanimivo. Pravočasno sva si za 2300 din oskrbela vozne listke in v četrtek ob pol osmih zjutraj vstopila v lov-ranskem pristanišču na lepo potniško ladjo srednje velikosti »Ivan Cankar«, imenovano po velikem slovenskem pisatelju. Na krovu in drugod je kar mrgolelo izletnikov, saj nas je bilo 600. Iskal sem primernega prostora, a vse je bilo zasedeno. Največ je bilo slišati nemško govorjenje. Končno iztaknem kadilni salon, ki je bil prazen. Tja sedeva, čeprav nekadilca, skozi okna opazujeva morje 'in skalnato obrežje otokov, če pa je kaj zanimivega, stopiva ven. Želodec se je začel oglašati. Tik pod nama v ladjinem trebuhu je jedilnica. Tam nama dobro tekne prigrizek s steklenico rdečega dalmatimca, dobro uro navrh pa izdatno kosilo. Čudno, da je bilo pri kosilu zelo malo izletnikov. Morda so drugi imeli kosilo naročeno na Rabu, ali pa so se zadovoljili s tem, kar so vzeli s seboj. Nemci so znani kot »Šparovci«. Če se le da, ne izda nobenega dinarja. Nekdo je v šali trdil, da celo krompir od doma privlečejo seboj na letovanje.
Malo je bilo čez poldne, ko smo na Rabu stopili z ladje. Natakar nama je povedal, da je odhod nazaj ob petih, pri izkrcavanju pa je neki uslužbenec glasno naznanjal, da je povratek ob pol petih. Razlagala sva si razliko tako: treba je ljudi sklicati pol ure prej, da bodo pri odhodu ob petih gotovo vsi na ladji. Dobre štiri ure so nama na razpolago za ogled kraja in obiske.
Najprej se napotiva h gospe Pepini, pri kateri sem že trikrat stanoval. Spoznala me je takoj in bila vesela zopetnega svidenja, 2 rakijo okrepčana sva se podala v samostan Evfemije. Skozi senčnat park naju vodi pot, nato sc spusti k morju. En del poti 'pa je zelo kamnit, ker pljuskajoče morje vedno odnese zemljo in pesek. Srečavali so naju letoviščarji, ki so se vračali s kopanja. I'o tri četrturni hoji ob sončni pripeki sva 'prišla v samostan.
Predstojnik samostana je pater Peter Peterca, po rodu Slovenec, moj stari znanec z moka Pašmana. Zvonček ga je zbudil iz sladkega počitka po kosilu. A ni bil prav nič nevoljen! V obedmoi nama je 'postregel s sladkim vinčkom in v razgovoru povedal svojo naravnost čudovito zgodbo. Na mestu, k jer se požiralnik razširi v želodec, mu 'je nastala, bolezenska novotvorba. Shujšal je za dobrih 25 kg, iz debelega patra je po-
stal suhljat možic. Zdravniki so z rentgenom ugotovili to nevarno zlo, a nobeden ni upal izvršiti operacije, kor bi bila itak brezuspešna. Prepustili so ga hiranju in gotovi smrti. Vdal se je v svojo usodo, a se zaupno obračal k Bogu za ozdravljenje in užival dietno hrano v mali količini vsaki dve uri! Pa se je zgodilo, kar nihče ne bi pričakoval: prihajal je vedno bolj k moči, se spet odebelil v stasitega moža, bolečin v požiralniku ne čuti nobenih, le zgoraj pod -vratom ob straneh čuti še včasih neko tiščanje. Da, kadar je največja sila, je božja roka najbolj mila!
Samostan je precej prenovljen, cerkev hrani stare 'znamenitosti, posebno zanimiva pa je knjižnica z malim muzejem! Hranjene so 500 let stare mašne knjige iz pergamenta, ki jih je neznan menih v teku 40 let z roko pisal in opremil s krasnimi, v barvah in pravim zlatom okrašenimi začetnimi črkami.
Rada bi še ostala pri prijaznem patru, a čas je priganjal. V mestu sva obiskala še neko znano družino, si ogledala tri cerkve, za četrto pa ni bilo več časa. Ravno sva odhajala od gospe Papine, ko je v luki zatulilo. »iPožurita se, požurita!« nama je klical mož na ulici. Hitela sva na vso moč in še zadnjo sekundo čez mostiček skočila v ladjo. 'Ura je bila točno pol petih. Najino računanje se je izkazalo kot pogrešeno. Le še ena minuta, pa bi bila ostala na Rabu in gledala za odhajajočo ladjo.
Pa jih je bilo več takih, ki so zamudili, med njimi tudi dva godca. Prej nas je tro-članska godba zabavala, zdaj s-ta pa trobentač in harmonikar zaostala. Nama je pa to prav prišlo. Sedla sva namreč na njune sedeže. Bil je lep prostorček na krovu, z razgledom na obe -strani, v zavetju pred vetrom in hrbet sva si ob topli steni strojnice prijetno grela. Pred nama so vodile stopnice navzdol. Po njih pa so neprestano dol in gor vreli izletniki. Na krovu -povsod živahno gibanje, prav človeško mravljišče! Krasna in mirna je bila vožnja v popoldanskem hladu in večernem mraku. V razgledovanju In pomenkovanju nama je čas hitro mineval ob godbenih instrumen-
Neka gospa se ustavi pred nama in naju v nemškem jeziku pozove: »Zakaj pa ne igrata?« »Ker nama ne daste nič napitnine!« se moško odreže gospod Franc. Smatrala' je naju torej za godca! O jej, midva pa godca! Kot pastirčka sva svirala na piščalke, pozneje pa -sem samo enkrat -pri igri vlekel harmoniko — samo ne vprašajte: kako? Ko smo v Lovranu izstopili, sem pa le z rokami butnil ob pavko. Brbom, -brbom, bom, bom je zadonelo, a se zanjo nihče ni zmenil, a tudi za njenega novega muzikanta ne!
Oglas v izložbi prometnega urada je naznanjal, da bodo zvečer ob devetih v Opa-
tiji predvajali jugoslovanske narodne plese s petjem. iMikalo nas je pogledati še to predstavo in smo se zvečer s trolejbusom peljali tja. V parku je ogromen prostor za kino-predstave in druge prireditve. Ta večer je bilo zasedenih približno polovica sedežev. Napovedovalec je vsako točko pojasnil v hrvaškem, nemškem in angleškem jeziku. Predvajali so istrske, dalmatinske, bosanske, posavske in nekatere druge plese, le slovenskih ni bilo na sporedu. Ne razumem se na plese, a to ugotavljam, da so ti
narodni plesi v prosti naravi v okusnih narodnih nošah v gibih in kretnjah nekaj estetsko lepega. In pa dostojni, mnogo bolj kot pa nekateri moderni plesi.
Prijetni dnevi hitro potekajo. Služba kliče in dopusta je konec. Večina naših gostov iz duhovniškega doma je že odpotovala. Tudi škocijanskemu in kotmirškemu je kratki dopust hitro potekel in sta se vrnila domov. Pridejo pa zopet drugi in tako je v hiši vedno kaj novega. Če vas zanimajo -moja pisma, se bom pa še oglasil! Pozdrav!
Slovenec potuje okoli sveta
Objavljamo potne vtise g. dr. Petra Urbanca, ki je pred kratkim opravil potovanje okoli sveta. Imenovani je sin koroškega rojaka, ki je pred leti umrl kot odvetnik v Ljubljani. Po študiju v Italiji se je naselil v Kanadi, kjer je ustanovil potno pisarno za turizem, ki ima sedaj že več podružnic. Toda ne omejuje sc zgolj na to, da organizira potovanja za druge, ampak potuje tudi sam. Vsako leto pride tudi na Koroško. Letos pa se je odpravil na pot kar okoli sveta! Tako postaja tudi za nekdaj skromne Slovence svet pretesen.	Ur.
#
BENETKE, 25. maja 1961. - Ob 7. zvečer se prerinem na vlak, k ipa je zelo poln in to celo v prvem razredu. Sele v Veroni se malo izprazni. V -istem kupeju Južno-amerikanec z družino. Po kratkem pogovoru odkrijem, da je mož madžarskega porekla in sicer iz Jugoslavije. Tudi on je leta 1947 emigriral v Južno Ameriko, se .poročil z domačinko, radi katere sva se raje pogovarjala po špansko. Toži nad obupnimi ekonomskimi in političnimi razmerami v Venezueli in se boji, da utegnejo levičarji delati nerede in celo prevzeti vlado. Krivdo meče, kot se to posebno v Južni Ameriki rado dogaja, na USA, češ da premalo napravijo, dočim na lastni državi ali vladi ne opazi nič napačnega.
MILANO: Ob enajstih zvečer: vlak prispe točno na minuto, kar občudovanja vredno, ker na tako točnost v Italiji človek ni navajen. Hotel dobim takoj in sicer čisto blizu kolodvora, nov hotel in poceni. Predno grem spat, se napotim še malo proti centru, ki pa je ves razkopan, ker je gradnja podzemeljske železnice ravno v največjem razmahu. Nočnega življenja, mogoče ker ravno med 'tednom skoraj nič. Zavijem v lep nočni lokal, kakih 20 ljudi osebja, gost pa sem bil edini. Sem gledal, tla sem čim preje prišel ven, ker samemu sedeti je zelo neprijetno v takem lokalu.
MILANO, 25. maja. Spal sem bolj slabo, ker me je tramvaj že ob 8 zbudil. Grem zopet proti centru, gledam malo trgovine, ki imajo pač vsega možnega blaga. V velikih mestih so trgovine zelo specializirane, vidim pa nekaj, kar je celo za mene redkost, namreč trgovino, ki prodaja tsamo sir in sicer na drobno. Opoldne sem povabljen pri rojakih na kosilo, kjer se kot običajno
veliko govori o razmerah v FLRJ. Slišim baje resničen dogodek, kako se rešujejo akti. Bivši višji uradnik vpraša sedanjega šefa, ki je bil preje v isti organizaciji samo z manjšo, svoji izobrazbi primerno, pozicijo: »No Jože, kako rešujete sedaj akte? — O to je pa sedaj izvrstno organizirano, ko se akt sestavi, se pusti čakati en mesec in ako noben ne reklamira in se ne javi se pusti čakati še dva meseca, no in potem pa vse skupaj v ogenj.« (Ta šala ni tako čisto nova. V stari Avstriji, ki je slovela po svoji dobri -upravi, je baje veljalo -naslednje »neuradno« navodilo: »Liegen lassen iist die beste Erledigung«. op. -ur.).
Popoldne zopet po mestu, k brivcu, kar v Milanu stane že 600 -lir, toliko kot v Ameriki; ob 8. zvečer se usedem v vlak proti Baslu (Švica). Vlak je poln do Lugana, •veliko Milančanov gre tja na počitnice, dočim sem potem vse do Basla sam v kupeju.
V	Basel sem prišel še v temi. Čakalnica letalske družbe je na kolodvoru samem. V čakalnici polno Angležev, ki prihajajo v Švico na počitnice. 'Z avtobusom nas peljejo na letališče. Letališče je na francoskem ozemlju, ob cesti je na obeh straneh 5-me-trska ograja, da preprečijo tihotapstvo.
V	dveh urah prispemo v London, kjer čakam na letalo za Montreal. Ker je ravno nekaj časa, pokličem kolega, ki dela na BBC (radijska družba) v Londonu. Iz Londona potujemo z Boeing 707, ki je zelo močan avion na reakcijski 'pogon (JET). Mnogo nas je in strežnice imajo res veliko dela, ko servirajo kosilo. V Montreal pridemo ob 14. uri, oblaki so zelo nizki in to daje neprijeten občutek, ker je največ nesreč ravno pri pristajanju in vzletih. Pristanemo srečno, pozdravi nas mraz in sicer ne več kot 3 stopinje Celzija, kar je za konec maja tudi za Kanado dost-i mrzlo. Letališče je novo, zelo moderno, toda koridorji, ki vodijo k posameznim avionom so strašno dolgi, skoraj 1 km.
Z letališča samo 'telefoniram bratu, ki pravi da nič novega pri njem, tako se vkrcam takoj v letalo za Toronto, kjer se mislim ustaviti par dni. Potujemo to pot z DC 8, -tudi JET, ki ga rabi jo na progah preko Atlantskega oceana.
(Dalje prihodnjič)
Visoška kronika
u7.	Dr. Ivan Tavčar
Takrat je bilo, da sem tičal jaz ob bregu 'prav ko da bi imel na vsaki nogi težko že-'kzje in z mesta se niti premakniti nisem mogel. Takrat pa se je tudi zgodilo, da je brat Jurij v obleki in obutvi skočil v vodo " — Okrog njega je završalo in visoko je zapljuskalo, da sem, ker sem tičal v bližini, Prišel pod ploho in da sem bil moker skoraj ra-vnotako, kakor on, ki je že plaval sre-(li vodovja. Parkrat se je 'pognal, pa je bil Pii nji, ki se je bila sredi globočine zopet prikazala. Z močno roko se je je oklenil, z drugo pa je delal mogočne kroge, da sta bila prav kmalu pri kraju, kjer je bila voda plitva. Tu je postavil dekleta na mehko &ipo im dejal:
»In sedaj, Agata, prosim te v imenu Bo-Ka, stopaj, da prideš živa iz vode!«
Ali ga je Agata umela ali ne, ne vem. -‘arkrat se je vendar prestopila, a večkrat ji treba ni bilo, ker se je loško ženstvo 'lilo s proda proti nji, še v vodi: jo je obstopilo s svojimi telesi ter jo zakrilo pred Rledaloi, da ni moglo nepoklicano oko gledati njene premočene in le slabo oblečene Postavice. Pred sodniki so jo vzele iz vode m jo tako rekoč odnesle z nesrečnega kraja Judi Jurija so klicale, da moraž njimi, ker !e premočen in se mora preobleči. Kamor !c prišlo to krdelo, povsod jc ljudstvo sto-
palo s prostora, dokler je niso prinesli do VVoblgcmueta, kjer gospodinja ni prej odnehala, da so jo položili v široko in mehko zakonsko posteljo Wohlgemueitove matere.
Pri teh prizorih sc ni mogla krotiti Ber-gantova. V plitvi vodi je obtičala in ko so tovarišice odnesle dekliča, je dvignila pesti -proti sodnikom in na vso moč vpila:
»Ne boste je gledali več, vi stari grešniki! In ti, plesnivi Frueberger, če že češ s šivankami šivati človeška telesa, krpaj svoje! Ti ničvredneži«
Zabučal je smeh naokrog in še celo Joam-nes Franciscu« je na rdečem svojem stolu nekoliko zategnil usta. — Tako so se -loške žene in dekleta vedle pri tisti priliki!
Zapišem tole: Naj preteko stoletja za stoletji, loško-ženstvo pa naj ohrani tisto dušo, kakor jo je nosilo v sebi v Gospodovem letu 1695., ko je bila ta duša svetla 'kakor zlato in čista kakor žarki sonca! Da bi me nebo uslišalo!1
Nekaj gledalcev je bilo odšlo za Agato, ker mi bilo več kaj posebnega pričakovati, ko je bila prišla živa iz vode. Čakalo jih je še mnogo, ker so škof in sodniki še vedno mirno sedeli, in ti so morali vendar izreči sodbo.
Že je škof poslal prošta k Sodnikom, ki so se med sabo nekaj posvetovali, kar pristopi Schwaiffstrigkh in pove, da stoji pred ograjo ženska, ki zahteva z vso silo, da jo
1) Ta prošnja je bila uslišana.
sodniki zaslišijo. Gospod »Flekte« se ni dal pregovoriti, češ, da je bilo prič že itak črez mero.
»Togoti se in joka in se ne da odpraviti,« je zagotavljal Schvvaiffstrigkh.
Škof je nekaj izprcgovoril v latinskem jeziku, na kar je glavar zapovedal, da naj se postavi ženska pred njega in sodnike. Ko je prišla, je bila — Margareta IVulffin-gova. Videlo se ji je, da je imela dolgo pot za sabo, ker je bila v neredu njena obleka in njen obraz ves utrujen.
Kar pričela je:
»Sele včeraj smo slišali, da hočete v Loki sežgati Izidorjevo nevesto in da je naš Marks pričal proti nji. — Vso noč sem hodila in vso pot sem premolila. — Le tega ne! Človek ni žival in ne kurite drv p<xl njim! Le tega ne!«
Janez Frančišek jo je miril:
»Ne hiti tako, deklica! Povej nam, kdo si in odkod prihaijaš!«
V svoji zmedenosti ni spoznala gospoda škofa. Odgovorila mu je:
»Govorila bi rada s tistimi, ki sede v sodbi in ki hočejo življenje vzeti Izidorjevi nevesti —«
»Kdo -si in kaj hočeš?« jo je zavrnil škof nekoliko ostreje, ker ni rad prenašal ugovorov.
»iPoglej, no, pomisli no, saj govoriš z našim previsokim gospodom škofom!« se je vmešal Schvvaiffstrigkh — »Mar-ksa Wulf-finga sestra je, Vaša milost!«
»Govbri!« je ukazal Joannes Franciscu« kratko in ostro.
Margareta je pripovedovala, kako je letos okrog Vnebohoda steknila brata Mark-sa v čumnati pod streho. Bil je sam in mislil jc, da ga nihče ne vidi, ona pa ga je gledala pri malem oknu iz podstrešja. In opazila je, kako je z ostrim nožem globoko vrezal v mečo na svoji nogi, tla je priteklo veliko krvi. V to kri je namočil ostrorobat sirovec, dva žreblja in nekaj igel. Rano je zavezal in nato kr ulij a vo hodil nekaj tednov okrog voglov, -povedal pa ni nikomur, kaj mm je.
Ko ji je glavar pokazal krvavi kremen, žreblja in igli, je odgovorila, da je vse to tisto, kar je bil Marks namočil v svoji krvi.
Škof je izprcgovoril: »Vse skupaj naj se zapiše!«
Najprej -so trsti, ki so stali ob ograji, pripovedovali onim, ki so stali 'bolj zadaj, da je Marks Wnlffing krivo pričal in da si je žreblje in igle sam namočil v svoji krvi. To pripovedovanje se je širilo od vrste do vrste in kmalu je bučalo tako po puštalskih travnikih kakor pod Kamnitnikom: »Marks Wulffing ni govoril resnice!« Preklinjali so krivo pričo, in prava -sreča je bila, da je Marks že prejšnji dan odnesel svoje kosti, ker danes bi ga bila množica raztrgala.
Marga-retino pričevanje se je zapisalo, sodišče pa je glasno izpovedalo, da ni krivde na Agati Emi Schvvarzkobleriei.
(Dalje prihodnjič)
Tudi Vi boste
. . . afc dbifriU zivn&UiU vtUtiU patnistiU in
postali
abonent
gledališča
PsMLcall fohto. giedatisUfr btafrafria in toucotiti &&&nfnci’ B (s-czda) uti C (cztctdc)
Celovec, frtedatišlca Mafrafaa - 7,de$6n Z5-16 - Odpeta dnevna od 1030 do- 1Z. uce in o-d 16. ute napee{
Nova sezona v mestnem gledališču ______________prj nas na
Prihodnji teden bodo zopet slovesno dvignili zastor v celovškem gledališču, letos s „Prodano nevesto” češkega skladatelja Bedricha Smetane. Intendant Otto Hans 116 h m je sestavil pester zanimiv, kvaliteten in vabljiv program. V operil e m delu bodo nudili še Puccinijevo „La Bo-heme”, Schultzerjevega »črnega Petra”, Verdijevo „Moč usode”, Kienzlov „Kuhrcigen”, Rossinijevega .»Seviljskega brivca”, Masscnetovo „Manon” in za zaključek zopet Verdija, in sicer »Traviato”.
Opereta bo obsegala osem del in sicer „Ma-damm Pompadour” (Fali), »Vesela vdova” (Lebar), »Rosemarie” (Friml), »Banditski podvigi” (Suppc), »Herr Kayser und die Nachtigall” (Siegel), »Brat straubinger” (Eysler), »Poročna noč v paradižu” (Schrddcr) in »Pri belem konjičku” (Bcnatzky),
V 1) r a m i so na programu »Hamlet” (Shake-speare), »Nepodkupljvi” (Hofmansthal), »Hiša Bernarde Albe” (Lorca), »Nosorožci” (Ionesco), »Moppelove pustolovščine” (Nestroy), »Der siebente Bua” (Neal-Ferner), »Filemon in Baukis” (Ahlsen) »Obisk stare gospe” (Durrematt), .»Stotnik v. Kb-penick” (Zuckmayer), »Ujetnik št. 91” (Langer), Komorne igre: »Oscar” (Magnier), »Angel s cvetličnim loncem (Mihura), »Pozna pomlad” (PopplevveU), »Hišnik” (Pinter) in „Of und der Mond” (VVillems).
Iz pregleda, ki ga je podal intendant Bbhm o minuli sezoni je razvidno, da je število obiskovalcev sicer za 3 odstotke padlo v primeri z letom 1900, vendar je vzrok temu »izpad” šol, kajti odpadlo je več obljubljenih predstav, kar znese skupno 5000 gledalcev ali kolikor znaša zmanjšanje. Uj>a-ti je, da se 1m> šolska oblast v novi sezoni I>olj prizadevala za uvajanje mladine v gledališko umetnost. Pri malomarnosti pristojnih faktorjev za umetnostno vzgojo mladine se potem ni čuditi, da je ta »zapuščena” mladina pozneje brezbrižna do umetnosti.
Steber vsakega gledališča so stalni abonenti in v tem pogledu je nasplošno ostalo stanje nespremenjeno, razveseljivo pa je, da se je število podeželskih abonentov celo povečalo, če upoštevamo, da morajo le-ti poleg vstopnine oz. abonmaja trpeti še stroške prevoza ter — posebno pozimi — s tem zvezane nevšečnosti, je res treba privzdigniti klobuk pred temi ljubitelji gledališke umetnosti, ki
Izbira in kvaliteta
preprog, zaves in posteljnine v trgovini opreme
LODRON
V HLAČ H Lederergasse 12
TujsUcopromefni in gostinski obrati dobijo poseben popust!
Našnovejše kmetijske stroje, štedilnike, pralne stroje, gospodinjske potrebščine
ugodno in na obroke pri
HANS WERNIG
KLAGENFURT, Paulitschgasse (Prosenhof)
osramočujejo meščane. Posebno med trgovci je malo zanimanja za gledališče, je potožil intendant	(Nadaljevanjem 4. Stl.)
Bohm, in to celo med tistimi, ki imajo od gleda- Žegnanje na podružnicah v Šmarje ti, na lišča znatne zaslužke! Meščan je pač komoden in	Hnmctl :in v Dobu SO bila, kot vedno, pra-
bolj zainteresiran na umetnostno manj zahtevnh	Va' doživetja- Kdo ue Erc rad v šmarješke
užitkih. Tudi izgovor, da hodijo raje na IJunaj	hribe, 'na humniški griček in V Dob V
v gledališče, ne prepričuje, kajti res hodijo na Du-	COTkvico, ki ji od daleč hudomušno a tju-
naj, a povečini ne v gledališče...	beznivo pravijo: »tunmigor«? Je pa tam
Kot novost velja omeniti družinsko ložo, ki jo	na zeleni trati okoli cerkvice na Mežnarje moč najeti ob plačilu treh sedežev, dočim je	jevem tako lepo gledati na domači Komel,
četrti na razpolago zastonj. Povrh tega ima ta	loža	R,in'ko;IŠko goro in sosednjo Peco, da se ti
prednost, da je naročnku vedno na razpolago.	srce smeji. Oti bumskega hriba pa se kar ne
Stanje gledaliških obiskovalcev se stalno giblje	m°reš ločiti> ,ko	okolje, to lepo mi-
okrog 150.000 in doslej še ni bilo moč doseči	zvi-	vzo bozj°- P°Smjeno s polji in njivami. Pa
šanja kljub prizadevanjem uprave.	šmarješke češnje in ma>k nad potom, kjer
Letošnji ensemble poživlja nekaj novih moči, med &re 'vsalko.let° procesija! A nihče te lepe katerimi velja omeniti prvo operno sopranistko,	df>brote ni (zmenil! Gotovo SO bili verniki
simpatično Madžarko Elizabeto Szemszo, teno-	tako 'zatopljeni V pobožno molitev, ta’ko
rista Wernerja K e ss le rja in basista Rudolfa	blizu nebes, da niso videli ne cveteti maka,
H ol tena u a. Bežna avdicija med tiskovno kon- ne Češenj rdeti.
ferenco je pokazala, da se je intendantu Bdhmu Lectarji SO pri vseh pobožnostih poseb-posrečil dober »nakup”. Napovedana je tudi nova	na rihta Za. sladkosnedneže in mladež. Po-
oi>eretna subreta Margit Szuggar. Tudi v dram- Scbn° fantje najbolj oblegajo »Štante« S skem ensamblu je nekaj novih obrazov. Anganžira- sIadkarijo in srčki.
nih pa je tudi več gostov, med katerimi je mladi	Krona	vseh žegnanj je pač romanjsko
igralec Gunther Borck po rodu iz Pomeranije pred-	žegnanje	V Nonči vesi pri Materi Mariji,
viden za Hamleta na otvoritveni predstavi.	T° Pa 'ie nekaj zeI° 'Svetega.	Sem pa res
S Že tako dolgo napovedano prenovitvijo »Jubi-	tuda roma :Ijud®tvo in prinaša	Mariji	svoje
lejnega gledališča” ob njegovem jubileju ne bo nič,	kriŽ;e 1,1 t.eZave m 'veIlke Pro5nje- Da,	Mati
prav tako tudi ne s prepotrebno razširitvijo. Var-	'boZia' 'Ia!Saj jlh ln sprejmi	darove	vseh
čevalna epidemija, ki glede potrebnih reči razsaja	na^h 'teŽaV in Prošenj!
v naši notranji politiki, je žal pokosila tudi obno-	, A°’	?effnanja s(> Pn kraju- Lepo je
vitev celovškega gledališča. Treba se bo torej še	bll°- A1'	Ph “Čakamo V drugem letu. Ma-
naprej zadovoljiti s tem kar imamo.	riJa’ IioZj1 .ffrob m VSI svetci pliberŠkih cer-
_________ kva, na svidenje! V Pliberku smo pa itaik
— .	vsako nedeljo, kdor se le ne zboji dolgega
bejem svetlega goveda	pota in slabega vremena. Saj veste vsi, da
Zveza rejcev svetlega goveda za Koroško priredi	je Sv. Rešnje Telo počastila 'tako dolga
v četrtek, dne 21. septembra v žvinorejski lopi v	procesija, kot še menda nikoli tega, lepa
št. vidu ob Glini svoj prvi jesenski sejem. Začetek	slika vernega ljudstva. Patrona sveta Pe-
bo ob 10. uri. Posebna izbira in uvrstitev v vre-	'ter in Pavel pa sta se premaknila od svo-
dnostne razrede bo izvedena dan prej, v sredo dne	jega godu na nedeljo.
20. septembra ob 13. uri.	»Jarmak« je pa spravil vse na viš, vernike
Prignali bodo predvidoma 35 bikov in 60 krav,	in nevernike, vse kar leze in gre, staro in
povečini visokobrejih junic. Na sejem bo pripu-	mlado je letelo v Pliberk na »travnik«. Ta-
ščena zgolj živina iz hlevov, kjer ni tuberkuloze in	ko SO pravili stari ljudje. »Travnik« je
bacila Bang. Tako je podana kar največja goto-	oživel kot razdraženo mravljišče. Največ je
vost za nakup zdrave živine. Za gorske in razseljene	bilo menda gledalcev, manj kupcev. »Ute«
občine Irodo za nakup krav, ki naj nadomestijo	pa SO prišle do svoje veljave. Muzike SO
reagente, podeljevali podpore.	prinesle še več življenja, da so pari poza-
bili celo na vročino, ki je pripekala na travniku cela dva dni. Nekateri se kar niso mogli ločiti od tam. Policija se je dobro izkazala. Saj ni bilo čuti o nezgodah, ne o incidentih. Letos je »travnik« obiskalo mnogo starih in mladih znancev, prijateljev sejma iiz sosednjih krajev Jugoslavije. Pa smo se prav dobro razumeli.
filmska octua
■■HHBHBoiiKHansmmHiaBstimnttsc
Bistrica v Rožu. — Nedelja, 16. 9.: Agata lass das Morden sein (III + ). — Kriminalni film. Mlad pravdniik zaigra avtorici kriminalnih romanov v svoji letni hiši enega njenih romanov. — Nedelja, 17. 9.: Das Dorf ohne Moral (IVb). — Neokusna vaška veseloigra. Za odrasle z resnim premislekom.
— Sreda, 20. 9.: Kiisse die toten (VI). — Nemoralni film, ki ga je treba odklanjati.
Borovlje. — Nedelja, 17. 9.: Das Schtveigen im Walde (III). — Film po Ganghoferjevem romanu. Lepi posnetki iz narave in živalskega življenja. — Sobota, 16. 9.: A us dem Tagebuche einer Vciiulue-rin (IVb). — Nemški problematični film z mno-
Gostilno v najem da »Hranilnica in posojilnica Velikovec«. Interesenti naj se zglasijo pri Hranilnici in posojilnici Velikovec osebno ali pismeno do 27. septembra 1961.
Blago za poletne obleke, posteljno perilo
Velika izbira —
zelo ugodne cene
L. Maurer
Klagenfurt	Alter Platz 35
Koroškem - —
gimi neverjetnimi dejanji. - Torek, 19. 9.: Pa-radies und Feuerofen (Ia++). - Veličastno barvno poročilo iz današnjega Izraela. Priporočljivi -Četrtek, 21. 9.: Die Sohne der drei Musketiere (IVa). — Film iz divjega Zapada.
Dobrla ves. - Sobota in nedelja, 16. in 17. 9.: Strafbatallion 999 (IV). — Vojni film. Realni film o uničenju nemškega bataljona na ruski fronti. -Sreda, 20. 9.: Kampf ohne Gnade (III). - Film iz divjega zapada, ki prikazuje, kako se je pijanec spreobrnil v pridnega farmarja.
Pliberk. — Sobota in nedelja, 16. in 17. 9.: Das Erbe von Bjdmdal (III). — Dramatičen film iz kmečkega življenja. - Torek in sreda, 19. in 20. 9.: Die Nackte und der Satan (VI). - Film odklanjamo.
Št. Jakob v Rožu. - Sobota in nedelja, 16. in 17. 9.: Giganten (HI). — Družinska zgodba nekega farmarja iz f exasa, ki je v svoji starosti spoznal, da je prišlo v življenju vse drugače kot je priča-tkoival, pa je po vplivu žene ostal vendar ugleden mož. - Sreda, 20. 9.: Gegen alle Gewalten (IVb).
—	Kriminalni film. Priprava in izvedba roparskega umora v nekem hotelu.
Sinča ves. — 15. in 16. 9.: Der falsche Florian (IV). - Veseloigra. 17. 9.: Wenn die Glocken hell erklingen (Ila). — Domovinski film. Fant — pevček spravi svojo mater s starim očetom. 18. in 21. 9.: Fin Wcib wie der Satan (V). - Dramatičen film, ki ga je treba odklanjati. - 22. in 23. 9.: Treib-gut aus Leidenschaft (lil). — Pustolovska zgodba.
I QLEDALI$CE v CELOVCU ]
MESTNO GLEDALIŠČE
Sobota 16. sept,: Otvoritev igralske sezone 1961-62 s Prodano nevesto, opera (premiera). - Nedelja, 17. sept.: Spitzcnhaubchen und Arscnik, komedija.
—	Sreda, 20. sept.: Prodana nevesta, opera. — Četrtek, 21. sept.: zaprto! - Petek 22. sept.: Hamlet, drama (premiera). — Sobota 23. sept.: Prodana nevesta, opera. — Nedelja 24. sept.: Madamc Pompa-dour, opereta (premiera). Začetek vselej ob 19.30 uri.
KOMORNE IGRE
Sobota 16. sept.: Oscar, komedija. - Nedelja 17. sept.: zaprto! — Sobota 23., nedelja 24. sept.: Oscar, komedija. Začetek vselej ob 19.30 uri.
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
NEDELJA 17. 9.: 7.30 Duhovni nagovor. — 6 pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 18. 9.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. - Zvočni obzornik. - 18.00 Pojejo združeni zbori Slovenske prosvetne izveze. — TOREK 19. 9.. 14.15 Poročila, objave. — Skladbe za klavir in violino. - SREDA 20. 9.: 14.15 Poročila, objave.
Za našo vas. — Kar želite zaigramo. — GETR*
I EK, 21. 9.: 14.15 Poročila, objave. — Otroci, poslušajte! - PETEK, 22. 9.: 14.15 Poročila, objave.
- Mladina poje in igra. - SOBOTA, 23. 9.: 9-00 Od pesmi do pesmi - od srca do srca. - 18.25 Prešmentana ljubezen.
MALI OGLAS
PLETILNE APARATE!
Najlepše vzorce, največje veselje s Passap pic-lilnimi aparati. Pri SATTLER, Klagenfurt, am Heuplatz.
Vse sadje, kar ga imate, kupi ANTONIČ na Reki.
List izhaja vsak četrtek. - Naroča se pod naslovom: »Naš tednik - Kronika”, Celovec, Viktringcr Ring 26. - Naročnina mesečno 7.-šil., letno 80,-šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. - Lastnik in izdajatelj. Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Zrelec. — Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringcr Ring 26. — Tel. štev. uredništva in uprave 43-58