Posamezna številKa 40 vin. Štev. 10. V Ljubljani, v ponedeljek dne 26. januarja 1920. Leto III. Oglasi: ž« i mm X 60 lnserataega stolplia mali 80 vinarjev, sradni 120 K, poslano, posmrtniee in reklame 2 K. Večkratne objave popust. Izhaja ob ponedeljkih, sredah in petkih. Uprarolitvo „Domovlne" ▼ Ljubljani, SOdna nlioa 8. Jugoslavija protestira! Protestni shodi v naši prestolici, v Zagrebu, Ljubljani in drugih mestih. — Kronski svet v Beogradu. — Amerika na naši strani. Beograd, 25. jan. V soboto dopoldne ob desetih se je vršila zaradi jadianskega vprašanja važna ministrska seja, h kateri je prišel ob pol 12. uri tudi prestolonaslednik Aleksander. Vlada smatra, da se je štiridnevni rok ultimata začel 22. predpoldne, ko je francoski poslanik sporočil ultimatum naši vladi. Z ozirom na to je konec roka danes v ponedeljek predpoldne. Vlada je v sobotni seji ugotovila, da je od Pariza popolnoma odsekana in da tudi od mit ovne delegacije naše države ni nobenega odgovora. Beograd, 26. jan. Danes se je vršil v obsežni dvorani kazine velik' protestni shod proti ultimatu, ki ga je stavila ententa naši državi zaradi Reke. Shodu je predsedoval osebni prijatelj ameriškega predsednika Wilson, dr. Biankini, ki je v pozdravnem govoru poudarjal, kako je ponosen, da najde, prišedši iz Amerike, ujedinjen narod, ki se ne da ugnati od krivičnih zahtev mo-gočnežev. Na shodu so govorili visokošolci vseh treh plemen našega naroda ter 12 poslancev, ki so zastopali vse politične stranke. Med drugimi je govoril tudi tržaški Jugoslovan posl. dr. Cok. Na zboru soi podali svojo izjavo tudi zastopniki beograjskih komunistov, poudarjajoč solidarnost skupne borbe proti krivici, ki se nam hoče zadati. Ob burnem pritrjevanju so bile sprejete ostre resolucije proti Italiji in proti postopanju mirovne konlerenee, ki poskuša proti našemu narodu z nasiljem. Odstopiti pa se ne sme sovragu niti pedi naše svete zemlje. Pred zborovalnim prostorom se je med zborovanjem zbrala tisočglavna množica, ki ni mogla več biti prisotna zborovanju samemu. Po skončanem shodu je veliki trg Terazij hipoma postal morje velikanske protestne manifestacije. Mladina je visoko dvignila narodne prapore, možje so samo-zavestno vzklikali: Živela Reka, živela Gorica, živelo jugoslovansko Primorje! Veličastna množica je v bojnem razpoloženju ktenila pred dvo- rec prestolonaslednika Aleksandra ter od-krii ti h glav zapela ,,Naprej zastave slave" in „Bože pravde". Neprestani vzkliki ogorčenja in protesta proti Italijanom ter navdušenja za ne-osvobojene primorske brate, so spremljali junaško množico na potu proti vojnemu ministrstvu, kjer so1 se manifestanti zopet ustavili in zapeli „Lepa naša domovina". Vseskozi impo-zantna in dostojna, a odločna manifestacija je napravila na tukajšnje diplomatske zastopnike ententnih držav najglobokejši vtis. Beograd, 25. jan. Pri ministrskemu predsedniku se je zglasila velika deputacija zagrebškega prebivalstva pod vodstvom poslancev dr. Po-ščiča in dr. Lenca, ki je izjavila, da so vse stranke na Hrvatskem edine v tem, da se mora odgovoriti na antantin ultimatum samo z odločnim : ne! LDU. Split, 25. jan. (DDU.) Pokrajinska vlada za Dalmacijo je poslala ministrskemu predsedniku Davidoviču brzojavko, ki se glasi: Vsa Dalmacija ogorčeno protestira proti novemu nasilju, ki se namerava proti našemu narodu, ter prosi, da vlada trdno vztraja na braniku naro-ne zemlje z uverjenjem, da je ves narod z njo. LJUBLJANSKA MANIFESTACIJA. Ob vesteh, da stopa naše jadransko vprašanje v odločilno stopnjo, se je v Ljubljani včeraj predpoldnem kar naenkrat zbrala pred univerzo velika množica ljudi, iz katere se je razvil časten sprevod tisočev ljudi. Manifestanti so manifestirali po ulicah za Reko in jugoslovansko Primorje ter se podali tudi pred deželno-vlaclno palačo, kjer so nastopili govorniki iz vrst omladine in ostalega naroda. Govorniki so poudarjali, da se mora ultimatum entente ponosno in mirno odkloniti. Nato je izročilo posebno odposlanstvo manifestantov deželnemu predsedniku drju. Žerjavu želje, da jih sporoči osrednji vladi v Beogradu. — Kakor izvemo, je vlada do- IMENOVANJE VSEUČILIŠKIH PROFESORJEV V LJUBLJANI. Beograd, 26. jan. Jutri, na dan sv. Save, izide kraljev ukaz o imenovanju vseučiliških profesorjev v Ljubljani. Kakor izvemo, minister prosvete ni mogel ustreči predlpgu ljubljanskega profesorskega kolegija v popolnem obsegu. Razlog leži edino v proračunskih težkočah, ker so pO krivdi bivšega poverjenika drja, Verstovška, krediti za ljubljansko univerzo odrejeni mnogo manj i, kot se je sedaj pokazalo za potrebno. Kakor izve naš poročevalec v ministrstvu prosvete, se bo število rednih profesorjev v kratkem času pomnožilo in bodo* tudi učenjaki, ki v takratnem ukazu niso mogli biti imenovani za redne profesorje, skoro dobili svoja prava mesta. Imenovani so: Na pravni fakulteti za redne profesorje dr. Gregor Krek in dr. Anton Sk'u-movič, za izrednega profesorja dr. Rado Kušej; na filozofski fakulteti za rednega profesorja dr. Fran Jesenko, za izrednega profesorja docent dr. Hadži, dr. Ljudomil Hauptman in docent dr. Kari Osvakl, za privatnega docenta pa Jakob Kelemina in dr. Izidor Cankar, na medicinski fakulteti za. rednega profesorja dr. Ivan Flečnik; na tehniški fakulteti za izrednega profesorja inž. Alojzij Kral, za docenta inž. Ivan Vuinik; na t eo 1 oš k i fakulteti za rednega profesorja dr. Josip Srebrnič, za izrednega profesorja dr. France Lukman in dr. Matija Slavič, za docenta pa profesor veronauka Snoj. VOLITVE ALI NARODNO PREDSTAVNIŠTVO? Beograd, 26. jan. Kakor znano, je Narodno predstavništvo odgodeno do 15. februarja. Do takrat se mora notranji politični položaj razčistiti. Dve možnosti utegnejo potem nastopiti, ali se snide 15. februarja Narodno predstavništvo ali pa bo vlada ta dan Narodno predstavništvo razpustila, Opozicija radikalcev, klerikalcev in Narodnega kluba se trudi, da bi se zopet sešlo Narodno predstavništvo, dočim zastopajo demo-kratje mnenje, naj se brez vsakega odlaganja razpišejo volitve, da bo ljudstvu dana prilika, izraziti svobodno voljo in izbrati poslance po svoji volji. Vlada je sedaj opoziciji odgovorila, da je tudi v zadnjem trenotku še pripravljena omogočiti, da se Narodno predstavništvo še enkrat snide, toda z edin<5 nalogo, da sprejme volilni red za nove volitve. V to svrho mora opozicija dati garancijo, da se bo v parlamentu dostojno obnašala in da ne bo delala državi in narodu sramote kot lansko poletje. Vlada tudi Naročnina: Za celo ..Domovino" (trikrat na teden) mesečno 3 K, četrtletno 9 K, polletno 18 K, celoletne 36 I. Petkova številka mesečno 1 K. četrtletno 3 tel-letno 6 K. celoletne 12 £ uimniiinBniimiinun« .......... i i i..............— volila tudi za danes velika manifestacij ska in protestna zborovanja. Maribor, 25. jan. Danes popoldne se je vršila v tukajšnjem Narodnem domu velika narodna manifestacija. Prisostvovali so zastopniki vseh političnih strank' ter do zadnjega kotička napolnili veliko dvorano in vse stiranske prostore. Shodu je predsedoval dr. Ribarič, ki je v jedrnatih besedah obrazložil pomen odločilnega trenutka, v katerem se danes^ nahaja naš jugoslovanski narod. Vsi govorniki so se najodločnejše izjavljali proti ultimatu zaradi zapadne meje naše države. Poživljali so vlado, naj vzdrži in naj bo neomajna, pa naj pride kar hoče. Po shodu se je po mestu razvila krasna manifestacija tisočglave množice. Manifestacije se bodo, kakor čujemo, jutri zopet ponovile. Ptuj, 25. jan. Pred mestno hišo je bila danes dopoldan velika manifestacija proti nameravani rešitvi jadranskega vprašanja. Sodelovalo je nad 3000 ljudi iz mesta in okolice. Shod se je moral vršiti zaradi velike udeležbe pod milim nebom. Shoda so se udeležili tudi tukajšnji nemški krogi in njihov govornik se je postavil odločnoi na našo stran. Sprejete so bile resolucije, v katerih se z vso odločnostjo postavljajo naše zahteve po celokupnem našem ozemlju. Ako bi naša mirovna delgacija bila primorana podpisati nasilni mir, narod nikdar take mirovne pogodbe ne bo priznal in se temu nasilju ne bo uklonil. Pariz 24. jan. Kakor se izve iz zanesljivega vira, se je zadnje seje vrhovnega sveta, na kateri se je razpravljalo o rešitvi jadranskega vprašanja, udeležil tudi amerikanski poslanik, njegova prisotnost pa je i ne I a le zgolj informativen značaj. Postopanje amerikanskega poslanika popolnoma odgovarja dosedanjemu držanju Amerike v jadranskem vprašanju. Wil-son slej kot prej vztraja, da Italija spoštuje njegova v tem vprašanju izražena mnenja. ITALIJANI PROTI WlLSONU. Bakar, 25. jan. Današnji tržaški „Piccolo" ima oster uvodni članek, v katerem napada Wil-sona in Ameriko zaradi njihovega zavzemanja za Jugoslavijo. zahteva, da se v predpisanem reku volilni red sklene, ker bi se sicer volitve zavlekle, kar se ne sme nikakor zgoditi. Vlada tudi omogočuje opoziciji, da vstopi v dado, toda opustili mora stališče, ki ga je opozicija došedaj zastopala ter priznati, da je bilo dosedanje delo demokratske vlade dobro in pametno. Opozicija na vladino izjavo dosedaj še ni odgovorila, čuje pa se, da vladajo! med opozicionalci razna mnenja. Vsi bi še radi ostali v Narodnem predstavništvu, ne ugaja jim pa, da bi se Narodno predstavništvo sestalo le za kratek čas in da bi se pečalo samo z volilnim redom. Protič je mnenja, da so vladine zahteve za opozicijo nesprejemljive. Po teh govorih, ki prihajajo iz vrst opozicije, je pričakovati, da bo vlada 15. februarja razpustila Narodno predstavništvo ter razpisala volitve za državni zbor, ki naj bi se vršile v drugi polovici aprila. ŠKOFOVSKI KANDIDAT — VERIŽNIK. Zagreb, 26. jan. Dr. Korošcev škofovski kandidat za djakovško škofijo Akšamovič je kupoval v Djakovu in njega okolici mast ter jo prodajal v Zagreb. Kotarska oblast ga sedaj zasleduje zaradi veriženja in zaradi tega, ker je v tej nedopustni trgovini tudi navijal cene. V dnevih težke preizkušnje. Dnevi, ki jih. sedaj preživljamo, so za nas dnevi težke preizkušnje. Danes bi imela naša mirovna delegacija v Parizu odgovoriti, ako pristane na predloge, stavljene ji v našem mejnem sporu z Italijo od istrani Italije, Francije 'in Anglije, ali ne. Zažugali so nam tudi, da stopi v veljavo londonski dogovor, ako odklonimo stavljene nam predloge. Ne vemo, kaj ukrene naša vlada. Londonski dogovor nam sicer izroča Reko, ampak Italija se ustavi tik pred Ljubljano in vzame pO vrhu še velik del Dalmacije in vse zunanje naše otoke v Adriji. To je nesprejemljivo za nas, ampak ravnotak'o nesprejemljivi so kompromisni predlogi antante, ker tudi v tem slučaju izgubimo ne samo celo Goriško in Istro, temveč tudi Reko in po vrhu še oiie naše jadranske otoke, ki bi — v italijanski oblasti — bili takorekoč nepremagljiva ovira za ves naš pomorski razvoj. Nož so nam nastavili na prsi in danes mora biti vsakemu Jugoslovanu jasno, da imamo v Italiji smrtnega sovražnika, s katerim bomo prej ali slej morali križati meče. Miroljuben narod smo, ne zahtevamo reči tujega, ampak' primerami smo pripravljati se na obrambo svoje lastne zemlje in na osloboditev onih delov naše domovine, ki bodo obsojeni za nekaj čssa na suženjstvo. Samo za nekaj časa! Na tc, da bi mi privolili, da ostanejo stotisoči našega naroda za večne čase laški sužnji, menda noben Jugoslovan ne misli, ker ako bi se mi hoteli s takim stanjem sprijazniti, ne bi bili vredni sloibode, ne bi zaslužili, da bi živeli v svoji lastni državi. Italija ima proti nam ■ nake namene in načrte, kakršne je imela stara Avstrija. Podjarmiti nas hoče in ne samo one stotisoče naših bratov, ki jih že sedaj hoče Lažiljuba"?... Ker je trenotno zasanjal, da imamo občani zavezane oči, čeprav je preje in pozneje natanko vedel, da so njegove svinjarije predobro znane nam Posavcem. A on je hotel javnost „farbati", ne nas občane, ono javnost, od katere je on odvisen in o kateri ve, da pazno motri tudi „podle trditve" s Posavja, o katerih ve, da mu nekega lepega dne lahko razbijejo njegovo pasjo čuvajnico, zajčje kurnike in kurjo štalcO', podobno kot je to storil Kristus v jeruzalemskem templju. S svojim dopisovanjem ste pa, gospod Perko, obenem izvršili atentat na Pravico, hoteč potvoriti istinitost o možu, ki, kakor tudi vi, ni vreden, da ga obseva božje solnce. Veste, gospod Perko! Martin Krpan pravi nekje, „da človeka, ki krene s prave poti, prestraši že sama veja, ki se nad glavo ječavoi drgne ob drugo vejo". In ta veja je v našem slučaju resnicoljubna „Domovina". Vaš dopis je pa obenem tudi silno zdihovanje in stokanje ter sočutja vredno zdehanje po Hrovatovi mokarni in ,,volovskih očesih" ter diugih jajčna-tih jedilih, napravljenih na škodo vojaških podpor in z uporabo* drugih Judeževih grošev. Ja, pa po pravici rečeno, jaz sem silno ponosen, da imamo med nami moža, kateremu je davčna oblast zaupala kar celih 15.000 kron, in to celo vsak mesec! A, jaz vam jih ne bi zaupal; kajti že če se vas, not recimo, na distanco treh kilometrov opazuje, se zdite silno sumljiv, kdor pa je imel priložnost, pobližnie spoznavati vaše delovanje, mora pač reči, da bi vam davkarija niti praznih ničel ne smela zaupati. Čvekate tudi o neki „častni" službi... Čemu pravite vse to? Vem,'roko na srce, da so redki, ki delajo dobro le zavoljo dobrega, ostali pa menijo, tla če store dobro, da store to z namenom, da se jim kdaj v trojni meri vrne, če ne preje, v nebesih, še raje pa vidijo, če jim to vrnejo ljudje kar tu na zemlji, a pravec pravičnosti pravi: „Vsakemu svoje!" in tega naj se držimo vsi, tudi vi. S pravim umevanjem položaja a previdnim sočutjem sem bral vašo deklamacijo o titanskih težkočah, katere vam je napravljalo izplačevanju vojaških podpor. Pa če ste tri- do štirikrat mesečno brezplačno hodili k' davkariji po denar, mar menite, da ste samo vi delali brez plačila? Če ste pa tako lačni na denar, zakaj pa niste šli na kraško fronto, tam so dajali za vsak dan po 36 vinarjev pa še „fejst" me-nažo. Kajneda, gospod Perko, vaš trebušček je bil že itak dovolj rejen in denarja se je tudi v zaledju dovolj dobilo, se reče, kdor je znal in kdor se je kaj „ahtal", kot n.pr. vi! In marsikdo trpečih junakov bi prav rad prišel vsaj za trenutek na oddih in bi rad izplačeval podpore in hodil brezplačno v Ljubljano, pa še kaj dal bi rad za to. Vi pa ste, Susteršičijanec, Avstrijec, Habsburgovec, mislili, da je treba strebiti nas slovenski govoreče in pošteno, slovenski misleče „kmetavzarje" s sveta, na vaši črni duši, brezvestni, brezsrčni rekvirirar, leži vsa odgovornost za potdke grenkih solza, ki so jih lile naše takemu trinogu na milost izročene, od nas zapuščene žene in naša gladna •deca, ker ste'jim vi, predsednik rekvi'zicijsk'e komisije, rekvirirali do zadnjega vse. Tak človek, kot ste vi, ki je bil pripravljen, iztirjati zadnjo slameo, slednje zrnce našim junaškim ženam za časa naše odsotnosti samo zato-, da bi mu izda-jaiskisusteršič poslal zlatih križcev, odlik in mastnih nagrad, tak človek po našem mnenju sploh ni vreden, da se ga prišteva ljudem. Vi ste bili hujši kot zverina, slabši kot najbolj umazana žival. In ta škodljivi mrčes, to navlako naj imamo še naprej v svoji občini kot učitelja, ta naj bo še naprej vzgojitelj naše mladine, v čigar srcu ne najdemo nič blagega, nič lepega, sam smrad in vodeno kri!?! Stran z njim! Ker niste imeli usmiljenja z nami, ga tudi sami niste vredni. Hoteli ste uničiti nas, poštene kmete, ali kakor nas vi nazivate, „kmetavzarje", „trote", a zapomnite si, da ravno ti kmetavzarji vam bodo v najkrajšem času pokazali pot, po kateri ste k nam prilezli, po kateri boste tudi odlezli. Vaša prevzetna ošabnost je neskončna, sirovost ton lika, da ji ni para. In nikari se ne spotikajte nad temi vrsticami! Nimajo namena, blatiti nedolžnih in zaslužnih mož, katerih je v naši občini kljub splošni korupciji vendarle še precej, ožigosati pa hočejo samo one, ki so tega potrebni. Pravice do kontrole šolske in občinske politike Kmetijstvo, trgovina in industrija. g. Enotne cene za živila v Sloveniji. Vlada je poslala vsem okrajnim glavarstvom in civilnemu komisarju za Prekmurje navodila, po katerih naj se določijo v vsej Sloveniji kolikor možno po enotnih načelih prodajne cene za živila in druge vskdanje potrebščine. Ta navodila so potrebna, ker se v splošnem opaža, da postopajo občine pri določanju prodajnih cen brez sistema, |se ne ozirajo na dejanske razmere, zlasti pa na so-sedneje okoliše, temveč vpoštevajo predvsem le svoje lokalne interese. Urejena prehrana je pa mogoča edinole tedaj, ako se bodo za okoliše, ki tvorijo gospodarsko enoto1, določile tudi enake cene. Pri vsakem okrajnem glavarstvu naj se sestavi posebna komisija za presojanje cen kot posredovalni organ okrajnega glavarstva. Tem komisijam, k'i bodo sestavljene iz strokovnjakov in izvedencev, se pritegnejo, kar se razume sa-moposebi, tudi zastopniki konsumentov. Prav posebna razlika se pa kaže pri prodajnih cenah za klalno živino, dasi baš za to razliko ni nobenega tehtnega razloga. Nasprotno, ravno glede klalne živine se mora vsa Slovenija smatrati za enoto, ki naj bi imela tudi enotne prodajne cene. Zato je potreba, da se ta razlika čim prej odpravi in tako omogoči redna, preskrba prebivalstva z mesom. Po izjavi sti okovnjakov, ki jih je zaslišal odsek za prehrano, je smatrati naslednje cene za klalno1 živino kot primerne in odgovarjajoče sedanjim prilikam: Za vole I. vrste 10 K za kg žive teže; za vole II. vrste 9 K za kg žive teže; za vole III. vrste 8 K za kg žive teže. Za krave I. vrste 8 K za kg žive teže; za krave FI. vrste 7 K za kg žive teže; za krave III. vrste 6 K za k'g žive teže. Za j bike in telice I., vrste 9 K za kg žive teže; za II. vrste 8 K za kg žive teže; za III. vrste 7 K za k'g žive teže. Koščena živina brez razlike 5 K za kg žive teže. Okrajna glavarstva imajo po- in posameznih politikov ter tudi takih oseb, ki j skrbeti da se te cene čim prej uveljavijo ter so le po naklonjenju in pod močno zaščito pro a nmnu ^uiu p^|vsak0 navijanje teh cen prepreči, tekcije s strani sedanjega gerenta Lovra Kosa ^ ^ ^ industrijo y Belgradu je bila konferenca industrijalcev iz vse države. Pri tej in kljub ugovarjanju s strani občanov prišli do časti občinskega tajnika, pravice do kontrole nad takimi osebami mi pač nihče me more vzeti, posebno še, če dotična oseba dobrot-Ijivost svojih podložnikov samoljubno zlorablja v svoje namene. Pa poglejmo malo bolj globoko! Ali so morda to, gospod Perko, za vas Rastne" službe, da pretepate šolarje, tako, da jim prihaja slabo, da padajo vsled vaših klofut po veznem tlaku šolskega poslopja, da pridejo domov s krvavim ušesom, z vsak' dan svežo hrasto, 'z buškami na glavi? Je-li to „ča.st-no" za vas, rovtarski vzgojitelj, da so morali naši šolski otroci za časa pouka nositi, skladati v skladalnico, klati na polena, žagati na dvoje1 vaša in šolska drva? Je-li to „časlno" za vas, da neposredno navajate naše otroke k tatvini, kakor sami pravijo? Je-li to „častno", da ste v opravičljivem slučaju opravičili otrokovo zamudo šolskega pouka z denarno kaznijo 18 K, da ste dekletcu, ki je ležalo za špansko boleznijo na smrtni postelji, kar vam je bilo znano, po^ slali* vsled njene odsotnosti od porka svarilo in opomin ter nekako pretili z kaznijo? Je-li to ,,častno", da ste delali razliko med bogatimi in reveži, med vašimi in vam nasprotnimi? Je-li to „častno" za vas, da ste od vojaških podpor odtrgovali denar, ko vas v to nihče ni pooblastil ? Je-li tO' častno, da ste za kako dolžno delo zahtevali od nas krompirja, ječmena, pšenice itd. zase in za vaše kokoši? Je-li to „častno" za vas, gospod tajnik naše kmetijske podružnice, da ste dne 27. decembra 1919. delovali z;.se in vaš krožek, a proti koristim naše podružnice, pa za vas, gospod Sitar in za vas, „pošteni" načelnik Kmetijske podružnice na Ježici, gospod Vinko Ahlin, „očim občine"? Ravno vi, ..katoliški" možje, ste najbolj turški, čeprav ste Simnovi svetniki. Take so vaše „častne" službe. To je vaša toliko hva-lisana poštenost! To je vaša nedolžnost, vi, volkovi v ovčjih kožuhih! S takimi ie treba poštenega obračuna, pa brez pardona. Pazite, občani, pri občinskih volitvah! Vam pa, gospod Perko, želim vse najboljše za bodoče leto; šli boste kmalu od nas, za to poskrbimo že mi, idite, a tavajte po svetu, kot večni žid Ahasver, brez miru in pokoja, kot okužen pes, pred katerim povsod zapirajo vrata. konferenci je minister za gozdove in rude, g. Kristan, razvil svoj načrt za obnovo stare in ustanovitev nove industrije. Po njegovem načrtu bi se ustanovila industrijalna banka s kapitalom 250 milijonov dinarjev. g. Naša trgovina s Francijo. Navzlic temu, da so razmere na naših železnicah in prometne razmere sploh še zelo malo urejene, se vendar Francozi že sedaj živo .canimajol za naše pridelke. Mestna občina v Parizu je nakupila v Slavoniji večjo količino drv, neka francoska tvor-nica je kupila v Rački 40 vagonov kodelje in našo čebulo spravljajo Francozi prav radi na pariški trg. Da bi se le uredile prometne razmere, posebno naša pristanišča, pa bo kmalu začela cveteti trgovina v naši državi., g. Gospodarska Zajednica. Na seji gospodarskih organizacij v Zagrebu dne 20. t. m. se je sklenilo, da je na mestu dosega ožjega, stalnega stika s slovenskimi gospodarskimi organizacif-jami. Slo bi za skupno postopanje v narodnogospodarskih vprašanjih, aktualno je zlasti vprašanje valute in vojnih posojil. g. Zaradi električnega podjetja v Fali so se vršile večdnevne razprave v Ljubljani z zastopniki francosko-švicarskih podjetnikov. Doseglo se je soglasje in sklenila pogodba. Osnuje se družba na delnice z 10 milijoni švicarskih frankov. Družba bo mešana, udeležen je domač in tuj, francosko-švicarski kapital. Podjetje je največjega pomena za našo industrijo, razsvetljavo mest, pa tudi zato1, ker v posledici bo znaten prihranek premoga. g. Sladkorna industrija. Kakor se čuje iz Beo-grada, se je vršila v ministrstvu konferenca delegatov sladkornih tvornic, na kateri se je osnovalo posebno udruženje s sedežem v Osjeku v svrho, da se sladkorna industrija v naši kraljevini čim bolj dvigne. Ampak niti Francozi, niti Angleži, posebno pa Italijani, ne marajo nič žrtvovati za dosego svojih ciljev na vzhodu, temveč hočejo poslati na Rusko Poljake, Cehoslovake, Rumune, in seveda, šc nas, Jugoslovane, da bi tam krvaveli za in-teitse zapadne Evrope — menda za plačilo, ker režejo žive dele iz našega telesa in izročajo sto-tisoče našega naroda italijanskemu suženjstvu! iSie vemo, kaj storijo Poljaki, Čehoslovaki in Rumuni, ampak s tem naj v Parizu kar lepo računajo, da se Jugoslovani še nismo skregali s svojo pametjo, da bi šli po kostanj v žrjavico za koristi onih, ki nam stavljajo nož na prsi in nas silijo, da bi odnehali nasproti Italijanom! Tudi nimamo Jugoslovani nobenega interesa na tem, da bi se vojskovali za to, da bi na Ruskem nastale predrevolucijske razmere. Boljševizem se v sedanji svoji obliki takointako ne bo mogel dolgo držati in se je začel že umikati s tem, da je odpravljena smrtna kazen. Rusko ljudstvo je po svoji veliki večini nasprotno boljševizmu, ki se ga bo tudi otreslo, ampak' ne zatoy da bi se vrnile stare;, temveč zato, da se ustvarijo nove razmere, v katerih se Rusija lahko razvije kot moderna demokratična država. Jugoslovani res ne bomo šli na Rusko po kostanj za gnilo za-padno Evropo! p. Amerika na naši strani. Zapustili so nas Francozi in Angleži in nam stavili ultimat, da moramo do današnjega dne sprejeti italijanske predloge ali se pa uveljavi londonski dogovor, po katerem sicer dobimo Reko, zato pa bi morali žrtvovati velik del Kranjske in Dalmacije. Ampak Amerika nas ni zapustila, ona pravi, da takih sklepov ne -podpiše, ker bi se s tem izneverila ciljem, ki si jih je stavila, ko je stopila v vojno na strani antante. Ne vemo, ako bo ta sklep Amerike kaj vplival na Italijo, Francijo in Anglijo, ampak veseli nas to vseeno, ker vidimo, da se vsaj o Ameriki nismo zmotili, kakor smo se zmotili o Franciji in Angliji. V vsakem slučaju je pa držanje Amerike v našem sporu z Italijo za nas dragoceno, ker Amerika je močn; in vedno je dobro imeti tako močnega prijatelja. Velika nehvaležnost od strani antante nasproti Ameriki je pa, da ameriškega stališča čisto nič ne vpošteva, četudi je ravno Atrerika odločilno vplivala na nemški poraz. Amerika je šla v vojno, da se pomaga do zmage pravici, v Parizu pa delajo sedaj samo krivico! Ampak Amerika se lahko maščuje in morda se tudi bo! Razširjajte Domovino! Politične vesti. p. Ne bo nič! Zapadne evropske velesile so v velikih skrbeh zaradi Rusije. V zadnjem času so boljševiki na vseh frontah močno napredovali in to zelo- skrbi posebno Francoze, ki tako želijo, aa bi se vrnile na Rusko stare razmere, kakor poldne. Novosti. n. Proti madžarski prenapetosti. Madžarji niso zadovoljni z mirovno pogodbo, ki jim je bila v Parizu predložena "V podpis, četudi se jim s to mirovno pogodbo ne dela nobena krivica, ker ostane vse madžarsko ozemlje v njihovi državi. Seveda, Madžarjem pe sline cedijo po slovaških, rumunskih in jugoslovanskih delih nekdanje Ogrske in bodo ugovarjali novim mejam. Zato so se združili v Parizu čehoslovaški, ru-munski in naši delegati, da nastopijo proti madžarski prenapetosti skupno. Se bodo Madžarji pač urezali in se sprijaznili "z dejstvom, da je popolnoma dovolj, ako so) gospodarji v svoji lastni deželi in da ni treba, da bi gospodovali še nad drugimi narodi. Nemci so se s tem že sprijaznili in ravno tako bodo tudi Madžarji lepo podpisali, četudi neradi. n. Ne vdajmo se! Jugoslovanska akademska omladina v Zagrebu je odločno protestirala proti vsakemu popuščanju v jadranskem vprašanju in zahteva, da naša mirovna delegacija odlojčno vztraja na svojem dosedanjem stališču. Naš spor z Italijo naj se reši na temelju samoodločbe narodov in naša mirovna delegacija naj rajši zapusti Pariz, kakor da bi odnehala, ker v Parizu za! nas kot Slovane in kot poštene ljudi ni več mesta. ti. Ljubljansko vseučilišče. Podpisan je v ministrstvu prosvete ukaz o imenovanju profesorjev na ljubljanskem vseučilišču. n. Licencovanje zasebnih žrebcev. Licenco-vanje zasebnih žrebcev bo dne 10. februarja v Ptuju (sejmišče), dne 11. februarja v Mariboru (sejmišče), dne 12. februarja v Ljutomeru (na trgu), dne 14. februarja v Slovenjgradcu (na trgu), dne 15. februarja v Celju (pred Narodnim domom). Pričetek vsakokrat ob devetih do- so vladale ]x>d carjem Nikolajem. Dobro, to je stvar njihovega okusa in človek bi pričakoval, da pošlje Francija, skupaj s svojimi zavezniki Italijani in Angleži na Rusko' močno armado1. n. Dolenjske železnice. Upravni svet dolenjskih železnic se je obrnil z nujno vlogo na ravnateljstvo državnih železnic, v kateri odločno protestuje proti prekinjenju večernega vlaka Ljubljana-Karlovec ter zahteva takojšnjo vzpostavitev direktne neprekinjene zveze s Karlov-cem. Čudno je res, kako je sploh moglo priti do tega, da so se ustavili direktni vlaki med Ljubljano in Karlovcem, ki so vendar tako potrebni. Upati je, da se ta nedostatek v kratkem odpravi, saj zdaj vendar ni več meja na Kolpi in železniška proga Ljubljana-Karlovec se nahaja pod upravo enega in istega — zagrebškega — železniškega ravnateljstva. rt. Dr. Trinajstič za splošno mobilizacijo. Predsednik odseka pctelaneev iz zasedenega ozemja dr. Dinko Trinajstič je poslal ministrskemu predsedniku Lj. Davidoviču brzojavko, kjer pravi, da je najboljši odgovor na antantin ultimat naši državi takojšnja. iSpldšna mobilizacija pri nas. n. Ogorčenje v Beogradu. Vest o antantinem ultimatumu je izzvala v celi fcelgrajski javnosti vihar ogorčenja. Vsi listi povdarjajo, da je to počenjanje antante velika nehvaležnofet doi srbskega naroda, ki je mnogo več žrtvoval, pa tudi mnogo več koristil skupni zavezniški stvari kakor Italija. Vsi listi so enodušni v tem, da nam bo morala Italija naše kraje, ako nam jih zdaj vzame, enkrat vrniti izlepa, ali pa zgrda. n. Drobiža je preveč! Pred kolkovanjem so izginile iz prometa vsi 1- in Skronski bankovci, po končanem kolkovanju pa so se zopet pojavili in sedaj jih je toliko v prometu, da so postali celo velika nadloga. Vsako podjetje, vsak trgo vec itd. jih ima po par sto, da po par tisoč, a v plačilo se jih vsakdo brani ter zahteva le debel denar. Zlasti se jih branijo banke, ki jih zadnji čas niti za 100 kron ne sprejemajo eno- in dvo-kronskih bankovcev, temveč zahtevajo desetake in dvajsetake ter še bolj debel denar. In tega občutno primanjkuje. — Prejšnje čase je po družnica Avstro-ogrske banke zamenjavala eno in dvokronske bankovce za debel dei ar, a zdaj jih ne sprejema več. Nekaj časa jih je sprejemala in zamenjavala pa dvakrat na teden, a zadnjih 14 dni pa sploh ne ve.č. Kam torej z eno- in dvo kronski m drobižem? Pozivamo vlado, da odpomore temu, kajti sicer bo trpel denarni promet zelo občutno. n. Nov ekspresni vlak se vpelje z današnjim dnem na progi Dunaj-Trst in bo vozil z Dunaja v Trst vsak pondeljek; in petek, iz Trsta na Dunaj pa vsak torek in vsako soboto. Ekspresni vlak bo imel samo I. razred in bo sprejemal samo toliko potnikov, kolikor je sedežev. V vlaku bodo posebni vozovi za vožnjo od Dunaja do Ljubljane, od Dunaja do Trsta in od Dunaja do Beograda; ta poslednji voz (samo eden bo) se odcepi od vlaka v Zidanem mostu in se priključi orientnemu ek'?presu. Ljubljana bo torej zvezana z ekspresnimi vlaki kar na" tri strani: z Beogradom, Parizom in Dunajem! n. Izgnani madžarski častniki, V Novem Sadu je mirno živelo več madžarskih aktivnih in rezervnih častnikov, ki 'so navzlic pozivu od strani naših vojaških oblasti niso hoteli zglasiti. Ker so ti častniki člani „zveze madžarskih častnikov", so bili izgnani na Madžarsko, kamor jih je srce vleklo._ Kupim za drevesnico sadne divjake (jabolčne ali hruševe). Kdor jih ima naprodaj, naj mi to s ceno vred naznani na naslov Simon Potočnik, posestuik, Čermožiše, p. Ž>-tale pri Roaateu (Štajersko) n. Nemiri na Bolgarskem. Boljševizem se je razpasel tudi na Bolgarskem. Ljudem se ne ljubi delati in se pečajo z nemiri, upori itd. Bolgarski ministrski predsednik Stambulinski je sedaj odredil iretacijo vseh boljšcviških voditeljev in 55 so jih že zaprli, drugi pa pridejo za njimi. n. Zahvala angleški misiji. Regent Aleksander je pred svojim odhodom iz Pariza v Beograd poslal angleški misiji /.a pomoč Srbiji pismo, v katerem izraža svojo hvaležnost za vse, kar je storila ta'misija v korist nesrečnega prebivalstva Srbije. V pismu se zahvaljuje regent vsemu angleškemu narodu za njegovo velikodušnost in naklonjenost napram srbskemu narodu. n. Avstrijski državni kancler hoče iti v Beograd, Na Dunaju se prav pridno dela v vseh ministrstvih in zbira gradivo za državnega kanclerja dr. Rennerja, ki odide v kratkem v našo prestolnico, da se zmeni z našo vlado o raznih rečeh, Taka je pač usoda: nekdaj so hodili avstrijski diplomati v Beograd ošabno in so se tudi v Beogradu delali velike in mogočne, danes pa hodi sam avstrijski državni kancler v ta Beograd, da bi kaj izprosil za stradajoče Avstrijo! Ošabnost se vedno kaznuje in tudi sedanja italijanska ošabnost nasproti nam bo enkrat kaznovana. n. Lepe razmere v Budimpešti. Budimpeštan-ske bančne in borzne kroge vznemirja škandal, ki se je odkril v budimpeštanski telefonski centrali. Dognalo' se je namreč, da so bančni in borzni krogi kar na debelo podkupovali uradnike telefonske centrale, da so jim dovoljevali telefonske pogovore z Dunajem. Ti borzijanci, ki rabijo v času borze telefonske zveze med Budimpešto in Dunajem, so plačevali za vsak tele- fonski razgovor kar po oOOO kron. Saj so tudi lahko plačevali, ker bodo že tako goljufali ljudstvo, da jim bo to deset- in tudi večkrat povrnjeno. n. Železniški promet na Rumunskem je popolnoma ustavljen, ker ni premoga. Samo sim-plonski orientni ekspres še vozi. n. Pogajanja med \nglijo in Rusijo. Ruski ljudski poverjenik za zunanje zadeve je naznanil angleškemu ministru za zunanje zadeve brezžično, da je danska policija v Kodanju omejila svoboda gibanja odposlancu sovjetske Rusije, vsled česar se pogajanja ne morejo več vršiti v Kodanju, temveč se mora poiskati drug kraj, kjer bi se pogajanja mogla nadaljevati. Dokler se drug kraj ne določi, se nadaljnja pogajanja ne morejo vršiti. n. V Italiji se stavka. Razmere v Italiji ne morejo biti posebno ugodne, ko se stavke javljajo tako pogostoma. Sedaj je izbruhnila stavka telefonskega in brzojavnega osebja, na koncu so pa še železničarji stopili v štrajk. Italija naj dela ted doma in naj skrbi, da njeni državni uslužbenci ne bodo trpeli lakoto, namesto da hoče podjarmljevati če druge dežele, ki si čisto nič ne želijo italijanskih razmer. Jugoslavija bo lahko prehranila vse Jugoslovane. n. Angleški vojni minister ni zadovoljen 9 politiko angleške vlade, ki bi se hotela sporazumeti s sovjetsko Rusijo in žuga za slučaj, da začne vlada v resnici z mirovno politiko s sovjetsko Rusijo, s svojim odstopom. Razumemo popolnoma, da angleškemu vojnemu ministru niso simpatične sedanje razmere na Ruskem, ampak čim prej sklene Evropa z Rusijo mir, tem prej se bodo tudi razmere na Ruskem obrnile — na boljše. 30EIE 3iS3E Gostilničarji, kavarnarji, vinogradniki, pozor! TRGOVINA Z VINOM OSET & CAJNKO, SLOV.G2ADEC Naznanjava, da imava veliko zalogo najboljšega sortiranega vica kakor: muškateljec, rizling, šipon, biirgnndec, portngalka, šilhar, pristen ljntom«rcan, pikrčan, kalo-žan, bizeljec ter črna dalmatinska in banatxka stara in nora vina. Kupujeva: iz vseh vinorodnih krajev vsa najboljša vina po najboljših cenah. Se priporočava Andrej Oset in Franjo Cafnko. =11l =ilElLj»H»jJI I! Tiskovna zadruga v LJubljani priporoča sledeče knjige in časopise; Dostojevski): Besi. Roman v dveh knjigah. Broš. 30 K, vez. 40 K, poštnina 140K. Goncourt Dekle Eliza.Roman. Broš.8"60K,vez. 11 K, pošt. 70 v Jos. Jurčič, Zbrani spisi. I. ?v. Uredil dr. Prijatelj. Btoš. In K, poitmua 1 20 K. Stritarjeva Antologija. Uredil dr. Prijatelj. Broš 16 K, vez. 20 K, pošt 1-20 K. Cvetko Golar: Rožni grm. Uroš 6 Iv, voz. 9K, pošt.70v. Fran Milčinski: Tolovaj Mataj. Pravljice. Vez 10K, pošt. 1 K. A. Sič: 0 slov. narodnih nošah. K 3'50, pošt. 50 v. A. Melik: Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev. I. del K 12, poH 80 v Dr Al. Zalokari Oljudskem zdravjn. Rroš.4K, p 70v. I)r. B Derč: Dojenček, njega ne.ovanje in prehrana. Hroš 4 K, pošt 70 v. Dr. J. Demšar: Spolne bolezni. Broš 6 K, pošt 70 v. Ljubljanski Zvon. izhaja vsak mesec in prinaša poveati, pesmi in razne članke. Celoletna naročnina znaša 70 K. Knjige In Ljub Zvon se naročajo uri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6. Primešaj JflSTifi" M. Če živina krmo lažje in do zadnjega prebavi in popolnoma izkoristi, da se ni koncu nič ne izgubi, če se dvigne slast do žretja, potem so pospešuje redilnost, vsled tega težka živina, mast, meso, jajca, mleko. To se doseže, ako primešamo krmi enkrat na teden pest praška llastin. Ob pomanjkanju krme, ko se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila, pa se primeša dvakrat na tedeu. Prašek Mastin je dobil najvišje kolajne na razstavah v Londonu, v Parizu, v Rimu in na Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin, ko ga enkrat poizkusijo, t;a ponovno rabijo. 5 zavojev praška Mastin zadostuje za f> mesecev za euega prašiča ali vola '.lasom oblastvenega dovoljenja sme Mastin prodajati vsak trgovec in kou3iimna društva. Ako se pri vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem naj se naroči po poštni dopisnici v izdelovalni« Mastina, to je lekarnar Trsk6czy v Ljubljani 5 zavojev (paketov) Mastina za 20'50 K poštnine prosto na dom. Od tam sc pošlje Mastin s prvo pošto na vse kraje sveta f! LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI Stritarjeva ulica štev. 2. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sara evu, Gorici, Celju in Mariboru i. DelniSk okrog a glavnica * r zervni»i sakladi 28,000.000 kron. Sprejema vloge na knjižice in tekoii račun prot ugodnemu obrestovanju. Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, valut in dovoljuje vsakovrstne kredite. Delnlika glavnica; K 30,000 OOO Rezerve: okrog K 10,000.000 Jadranska banka :: Podružnica Ljubljana Centrala: Trst. Podružnice: Beograd, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Maribor, Metkovič, Opatija, Split, Sarajevo, Šibenik, Zader, Ekspozitura Kranj. Sprejemaš Vloge na knjižice. Vloge na tekoči in žiru-račun proti najugodnejšemu obrekovanju. — Rentni davek plača banka iz svojega Kupuje In prodaja: Devize, valute, vrednostne papirje itd Eskontlra: Menice, devize, vrednostne papirje itd. Izdaja: čeke. nakaznice in akreditive na vsa tu- in nio etnska mesta Daje predujme: na vrednostne papirje in na blago- leže. e v javnih skladiščih. Daje trgovske kreiiite pod najugodnejšimi lotroji. Prevzema: Borzna naročila in jih izvršuje naj-kulantneje. - Brzojavni naslov: Jadranska. Telefon it. 257.