Ptuj, petek, 6. januarja 2012 letnik LXIV • št. 02 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,30 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
KOPALNIC
Nahajamo se v obrtni coni v MarkovclH pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE IN5TALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC-
RADIOPTUJ
89,8*98,2»I04t3 www.radio-ptuj.si
Po naših občinah
Juršinci • Še nekaj tednov čakanja na dom upokojencev O Stran 2
Gospodarstvo Kidričevo • Kljub pogodbi usoda Ta I uma še nejasna O Stran 3
Črna kronika
Gorišnica • Je
41-letni storilec moril iz ljubosumja? Z> Stran 24
Štajerski
Sport v letu 2011
• Sence športnih uspehov
O Stran 11
Andrej Cafuta
• Jogo spoznaval v Indiji, tai chi na Kitajskem, karate-do na Japonskem ... O Stran 15
Spodnje Podravje • Začetek projekta EPK 2012
Leto, ko bo v ospredju kultura
Začelo se je leto, v katerem je v ospredju kultura. Ptuj kot partnersko mesto projekta Evropske prestolnice kulture 2012 bo prispeval največji dogodek v celotnem projektu.
„Že večkrat sem pojasnil, da se največji pozitivni učinki blagovne znamke projekta Evropska prestolnice kulture lahko pričakujejo šele po letu 2012. Ali se bomo znali učinkovito povezovati znotraj več kot petdesetih evropskih mest, ki imajo ta status, in preko teh povezav pridobivati finančna sredstva in potencialne investitorje, bo odvisno od naše iznajdljivosti. V letu 2012 pa bo naše mesto prispevalo največji kulturni dogodek v celotnem projektu. Znotraj festivala dediščine in umetnosti se bo na Ptuju zvrstilo več kot 150 dogodkov javnega pomena. V polnem teku je investicija v prvo fazo prenove Dominikanskega samostana, ki bo zaključena v jesenskih mesecih letošnjega leta. Za izvedbo programskega dela imamo programski odbor, za investicijo pa investicijski odbor. Pri izvedbi programa na operativni ravni v tem trenutku največ del opravljajo Javne službe Ptuj. Vsebine, povezane s kurento-vanjem, vodi Branko Brumen, na relacijah med državo, partnerskimi mesti in Zavodom Maribor največji del koordinacije opravlja Maja Leber, področje investicij pa Mojca Horvat," je povedal ptujski župan Štefan Čelan.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Rogoznica • Obeta se infrastrukturno bogato leto
V	Žabjaku od ene do druge težave
V	ČS Rogoznica se obeta bogato infrastrukturno leto, četudi v tem trenutku ostaja nerešenih še kar nekaj vprašanj.
Pomembno je, da se bo se je modernizacija prvega nadaljevala investicija na dela ceste končala v lanskem Slovenjegoriški cesti, kjer letu, v letošnjem pa je pred-
videna še izgradnja II. in III. faze. Ta naj bi po predvidevanjih stala 800 tisoč evrov,
DRUŽINE, POSLOVITE SE OD SKRBI
IZKORISTITE POPUST ZA DODATNI AVTO. VEČ NA AVTO.TRIGLAV.SI.
pri čemer je delež Mestne občine 44,1 odstotka, to je 176 tisoč za vsako fazo.
Tik pred začetkom je tudi izgradnja fekalne kanalizacije v Podvincih v vrednosti 211 tisoč evrov, ki jo v celoti financira občina, takoj zatem pa se bo pristopilo k izgradnji prvega kilometra modernizacije ceste skozi Podvince, ki naj bi se po prvotnih planih začela že v jeseni leta 2010. Dokončana naj bi bila predvidoma že sredi letošnjega leta.
O Stran 3
PAMETNO JE IMETI DOBRO ZAVAROVAN AVTO.
Rogoznica • Infrastrukturno bogato leto
V	Zabjaku od ene do druge težave
V	ČS Rogoznica se obeta bogato infrastrukturno leto, četudi v tem trenutku ostaja nerešenih še kar nekaj vprašanj. Pomembno je, da se bo nadaljevala investicija na Slovenjegoriški cesti, kjer se je modernizacija prvega dela ceste končala v lanskem letu, v letošnjem pa je predvidena še izgradnja II. in III. faze.
V tem trenutku poteka priprava razpisa za izvajalca del. In medtem ko je tretja faza, ki obsega območje od prodajalne El Dar do odcepa ceste za Žabjak, kar se tiče lastništva zemljišč, nesporna, saj so pridobljena vsa potrebna soglasja, pa to ne velja za območje II. faze, ki obsega območje od ceste za Žabjak do križišča ceste za Podvince v smeri Ptuja, kjer je predvidena izgradnja krožišča. Manjkata namreč dve ključni zemljišči. Na včerajšnjem sestanku predstavnikov MO Ptuj in ČS Rogoznica s krajani Slovenjegoriške ceste je bila glavna tema, kako zagotoviti še ti dve zemljišči, katerih pridobivanje poteka že nekaj časa, da bi se lahko cesta v celoti modernizirala in izboljšala prometna varnost za vse udeležence prometa.
Tik pred začetkom je tudi izgradnja fekalne kanalizacije v Podvincih, takoj zatem pa se bo pristopilo k izgradnji prvega kilometra modernizacije ceste skozi Podvince, ki naj bi se po prvotnih planih začela že v jeseni leta 2010. Dela na tej cesti je pridobilo
Uvodnik
Cestno podjetje Ptuj. Modernizacija prvega dela naj bi bila predvidoma dokončana že sredi letošnjega leta.
Kot je povedal predsednik sveta ČS Rogoznica Janko Čeh, bodo v okviru letošnjih prioritet, sprejetih na svetu ČS Rogoznica, iz sredstev, ki so za to okolje na voljo iz mestne blagajne, največ delali na območju Spodnjega Velovle-ka, kjer je treba urediti križišče in tudi javno razsvetljavo. Manj razveseljivo pa je, da bodo v Žabjaku še nekaj časa morali počakati, da se bo tudi na njihovem območju začela obljubljena infrastrukturna izgradnja. Izgradnja kanalizacije v Žabjaku je sestavni del projekta oziroma investicijskega programa za odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Ptujskega polja -kanalizacijski sistem 5 v MO Ptuj, s katerim pa MO Ptuj „nima sreče". Kljub prvotni uskladitvi projekta z ministrstvom za okolje in prostor so 3. decembra lani prejeli znani odgovor v smislu dopolnitve vloge, kar se jim je doslej zgodilo že nekajkrat, zato še
Za srečo v letu 2012 poskrbite sami
Če bi se nam vse želje, ki so nam jih v teh dneh zaželeli ljudje okoli nas, uresničile, bi bil svet zagotovo veliko lepši, kot je. Zdravje, srečo, veselje, ljubezen, bla bla bla. Vsak, ki smo ga srečali, nam je zaželel kaj lepega, vsaj v besedah. A kaj, ko na svoje besede vse prehitro pozabimo. Če bi vseh 365 dni delovali po principu prvih dni v letu, bi bil naš svet zagotovo veliko bolj prijazen in iskren. A postali smo egoistični, zahtevamo veliko, damo malo. Zadovoljni smo, če nas kdo pohvali, sami pa prijazne besede hranimo za izredne priložnosti. Vse prevečkrat pozabimo komu stisniti roko, mu reči, da ga imamo radi in pogledati v sebe, svojo dušo. Kriza vrednot nas je potisnila v brezno egoizma in materializma. Kot da je želja po „imeti več"presegla mejo razumnega in razumljivega. Nič več ni sveto, ne družina, ne prijateljstvo, ne sodelavci.
Danes so časi resda drugačni, a takšne smo jih naredili mi. Hitimo in hitimo, a vendar se zdi, kot da nas bo povozil čas. Stremimo k nečemu boljšemu, čeprav je morda tisto, kar imamo ta trenutek, nekaj, kar bi nam lahko predstavljalo popolno zadovoljstvo.
Razen zdravja, ki ni odvisno od naše volje, si skorajda vse želeno lahko priskrbimo na tak ali drugačen način sami. Če želimo srečo zase, jo delimo z drugimi, osrečimo prijatelja, pohvalimo sodelavca, poljubimo sorodnika. Malenkosti, ki naj ne bodo le del prvih januarskih dni, nam lahko polepšajo življenje. Zatorej, le zdravja vam želim v letu 2012, za vse ostalo pa poskrbite sami. S prijaznim nasmehom, dobro voljo, pohvalo in lepo besedo.
Dženana Kmetec
■
■ .
.¡■■■i
"'■■z ••• ?. síya __
Foto: Črtomir Goznik
Zapuščena nekdanja opekarna, za katero še teče likvidacijski postopek, kaže žalostno podobo.
tudi niso pridobili sredstev iz kohezijskega sklada. Na izgradnjo fekalne kanalizacije je vezana tudi ureditev cestišča in pločnika na cesti skozi Žabjak, kar bi se glede na obljube moralo zgoditi že pred petimi leti.
Prebivalci Žabjaka pa bodo morali še počakati tudi na izgradnjo plinskega omrežja. Interes za to gradnjo so izkazali leta 2010, a je tudi ta povezana z izgradnjo ostale infrastrukture na območju Žabjaka - kanalizacije in ceste ter pločnika -, da se ne bi po nepotrebnem posegalo v zgrajeno infrastrukturo in se
povečevali stroški izgradnje. Po koncesijski pogodbi med MO Ptuj in Adriaplinom naj bi se na območju Žabjaka zgradilo 5080 metrov plinskega voda.
Namesto opekarne ne bo nič
V Žabjaku pa v oči bode tudi zapuščeno nekdanje območje opekarne, na katerem naj bi firma MTB in Gradbeno podjetje Ptuj, ki sta v stečajnem postopku, še pred tem pa se je začela likvidacija nekdanje opekarne, zgradili stanovanjsko-poslovno nase-
lje Žabja vas, vključno z rekreativnim območjem za širše okolje. Žal je vse ostalo le pri načrtih, tudi rušenje kompleksa nekdanje opekarne je obstalo po prvem posegu.
Iz ČS Rogoznica so že v letu 2010 podali prijavo inšpekcijskim službam zaradi neurejenega območja, nepokošene trave, razpadajočih objektov, katerih lastnica je Opte Ptuj, d. o. o., podjetje v likvidaciji. Inšpekcija je na podlagi te prijave likvidacijskemu upravitelju Dejanu Murku izdala opozorilni dopis. K vzpostavitvi urejenega stanja zavezuje tudi odlok o javnem redu
v MO Ptuj, ki določa, da je zaradi varstva okolja in zunanje podobe kraja prepovedano opustiti vzdrževanje, čiščenje in urejanje zgradb, dvorišč, vrtov, nasadov, poti, ograj in drugih objektov, ki v neurejeni podobi kazijo zunanji videz okolice. Za urejeni videz okolja bi naslovnik moral poskrbeti v 30 dneh po prejemu opozorilnega dopisa. A kot se vidi po stanju na terenu, nekega odziva ni bilo. Razpadajoči objekti sodijo v pristojnost gradbenega inšpektorja, ki ga bo treba s stanjem na območju nekdanje opekarne seznaniti.
V	predelu Žabjaka, imenovanem Gernce, pa bi želeli imeti kabelsko televizijo, saj so še vedno brez nje. V podjetju Teleing odgovarjajo, da bodo v letu 2012 na območju Ptuja izvajali več investicij v omrežje KKS, med drugim načrtujejo izgradnjo kabelske televizije tudi v tem delu Žabjaka.
V	Gerncah, kjer je 11 hišnih številk, tudi opozarjajo, da nimajo niti enega hidran-ta, kar je lahko problem v primeru požara. V Mestni hiši odgovarjajo, da v delu naselja Žabjak od hišne številke 31 do 36 ni možno urediti hidrantnega omrežja zaradi neprimernosti profila dovodnega cevovoda, zato bi morali v primeru požara gasilci intervenirati z lastnimi cisternami. Najbližji hidranti so od naselja oddaljeni 450 metrov in so nameščeni ob glavni cesti Ptuj-Lenart.
Glede na številne infra-strukturne probleme na območju Žabjaka se je formirala civilna iniciativa, ki za zdaj ne želi v javnost, njen cilj pa je vzpodbujanje razvoja infrastrukture v Žabjaku.
MG
Juršinci • Dom upokojencev kmalu odprt
Samo še nekaj tednov čakanja
Dom upokojencev Ptuj, ki je v lanskem letu začel gradnjo svoje enote v Juršincih, bo tam kmalu odprl vrata za nove stanovalce. Ti naj bi se začeli naseljevati že čez nekaj tednov. V nobenem pogledu pa to ne bo običajen dom za starostnike, saj bodo v Juršincih v sklopu doma namreč imeli urejeno gospodarsko poslopje, vključno z nekaj živalmi in vrtovi.
Konec decembra je direktorica Doma upokojencev Ptuj mag. Kristina Dokl
tehnični prevzem novozgrajene enote v Juršincih že opravila. Z videnim je zelo zadovoljna, kljub temu pa pravi, da so nekatere malenkosti, ki jih bo pred vselitvijo novih stanovalcev treba še popraviti. Sredi januarja pričakuje uporabno dovoljenje, že naslednji teden pa bo opravila še kvalitetni prevzem, ko bo pod drobnogled še natančneje vzela novozgrajeno stavbo. Čeprav so pričakovali, da bodo novi stanovalci v domu v Juršincih naseljeni že konec lanskega
leta, se je dokončanje objekta zaradi vremena in praznikov nekoliko zavleklo.
Upokojenci, ki bodo stanovali v Juršincih, pa že nestrpno čakajo, da bo ta odprl svoja vrata. Sprejetih bo 56 stanovalcev, so pa tudi dosedanji stanovalci v ostalih enotah ptujskega doma dobili možnost za selitev v Jur-šince. Doklova pričakuje, da bo zanimanje veliko, saj gre za specifičen dom. Ob njem namreč že stoji gospodarsko poslopje, vse je pripravljeno tudi za ureditev svinjaka, v katerem bo nekaj prašičev in še nekaj majhnih živali. »Tu bo vsekakor bolj domače
vzdušje, zato mislim, da bo predvidevanjih svoja vrata
to odličen dom,« dodaja Do- odprl 1. februarja.
klova in zaključuje, da bo po	Dženana Kmetec
Enota ptujskega doma upokojencev v Juršincih bo svoja vrata predvidoma odprla 1. februarja.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Mirjam Danilovič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: DS
Kidričevo • Skupščina Taluma o težavah zaradi cene električne energije
Kljub podpisu pogodbe usoda še ni jasna
Kidričevski Talum do pred kratkim še ni imel sklenjene pogodbe za električno energijo za leto 2012, saj vodstvo podjetja pogodbe, ki je predvidevala izjemno visoke cene električne energije, ni želelo podpisati. To bi namreč po besedah predsednika uprave Marka Drobniča na dolgi rok za Talum pomenilo velike finančne težave.
Kljub temu je predbožična skupščina družbe Talum, ki je zasedala 23. decembra 2011, vodstvu podjetja naložila podpis pogodb za električno energijo, saj bi v nasprotnem primeru lahko Talumu grozil izklop iz električnega omrežja. Po besedah prvega moža Taluma Marka Drobniča se pogoji glede cene električne energije žal niso spremenili, zato bo v zelo kratkem času za obstoj Taluma nujno potrebno najti dolgoročno rešitev, kajti cene električne energije so v primerjavi z ostalimi evropskimi proizvajalci aluminija resnično zelo visoke. V kolikor najkasneje v pol leta ne pride do dokončne dolgoročne rešitve za oskrbo Taluma z električno energijo po cenah, primerljivih s konkurenco v Evropi, podpis pogodb za električno energijo po cenah, ki jih je vodstvo podjetja moralo sprejeti od proizvajalcev v Sloveniji, za Talum ne pomeni nič dobrega. Takšnih stroškov električne energije tovrstna proizvodnja namreč enostavno ne prenese.
Takole pojasnjuje Marko Drobnič, predsednik uprave Taluma: »Obe študiji ekonomskega inštituta z naslovom 'Eksogeni pogoji poslovanja in dolgoročna vzdržnost poslovnih dosežkov Taluma' ter 'Vzdržnost poslovanja Taluma', ki sta bili narejeni na zahtevo naših lastnikov in po priporočilu upravljavcev državnega premoženja jasno kažeta, da Talum sodi tako
Foto: M. Ozmec
Marko Drobnič, predsednik uprave Taluma: »V sam vrh sodi Talum tudi po plačevanju električne energije, saj je cena te daleč najvišja med vsemi proizvajalci aluminija v Evropi!«
po tehnični in tehnološki uspešnosti ter stroškovni in ekološki učinkovitosti v sam vrh evropskih proizvajalcev aluminija. V sam vrh pa Talum spada tudi pri plačevanju električne energije, saj je cena daleč najvišja med vsemi proizvajalci aluminija v Evropi.«
Vsekakor pa je Talum izjemno pomemben odjemalec tudi za slovenski elektroenergetski sistem.
»Nedvomno je tudi to resnica. Potencialnega izpada porabe Taluma v nočnih urah, izven konice, elektroenergetski sistem ne more nadomestiti. Njegovi prihodki bi se zmanjšali za več kot 30 odstotkov siceršnjih prihodkov od Taluma za porabljeno električno energijo. Iz narodnogospodarskega vidika in ekonomskih učinkov je tako
Foto: M. Ozmec
Obe študiji ekonomskega inštituta dokazujeta, da Talum sodi v sam vrh evropskih proizvajalcev aluminija tako po tehnični in tehnološki uspešnosti kot po stroškovni in ekološki učinkovitosti.
bolje zaračunavati Talumu elektriko po konkurenčni ceni primerljivih proizvajalcev aluminija v Evropi, kot pa takšnega porabnika izgubiti zaradi previsokega stroška električne energije.«
Usoda Taluma vpliva na več kot 3300 ljudi
Kljub temu usoda Talu-ma še vedno ni povsem gotova?
»Treba je vedeti, da usodo Taluma deli poleg več kot 1000 zaposlenih še več kot 3300 prebivalcev podravske regije, ki so posredno ali neposredno vezani na obstoj tovarne. Zaposleni v Talumu so
Ptuj • ČS Ljudski vrt
Modernizirali Kajuhovo ulico
Na območju največje ptujske četrtne skupnosti, ČS Ljudski vrt, so se lani veliko ukvarjali s problematiko cestne in druge infrastrukture.
Ob gradnji meteorne kanalizacije za rešitev problema odvodnjavanja za OŠ Ljudski vrt se je porodila ideja za dokončno rešitev problematike Kajuhove in Trubarjeve ulice s prometnega in varnostnega
vidika. Za enosmerno ureditev prometa iz smeri Župančičeve ulice do Potrčeve ceste s pločnikom se niso ogreli, so pa v prvi fazi preplastili Trubarjevo ulico. Projekt je predvideval vzpostavitev prvotne-
Foto: Črtomir Goznik
Kajuhova je urejena, a brez pločnikov.
ga stanja; v ulici so nekateri že tudi videli pločnike, a je cesta preozka, da bi jih lahko uredili.
Ob izteku leta pa so uredili tudi Kajuhovo ulico, v kateri prav tako ni pločnikov. Na nekaj metrih dolžine, kjer so individualne hiše, so položili robnike. Za ureditev pločnikov v tej ulici bi morali pridobiti nekatera zasebna zemljišča. Kajuhovo so modernizirali v dolžini 180 metrov, cesta je široka 5,5 metra, ob njej je postavljena tudi javna razsvetljava. Skupna vrednost opravljenih del na projektu meteorne kanalizacije, ureditve Trubarjeve ulice in rekonstrukcije Kajuhove znaša dobrih 173.500 evrov.
MG
v letu 2008 ustvarili sedmino dodane vrednosti gospodarstva v širši ptujski regiji, Ta-lum pa prispeva kar polovico gospodarske moči v občini Kidričevo in je pomemben generator standarda prebivalstva v občini Kidričevo in širše. Gospodarska moč regije in države ter ekonomski položaj lokalnega prebivalstva se v primeru negotove prihodnosti tovarne lahko drastično poslabšata, kar pa bi bilo glede na dobre rezultate poslovanja, učinkovitost in znanje povsem neupravičeno in škodljivo.«
Kaj storiti, če se bo ta negotovost vendarle nadaljevala?
»Nadaljevanje sedanje politike negotovosti glede oskrbe z električno energijo Talumu poslabšuje položaj na trgu in mu onemogoča uresničevanje razvojnih načrtov. Prav v vrednotenju pomena in koristi Talumovega odjema električne energije za slovenski elektroenergetski sistem vidimo rešitev za določitev takšne cene električne ener-
gije, ki bo Talumu omogočala nadaljevanje proizvodnje po še primerljivih pogojih z ostalimi evropskimi proizvajalci, hkrati pa na ta način določeni ceni ne bo mogoče očitati, da je v nasprotju z direktivo EU glede nedovoljenih državnih pomoči.«
Cilj vodstva - dolgoročna stabilnost
Torej v vodstvu Taluma vendarle pričakujete ugodno rešitev zapleta?
»Vsekakor vodstvo Taluma pričakuje rešitev v najkrajšem možnem času. Prav tako želimo sodelovati pri ustvarjanju pogojev za dolgoročno stabilnost tovarne, zato smo v preteklosti in bomo tudi v prihodnje predlagali optimalne rešitve za Talum in njegove lastnike. Da tovarna ima prihodnost dokazujejo trendi in konkretne številke, ki jih zajemata tudi obe že prej omenjeni študiji. Zraven tega smo vedno sledili logiki modernizacije in krepili zavest
o varovanju okolja. Že pred leti smo z zaustavitvijo proizvodnje primarnega aluminija v elektrolizi B in vlaganji v zmogljivosti za pretaljevanje odpadnega aluminija začeli s postopki prestrukturiranja proizvodnje, naših prodajnih programov in razvoja programov s še višjo dodano vrednostjo - gre za rondelice, izparil-nike in ulitke. S prestrukturiranjem bomo nadaljevali, saj smo prepričani, da lahko le s takšno vizijo zagotavljamo potrebno konkurenčnost in delovna mesta za naše ljudi.«
In kaj menite, kako dolgo boste kljub prestrukturiranju še odvisni predvsem od velikih količin električne energije?
»Za izvedbo dokončnega prestrukturiranja in preoblikovanja naših programov, ki bodo pomenili popolno neodvisnost od primarnega elektroliznega aluminija ter s tem posledično tudi neodvisnost od električne energije, pa električno energijo po konkurenčnih pogojih potrebujemo vsaj še naslednje srednjeročno obdobje desetih let. To obdobje je namreč optimalno glede na razvojne cikle v aluminijski branži, projekte, ki jih moramo izpeljati, ter glede na optimalno tehnološko izrabo najmodernejše vgrajene opreme v elektrolizi, s katero dosegamo nadpovprečne rezultate v Evropi in ki v tem obdobju ne potrebuje nobenih vlaganj.«
Kljub optimizmu vodstva Taluma je torej usoda tega kolektiva, ki je več kot pol stoletja glavni nosilec gospodarskega razvoja širše regije, še vedno precej negotova. Svoje dokončno stališče pa bo slej ko prej morala reči tudi nova slovenska vlada, ki jo v tem času v Talumu še posebej pogrešajo.
M. Ozmec
Ptuj • Novo leto začeli po moško
Prva sta bila Anej in Anže
V ptujski porodnišnici, ki je 6. decembra lani praznovala 20-letnico, so novo leto začeli po moško. Prvi je na svet privekal Anej Stanke Kri-stovič iz Nove vasi pri Markovcih, rodil se je na novega leta dan ob 10.53, ob 17.19 istega dne pa je Karmen Škof Ivanuša iz Lenarta povila Anžeta.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Stanka Kristovič je kot prva na novega leta dan rodila Aneja.
Drugega novorojenca v letu 2012, Anžeta, je povila Karmen Ivanuša Škof.
Obe mami in otroka se dobro počutijo ter so že zapustili bolnišnico. Družino Stanke Kristovič je razveselil še en sin, Vikiju in Tadeju, starima 15 in 11 let, se je pridružil Anej. Pri Ivanuša Škofovih je Anže drugi otrok, prva je hčerka Klara.
V ptujski bolnišnici so tudi ob vstopu v leto 2012 ostali zvesti dosedanji tradiciji obdarovanja novorojencev in njihovih mamic. V tej lepi gesti se jim vsako leto pridruži-
Ivan, 65 let
jo MO Ptuj skupaj z županom Štefanom Čelanom, podjetje Tenzor (Bojan Petek), Terme Ptuj (Andrej Klasinc) in Pikapolonica, ki so poskrbeli za manjša presenečenja in za to, da je popotnica v novo življenje še lepša. V imenu bolnišnice je mamicama ob rojstvu Aneja in Anžeta čestitala Mirjana Bušljeta, v. d. direktorice ptujske bolnišnice. Zaželela jima je veliko zdravja, zadovoljstva, da bi se lepo razvijala, imela brezskrbno
otroštvo, z veliko smeha in čim manj joka. Malega Aneja, ki je začel kroniko leta 2012 v ptujski porodnišnici, bo na ta dan spominjala tudi zlata verižica ptujske bolnišnice. Sicer pa se je na novo leto v večernih urah rodil še en fantek.
V ptujski porodnišnici so v letu 2011 imeli 869 porodov, živorojenih otrok je bilo 872, od tega 445 deklic in 429 dečkov. Na svet pa so pomagali tudi sedmim parom
dvojčkov. Glede na statistiko se je lani največ otrok rodilo julija, 83, najmanj pa okto-
bra, 59, decembrska statistika se je ustavila pri številki 67. V kroniko rojstev za leto
2011 se je kot zadnja vpisala deklica Tee Omulec.
MG
Ptuj • Še o anonimkah v ptujski bolnišnici
Računsko sodisče obravnava vsako pobudo
Svet zavoda ptujske bolnišnice je lani prejel tri anonimke. O vseh treh so razpravljali brez vednosti javnosti.

govori ceneje.
le kaj bi brez otrok? in vnuki? ti so šele pravo bogastvo. moj najmlajši je namreč poskrbel, da bom prihranil kar nekaj denarja. za 14,90 € mi je kar na pošti kupil predplačniški paket bob, s katerim zdaj kličem ceneje - za samo 6,9 centa/min.
zelo sem zadovoljen, ker ne rabim plačevati naročnine, pa raznih sporočil sms in mms ... na te zadnje se res ne spoznam. priznam pa, da jih rad dobivam, še posebej od mojih najbližjih. s paketom sem dobil tudi 100 brezplačnih minut, potem pa sem račun napolnil kar z vrednostno kartico bob. te se dobi kjerkoli -v trgovini, na bencinskih servisih pa tudi na pošti.
v prihodnje se bom morda odločil za plačevanje stroškov kar prek položnice ob koncu mesca, pa še klici bodo cenejši - samo 4 cente na minuto!
www.bob.si
Prvo so zaskrbljeni »zaposleni«, tako so se namreč podpisali, napisali junija lani, med naslovniki pa je bilo tudi računsko sodišče, na katerega so se obrnili, da bi se stanje v poslovanju izboljšalo, ker se namreč kljub sprejetim sanacijskim ukrepom, stanje ne izboljšuje, stroški dela še vedno naraščajo, posebej pa v oči bodejo pogodbe o strokovnem sodelovanju z zaposlenimi. Pisci anonimke, ki sta ji sledili še dve, so želeli, da bi računsko sodišče vzelo pod drobnogled tudi nepravilnosti pri izplačevanju plač vodstvu oziroma celotni upravi ptujske bolnišnice za dve leti nazaj, tako kot se je to ugotavljalo pri njihovih plačah.
Pod drobnogled je treba vzeti nepravilnosti pri podjemnih pogodbah, saj stroški zanje vedno bolj naraščajo, nihče pa ne ukrepa; ugotovi naj se tudi pravna podlaga za izplačevanje nadur upravi, so junija lani pozivali anonimni prijavitelji, ki so ob tej priložnosti tudi opozorili na visoka izplačila za zdravstveno delo direktorja, plačana v okviru s. p. Tudi za ta izplačila je treba preveriti pravno podlago in ugotoviti, ali je dopustno na tak način oškodovati javni zavod. Nepra-
vilnosti naj bi se dogajale tudi pri javnih naročilih, za katera naj ne bi nihče odgovarjal, prav tako pri zaposlovanju, ki naj bi potekalo brez ustreznih razpisov in mimo sistemizacije, plače pa naj bi se določale mimo plačnih razredov.
Računsko sodišče je omenjeno anonimno pismo sprejelo 28. junija lani. Takrat je vodja kabineta predsednika Računskega sodišča RS mag. Nina Furman povedala, da pismo obravnavajo kot pobudo, dodeljeno pa je bilo oddelku, ki se ukvarja z revizijo lokalne samouprave.
Kot je te dni pojasnila mag. Nina Furman, skladno s prvim odstavkom 25. člena Zakona o računskem sodišču računsko sodišče v okviru, ki ga določa zakon, samostojno določa, katere revizije bo izvedlo v posameznem obdobju, razen obveznih, ki jih po zakonu mora opraviti vsako leto. Revizije opravlja na podlagi programa dela za izvrševanje revizijske pristojnosti, ki ga sprejme konec leta za prihodnje koledarsko leto. Pri določanju letnega programa se upošteva več kriterijev: materialna pomembnost (višina proračuna), izkušnje iz že opravljenih revizij, ki računskemu sodišču osvetlijo pomembna
javnofinančna vprašanja, skupna več revidirancem, dotedanja nerevidiranost, navedbe v medijih, prejete pobude in podobno. »Računsko sodišče tako obravnava vse prejete pobude fizičnih in pravnih oseb, jih ob upoštevanju revizijskih načel, pravil in mednarodnih standardov natančno preuči, opredeli njihovo pomembnost ter jih odvisno od ocene pomembnosti upošteva pri oblikovanju letnega programa za izvrševanje revizijske pristojnosti. Vsako pobudo obravnavamo skupaj z ostalimi prejetimi pobudami v okviru priprave programa dela za izvrševanje revizijske pristojnosti računskega sodišča. Navedeni program dela je skladno s predpisi zaupen do izdaje posameznega sklepa o izvedbi revizije, ki ga objavimo na spletnih straneh. Vsekakor pa je treba upoštevati, da so pričakovanja revidirancev in javnosti velika. Število prejetih pobud narašča iz leta v leto. Letno prejmemo več sto pobud, leta 2009 smo jih prejeli 274, leta 2010 pa že 409,« je še dodatno pojasnila mag. Nina Furman, ki je tudi povedala, da računsko sodišče v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj trenutno ne izvaja nobene revizije.
MG
Svet je majhen
Do nove vlade je še daleč
Več kot mesec dni je minil od držav-nozborskih volitev in Slovenija je še daleč od tega, da bi imela novo, polnopravno in delujočo vlado. Takšno stanje je načeloma škodljivo in težko sprejemljivo za katerokoli državo na svetu v trenutku, ko se vsi mednarodni subjekti borijo za preživetje sredi največje gospodarske krize po drugi svetovni vojni, vendar za pomanjkanje nove koalicije obstajajo razlogi, ki so vredni analize.
Nedvomno je Zoran Jankovič relativni zmagovalec zadnjih volitev. Kaj to pomeni? Pomeni, daje skoraj trideset odstotkov Slovencev glasovalo za Pozitivno Slovenijo. A ljudstvo je bilo poklicano na volišča za to, da izvoli Državni zbor, ne pa, kot se je skušalo predstaviti med kampanjo, mandatarja za predsednika vlade. Izvolili smo parlament, v katerem sedi sedem strank, ki smo jim predali oblast in katerih poslanci so od danes naprej odgovorni, da dobimo novo vlado. Nihče ni favorit. Pravila demokratičnih držav zahtevajo, da se ponudi možnost sestave koalicije najprej relativnemu zmagovalcu, a stranke lahko predlagajo katerega koli drugega mandatarja, če prvemu ne uspe ali ne sprejme naloge ali se vnaprej ugotovi, da bo neuspešen.
Zoran Jankovič je zmagal na državnozborskih volitvah 2011 s približno tridesetimi odstotki glasov, kar pomeni - če želimo tezo obrniti - da je sedemdeset odstotkov Slovencev glasovalo proti njemu. S takšnim skrajnim razmišljanjem, ki poenostavlja dejstva, demokracije težko preživijo. Demokracije so sistemi, ki temeljijo na kompromisih in na balansira-nju moči raznih igralcev in zato je treba zelo pozorno slediti dogodkom, ki bodo pripeljali do sestave nove koalicije. Prav nič ni vnaprej zagotovljeno. V tem je čar parlamentarne oblasti.
Zoran Jankovič je zapravil velik del lastnega političnega kapitala v trenutku, ko ni podprl - kot je bilo na levici dogovorjeno - Boruta Pahorja za predsednika Državnega zbora in je pustil, da ga vodi lastni ego, s katerim je želel dokazati, da je edini velik in dober igralec, ki obvlada sceno. Jankovič je človek, ki je vodil Mercator avtoritarno, kot se od predsednika uprave pričakuje. Mestno občino Ljubljana je vodil na enak način, ker je vedno imel stabilno večino v tamkajšnjem svetu. Človek ni navajen na pravo, umazano, konspirativno, zahrbtno, težko politiko, v kateri je ena majhna napaka lahko usodna. Z napačnim pristopom v DZ je verjetno izgubil možnost, da postane predsednik vlade.
Zagotovo smo sedaj v fazi, ko bo levica uporabila vsa možna orodja, da pridobi nazaj izgubljeno. Jankovič bo nudil vsaki stranki sanjske stolčke, navidezno pozabljal na zamere, istočasno pa izsiljeval posamezne igralce v zakulisju uradnih parketov. Težko je reči, koliko bo uspešen. Na svoji strani ima izkušnje iz starega sistema, ki ga podpira, in rezultat volitev. Proti ima samega sebe (karakterno), dobrega stratega Janšo, ki malo govori, veliko razmišlja, na koncu pa vedno udari kot škorpijon, in mednarodni sistem, ki mu ni naklonjen. Združene države Amerike so svoje nezadovoljstvo nad rezultati volitev izrazile preko svojega tukajšnjega ambasadorja. Izvolitev Jankoviča, ki ga bivši jugoslovanski narodi obravnavajo kot človeka srbskega rodu (česar sam ni skrival, ko je iskal podporo »srbskih Slovencev«), nam je zaprla vse možnosti za normalno zunanjo politiko do Makedonije, Kosova, BiH in delno Hrvaške, to se pravi do celotnega našega življenjsko pomembnega vplivnega območja. Še huje, sam Jankovič, potencialni mandatar, je izjavil, da se z zunanjo politiko in evropskimi zadevami ne bo ukvarjal in da bi lahko to prepustili predsedniku republike. S tole izjavo, mislim, da si je prvak Pozitivne Slovenije sam zaprl vsa vrata v svet. Morebitni premier si tega ne more dovoliti. Večina nacionalne politike je vezane na zunanjo oziroma evropsko. Odklon odgovornosti za dober del vladanja je zaskrbel svet in vplivni del slovenskega državnega sistema. Predsednik države ne more predstavljati Slovenije na normalnih vladnih mednarodnih sestankih, ker mu ustava tega ne dovoli. Mi nimamo predsedniške republike kot ZDA ali delno Francija. Ne moremo spremeniti zakonov samo za to, da jih bomo prilagodili trenutni oblasti. Ustava je resna zadeva, temelj naše države za dolga leta. Vlada pa se lahko hitro zamenja. Ad hoc rešitve se lahko izkažejo za škodljive.
Če bo Jankovič bodoči predsednik vlade bo moral za to, da delno popravi škodo, storjeno na področju mednarodne politike, poiskati kvalitetnega ministra za zunanje zadeve, ki ga bo ponovno legitimiral. Ne glede na navedena dejstva imata tako Jankovič kot Janša še vedno enake možnosti za sestavo vlade. Edina razlika je v tem, da jih Janša prej ni imel.
Laris Gaiser
Foto: Foto Host
Na slovesnosti so podelili priznanja občine Ormož za leto 2011. Na fotografiji od leve: Jožef Cajnko, Ivan Babič, Ciril Meško in Alojz Sok.
Ormož • Občinska priznanja za leto 2011
Zlata plaketa Cirilu Mešku
Pred koncem leta sta na slavnostni seji župan občine Ormož Alojz Sok in predsednik komisije za odlikovanja in priznanja Jožef Cajnko podelila plaketi občine Ormož za leto 2011. Zlato plaketo občine Ormož za leto 2011 je prejel Ciril Meško, srebrno pa Območna obrtno-podjetniška zbornica Ormož.
Komisija za odlikovanja in priznanja je za leto 2011 zlato plaketo po predlogu KS Ivanjkovci namenila Cirilu Mešku iz Lahoncev 6. Dobitnik je s svojim delovanjem v društvih, političnem življenju in v vseh porah družbenega življenja dobro znan širši skupnosti. Rojen je bil 1. maja leta 1943 kot peti izmed osmih otrok Erne in Maksa Meška v Lahoncih. Končal je srednjo kmetijsko šolo. Vse svoje življenje je delal na kmetiji, bil pa je tudi predsednik Zadružnega sveta KZ Ormož, predsednik upravnega odbora Hranilno kreditne službe pri KZ Ormož, pa tudi član sveta Kmetijsko gozdarske zbornice v Ljubljani in njene območne enote Ptuj.
Že v 60. letih preteklega stoletja je bil izvoljen v zbor Združenega dela občine Ormož in v upravni odbor Kmetijskega kombinata Jeruzalem Ormož, kasneje pa je deloval v Zboru krajevnih skupnosti občine Ormož in bil en mandat tudi njegov predsednik. V času, ko je Izvršnemu svetu občine Ormož predsedoval Tone Luskovič, je bil njegov podpredsednik. Bil je tudi delegat v Zboru občin v Republiški skupščini. Od 1994 do 1998 je bil kot član Slovenske krščansko demokratične stranke svetnik v Občinskem svetu Ormož. Ciril Meško je še vedno aktiven član stranke Nova Slovenija, kot rezervni častnik pa je deloval tudi v Občinskem štabu teritorialne obrambe Ormož.
Štiri leta je bil član predsedstva Republiške konference socialistične zveze kot predstavnik kmetov. Ker je vse življenje globoko povezan z naravo in dovzeten za njene lepote je tudi član Turističnega društva Ivanjkovci. Na kulturnem področju se je udejstvoval kot amaterski igralec v različnih društvih. Velik del svoje energije je posvetil tudi planinarjenju, saj je že leta 1950 postal član Planinske zveze Slovenije. Opravljal je različne funkcije, med drugim je bil tudi predsednik Planinskega društva Maks Meško Ormož. Ciril Meško je bil markacist in pobudnik ustanovitve Ormoške planinske poti. Kot planinski vodnik je mnoga leta v planine in visokogorja vodil pionirje, mladince in člane. Na Triglav se je povzpel kar 35-krat. V vse naštete aktivnosti je vložil ogromno prostovoljnega dela, energije in truda, vse pa je počel vestno
in s srcem, so povedali ob podelitvi plakete.
Ob tej priložnosti je dobitnik za Radio Ptuj povedal, da je ta plaketa vrhunec številnih priznanj, ki jih je dobil za volontersko delo. Ob podelitvi je bil zelo ganjen, še posebej, ker so mu priznanje podelili brez pomislekov in zadržkov pristojne komisije, kar se je v preteklosti kandidatom pogosto dogajalo. Na vprašanje, kaj mu v življenju pomeni največ, je povedal: „V največje veselje mi je, da imam komu predati svojo kmetijo. Največja tragedija je, ko se trudiš 50 let, potem pa nimaš naslednika in gre vse v nič. Sicer pa je bilo v mojem življenju veliko čudovitih trenutkov. Še vedno delam po 12 ur dnevno in to mi je
v veselje. Žalosti pa me, da je povprečna starost kmetov višja od starosti zaposlenih ljudi, ki odhajajo v pokoj. Na kmetijah so ostali le starejši in kmetje nimamo predstavnika v parlamentu."
Srebrno priznanje je prejela Območna obrtno-pod-jetniška zbornica Ormož, ki v Ormožu deluje že več kot štiri desetletja. Ormoški obrtniki so začutili potrebo po organiziranem in združenem delovanju in tako so leta 1969 začeli delovati kot sekcija znotraj Obrtnega združenja Ljutomer. Pet let pozneje pa so ustanovili Obrtno združenje Ormož in začeli graditi svoj dom na Ljutomerski cesti 30, ki so ga dokončali leta 1979. V občini Ormož so bili aktivni tako na gospodarskem
kot političnem področju. V 90. letih je zbornica začela voditi obrtni register vključno z odjavami obrti. Ves čas pa je bdela in še vedno bdi nad spremembami zakonov, ki so pomembni za obrtnike in podjetnike, ter skrbi za različna strokovna izobraževanja tako svojih članov kot pri njih zaposlenih delavcev. Veliko naporov pa vlaga tudi v organizacijo obrtniškega sejma KOVITO, ki se bo odslej odvijal v spomladanskem času. Izvaja tudi promocijsko dejavnost na številnih obrtniških sejmih tako doma kot v tujini. V minulem letu pa so v OOPZ veliko energije vložili tudi v ustanovitev Mrežnega podjetniškega inkubatorja Ormož.
Viki Ivanuša
govori. bob.
brez vezave
brez naročnine
brez skritih pasti
začetni bonus: 100 brezplačnih minut ali sporočil sms v Sloveniji
9ou
° rt.
6

govori za samo 6,9 centa/min v vsa slovenska omrežja!
Cene vsebujejo DDV. Za pakete bob veljajo Posebni pogoji za izvajanje storitev bob, ki so skupaj s ceno paketa in ostalih storitev dostopni na www.bob.si ali 080 680 680.
Destrnik • Pogovor s podžupanom Brankom Zelenkom
„Nasledil nisem nobenih Okostnjakov1"
Občina Destrnik je po novi zakonodaji, ki opredeljuje nezdružljivost županske in poslanske funkcije, konec decembra ostala brez dolgoletnega župana Franca Pukšiča. Začasno vodenje občine je do novih volitev za župana prevzel podžupan Branko Zelenko. Ker gre za človeka, ki mu je bivši župan močno naklonjen, se mnogi sprašujejo, ali bo tudi sam med kandidati za župana.
Takoj po prenehanju mandata župana ste vodstvo občine prevzeli vi. Kaj je pravzaprav vaša naloga sedaj?
„S potrditvijo mandatov poslancev v državnem zboru dne 21. 12. 2011 je prenehala županska funkcija dosedanjemu županu Francu Pukšiču. Kot edini podžupan v občini sem v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi in našim statutom dolžan prevzeti vodenje občine in opravljati naloge župana. To sem 22. decembra tudi takoj storil. V nekaj dneh sva z bivšim županom opravila primopredajo. Ker sem že peti mandat svetnik in četrti mandat podžupan, je to bilo relativno enostavno, saj delovanje občine, proračun in njegovo izvajanje dobro poznam. Ne glede na to je bivši župan primopredajno dokumentacijo vzorno pripravil, pojasnil in mi jo predal. Brez strahu, nasledil nisem nobenih »okostnjakov«. Moja naloga je v prvi vrsti zagotoviti nemoteno delovanje občine in delovanje vseh njenih služb, vodenje občinskega sveta, v skladu s sprejetim rebalansom proračuna 2012 nadaljevanje izvajanja tekočih transferjev, investicij, vzdrževanja itd., skratka izvajati naloge iz pristojnosti župana."
Katere dejavnosti se trenutno odvijajo v občini?
„Tik preden sem prevzel delo, smo na 10. redni seji občinskega sveta sprejeli že drugi rebalans proračuna za leto 2012. V skladu z njim je treba nadaljevati vse aktivnosti pri že začetih investicijah, kot so pridobivanje uporabnega dovoljenja za kanalizacijo v Vintarovcih in v Janežovcih, nakup zemljišča za obrtno-poslovno cono Janežovci itd. Pripraviti je treba vse potrebno za izvedbo novih predvidenih investicij, kot so čimprejšnji podpis pogodbe za izvedbo čistilne naprave v Janežovcih, za katero je izvajalec že izbran, aktivno sodelovanje pri gradnji poslovno-trgovskega objekta v Janežo-vskem Vrhu - mimogrede, s tem objektom se nam končno obeta prepotrebna trgovina na Destrniku, priprave na izvedbo parkirišč pod šolo, pločnika in razsvetljave do Hameršakove kapele itd. Intenzivno pripravljamo dokumentacijo za prijavo na javni razpis Ministrstva za kmetijstvo, ki je napovedan za začetek januarja 2012. To so samo nekatere najnujnejše naloge, je pa še veliko drugih."
Kako boste pričeli leto 2012?
„Precej drugače, kot je
Branko Zelenko
bilo to v preteklosti. Sem neprofesionalni podžupan, saj sem zaposlen v privatni firmi Menerga v Mariboru. Moje službene obveznosti so zelo zahtevne in naporne. S funkcijo župana, ki jo prevzemam z vso resnostjo in odgovornostjo, sem se z delodajalcem dogovoril, da bom vsak petek delal na občini in bom tako na razpolago občanom. Z občinsko upravo smo prilagodili tudi delovni čas, tako da bo v petek normalni delovni dan in ne skrajšan, kot je bilo to do sedaj. Vse obveznosti na občini med tednom pa bom moral seveda sproti usklajevati. Kot je bilo že do sedaj, bo tudi v bodoče marsikateri večer gorela luč v pisarni."
Kakšni so prvi vtisi ob županovanju? Se vidite v
tej funkciji?
„Ker sem že več kot 17 let intenzivno vpet v lokalno politiko naše občine in sem tudi po strokovni plati vsa leta aktivno sodeloval pri razvoju občine, so moji prvi vtisi o izvajanju funkcije župana pričakovani. Že pred začetkom aktualnega mandata tega občinskega sveta sem bivšega župana Franca Pukšiča seznanil, da v primeru prenehanja njegovega mandata župana zaradi nezdružljivosti funkcij ali iz drugih razlogov ne bom kandidiral za župana. Razlog je v tem, da se zavedam odgovornosti te funkcije, ki je dolgoročno zagotovo ne bi mogel zadovoljivo opravljati ob naravi svoje osnovne zaposlitve. V drugi vrsti pa menim, da je treba breme
nadaljnjega razvoja občine pravočasno prenesti na mlajšo in srednjo generacijo in s tem omogočiti prodor novih idej in prilagoditev novim izzivom časa, ki prihaja. Iz navedenih razlogov se ne vidim v tej funkciji."
Dejali ste, da ne boste kandidirali. Ste sploh razmišljali o tem?
„O tem nisem razmišljal in to sem tudi javno povedal."
Ali nameravate funkcijo podžupana opravljati tudi po izvolitvi novega župana?
„Kot svetnik seveda ostajam v občinskem svetu Občine Destrnik. Ali bom to funkcijo opravljal naprej, pa ni odvisno od mene, ampak od novega župana. Imenovanje podžupana je v njegovi pristojnosti. Vsekakor mu bom ponudil odstop s funkcije."
Pukšičevemu nasledniku ne bo enostavno
Kakšen pečat je po vašem mnenju Destrniku pustil stari župan Franc Pukšič?
„Zelo velik. Mislim, da bo njegovo obdobje županova-nja našlo pomembno mesto v zgodovini razvoja Destrnika."
Koga vidite kot njegovega naslednika? Nekateri so mnenja, da se bo z odhodom Pukšiča razvoj De-strnika ustavil. Kaj menite vi osebno?
„Njegovemu nasledniku ne bo enostavno ponoviti takšnih uspehov, kaj šele večjih. Vsekakor mu bo v veliko pomoč, da je občina „v dobri kondiciji" in ima jasno začrtano strategijo razvoja do konca tega mandata občinskega sveta s podporo večine, če bo seveda na volitvah zmagal kandidat s podporo občinskega sveta. To je moje osebno mnenje.
Da se razvoj Destrnika z odhodom Pukšiča ne bo ustavil, je sedem svetnikov v okviru stranke SLS s Pukšičem na čelu z vso odgovornostjo in resnostjo pravočasno pristopilo k evidentiranju primernih kandidatov. Na osnovi jasnih kriterijev - zagotoviti dolgoročno stabilen razvoj občine, aktivirati srednjo, „zrelo" generacijo, upoštevati ustrezno izobrazbo, strokovnost, pozitivne osebnostne kvalitete, pripravljenost in predvsem iskreno željo narediti za naše občane največ -, smo kandidata po dolgem posvetovanju in njegovem soglasju že izbrali."
Dženana Kmetec
Destrnik • Predstavitev „Pukšičevega" kandidata
Kdo bo novi destrniški župan?
Čeprav se je novo leto šele začelo, se na Destrniku veliko dogaja, in kot kaže, bo za tamkajšnje občane precej pestro. Prvi delovni dan v letu 2012 so namreč izkoristili za povzetek 18-letnega županovanja Franca Pukšiča in predstavitev Albina Vajn-gerla kot novega kandidata, ki bi lahko sedel na županski stolček. Pukšičeva podpora mu bo vsekakor veliko pomagala, je pa zaenkrat edini, ki je kandidaturo potrdil.
Rezultate svojega županskega dela je sedaj že bivši župan Franc Pukšič predstavil v torek dopoldne na novinarski konferenci, ob tem pa izrazil podporo zaenkrat edinemu kandidatu za novega župana. Vidno zadovoljen se je Pukšič spomnil svojih začetkov, sočasno pa je izpostavil dosežke, ki so jih v tem času uspeli realizirati. Napredek Destrni-ka je očiten, saj se je v zadnjih letih razvil v moderno vaško središče z asfaltiranimi cestami, vodovodom, moderno šolo, zdravstvenim domom, kulturno dvorano, v kratkem pa naj bi dobil tudi poslovno-obrtno cono in večnamensko stavbo s trgovino. To je tudi zadnji projekt, za katerega je
Pukšič ob koncu leta 2011 kot župan podpisal pogodbo.
„Veliko smo lahko naredili, saj sem imel odlično ekipo; s svetniki se nikoli nismo delili na opozicijo in pozicijo. Vsi smo delali za razvoj občine Destrnik, za dobrobit občank in občanov. Ob sebi sem imel odlično občinsko upravo, s katero smo odlično izvajali včasih tudi nemogoče. V izredno kratkih rokih smo pripravili vse potrebno za razpise na državni ravni, da smo lahko investicije izpeljali. Ljudje so se poistovetili z našim delom, kar so pokazali pri vsakih volitvah - petkrat na lokalnih in petkrat na državnih -, na katerih sem vedno dobil veliko večino. V za-
dnjem mandatu me žalosti, da imamo nekaj posameznikov, ki za kraj v življenju še niso naredili nič drugega razen podirali ustvarjeno. Ponosen pa sem, da imamo sedem občinskih svetnikov iz vrst SLS,
ki skrbijo za razvoj, in tako bo tudi ostalo po mojem odhodu," je vtise strnil Pukšič. Kot pravi, je svoje stvari iz občinske stavbe že odnesel, je pa bilo to zanj zahtevno in čustveno delo.
Franc Pukšič (desno) in kandidat za župana Albin Vajngerl
Zaenkrat edini kandidat za župana
Peti županski mandat je bil Pukšiču prekinjen zaradi sprejetja nove zakonodaje, ki opredeljuje nezdružljivost funkcije župana in poslanca. V zvezi s tem Pukšič v svojem značilnem stilu ni mogel brez pripombe, da sta ta zakon predlagala LDS in Zares, ki pa sta po njegovem mnenju danes zasluženo „na smetišču politične zgodovine". Ob tem je dejal, da upa, da tako neumnih zakonov več ne bodo sprejemali.
A poti nazaj ni, Pukšič bo poslej le poslanec, župan-
sko mesto bo zasedel nekdo drug. Kdo bo to, bo znano najverjetneje marca letos, ko naj bi potekale volitve. Zaenkrat ima Destrnik le enega kandidata, ki ga je Pukšič javno podprl. Gre za njegovega strankarskega kolega iz vrst SLS Albina Vajngerla, inženirja gradbeništva, ki se je v de-strniško občino, v Gomilce, preselil pred 14 leti in si tam ustvaril družino.
Primernega kandidata so župan in njegovi somišljeniki iskali precej časa, najbolj pa jih je prepričal Vajngerl. Pukšič je prepričan, da bo izvoljen za župana, optimističen pa je tudi Vajngerl sam. Na novinarski konferenci se je predstavil kot človek kompromisa in sodelovanja ter izpostavil, da je Pukšičeva zapuščina odlična podlaga za nadaljnji razvoj občine. Dodaja, da ima izkušnje, voljo, znanje in energijo, da bo občino peljal v pravo smer. Ali se bo s temi lastnostmi ponašal še kak županski kandidat, pa bo znano že kmalu. Kandidature se namreč lahko vlagajo še do 25 dni pred volitvami.
Dženana Kmetec
Foto: DK
Foto: DK
Ormož • Humanitarna akcija »Srečanje z življenjem na črni celini«
Še poznamo čut za sočloveka
23. decembra je bila na ormoški gimnaziji humanitarna akcija z naslovom Srečanje z življenjem na črni celini. Njena pobudnica in glavna organizatorica je Lea Majcen, nekdanja dijakinja ormoške gimnazije.
Svojo humanitarno akcijo, ki jo je Lea Majcen pričela, kot je povedala, ker se ji zdi zelo pomembno, da znamo ljudje sodelovati na ta način, da se zavedamo, da nismo vedno samozadostni, in smo se sposobni čemu tudi odreči, je za bralce Štajerskega tednika takole predstavila:
»Na obrobju enega od tan-zanijskih mest, do koder vodi razgibana in prašna pot, se sredi bananovcev skriva majhno dvorišče mavričnega sija -sirotišnica Kibowa. Izpod žgočega afriškega sonca kukajo iskrive in radovedne otroške oči, se razkrivajo topli nasmehi, drobne ročice pa vpijejo po dotikih in objemih - po bližini.
Skorajda nemogoče je z besedami opisati občutke, ki so me takrat preplavili. V trenutku sem dojela, da bom od tod odšla povsem drugačna. V ospredju sem čutila kričečo željo po tem, da bi za te otroke storila kaj koristnega.
Od takrat naprej so se rojevale številne ideje, kako ugoditi tej kričeči želji po pomoči. Ob neizmerni podpori fanta Marka sem kmalu po vrnitvi iz Tanzanije vzpostavila kontakt
Tokrat smo se odločili raziskovati na temo Tla in kmetijstvo, zato smo šli na obisk v Jastrbce pri Kogu na biokme-tijo Zel. Tam nas je pričakal Zvonko Pukšič, ki se z ekološkim kmetovanjem ukvarja že od leta 1999. To je edini način kmetovanja, ki omogoča pridelavo živil brez kakršnih koli snovi, ki bi lahko škodovale našemu zdravju. V največji možni meri upoštevajo naravne zakonitosti, saj se s svojim
z Gimnazijo Ormož, katere dijakinja sem bila tudi sama. V vsakem izmed razredov sem predstavila sirotišnico Kibowa in njeno osnovno problematiko. Osnovno vodilo mojega delovanja pri vsem tem je eno
delom poskušajo čim bolj približati harmoniji narave. Tako pridelajo živila najvišje kakovosti z visoko vsebnostjo hranilnih snovi, rudnin in vitaminov.
Uvodoma nam je povedal, da imajo vsi pridelki ekološki certifikat. Najprej smo izvedeli nekaj o škodljivosti pesticidov in umetnih gnojil, ki vsebujejo kalij, fosfor in natrij. Predstavil nam je gnojenje prsti na naraven način brez hle-
- skrb za dobro teh otrok.
Treba bi jim bilo omogočiti kvalitetnejše bivanje, šolanje in ne nazadnje tudi kvalitetnejše preživljanje prostega časa. Življenje na ulici jim ne zagotavlja svetlejše prihodno-
vskega gnoja, saj zemljo gnojijo s humusom, ki ga pridobijo iz pokošenih trav (detelja, lucerna ...), nato trave pustijo na prostem, da jih predelajo bakterije.
Gospod Pukšič nas je povabil na ogled svoje posesti in nam razkazal obdelovalne površine (njive, travnike), omenil je tudi, da ima vinograd, ki ga obdeluje po načelih ekološkega kmetovanja. Iz grozdja prideluje grozdni sok in vino.
sti. Posameznike, ki z vso svojo vnemo prostovoljno skrbijo zanje, bi tako bilo treba izobraziti v smeri, kako otrokom priučiti nekatere spretnosti in veščine, ki lahko pomembno vplivajo na njihova življenja tudi v prihodnje. V svetu, kjer na kvalitetnejše življenjske razmere lahko le upajo, bi z vsem tem vsaj peščici otrok, ki jih je življenje prikrajšalo za starševsko ljubezen, ponudili več možnosti za oblikovanje lastnega življenja.
Ob zavedanju, da trenutne razmere v Sloveniji niso najugodnejše, da so ljudje izgubili zaupanje v soljudi, sem kljub temu naletela na pozitiven odziv velikega števila posameznikov, ki še verjamejo v dobro in so se sposobni čemu tudi odreči. S pomočjo dijakov in profesorjev ormoške gimnazije, znancev in družinskih članov nam je 23. decembra uspelo zbrati sredstva in jih neposredno nakazati sirotišnici Kibo-wa v Tanzaniji.
Dokaz več, da še premoremo čut za sočloveka. Predvsem pa, da slednji ne pozna meja,« je svoj zapis sklenila Lea Majcen.
Ur
Ukvarja se s pridelavo pire, ki je predhodnica pšenice in vsebuje mnogo več za zdravje pomembnih maščobnih kislin kot pa pšenica.
Ko so začeli ekološko kme-tovati, so načrtovali, da bi prodajali sveže pridelke, oz. zelenjavo, vendar so ugotovili, da si ljudje v bližnji okolici zelenjavo pridelajo sami. Zato so uredili prostore za predelavo in se lotili priprave izdelkov iz zelenjave. Njihova bio zelenjava je popolnoma sveža in zdrava, brez vsebnosti kakršnih koli zdravju škodljivih snovi, saj ne dodajajo nobenih umetnih konzervansov in arom.
Vse sestavine v izdelkih so ekološke pridelave. Uporabljajo rjavi nerafiniran trsni sladkor, naravni alkoholni kis je pridobljen iz ekološko pridelanih žit, uporabljajo tudi jabolčni kis. Dodajo kristalno kameno sol, saj poleg natrija in klora vsebuje še ostalih 82 naravnih elementov, ki jih naše telo potrebuje.
Pri njih boste lahko kupili kislo zelje, kislo repo, vloženo zelenjavo (kumarice, rdečo peso, papriko, mešano solato), od žit pa piro in pšenico, vzglavnike iz pirinih luščin, bučno olje in vino.
Na koncu nas je čakala pogostitev z ekološko pridelanim grozdnim sokom ter domačimi dobrotami iz pirine in črne moke.
Ludvik Luci,
dijak 3. letnika Gimnazije Ormož
Ormož • Projekt Hočem pomagati okolju
Obisk biokmetije Zel
Konec oktobra smo se dijaki, ki sodelujemo pri projektu Hočem pomagati okolju, z mentorico Darko Frangež odpravili na biokmetijo Zel. To je bila že druga delavnica v okviru tega projekta; v prvi smo spoznavali vodo in ob tisti priložnosti obiskali črpališče oziroma vodno zajetje Mihovci pri Veliki Nedelji.
Od tod in tam
Sv. Tomaž • Babice in dedki v šoli
Vsako leto z učenci 5. razreda organiziramo en dan pouka tako, da pridejo v šolo tudi dedki in babice. Z nami so cel dan. Tudi letos je bilo tako. Prišlo je štirinajst dedkov in babic, prav toliko, kot je učencev v razredu. Pouk je potekal po programu, ki so ga dedki in babice dobili od svojih vnukov že nekaj dni prej, tako da so se tudi oni lahko pripravili na delo. Prvi dve uri smo se pogovarjali. Tretjo šolsko uro smo okrasili smrekovo vejico s takšnimi okraski, kot so jih imeli nekoč. Četrto uro smo se naučili zaigrati in zapeti dve ljudski pesmi ter zaplesati dva ljudska plesa. Peto uro smo se ponovno zbrali v eni učilnici in pokazali ter povedali, kaj vse smo se naučili. Vnuki so se dedkom in babicam zahvalili z voščilnico, ki so jo izdelali zanje. Ob slovesu so mi babice in dedki rekli: »Danes nam je bilo lepo, še bi prišli.«
Zvonka Lalič
Ptuj • Adventne delavnice v proštiji
Foto: zasebni arhiv
V župniji Sv. Jurija na Ptuju smo se prav posebno pripravljali na Božič. Vsako soboto v adventu naprej smo ob 10. uri imeli adventne delavnice.
Prvo soboto smo izdelovali adventne venčke, drugo adventno soboto pa smo s svojimi otroki, starši, ostalimi farani izdelovali okraske iz slame, voščilnice. V proštijski kuhinji smo s pomočjo Milene Markež pekli medenjake in jih podarili v dobrodelne namene žu-pnjiski Karitas, ki jih je ponesla v domove ostarelih in bolnih in jim zaželela prijetne praznike ter jim ponesla v njihove domove delček domačnosti, za kar so se otroci še posebej potrudili. Naslednji dve soboti smo nadaljevali izdelavo okraskov iz slame, zadnjo soboto pa smo pekli kruh s pomočjo ge. Tumpej in drugih gospodinj.
Marjana Lozinšek
Pobrežje • Božične jaslice
Na Pobrežju (občina Videm) se dogaja veliko lepega in ljudje radi pokažejo lepe stvari tudi drugim. Betka Strmšek z možem Vilijem je tudi letos na predbožični večer postavila jaslice na svoji verandi. Postavljajo jih že od takrat, ko so bili otroci majhni in jim je bilo to v veliko zadovoljstvo in veselje. Sedaj večino postorita sama, saj so otroci večino zdoma. V adventne m času si vzameta čas za pravi izlet in nabereta mah. Letos sta imela srečo, ker je bilo lepo vreme. Jaslice zavzemajo skoraj celo verando, ostaja le ozek prehod za domače in za obiskovalce. Veseli so vseh, ki si jih pridejo ogledat, in jim ob njih povedo marsikatero zgodbico. Postavljanje jaslic v njihovi družini je dolga tradicija in vsako leto so malo večje. Najlepše pa so zvečer, ko zasvetijo lučke. Pospravili jih bodo šele na svečnico.
Zdenka Golub
Foto: arhiv OS
Foto: ZG
Ormož • Že 34. novoletni koncert pihalnega orkestra
V znamenju glasbe Emila Glavnika
Pihalni orkester Ormož se tudi minuli konec leta ni izneveril svoji že 34 let stari tradiciji novoletnih koncertov. 28. decembra je v športni dvorani Hardek svoji publiki pripravil koncert z naslovom Z glasbo Emila Glavnika v 2012.
Skladatelj Emil Glavnik je rojak iz Ljutomera, ki že od leta 1988 živi v Celju, kjer deluje kot glasbenik, pianist in skladatelj. Osemnajst let je igral v pihalnem in salonskem orkestru Titove garde, ki je bil tudi protokolarni orkester v Beogradu. Izpopolnjeval se je na glasbeni akademiji v Beogradu, na oddelku folkloristike, kasneje pa se je pridružil umetniškemu ansamblu simfonikov v Beogradu, s katerim je veliko potoval po svetu. Igral je v različnih zasedbah, od simfoničnega, salonskega in revij-skega orkestra do diksilenda in big benda. V svoji bogati glasbeni karieri je muziciral celo pred britansko kraljico Elizabeto II, igral pa je tudi Hruščovu, Brežnjevu, Naser-ju, Indiri Gandhi, Brandtu, Carterju, Elizabeth Taylor in drugim. Za glasbo v filmu Oče na službeni poti je napisal aranžma in jo tudi izvajal. Med njegove znane in najpogosteje izvajane skladbe štejemo rapsodijo za pihalni orkester Logarska dolina in
žalostinko Počiva jezero v ti-hoti. Kot skladatelj zabavne, otroške, zborovske in filmske glasbe je na festivalih prejel številne nagrade.
Dirigent Slavko Petek je izbral in s svojimi godbeniki naštudiral všečen izbor pesmi Emila Glavnika in jih seveda predstavil nekoliko po svoje, kot je to v Ormožu že navada. Tako so v skladbah
Venci veili in Honga paj zapeli pevci in pevke PZ Kapljica pod vodstvom Darje Žganec Horvat, slednjo tudi v spremljavi Tatjane Petek (klavir) in Domna Obilčnika (kitara). Honga paj je domača prleška skladba, za katero je besedilo napisal Marko Kočar, ki je prišel prisluhnit krstni izvedbi svoje pesmi. V skladbi Martin Krpan pa smo lahko prisluh-
nili tadi pravemu Martinu Krpanu, ki ga je upodobil Edi Mertuk. Posebnost je bil tudi nastop seksteta klarinetov, ki se je predstavil z Alpsko poskočnico, na klavirju pa jih je spremljal Rado Munda. Omeniti moramo tudi skladbo Tabadap, v kateri je na ksilofonu blestela Sandra Pokri-vač, v skladbi V beli dvorani pa na klavirju Tatjana Petek.
Glasbeni večer pa so s svojim nastopom odprle in zaključile ormoške mažoretke v novi sestavi, ki jo vodi Petra Pleh.
Na koncertu je bil tudi skladatelj Emil Glavnik, ki je v začetku koncerta spremljal dogajanje s svojega sedeža in bil vidno navdušen. Ob nastopu gostje Lidije Kodrič pa je kar sam sedel za klavir ter jo spremljal pri izvedbi
skladb Aleluja in Forza fešta, ki sta zelo različni, a sta obe bili odlično izvedeni. Ugledna gostja je v svoji bogati karieri prepevala na vseh celinah sveta, sodelovala na gala koncertih UNICEF-a v Torinu in Haagu skupaj s svetovnimi zvezdami, kot so Josephine Baker, Danny Kay, Petula Clark, Julliette Greco, Peter Ustinov, Roy Black, Ivan Rebroff. Plod dolgoletnega sodelovanja z mae-strom Emilom Glavnikom pa je zgoščenka starogradskih pesmi in romanc ter zgoščenka Zopet sem zaljubljena z desetimi novimi popevkami in desetimi zimzelenimi melodijami.
Na koncert je prišlo nekoliko manj obiskovalcev kot preteklo leto, so pa bili ti toliko bolj zadovoljni z glasbenim večerom. Namesto z vinom iz ormoške kleti, kot je bila dolga leta navada, so Ormožani prihajajočemu letu 2012 nazdravili z renskim rizlingom kmetije Petek s Hardeka.
Viki Ivanuša
Ormož • Božični bazar s prireditvijo za starše
Prlekija • Trenerka in svetovalka Carmen Levovnik
Čarobnost praznikov v šoli Kako dvigniti učinkovitost?
Učenci so pred prazniki v šoli običajno že nestrpni, saj komaj čakajo na pouka proste praznične dni. Da bi svojim učencem čakanje na praznike polepšali in jih čim bolj pripravili na praznično razpoloženje, so v Osnovni šoli Ormož v decembru kar nekaj dni posvetili tej temi, ki so jo zaključili z bogatim božičnim bazarjem, na katerega so povabili tudi starše.
Učenci so imeli v mesecu decembru na voljo različne delavnice, v katere so se lahko vključevali glede na lastni interes in željo. V teh delavnicah je nastajal program za zaključno prireditev, na kateri so se predstavili prav vsi učenci šole. Vsak razred je pripravil svojo točko in nabito polni telovadnici sporočil svojo lepo misel ali željo ob prihajajočem novem letu. K željam po zdravju, sreči, prijateljstvu in sodelovanju je svoje božično voščilo dodal tudi
ravnatelj dr. Bojan Burgar. V programu smo slišali čudovit venček prazničnih pesmi, ki so jih zapeli različni zbori, prisluhnili šolskemu orkestru, se navdušili nad poskočnostjo plesnih točk, uživali v folklornih nastopih, angleški pravljici, v energičnem nastopu športnikov in različnih domiselnih predstavitvah učencev nižjih razredov.
Med programom so predstavljali tudi filmski material, ki je nastal ob različnih delavnicah, ki so za nižje ra-
Foto: Viki Ivanuša
Učenci so za starše pripravili praznično obarvan program in obilo izdelkov.
zrede potekale v skupnih delavnicah s starši, za višje pa v okviru različnih tematskih dni. V praznično okrašeni telovadnici so bile okrog odra razvrščene stojnice posameznih razredov, kjer so učenci s pravo trgovsko spretnostjo ponujali svoje izdelke po simbolnih cenah. Starši so se na stojnicah lahko oskrbeli s kakšno malenkostjo, ki so jo še potrebovali pred prazniki, drobnim darilcem ali so preprosto kupili izdelek, ki ga je naredil njihov otrok. Na voljo je bilo zares vse kar sodi k praznikom - od medenjakov v ličnih škatlicah, do že lepo zelenega božičnega žita, različnih voščilnic, svečnikov, šatulj, domiselnih božičnih dreves, božičnih dekoracij iz naravnih materialov, gospodinje pa so lahko dobile tudi kakšno uporabno idejo za praznični pogrinjek.
Ob koncu programa je na prizorišče prišel še radodaren Božiček z dvema nagajivima palčkoma, ki so učence obdarili s sladkarijami.
Viki Ivanuša
Carmen Levovnik, trenerka in svetovalka
Tudi območje pomurske regije premore izkušene strokovnjake za obvladovanje podjetniških izzivov na področju produktivnosti in učinkovitosti poslovanja. Med takimi je trenerka in svetovalka Carmen Levovnik iz Mote pri Ljutomeru.
Po skoraj 20 letih nabiranja izkušenj se je vrnila v domači kraj, kjer poskuša svoje znanje plasirati tudi med pomurska podjetja in zasebne obrtnike. Njene reference zajemajo razvoj in izobraževanje kadrov, kadrovanje, komunikacijo, osebno rast, motivacijo in podjetniško svetovanje. Kot ekonomistka je vključena v mednarodno združenje trenerjev, delovne izkušnje pa si je 13 let nabirala v mednarodni združbi, kjer je v petih podružnicah skrbela za 360 zaposlenih delavcev. V zadnjem obdobju je bila aktivna na področju kadrovanja in zaposlovanja ter kot vodja za upravljanje s človeškimi viri skrbela za razvoj in izobraževanje vseh nivojev zaposlenih.
»Na izzive in probleme naročnikov gledam iz različnih zornih kotov, s svojimi izkušnjami in interdisciplinarnim povezovanjem raznovrstnih strokovnih področij ustvarjam kompleksne, učinkovite in uspešne rešitve. Prepričana sem, da v obdobju recesije, ko se vse več zahteva od posameznika, lahko dvignem produktivnost in učinkovi-
tosti poslovnih procesov ob enakem ali manjšem številu zaposlenih. Moji osnovni poudarki vsebin so motivacija, upravljanje s človeškimi viri, osebno svetovanje, poslovno komuniciranje in pridobivanje raznih drugih veščin, ki so potrebne za učinkovito delo. Povsem se zavedam, da je treba spoštovati čas in denar naročnikov, zato so moje delavnice kratke, jedrnate in ciljno usmerjene, ob tem pa menim, da na svojih predstavitvah uporabljam napredne in aktivne metode ter oblike dela, ki omogočajo sodelovanje vseh udeležencev. Podane
vsebine so izjemno praktično naravnane, vsa naučena znanja pa takoj prenosljiva v prakso,« zatrjuje Carmen Levovnik, ki je v dosedanjem delu na območju pomursko-podravske regije izvedla seminarje v pohištvenem podjetju Senpo Ljutomer, Prleškem študentskem klubu, ljutomerski gimnaziji Franca Miklošiča in Centru za starejše občane Ormož. Kot pravi, sledi obdobje, ko bo svoje zamisli in znanja prenašala na mala in srednje velika podjetja ter obrtnike in podjetnike v Prlekiji in Prek-murju.
NŠ
Ptuj • Komorni moški zbor z novimi uspehi
Zlati ptujski pevci
Regijsko tekmovanje odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin je v naše kraje letos prineslo številna priznanja. Z zlatom so se domov med drugim vrnili pevci Komornega moškega zbora Ptuj, ki so si prislužili tudi posebno priznanje za najboljšo izvedbo skladbe, napisane v 19. stoletju.
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je tudi konec leta 2011 izpeljal regijska tekmovanja odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin. Ta so se v drugi polovici novembra vrstila v šestih slovenskih krajih: za osrednjo Slovenijo 12. novembra v Kočevju, za Dolenjsko, Posavje in Belo krajino 19. novembra v Krškem, za Gorenjsko 19. novembra v Škofji Loki, za območje od Celja do Koroške 27. novembra v Dravogradu, za Primorsko 26. novembra v Postojni, zbori, ki delujejo na Štajerskem in v Pomurju, pa so 27. novembra tekmovali v mariborski dvorani Union. Nastopilo je 8 zborov: Moški vokalni kvintet Aeternum (vodja skupine Andrej Tibaut), Vokalna skupina Cantilena KD Podleh-nik (vodja Jakob Feguš), Vokalna skupina A cappella KUD Rače (zborovodja Tone Žuraj), Mešani pevski zbor Štefana Kovača Murska Sobota (zborovodkinja Alenka Brulc Šiplič), Komorni zbor Kor Markovci (zborovodja Daniel Tement), Mešani pevski zbor KUD Janko Živko
Poljčane (zborovodja Marko Bračič), Mešani pevski zbor Pro musica Maribor (zbo-rovodkinja Metka Vrbančič Osterc) in Komorni moški zbor Ptuj (zborovodja Ernest Kokot). Posamezna skupina pa je zapela štiri skladbe: umetno pesem slovenskega skladatelja, napisano od leta 1980 do danes, slovensko ljudsko pesem, skladbo iz obdobja renesanse in skladbo po lastni izbiri.
Žirija, ki je delovala v zasedbi Karmina Šilec, Sebastjan Vrhovnik in Ambrož Čopi,
prav gotovo ni imela lahkega dela, saj so bili vsi prijavljeni zbori zelo dobro pripravljeni. Naše območje pa je bilo še posebej dobro zastopano. Med osmimi zbori so se pevci s Ptujskega odrezali najbolje, saj so domov prinesli kar tri zlata priznanja. Z zlatom so se oki-tili Vokalna skupina Cantilena KD Podlehnik, ki jo vodi zborovodja Jakob Feguš, Komorni zbor Kor Markovci pod vodstvom Daniela Tementa in s 84,6 točkami Komorni moški zbor Ptuj, v katerem dirigentsko palico vihti zborovodja
Ernest Kokot. Slednji so zraven zlata prejeli še priznanje za najboljšo izvedbo skladbe, napisane v 19. stoletju.
Čeprav člani zbora pravijo, da poslanstvo zbora ni v zbiranju uvrstitev in tehtanju morebitne prednosti med zbori, temveč v predstavljanju ljubiteljske dejavnosti in širjenju izročila in kulturne identitete, so priznanja zmeraj pokazatelj, da trud in delo padajo na plodna tla. »Dobrih rezultatov smo zmeraj veseli, saj so dokaz, da držimo raven kvalitete in da smo na pravi poti predstavljanja ljubiteljske dejavnosti,« pravi Vili Samo-bor, predsednik Komornega moškega zbora Ptuj.
Začetki zbora segajo v 50. leta
Komorni zbor Ptuj nedvomno predstavlja pomemben člen v tradiciji ptujskega zborovskega petja. Neposredni predhodnik Komornega moškega zbora je bila v prvi polovici petdesetih let prejšnjega stoletja manjša skupina pevcev, ki se je izoblikovala
Komorni moški pevski zbor Ptuj
iz takratnega velikega zbora ptujskega delavsko-prosvetne-ga društva Svoboda. Skupina se je postopoma uveljavljala in leta 1953 postala samostojen zbor, ki ga je vodil ugledni glasbeni strokovnjak prof. Jože Gregorc.
Leta 1963 je njegovo delo prevzel Branko Rajšter. Pomembna prelomnica pa se je za zbor zgodila v sedemdesetih letih. Takrat je zbor prevzel naziv Komorni moški zbor Ptuj, dirigentsko palico pa je od leta 1979 pa vse do leta 2005 v zboru zavzeto vihtel glasbeni pedagog Franc Lačen. Od leta 2005 zbor deluje pod vodstvom Ernesta Koko-ta, ki je vnesel novo energijo in vnemo, ki se kaže tudi z rezultati.
Zbor programsko pose-
ga po raznolikih skladbah, v ospredje pa postavlja tudi izvajalsko dejavnost. Letno pripravijo en samostojni koncert, so pa tudi redni gostje na različnih prireditvah in stalni udeleženci vsakoletne občinske in območne pevske revije. 24-članska zasedba pa ne prepeva le v Sloveniji. Svoje glasbeno znanje in talent so že večkrat ponesli v tujino: v Avstrijo, Srbijo, Bosno, Italijo, Nemčijo, Francijo, Švico, Kanado, Grčijo, na Madžarsko, Nizozemsko in Češko. Izdali so tudi ploščo, dve glasbeni kaseti in več zgoščenk. Za svojo kulturno-posredovalno vlogo je zbor prejel najvišje občinsko priznanje na področju kulture, veliko oljenko, prejeli pa so tudi plaketo občine Ptuj in srebrni znak Osvobodilne
fronte.
Komorni moški zbor Ptuj tudi za leto 2012 pripravlja množico dogodkov. Ob rednem letnem koncertu se bodo v sklopu prireditev Evropske prestolnice kulture predstavljali v različnih slovenskih mestih. Koncerti se bodo vrstili v prvi polovici leta, nikakor pa za njihovo petje ne bomo prikrajšani Ptuj-čani, saj obljubljajo kar nekaj nastopov.
Če jim bo čas dopuščal, načrtujejo tudi kak skok v tujino. Izbrani so bili tudi za sodelovanje na tekmovanju Naša pesem v Mariboru.
Razlogov za prepevanje bodo ptujski pevci prav gotovo tudi v letu 2012 imeli več kot dovolj!
Dženana Kmetec
SLAVNOSTNA
otvoritev
evropske prestolnice kulture
MARIBOR
TRG LEONA ŠTUKLJA M. JANUAR 2012, 20.00
po otvoritvi koncert
dan d
vstop prost
e-6
MARIB0R2012
Evropska prestolnica kulture
Maribor • Murska Sobota • Velenje Ptuj • Now mesto • Slovenj Gradec
www.maribor2012.eu
Foto: DK
Ptuj • Prva letošnja premiera
V leto kulture s čarodejem
Prva premiera v letu kulture, ki se bo odvila nocoj na odrskih deskah ptujskega gledališča, je plod koprodukcije Mestnega gledališča Ptuj, Zavoda Kultivacija in Kripl Teatra. Gre za nenavadno gledališko predstavo, ki briše meje med realnostjo in domišljijo.
Sharlatanus Maximus je gledališka predstava, polna vznemirljivih in neverjetnih iluzionističnih efektov, ki brišejo mejo med realnostjo in domišljijo ter pričarajo osnovno sporočilo predstave, da nič ni nemogoče.
Tekstovno podlago je spisala mlada perspektivna študentka biologije Aja Zamolo, ki aktivno sodeluje v več gledališčih. V zadnjih letih svoje pisanje združuje z gledališko umetnostjo, predstava, ki jo bomo videli nocoj, pa je njeno prvo uprizorjeno dramsko delo.
Zgodba, ki se bo prvič odvila na odrskih deskah najstarejšega slovenskega mesta, govori o velikem čarodeju Sharlatanusu, ki zamuja na svojo predstavo. Njegovo mesto prevzame njegov pomočnik, ki je sprva godrnjav, a se vendarle prepusti pre-
Ustvarjalci predstave (z leve): Borut Praper, Sam Sebastian in Aja Zamolo, v družbi direktorja MGP Ptuj Petra Srpčiča
pletu nostalgij in čarovnije. Pripoveduje svojo zgodbo o tem, kako se je kljub nasprotovanju očeta pustil očarati magiji. S pomočjo te si viša žepnino in uspešno opravlja izpite na maturi. Ko pa se sreča z resnimi življenjskimi
vprašanji, spozna, da se ne more zanašati le na čarodej-ske trike.
Le kdo bi lahko omenjeno zgodbo uprizoril bolje kot pravi iluzionist, ki je za svojo specifično umetnost prejel množico mednaro-
dnih priznanj? Sam Sebastian, ki je tudi idejni snovalec predstave, bo nocoj združil dve umetnosti: gledališko in iluzionistično. Gre za enega najbolj priznanih slovenskih iluzionistov, ki na tem področju ustvarja že od leta 1989. Nastopal je na vseh festivalih uličnega gledališča v Sloveniji in gostoval v osmih državah sveta. Kot eden redkih slovenskih umetnikov se posveča predvsem umetnosti iluzionizma in mentalizma, za svoj program pa je lani v Beogradu prejel posebno priznanje. Ob Samu Sebastia-nu sta pomembno vlogo pri ustvarjanju predstave imela tudi režiser Matjaž Šmalc in avtor glasbe Borut Praper.
Vsekakor se torej nocoj v ptujskem gledališču obeta nekaj prav posebnega in drugačnega.
Dženana Kmetec
Markovci • Božični koncert KUD Markovski zvon
Poskrbeli za doživete praznike
Kulturno-umetniško društvo (KUD) Markovski zvon je leto 2011 zaključilo s tradicionalnim božičnim koncertom, ki so ga tudi tokrat pripravili na praznični dan, 26. decembra. Kot vsako leto je bil dobro obiskan, kajti najlepšim prazničnim melodijam je v cerkvi sv. Marka v Markovcih prisluhnila množica obiskovalcev.
Na koncertu so se predstavile vse tri pevske sekcije društva: Mešani cerkveni pevski zbor sv. Marko, ki ga vodi zborovodkinja Polona Strelec Čuš, Otroški cerkveni pevski zbor Zvonček z zbo-rovodkinjo Alenko Rožanc in Pevska skupina Jutranja zarja pod vodstvom Janeza Zmazka. Ob nastopajočih zborih so se predstavili tudi številni instru-mentalisti, med njimi godalni kvartet, ki ga sestavljajo Andreja Klinc, Barbara Kovačič, Ana Trnjar in Samir Azzeh, ter posamezni glasbeniki (Katja
Bezjak, rog, Gregor Zmazek, kitara, Nika Rožanc in Ernest Kokot, klavir, ter Andrej Kram-berger, orgle). Kot posebni gostji sta na prireditvi zapeli članici glasbeno-prijateljske zasedbe Kokot & Zelenjak.
Koncert je z izbrano besedo povezovala Marta Prelog Ro-žanc, pod priredbe nekaterih skladb pa so se podpisali Gregor Zmazek, Daniel Tement in Samo Ivačič.
Občinstvo v cerkvi sv. Marka je tako prisluhnilo repertoarju prazničnih pesmi, ki je zajemal vse od slovenskih
ljudskih in umetnih (nekaterih že deloma ponarodelih) melodij do skladb tujih avtorjev. Koncert so zbrani pevci in instrumentalisti zaključili z Gruberjevo Sveto nočjo, predsednik društva KUD Marko-vski zvon Darko Meznarič pa je svoja občutja po prireditvi strnil z besedami:
»Z izvedbo koncerta smo zadovoljni. Seveda pa je treba poudariti, da se za ta dogodek potrudimo vsi nastopajoči, od prvega do zadnjega. Za pripravo koncerta so potrebne ure in ure vaj ter ustrezna sestava
Markovski »zvončki « med nastopom na tradicionalnem božičnem koncertu
programa in uskladitev vseh nastopajočih v nek skupen koncept. Priprava same prireditve zadnjih nekaj dni pred koncertom je višek skupnega sodelovanja članov društva. Na koncu je ves naš trud poplačan z aplavzom poslušalcev, kar je za nas pravi pokazatelj uspešnosti koncerta. Glede na polno cerkev in zadovoljne obraze med koncertom in po njem lahko znova zadovoljno povem, da nam je uspelo. Pripravili smo lep, lahkoten in všečen koncert vseh treh zborov društva, obogaten s solisti in godalnim kvartetom.«
Za člani društva Markovski zvon pa je danes (6. januarja) še ena uspešno izpeljana naloga. Po tradiciji so se namreč minulo noč pred tremi kralji odpravili koledovat in tako so trije kralji z zvezdo repa-tico in s pesmijo razveselili številne družine na Ptujskem, pa tudi prijatelje v Mariboru in Ljubljani. Znotraj društva KUD Markovski zvon so se namreč izoblikovale tri skupine s po štirimi člani (trije kralji in zvezda repatica), ki po običaju to noč obhodijo okrog 130 domov svojih prijateljev, znancev in sorodnikov. Ob koncu koledniške noči pa se vse skupine zberejo še pri jutranji maši v domači cerkvi sv. Marka.
Mojca Zemljarič
Tednikova knjigarnica
Leto je mlado - začnimo veselo!
Ne vem, ne vem, kaj bo to leto prineslo, si mislim, ko začenjam Knjigarnico nekako cin-caško. Saj ne, da bi bilo cincanje, bolj običajno rečeno omahovanje, ne vem kako problematična karakterna lastnost (če le ni pretirana, seveda), a priznam, cenjeni bralci, da sem za rubriko, ki jo ravnokar berete, prelagala knjige in naslove in tematiko, ki bi bila najprimernejša za prvo objavo v letu, ko Ptuj kulturno soprestoluje.
A sem misel na »prestolnično Knjigarnico« na mah opustila, saj tudi v mestu ni občutiti Evropske prestolnice kulture 2012, razen po nekoliko izpostavljenih cementnih koritih za rože, ki so dobila metalno (mentalno pa nič posebnega) preobleko s simboli prestol-nične energije. In v umirajoči Murkovi ulici je v izložbenih oknih pred kratkim še finega, bolj evropskega lokala (Trajana) v delu (precej amaterska) razstavica s predstavitvijo vseh partnerskih mest EPK 2012. Enako temo, a z bibliotekarskega vidika, predstavlja razstava pred študijskim oddelkom v drugem nadstropju Knjižnice Ivana Potrča Ptuj in to je vse v zvezi z EPK 2012, kar je zaenkrat opaziti v mestu. Torej je še dovolj časa tudi za »epekajevsko Knjigarnico«.
Nato sem premišljevala o predstavitvi kratkega romana za mlade bralce (no, tudi za odrasle), ki govori o temačnih družinskih rečeh (mati samohranilka, trije otroci, smrt enega izmed njih, depresija, samomor matere ...). Seveda je delo pretanjeno poučno in prežeto z optimizmom, s koncem, ki obeta rešitev ... (Jenny Valentine: Razbita juha. Prevod Brigita Orel. Dob pri Domžalah: Miš, 2011. Zbirka Z(o)renja. 213 strani). Knjigo, ki jo zelo priporočam, sem želela navezati na nespodobno novinarsko in splošno držo, ko so v neki človeški tragediji udeleženi otroci. Kako kratkovidni so odrasli v svojih izjavah, kako malo empatije je v ljudeh, koliko značaja hijene premore današnji človek, kako predrzno in hudobno so ljudje zmožni vrednotiti druge ljudi, ki jih je vrtinec nedoumljivih čustev in odnosov pahnil v dejanja, ki jih bodo drago plačevali celo življenje. Ja, o vsem tem neulovljivem in dramatičnem, krutem in vsakršnem svetu govori leposlovje, pripoveduje umetnost z besedami, slikami, glasom, gibom . In sem opustila premišljevanje o »mračnih predmetih poželenja« in se uravnotežila: humor bo najboljši za prvo Knjigarnico, pa domači avtor tudi.
Tik pred novim letom je bila na knjižne police mladinskega oddelka postavljena novost odličnega, neverjetnega, duhovitega in modrega avtorja, vsem dobro znanega igralca, pesnika, pisatelja, esejista, dramatika, premišljevalca in knjižnega aktivista in vernika Andreja Rozmana Roze z naslovom Gospod Filodendron (Ilustracije Ana Košir. Dob pri Domžalah: Miš, 2011). Zelo priporočam to kratko kratkočasno branje z magičnim, vešče skritim filozofskim, družbeno kritičnim pridihom, ki ima hvalevredne elemente nonsensa in simpatično nepedagoško držo ter odlično stilno in besedno zgradbo. V knjigi so bogato ilustrirane zgodbe: Gospod Filodendron in jablana, Gospod Filodendron in elektrika, Gospod Filodendron in zrcalce, meni najljubša je Gospod Filodendron in morje. A morda bi kak dušebrižnik (ali dušebrižnica) družinskega zakonika oporekal priporočilu branja zaradi Filodendrona in elektrike in zaradi .
Tako sem pristala na starih dobrih pravljicah, ki so zares pravi odgovor prve Knjigarnice Štajerskega tednika v letu 2012. Njam!: Moje najljubše pravljice je slikanica večjega formata priljubljene Lucy Cousins (roj., 10. 2. 1964), ki je avtorica številnih po vsem svetu priljubljenih avtorskih slikanic z miško Minko. Naj spomnim na avtorske slikanice, knjigrice, postavljanke, pobarvanke, kartonke, knjige z nalepkami, ki so izšle v slovenskem prevodu: Minka peče piškote, Minka se kopa, Lahko noč, Minka, Minka pozna barve, Minka gre v vrtec, Minka na vrtu ... Njam! Prinaša naslednje pravljice z izjemnimi slikami: Rdeča kapica, Trije predrzni kozlički, Repa velikanka, Putka tutka, Zlatolaska in trije medvedi, Rdeča kokoška, Trije prašički in Bremenski mestni godci (Prevedla Polonca Kovač. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2011. Zbirka Sončnica. 121 strani).
Branje pomaga, verjemite!
Liljana Klemenčič
Foto: DK
Foto: MZ
Zimski športi
Na začetku leta blesti Tina Maze
Stran 12
Rokomet
Vinarji začeli med prvimi s pripravami
Stran 12
Strelstvo
V pričakovanju olimpijskih iger
Stran 13
Rokomet
Senzacionalno slavje ml. dečkov v Varaždinu Stran 13
Ptuj
Prostorska uskladitev na podlagi natečajev
Stran 14
Andrej Cafuta
Jogo spoznaval v Indiji, tai chi na Kitajskem ...
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiíajt¿ Udi.
na íuítounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
KO- ¿filetee
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Šport v letu 2011 v Spodnjem Podravju
Sence športnih uspehov v letu 2011
Bliski fotoaparatov navadno prevečkrat osvetlijo le najboljše oz. zmagovalce, ostale nastopajoče pa pustijo v rahlih sencah. Uspeh je lahko silno relativen pojem, a z njim najbolj preračunavamo prav mi, mediji. Za nekatere športnike je uspeh sodelovati na določenem tekmovanju, za druge doseči kakšno točko ali zadetek, za tretje pa biti najboljši v svoji športni panogi. Uspešnih športnikov, športnic in ekip imamo v našem okolju kar precej, a to okolje ni prav veliko, tako da moramo biti na te uspehe še toliko bolj ponosni in jih ceniti.
Leta in leta garanja so za športno plezalko Mino Mar-kovič, ki je kot najstnica s prijateljico Kajo Solina po naključju začela plezati na mali zunanji umetni steni, ki je bila postavljena ob športni dvorani Mladika. Že takrat se je zaljubila v to zelo težko športno disciplino, v letu 2011 pa brez sence dvoma postala najboljša športna plezalka na svetu.
Svetovnemu vrhu se v zadnjih letih želi vztrajno približati tudi atletinja Nina Ko-larič, ki pa po poškodbi leta 2009 še vedno ni našla tistih super občutkov iz sanjske sezone 2008. V lanskem letu je Kolaričeva (pre)dolgo lovila normo za nastop na SP v Južni Koreji. Šele tik pred zdajci ji je to uspelo na manjšem mitingu na Ptuju (667 cm), s čimer si je pridobila še eno dragoceno vstopnico: za letošnji nastop na Olimpijskih igrah v Londonu.
Ob Kolaričevi se AK Cestno podjetje Ptuj ponaša tudi z najboljšo športnico invalidko v letu 2011 v Sloveniji, Tatjano Majcen Ljubič. Po devetih letih silnih naporov in treh letih trdih treningov z Gora-zdom Rajherjem je Majcen Ljubičeva eksplodirala na SP za športnike invalide na Novi Zelandiji, kjer si je »primetala« dve medalji, v mesecu maju pa v njeni paradni kategoriji - v suvanju krogle - postavila tudi nov svetovni rekord. V rahli senci omenjenih treh izvrstnih športnic so ostale strelka Majda Raušl, judoist-ka Urška Urek in kikbokser-ki Adrijana Korez in Sabina Kolednik, ki so dosegle nekaj zares odličnih rezultatov tako na domačih kot tudi na mednarodnih tekmovanjih.
Na mednarodni sceni pa od leta 2003 nastopa kot profesionalni boksar Dejan Za-vec. Za njim je na nek način polovično uspešno leto 2011, v katerem ni imel pretežkega dela v razprodanih Stožicah proti Paulu Delgadu, medtem ko se je v bitki v Biloxiju prvič predstavil v ZDA, a zaradi poškodbe po 5 rundah predal dvoboj proti Andreju Bertu. Zavec je v tem dvoboju pokazal svojo moč in kvaliteto, a v profesionalnem svetu boksa imajo veliko moč denar oz. igre menedžerjev, tako da je nadaljnja športna pot našega super šampiona žal prekrita še z mnogimi sencami. Vsi skupaj pa verjamemo v srečen razplet v letu 2012!
Ena izmed pozitivnih zgodb
leta 2011 pripada tudi tajskemu boksarju Tadeju Toplaku, ki očitno odločno stopa korak za korakom: v letu 2010 je na SP na Tajskem osvojil bronasto medaljo, v letu 2011 v Uzbekistanu že srebrno ... Naslednji logičen korak za »Teča« v letu 2012 bi bila zlata medalja na SP. To je na nek način izziv za Toplaka, a nikakor naj ne bo prevelika obremenitev, saj gre za mladega športnika z izjemnim potencialom. Silni potencial je pri svojih tridesetih letih v minuli sezoni pokazal tudi član Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj Robert Vrečer, ki je zmagal v generalnem seštevku dirke Po Poljski, bil tretji na dirki Po Sloveniji in je v kronometru tekmoval na SP na Danskem. V senci Vrečerjevih šestih zmag pa ne ostaja največja zmaga ptujskega kolesarskega kluba v zgodovini, saj je Gregor
Uspešni slovenski športni plezalci: Maja Vidmar, Mina Markovič, zentance Simon Margon.
Foto: Roman Kerajnik
Klemen Bečan in selektor repre-
Gazvoda dobil dirko okrog jezera Quinghai na Kitajskem, kar velja za enega največjih uspehov v zgodovini slovenskega kolesarstva na splošno. A kolesarstvo je ekipni šport, tako da so ob omenjeni dvoji-
Foto: Črtomir Goznik
Vesna Rojko je po ukinitvi članske ženske ekipe NTK Ptuj prestopila v NTK Muta.
ci zmage za KK Perutnina Ptuj v letu 2011 dodali še Matej Mugerli, Matej Marin, Jure Golčer in Dejan Bajt. Kljub
osemnajstim zmagam se je upravni odbor ptujskega kolesarskega kluba odločil, da v tej sezoni ne bodo imeli članske ekipe in je s tem žal pustil senco nad izjemnim uspehom celotne ekipe.
Na polovico so zarezali tudi v namiznoteniški sredini, saj v tej sezoni v 1. ligi nastopa le moška vrsta (lani tudi ženska, ki je na koncu osvojila celo 5. mesto). Moški namiznoteni-ški klub je tako stopil iz sence in po lanskem 6. mestu odigral fantastičen jesenski del tekmovanja ter ga končal na odličnem 3. mestu! Na našem območju se med ekipnimi športni daje velik poudarek tudi rokometu: v zadnjih letih sta rezultatsko najbolj izpostavljena Jeruzalem Ormož,
za katerim je solidno leto, in ženski rokometni klub Merca-tor Tenzor s Ptuja, za katerim je - glede na sestavo ekipe in trenutna sredstva - zelo uspešno leto, saj so tekmovalno sezono 2010/2011 zaključile na visokem 4. mestu.
Kljub upravičenemu in utemeljenemu vzroku ostaja senca tudi nad uspehom nogometašev NK Aluminija, ki je osvojil 1. mesto v 2. ligi, a se je zaenkrat odpovedal napredovanju. Zraven omenjenih posameznikov, posameznic in klubov ostaja še veliko imen, ki tokrat niso bila omenjena, a redno najdejo svoj prostor v športnem delu regionalnega časopisa Štajerski tednik, ki bo tudi v letu 2012 spremljal uspehe in neuspehe »naših« športnih predstavnikov, ki so - brez sence dvoma - za nas tudi najbolj pomembni.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec je februarja pred polno dvorano Stožice proti Paulu Delgadu ubranil naslov svetovnega prvaka velterske kategorije po verziji IBF. Naslov je septembra izgubil v Biloxiju proti Andreu Bertu.
Nogometaši Aluminija bodo letos najverjetneje znova končali tekmovanje v 2. ligi na 1. mestu, s čimer bodo še enkrat dobili možnost za napredovanje v 1. ligo.
Rokomet • RK Jeruzalem Ormož
lil	■■	V ||	I	■■	■	■
Vinarji zaceli med prvimi s pripravami
Med prvimi v elitni slovenski rokometni ligi so s pripravami na drugi del prvenstva v četrtek pričeli rokometaši Jeruzalema, trenutno osmouvrščena ekipa prvenstva. Priprave pod vodstvom trenerja Saša Prapotnika bodo fantje odde-lali v Ormožu, največ v Športni dvorani na Hardeku.
Ekipa je pred nadaljevanjem prvenstva doživela manjše korekcije v igralskem kadru, o imenih pa bomo natančneje poročali v naslednji številki Štajerskega tednika. Še zmeraj glavni cilj ostaja obstanek v ligi. Dogovorjene so tudi pripravljalne tekme proti Varteksu iz Varaždina, Vidovcu, Karlovcu, Sisku, Zagrebu in Veliki Nedelji. Zadnja tekma bo obenem služila kot generalka pred drugim delom sezone. Prvenstvo se bo nadaljevalo 4. februarja z gostovanjem pri neugodnem Krškem, nato v Ormož prihajata Celje (11. 2.) in Maribor (18. 2). Mesec februar, v katerem bo na sporedu kar
Foto: Črtomir Goznik
Trener Jeruzalema Ormoža Sašo Prapotnik je s svojimi varovanci med prvimi pričel priprave na drugi del sezone v 1. SRL.
pet prvenstvenih srečanj, bo zagotovo dal odgovor na vprašanje, ali Jeruzalem čaka
hud boj za obstanek v ligi ali miren zaključek sezone. V Ormožu upajo na miren zaklju-
ček sezone, vendar se bo zato treba zelo potruditi.
uk
Rokomet • RK Moškanjci Gorišnica
S pripravami pričeli tudi
A ■ * iv ■
Gorisrnčam
Rokometaši Moškanjcev -Gorišnice so v sredo pričeli s pripravami na drugi del prvenstva v 2. slovenski moški rokometni ligi. Na prvem treningu se je zbralo šestnajst rokome-tašev, ki bodo redno vadili doma, ob tem pa odigrali tudi nekaj pripravljalnih srečanj. Njihova želja je, da bi na koncu prvenstva končali na mestu, ki bi vodilo v višji rang tekmovanja. Prvo prvenstveno srečanje bodo odigrali prvi petek v februarju, ko bodo gostili vodilno ekipo iz Slovenj Gradca.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Sebastjan Oblak, trener Moškanjci Gorišnice
Rokomet • Mlajše selekcije RK Jeruzalem Ormož
V Beogradu igra boljša od rezultata, senzacionalno slavje mlajših dečkov v Varaždinu
7. novoletni turnir v Beogradu
Kadeti, letniki 1996
Letniki 1996 so se tik pred novim letom udeležili 7. novoletnega mednarodnega turnirja v Beogradu. V konkurenci letnikov 1996 je nastopalo 20 ekip iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Črne Gore, BiH, Makedonije in Francije. Ekipa Jeruzalema Ormoža Gorišnice je na šestih tekmah 4 zmagala, 1 remizira-la in 1 izgubila, kar je na koncu zadostovalo le za 9. mesto. Fantje so po uvodnem nepričakovanem porazu proti Ariljam (10:14) zaigrali iz tekme v tekmo bolje in remizirali s Crveno zvezdo (11:11) ter premagali Partizan (17:14). Oba beograjska kluba sta v minulem državnem prvenstvu Srbije zasedla
2. in 3. mesto, kar dokazuje, da se z mladimi v Sloveniji dobro dela.
Na koncu je turnir dobila gostiteljica Crvena zvezda, proti kateri so Jeruzalemčki dobrih 5 minut pred koncem vodili za tri zadetke, vendar je nekaj zgrešenih strelov in nekaj čudnih sodniških odločitev pomagalo Zvezdi priti do točke, čeprav so si Slovenci povsem zaslužili zmago.
Za Jeruzalem Ormož Go-rišnico so igrali: Tomaž Cvetko, Miha Kolmančič 18, Aljaž Sok 9, Rok Cvetko 24, Gašper Vesenjak 10, Nejc Šandor 7, Aljaž Tement 5, Dejan Kociper 7, Matic Topolovec 5, Matic Štumberger 4, Vid Lukman 3, trenerja Mladen Grabovac in Uroš Krstič.
Rezultati: Arilje (Srbija) 10:14, Mladost Resen (Makedonija) 14:7, Crvena Zvezda
(Srbija) 11:11, Valence (Francija) 17:12, Zrinski Mostar (BiH) 23:6, Partizan (Srbija) 17:14.
Turnir v Varaždinu
Starejši dečki B, letniki 1998
Letniki 1998, slovenski državni prvaki, so na turnirju v Varaždinu dosegli dve zmagi (Vidovec, Ludbreg) in dva poraza (Karlovac, Zadar), kar pa ni zadostovalo za uvrstitev med najboljših šest ekip turnirja. Posebej presenetljiv je poraz proti Zadru, ki ne spada v vrh v tej generaciji. Nastopili namreč niso poškodovani igralci: Jurček Korpič Lesjak, Boštjan Žižek Cvetko in Gašper Horvat. Na turnirju je zmagala ekipa Karlovca pred Varteksom iz Varaždina in Bjelovarom.
Zimski športi
Na začetku leta znova blesti Tina Maze
Tina Maze
Foto: Sportal
Najboljša športnica Slovenije v letu 2011 je tudi na začetku novega leta v izjemni formi. To zaenkrat v največji meri dokazuje v slalomu (2. mesto na zadnjih dveh preizkušnjah, v avstrijskem Lienzu in na zagrebškem Sljemenu), nestrpno pa pričakuje nadaljevanju sezone tudi v hitrih disciplinah. Z rezultati v teh uvodoma v ZDA ni bila zadovoljna (že tradicionalno ji preko luže ne ustrezajo snežne razmere), zato pa si že na tekmah konec tedna v Bad Kleinkircheimu želi storiti korak naprej. Laično bi bilo trditi, da je treba le dobre občutke iz slaloma prenesti tudi v hitre discipline, saj gre za precej različni zadevi - jasno pa je, da je odlična slalomska forma prednost pri premostitvi teh razlik. V Team to aMaze se (znova, podobno kot lani) srečujejo tudi s težavami pri serviserjih. Pred kratkim so ostali brez njega, za začasno rešitev pa so poskrbeli v firmi Stockli, ki Tini dobavlja smuči.
Tina je z odličnima slalomskima rezultatoma napredovala že na 3. mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala (390 točk); pred njo sta le Američanka Vonnova (641) in avstrijska kraljica slaloma (5 tekem, 5 zmag) Marlies Schild (540). Glede na Tinino vztrajnost je jasno, da bo naredila vse, da to razliko pred zaključkom sezone zmanjša, tam pa se potem lahko zgodi tudi kakšno presenečenje (to smo doživeli lani, ko je na koncu sezone praktično »eksplodirala«). V realnosti bo to izjemno težko uresničiti, saj je Lindsay Vonn zaenkrat tako superiorna v hitrih disciplinah, da imajo tekmice le malo možnosti za zmanjševanje razlike. Kljub temu bo zaradi Tinine odlične forme znova izjemno napeto na Zlati lisici, ki bo na Pohorju potekala 21. in 22. januarja.
Podobno je z avstrijskim smučarskim skakalcem Gregorjem Sc-hlierenzauerjem, ki po treh tekmah prestižne novoletne skakalne turneje vodi z veliko prednostjo pred najbližjimi zasledovalci. Težko je verjeti, da bi na zadnji domači tekmi v Bischofshofnu to zapravil in mesto zmagovalca prepustil komu drugemu (sledita mu rojaka Kofler na 2. in Morgenstern na 3. mestu). Solidni so zaenkrat tudi slovenski orli, čeprav jim je po dveh tekmah kazalo še bolje. Škoda je, da se Jerneju Šinkavcu v Innsbrucku prek kvalifikacij za las (osem desetink točke) ni uspelo uvrstiti na tekmo. Prvi mož reprezentance tako ostaja Robert Kranjec, ki pa na prvih treh tekmah ni izkoristil vsega svojega potenciala in je po odličnih nastopih v kvalifikacijah nekoliko zaostal na samih tekmah. A sezona je še dolga in priložnosti bo še veliko ... za vse!
Jože Mohorič
Mlajši dečki B, letniki 2000
Zmaga letnikov 2000 Jeruzalema na turnirju v Varaždinu spada med veliko presenečenje, saj je bila kvaliteta in organizacija turnirja na zavidljivi ravni. V predtekmovalni skupini so Ormožani ugnali Viro-vitico in Čakovec, izgubili pa proti Karlovcu. V četrtfinalu je »padel« Daruvar, v polfinalu Karlovac (12:11) in v finalu domači Varteks (12:10). Gašper Hebar je bil izbran za naj igralca turnirja.
Postava Jeruzalema: Žan Firšt Šeruga; Teo Šulek, Gašper Hebar, Anže Notersberg, Blaž Zadravec, Tobi Torič, Niko Sovič, Aljoša Munda, Žan Ivanuša, Maj Voršič, Jure Lukman, Gašper Cvetko, Žiga Borko, trenerja Iztok Luskovič in Aljaž Kovačič.
UK
Jeruzalemčki odhajajo v Prešov na Slovaškem
45-članska ekspedicija igralcev, trenerjev in staršev se je v sredo, 4. januarja, ob 10. uri z avtobusom odpravila na Slovaško na odmeven mednarodni turnir Kempa, ki ga organizira rokometni klub Tatran iz Prešova. Minulo leto so Jeruzalemčki na turnirju z letniki 1997, 1998 in 1999 osvojili 1. mesto, kar je bil sanjski dosežek, ki ga bo težko kadarkoli ponoviti. Tokrat se Jeruzalemčki odpravljajo na turnir z letniki 1998, 1999 in 2000. Cilj odprave je pridobitev novih izkušenj, poznanstev in vsaj ena uvrstitev v veliki finale. Že v predtekmovanju so tekmeci izredno kvalitetni, tako letnike 2000 čaka obračun proti beloruskemu Minsku, slovaškemu Tatranu, letnike 1999 čakata močna Virovitica iz Hrvaške ter domačin Tatran, letniki 1998 pa bodo uvrstitev v četrtfinale skušali doseči v tekmah s ptujsko Dravo, poljskim Kielcem in domačo Tatrano, ki v vseh konkuren-cah igra proti Jeruzalemčkom.
Skupine Jeruzalema v predtekmovanju so naslednje:
letniki 2000 (nastopa 8 ekip): Dobrudja Dobrich (Bolgarija), MHC Bardejov (Slovaška), Palac Mlodziezy (Poljska), Minsk (Belorusija), Virovitica (Hrvaška), Legnica (Poljska), Tatran Prešov (Slovaška);
letniki 1999 (nastopa 13 ekip): Honved Budimpešta (Madžarska), Libusza (Poljska), Cimos Koper (Slovenija), Virovitica (Hrvaška), Tatran Prešov (Slovaška);
letniki 1998 (nastopa 11 ekip): Malev Budimpešta (Madžarska), Drava Ptuj (Slovenija), Kielce (Poljska), Ultena Ivartis (Litva), Tatran Prešov (Slovaška).
Strelstvo • Pogled čez merek v leto 2012
V pričakovanju olimpijskih iger
Navdahnjeni z dobrimi dosežki in visokimi uvrstitvami v minulem letu je jasen pogled najboljših slovenskih strelcev že usmerjen v realizacijo programa za leto 2012. Ker je začetek sezone v slovenskem strelskem športu določen s 15. oktobrom se strelci, po poltretjem mesecu različnih aktivnosti, že nahajajo sredi sezone 2011/12, počasi pa se približuje tudi prvi strelski vrhunec leta, ko bo v drugi polovici februarja na Finskem potekalo pomembno Evropsko prvenstvo z zračnim orožjem, ki predstavlja zadnje kvalifikacijsko tekmovanje za uvrstitev na 30. poletne olimpijske igre London 2012.
Preden pa se lotimo pregleda največjih tekmovanj v letu 2012 in vam predstavimo sliko najboljših slovenskih in še posebej spodnjepodravskih strelcev, je zaradi jasnejše predstavitve smiselno narediti kratko analizo dogajanja v letu 2011. Pretekla sezona je bila za slovensko strelstvo ena izmed najbolj uspešnih v zadnjem obdobju. Na največjem tekmovanju sezone, avgustovskem EP v streljanju z MK in VK orožjem ter puško šibrenico, si je Slovenija po zaslugi Rajmonda Debevca in Boštjana Mačka priborila dve vstopnici oz. t.i. kvoti za POI London in tako izpolnila glavni cilj sezone. Debevec je nekoliko presenetljivo v disciplini, v kateri je v svoji več kot 30 letni zelo uspešni strelski karieri dosegel še najmanjše uspehe, z MK puško 60 leže osvojil naslov evropskega prvaka, Boštjan Maček pa si je v disciplini trap pristreljal bronasto medaljo in po 22 letih dosanjal svoje sanje in se po zelo zahtevnem kvalifikacijskem izboru uvrstil na tekmovanje, ki predstavlja glavno motivacijo za vsakega vrhunskega športnika. Na prvenstvu v Beogradu pa je kot edini pištolski predstavnik slovenske izbrane vrste nastopal Boštjan Simonič, sicer Ptujčan ki nastopa za miklavško ekipo Jožeta Kerenčiča. Simonič se je, po visokih domačih rezultatih v pretekli sezoni in
uspešnem nastopu na svetovnem pokalu v Munchnu, iz prvenstva v Beogradu vrnil zelo razočaran, saj mu ni uspelo uresničiti tega kar si je zadal, s 535 krogi pa je za 15 krogov zaostal za svojimi običajnimi dosežki na tekmovanjih in na koncu osvojil 56. mesto. Zelo blizu uvrstitvi na prvenstvo v Beograd pa je bil tudi ormoški strelec Kevin Venta, ki se je v zelo kratkem času spoznal z novo strelsko disciplino in z enako eksplozivnostjo kot na zračni pištoli hitro začel dosegati zelo visoke rezultate ter bil zelo blizu norme, ki bi mu zagotavljala nastop v Beogradu. V prvi polovici leta 2011 pa je bilo največ pozornosti namenjeno pripravam in nastopu na EP z zračnim orožjem v Brescii. Verjetno se še bralci spomnijo odličnih nastopov najboljše ptujske
na prvenstvih stare celine uvrščena leta 2008, ko je v Švici v mestu Winterthur s 379 krogi osvojila 16. mesto. Svoje prvo evropsko prvenstvo pa si bo zelo dobro zapomnil tudi Kevin Venta, ki v Brescii sicer re-zultatsko ni blestel, dosegel je 553 krogov in osvojil spodobno 30. mesto. Še bolj pa nas je v primeru mladega Vente navdušilo dejstvo njegovega meteorskega rezultatskega vzpona, saj je že po enem letu, odkar se je februarja leta 2010 seznanil s strelskim športom in po fantastični zmagi na meddržavnem dvoboju reprezentanc Slovenije in Hrvaške v Zagrebu s 572 krogi, kvalificiral v slovensko mladinsko reprezentanco in si zagotovil nastop v Brescii. Takšnega neverjetnega vzpona ne pomnijo tudi najbolj izkušeni slovenski trenerji in veliko
Mladi slovenski strelci, prvi z desne kidričevski strelec Aleš Pernat, so se lahko v decembru na Ptuju veliko naučili od prekaljenega zlatega olimpijca Rajmonda Debevca.
700 strelcev v vseh starostnih kategorijah. Kar precejšnje število posamičnih in ekipnih odličij pa so si priborili tudi ptujski in ormoški strelci. Na mednarodnem prizorišču or-
December 2011 pa si bodo po otvoritvi novega strelišča, opremljenega z elektronskimi tarčami Meyton, zelo dobro zapomnili tudi ormoški strelci, ki so se preizkusili na testni otvoritveni tekmi, kjer je z lepim rezultatom s 397 krogi zmagal Robert Markoja, v finale pa se je uvrstil tudi Kovinarjev mladinec Jan Šumak (prvi z desne strani).
strelke Majde Raušl, ki je v januarju tako suvereno nastopala na nekaterih mednarodnih tekmovanjih in si na domači tekmi, Velika nagrada Ruš, s 3. mestom s 380 krogi zagotovila nastop v Brescii. Na prvenstvu v Italiji je Raušlova ponovila rezultat iz Ruš in se s svojim doslej najvišjim rezultatom v karieri na velikih tekmovanjih s 380 krogi uvrstila na zavidljivo 18. mesto. Še višje pa je bila
Ptujčanka Majda Raušl je v italijanski Bresci na EP z zračnim orožjem dosegla svoj najvišji rezultat in se s 380 krogi uvrstila na 18. mesto.
vprašanje je, če se to sploh da še ponoviti. V Brescii je najvišjo uvrstitev v reprezentanci dosegla Živa Dvoršak in se s 394 krogi uvrstila na 10. mesto, zelo visoko in povsem presenetljivo pa se je s 594 krogi na 11. mesto uvrstil Raj-mond Debevec. Med ostalimi strelci iz Spodnjega Podravja velja v letu 2011 izpostaviti še dva mladinca s puško, Jan Šumak in Uroš Mohorko, ki sta uspešno nastopala na domačin in mednarodnih tekmovanjih, preboja na veliko prvenstvo pa jima zaenkrat še ni uspelo doseči. Zelo uspešno sezono nastopanja v državni kadetski ligi pa je z naslovom državnega prvaka kronal tudi Ptujčan Sašo Stojak. Uspešno so v državni mladinski ligi nastopali tudi juršinski strelci, najbolj bučno pa so veliko skupno zmago v državni kadetski, mladinski in članski ligi, ki šteje za pokalno lovoriko Strelske zveze Slovenije, proslavili v SD Kovinar iz Ormoža. Velik domač strelski dogodek preteklega leta pa se je, tako po organizacijski kot po tekmovalni plati, zgodil meseca aprila v Kidričevem, ko je hitro po odprtju nove športne dvorane v Kidričevem domače strelsko društvo organiziralo jubilejno 20. Državno prvenstvo z zračnim orožjem, na katerem je gostilo
ganizacij velikih športnih tekmovanj v letu 2011 pa je vse rekorde številčne udeležbe kakšnega strelskega tekmovanja svetovnega pokala s puško šibrenico, v disciplinah trap, dvojni trap in skeet, podrl
Strelski center Gaj Prager-sko, kjer smo v začetku julija lahko spremljali nastope najboljših 600 strelcev na svetu, ki so se potegovali za 10 olimpijskih vstopnic. Slovenski strelci pa, po velikem uspehu na domačem strelišču Svetovnega prvenstva leta 2009, tokrat niso prav posebej izstopali, temveč zgolj tlakovali pot do kasnejšega uspeha v Beogradu.
In kakšni so načrti za leto 2012? Nahajamo se sredi kvalifikacijskega ciklusa mednarodnih tekmovanj za uvrstitev na Evropsko prvenstvo z zračnim orožjem v finskem mestu Vierumaki, ki bo potekalo od 14. - 20. februarja. Nekateri slovenski tekmovalci so že izpolnili norme za nastop na prvenstvu, veliko pa jih bo to poskušalo doseči še na mednarodnih tekmovanjih v Trzinu, Rušah in Munchnu, ki si v januarju sledijo praktično vsak konec tedna, z vmesno postajo 21.1. v Ormožu, kjer bo potekal 4. krog državnih članskih in mladinskih lig. Med strelci iz društev Spodnjega Podravja se za mesto v
prvenstveni reprezentančni vrsti med člani potegujejo Boštjan Simonič, Majda Raušl in Kevin Venta, ter med mladinci Jan Šumak. Na prvenstvu na Finskem bodo podeljene po 4 kvote v članskih disciplinah, možni scenariji za uvrstitev na olimpijske igre pa so takšni, da lahko ponekod za uspešno kvalifikacijo zadostjuje že uvrstitev okrog 15. mesta, lahko pa se celo zgodi, da tudi uvrstitve v finale ne bo dovolj. Odločilno vlogo pa bo odigrala le višina rezultata in dejstvo kam so uvrščeni strelci, ki že imajo osvojeno kvoto, dobili pa jo bodo prvi štirje brez kvote. Zgodba letošnjega EP na Finskem je tako neločljivo povezana z olimpijsko strelsko zgodbo. Strelci bomo imeli na igrah v Londonu tako vsaj 2 tekmovalca, veliko priložnost na Finskem pa bodo poskušali vnovčiti tudi preostali slovenski strelci: Živa Dvoršak, Željko Moičevic, Robert Markoja, Majda Raušl in Boštjan Simonič. Tako da se po koncu prvenstva na Finskem nadejamo najštevilčnejše strelske odprave na največjo športno manifestacijo na svetu. Do zdaj še vedno držimo rekord z OI v Sydneyu, kjer sta zraven Debevca nastopila še članica s puško Natalija Prednik in trap strelec Andraž Lipolt, igre v Sydneyu pa si bomo vsekakor zapomnili tudi po prvih zlatih slovenskih olimpijskih kolajnah Rajmonda Debevca ter veslaškega dvojca Čop - Špik. Rezultatsko v tem trenutku Simonič, Raušlova in Venta ne blestijo, vendar so vsi predani svojim programom in trdo trenirajo za uresničitev letošnjih zadanih ciljev.
Po koncu prvenstva na Finskem pa bo sledila še druga polovica tekmovanj v letu 2012, ko se bo slovenska reprezentanca odpravila na klasična prizorišča večjih mednarodnih tekmovanj, v drugi polovici aprila opravila še predo-limpijski test na tekmi svetovnega pokala v Londonu ter se v maju udeležila še svetovnih pokalov v Milanu in Munch-nu. Zadnja velika postaja svetovnega pokala, skupna tekma vseh strelskih disciplin, pred odhodom na POI v London bo v Pekingu. Strelci s puško šibrenico bodo v pripravah na prvi vrhunec sezone - EP v Larnaci, Ciper, že v marcu odšli na priprave in tekmo svetovnega pokala v ameriški Tucson, Arizona, nato se bodo skupaj z ostalimi disciplinami
srečali v Londonu, takoj za tem v začetku maja nadaljevali na pokalu v italijanskem Lo-natu in se sredi maja odpravili na Ciper. Drugi vrhunec sezone pa zagotovo predstavlja nastop na olimpijskih igrah v Londonu, za katerega se bo bo prilagojenem programu pripravljal samo Boštjan Maček, ostali so ostali brez možnosti kvalifikacij po septembrskem SP v Beogradu.
V začetku maja se bodo v kompleksu Thermane Laško odvijala kvalifikacije zahodne skupine evropske mladinske lige (Q EYL 2012), v kateri lahko nastopajo mladi strelci med 14 in 18 letom, torej v glavnem kadeti oziroma strelci, ki so šele prvo leto mladinci. Slovenci bomo tako gostili 10 najboljših mladinskih reprezentanc v zahodni Evropi, med katerimi sta si nastope v kvalifikacijah, kjer nastopa po 5 držav v obeh disciplinah, že zagotovili Italija in Švica na pištoli ter Avstrija in Italija na puški. Za mesta v slovenski reprezentančni ekipi na pištoli se zelo resno potegujejo Ptujčan Sašo Stojak, juršinski strelec Ivan Druzovič ter mi-klavški strelec Žan Mir. Navedeni strelci se bodo na kvalifikacije poskušali prebiti preko sistema eliminacijskih mednarodnih tekmovanj, ki bodo potekala v Trzinu in Rušah. Po končanih kvalifikacijah zahodne, severne in vzhodne skupine pa se bodo najboljše ekipe na severu Evrope potegovale še za zmago na oktobrskem finalu.
Višek domače strelske sezone pa bo zagotovo predstavljalo aprilsko veliko državno prvenstvo z zračnim orožjem v Portorožu, kjer med 13-15. aprilom znova pričakujemo zanimive obračune 700 strelcev za 21. državno lovoriko v samostojni Sloveniji. Prav poseben poudarek pa gre vedno znova medijsko precej zapostavljenim trenerjem, ki neumorno ure in ure trenirajo s svojimi varovanci in se skupaj z njimi veselijo tudi velikih uspehov, ki jih strelci iz Spodnjega Podravja dosegajo v zadnjem obdobju. Med najbolj zaslužne trenerje tako sodijo predvsem Gorazd Maloič, Zlatko Kostanjevec, Stiven Vočanec, Darko Pavlin, Bojan Mir, Dragoljub Poledica ter Darko Vernik, katerim gre velika zahvala za vse kar v strelstvu na našem koncu nastaja.
Simeon Gonc
Ptuj m Še o gradnji športno-prireditvenega centra Ptuj
Prostorska uskladitev na podlagi natečajnih rešitev
Na 4. izredni seji sveta MO Ptuj, ki je bila 22. decembra, je svetnik mestnega odbora Zares - socialno liberalni Miro Vamberger postavil vprašanje v zvezi z razpisno dokumentacijo za oddajo javnega naročila z javnim naročanjem za večnamenski športno-pri-reditveni center Ptuj, ki je bil objavljen 29. novembra lani. Kot je ob tej priložnosti povedal, je v razpisni dokumentaciji zasledil, da so v natečajno območje zajete površine, ki so namenjene atletski dejavnosti. Svetnik Vamberger je prepričan, da če želimo na Ptuju ohraniti atletiko, si poseganja v atletski stadion na račun nove dvorane za košarko ne smemo dovoliti, ker bomo avtomatsko izgubili certifikat tekmovalne komisije Atletske zveze Slovenije za vsa tekmovanja, šolska in prvenstvena, izgubili tekmovalne površine in površine za treninge. S tem pa bo uničeno večletno delo in uspehi, ki so privedli do izgradnje stadiona na Ptuju. Ptujski župan Štefan Čelan je na sami seji pojasnil, da so „napako" v razpisni dokumentaciji medtem že popravili, ker pred objavo niso „delali" odmere. O tem, da bi posegali v Mestni stadion, pa nihče ne razmišlja, niti doslej ni bilo nobene idejne zasnove o tem, da bi se ob gradnji nove športne dvorane za košarko posegalo v Mestni stadion.
Na članek pod naslovom „V Mestni stadion se ob gradnji ne bo posegalo", so se oglasili v Atletskem klubu Cestno Podjetje Ptuj, pod dopis se je podpisal predsednik kluba Aleksander Lorenčič. „V Atletskem klubu Cestno podjetje Ptuj smo bili obveščeni, da je bil 27. decembra lani v Štajerskem tedniku na tretji strani objavljen članek z naslovom 'V Mestni stadion se ob gradnji ne bo posegalo'. V njem bere-
Foto: Črtomir Goznik
Načrtovani poseg na Mestnem stadionu buri duhove ...
mo, da je ptujski župan Štefan Čelan v zvezi s tem povedal, da so se o zadevni problematiki (sporno natečajno območje objavljenega razpisa MO z dne 29. novembra 2011) 20. decembra 2011 v Mestni hiši pogovarjali z vsemi predstavniki športnih institucij in da so jim pojasnili to 'napako', do katere je prišlo, ker pred javnim razpisom niso delali odmere. Brali smo še lahko, da nihče ne razmišlja, niti doslej ni bilo nobene idejne zasnove o tem, da bi se posegalo v Mestni stadion in da je popravek razpisne dokumentacije z zarisanim območjem, ki ne posega na Mestni stadion, že objavljen. V vednost vam v imenu Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj sporočam, da popravek razpisne dokumentacije z zarisanim območjem, ki ne posega na Mestni stadion, ni bil objavljen in da slednji, kot nam je bilo povedano, ostaja takšen, kot je bil primarno objavljen. Skratka, del atletskega stadiona je še naprej predmet nate-čajnega območja. Samo toliko
v vednost."
Za dodatno pojasnilo v zvezi s povedanim o razpisni dokumentaciji za večnamenski športno- prireditveni Center Ptuj na 4. izredni seji mestnega sveta, ki je bila 22. decembra lani, smo zaprosili vodjo kabineta župana MO Ptuj Stanka Glažarja. „Na sestanku z uporabniki in upravljavcem Mestnega stadiona je bila natančno obrazložena namera Mestne občine Ptuj, da ne posega v atletski del stadiona. Natečajno območje je bilo za nekaj dni celo zmanjšano, vendar je zaradi pripomb ponudnikov natečaj-nih rešitev bila sprejeta odločitev, da se postopek zaključi in glede na natečajne rešitve projekt prostorsko uskladi. V kolikor bi bistveno spremenili pogoje bi lahko prišlo do ponovitve razpisa, zaradi manjših sprememb pa smo rok za oddajo ponudb že podaljšali (na zahtevo ponudnikov) za 14 dni. Na sestanku, ki je bil 28. decembra je bilo vse to predstavljeno direktorju Za-
voda za šport in predsedniku atletskega kluba Aleksandru Lorenčiču. Na licu mesta je bil tudi ogled možnih lokacij za prestavitev meta krogle na drugo stran stadiona (v smeri klavnice Žerak). Ta varianta bi bila samo v primeru, da projekta dvorane ne bi bilo možno umestiti brez prostora, ki je sedaj namenjen metu krogle. Povedano in pozneje zapisano (s podpisom župana) je bilo tudi to, da mora atletski stadion ohraniti certifikat po kriterijih Atletske zveze Slovenije in da se bodo vsa letošnja že planirana tekmovanja lahko nemoteno realizirala. V zadnjih letih se je na področju športne infrastrukture veliko spremenilo na boljše in naša želja je, da z omenjenim projektom zadevo nadgradimo, ne pa okrnemo dejavnost atletike kot kraljice športov. Preseneča pa me pod zapisanim s strani atletskega kluba podpis predsednika, ki je bil o vsem tem neposredno seznanjen."
MG
Kung fu m Kung fu klub Ptuj
V Brežicah novi uspehi ptujskega kluba
Tik pred koncem leta se je v Brežicah odvil turnir K-1 & free fight night 6, na katerem so barve Kung fu kluba Ptuj v borbah po pravilih K-1 zelo uspešno zastopali Mitja Potrč, Bojan Kujavec in Tomi Hoj-nik.
16-letni Tomi Hojnik je
v kategoriji do 71 kg popolnoma dominiral v dvoboju proti sedem let starejšemu Gašperju Kuštrinu iz Teama Minotauros Izola in se po koncu treh izjemnih ter dinamičnih rund, polnih akcije in odličnih potez zasluženo veselil zmage. Izkušenejši Mitja Potrč se je v kategoriji do 63,5 kg moral zelo potruditi za novo zmago. V borbi proti Žanu Ograjenšku je po odličnih prvih dveh rundah (v prvi
je tekmeca poslal v knockdown) v tretji popustil, zato so sodniki dosodili izenačen rezultat ter dodatno rundo, v kateri pa je bil Potrč znova boljši borec in je zasluženo zmagal. Tretji predstavnik Kung fu kluba Ptuj Bojan Kujavec se je v svoji peti borbi podal v ring v kategoriji do 71 kg (sicer nastopa v kategoriji do 67 kg) in se je spopadel z izjemno dobrim in izkušenim Boštjanom Frležem. Ta je med drugim zmagoval na profesionalnih turnirjih tajskega boksa Young blood in nastopil na lanskoletnem turnirju K-1 MAX na Braču, ki je bil hkrati tudi evropski kvalifikacijski turnir za finale v Tokiu. Borba je potekala na tehnično in taktično zelo visokem nivoju, v katerem sta imela oba borca
svoje možnosti in priložnosti. Po sodniških listah je Kujavec zmagal prvi dve rundi, tretjo pa je izgubil, čemur je botrovala poškodba goleni. Kljub dvema dobljenima rundama so sodniki dosodili neodlo-
čen rezultat ter dodatno četrto rundo, vendar do nje ni prišlo zaradi poškodbe noge. Kujavec je z izredno borbo pokazal svoj talent in je hkrati dokazal, da sodi v sam vrh.
David Breznik
Finalni turnir državnega prvenstva v Mariboru
V sredini meseca decembra je v prostorih mariborskega Red Power centra potekal finalni turnir Kung fu zveze Slovenije v kung fu-ju/sanda. Glede na to da so v nasprotju z ostalimi klubi zveze bili v ptujskem klubu v preteklem letu izjemno aktivni in so se udeleževali tako rekoč vseh tekmovanj v kikboksu in kung fu-ju, se je to poznalo pri izkušnjah in doseženih rezultatih. Naslove državnih prvakov v kung fu-ju za leto 2011 so iz ptujskega kluba v svojih kategorijah tako osvojili Mitja Potrč, Tomi Hojnik, Bojan Kujavec, Adnan Hasanagic in Marko Seidl.
Športni napovednik
Namizni tenis • 1. SNTL (m)
PARI 10. KROGA (SOBOTA, 7. 1., OB 17.00): Ilirija - Ptuj, Edigs Mengeš - Finea Maribor, Kema Puconci I - Kema Puconci II, Sobota - Krka, Tempo Velenje - Muta.
3. SNTL(m)
Pari 5. kroga (sobota, 7. 1., ob 10.00): Šternmatik Cirkovce - Žogica Radgona, Kajuh Slovan - Vesna Zalog, Hrastnik - Preserje, prosta je ekipa Royal Beach Škofja Loka.
Mali nogomet • Liga MNZ Ptuj
PARI 8. KROGA (ŠD Center, nedelja, 8. 1.): ŠD Ptujska gora - Club 13 (10.00), ŠD Draženci - Sport club M (10.40), KMN Draženci -Reklamni Atelje Babšek (11.20), Apollon II - SGD in Slikopleskar-stvo Goričan (12.00), Hausmart Super team - ŠD Rim (12.40), Ricks caffe - Klub ptujskih študentov (13.20).
ZLMN ORMOŽ
Člani, Športna dvorana Hardek, sobota, 7. 1. 2012: Mladost Digo bar - Pristan Frankovci (ob 13.00), Pušenci Bioplinarna Šija-nec - Mladost Prevozništvo Pesrl (13.40), Tomaž - BU Team Gaja Svetinje (14.20), Brlek Transport Cvetkovci - Čistilni servis Safir (15.00), Inox ograje Majcen - Lordi Ivanjkovci (15.40), Transport Vičar Vičanci - Jerebič Črni ribič (16.20).
Člani, Športna dvorana Hardek, nedelja, 8. 1. 2012: Mladost Prevozništvo Pesrl - Čistilni servis Safir (ob 9.30), Pristan Frankovci
-	Pušenci Bioplinarna Šijanec (10.10), BU Team Gaja Svetinje - Mladost Digo Bar (10.50), Brlek Transport Cvetkovci - Transport Vičar Vičanci (11.30), Lordi Ivanjkovci - Tomaž (12.10), Jerebič Črni ribič
-	Inox ograje Majcen (12.50).
Veterani, Športna dvorana Hardek, sobota, 7. 1. 2012: Bresnica
-	Borec Ormož (ob 11.00), Fiposor Aries IT - Smoki Ormož (11.40), Tomaž - Frankovci (12.20), NK Ormož veterani je prost.
8. mednarodni turnir za ekipe U-8 in U-10
V soboto, 7. januarja, bo v dvorani Center na Ptuju izpeljan tradicionalni, letos že 8. mednarodni zimski turnir za selekcije U-8 in U-10. Organizatorji iz NŠ Poli Drava so pripravili pester spored: tekmovanje osemletnikov se bo pričelo ob 8. uri (finale bo ob 13.20), ob 14. uri se bo pričelo tekmovanje desetletnikov (finale bo ob 19.20). V obeh konkurencah nastopa po osem ekip, ki so razdeljene v dve skupini. Najboljši dve iz vsake skupine bosta napredovali v polfinale. U-8, razpored skupin:
skupina A: NŠ Poli Drava 1, ND Dravinja, NK CM Celje, NK Golgeter Hajdina;
skupina B: NŠ Poli Drava 2, NK Aluminij, NK Medimurje, NK Miklavž.
U-10, razpored skupin:
skupina A: NŠ Poli Drava 1, NŠ Mura 05, NK CM Celje, NK Golgeter Hajdina;
skupina B: NŠ Poli Drava 2, NK Aluminij, NK Medimurje, NK Veržej.
JM, UK
Tomi Hojnik je ugnal izkušenejšega tekmeca iz Izole.
Pogovor • Andrej Cafuta
Jogo spoznaval v Indiji, tai chi na Kitajskem, karate-do na Japonskem ...
Andrej Cafuta je zanimiva oseba, ki je s športom najbolj povezana prek karateja, številni rekreativci ga poznajo iz Centra aerobike kot vaditelja joge, tai chija ... Manj ljudi pa ve, da je lani v Maleziji opravil izpit za karate sodnika svetovnega ranga.
Kako ste začeli leto 2012?
A. Cafuta: »Zelo lahkotno: dejansko se je treba malo spočiti, razmisliti kako naprej, kaj je bilo lani v redu in kaj je treba popraviti, kje lahko še kaj dodamo . Zavest ljudi o zdravem življenju se povečuje in tudi potrebe po gibanju - vsi si želimo biti srečni!«
Vaš Center aerobike ima pri tem pomembno nalogo; kakšne dejavnosti izvajate, kakšen je odziv?
A. Cafuta: »Razveseljivo je, da imamo iz leta leto več obiskovalcev; pretežni del so to ženske. Letošnjo sezono smo kljub »krizi« začeli zelo dobro - ljudje si še vedno privoščijo tisto urico ali dve vadbe na teden. V našem centru sta trenutno najbolj popularni vadbi za oblikovanje telesa, to sta pilates in jogalates, sledi zumba (ta je zadnji dve leti pravi hit, saj gre za ples v smislu sproščanja in vsebuje veliko zabave), sledi aerobika v smislu oblikovanja telesa TNZ (trebuh, noge, zadnjica) in pump, ki je skupinska vadba ob glasbi z utež-mi. Lahko rečem, da se naših programov udeležujejo ljudje vseh starostnih kategorij. Meja se je v zadnjih letih z vadbo zumbe spustila celo do 13, 14 let. Imamo odličnega vaditelja iz Tunizije, Nafaa Kebira, ki je nastopal v oddaji Slovenija ima talent in prav on je izjemno populariziral zumbo na Ptuju. Sedaj kar nekaj dijakinj redno obiskuje vadbo, s čimer se je res močno znižala starostna meja, ki je bila prej približno 20 let. Pilates in jogalates pa na drugi strani obiskujejo tudi nekoliko starejši, tudi do 60. ali 65. leta starosti.«
Kako usposabljate vaditelje?
A. Cafuta: »Naše vaditelje v centru aerobike usposabljamo v Kranju pri gospe Zupanc, ki je mednarodna inštruktorica za pilates, step aerobiko in na-
Foto: Črtomir Goznik
Andrej Cafuta: »Karate je v športu moja prva ljubezen in mi je zelo te, sem začutil, da je to moja pot, moje življenje in moje primarno
pomemben. Ko sem spoznal kara-delo.«
sploh za vse skupinske vadbe. Na osnovi tega praktičnega usposabljanja dobimo na Fakulteti za šport naziv vaditelja, nekatere nazive pa potrjujemo na Fitnes zvezi Slovenije in na Gimnastični zvezi Slovenije.«
Kakšna vadba je jogala-tes?
A. Cafuta: »Gre za pilates, v katerega so vključeni elementi asan iz joge - pilates je še vedno prevladujoč. Asane pa so nekaj posebnega in so zelo zanimive; s temi elementi smo zelo popestrili pilates.«
Tudi sami delujete na področju vadbe joge?
A. Cafuta: »Sem vaditelj joge, vendar imam bolj zaključene skupine: v septembru se skupina ustvari in kasneje ni več možen vpis v njo. V zvezi z jogo sem se sam v Indiji izobraževal že leta 1998, obiskoval sem tudi Sai Babo (indijski duhovni vodja, op. a.) in se udeleževal tečajev ajurved-ske medicine - od takrat tudi navdušenje za jogo. Od tam še vedno črpam navdušenje za vadbo. Ko obiščeš kraje, iz katerih dejansko neka stvar izvira, potem šele začutiš tisto pravo energijo, ki jo lahko potem predajaš drugim. Podobno je s tai chijem, ki ga tudi vodim.
Kakšna je razlika med borbami in katami?
A. Cafuta: »Najprej se učimo osnovno tehniko, ki jo velikokrat ponovimo. Tisti, ki imajo več vztrajnosti in potrpežljivosti, ostanejo pri nas, nekateri pa tega ne zdržijo in se preusmerijo raje v druge športe. Ko se naučimo tehniko, začnemo trenirati kate - to je borba proti namišljenemu nasprotniku. Elemente, ki jih izvajamo, je treba izvesti tako, da si dejansko predstavljaš nasprotnika; tudi udarci se izvajajo tako. Dober sodnik zelo dobro vidi razliko med tem, ali si ta oseba dejansko predstavlja navideznega nasprotnika ali pa v tistem trenutku misli na kaj drugega.«
Pred približno petimi leti sem bil tri tedne v Sanghaju in se dodatno navdušil zanj, poznal pa sem ga že prej. Tam sem se tudi naučil prenašati energijo (chi) in ljudje začutijo tisti pravi občutek.«
Sodelujete tudi s Termami Ptuj: kakšno je to sodelovanje?
A. Cafuta: »V Termah Ptuj naš Center aerobike izvaja rekreacijo. Gre za animacijo za goste termalnega parka in hotela Primus, poudarek pa je na rekreaciji: izvajamo vodno aerobiko, igre, vodimo tudi joga-lates in pilates, del tai chija . V poletnem času izvajamo športne aktivnosti, npr. hojo v žogi
Uspešni mladi člani Karate-do kluba Ptuj
v bazenu, animacije s klovni ...«
Športni krogi vas poznajo kot trenerja in sodnika karateja: kje ste se seznanili s karatejem in kaj vam pomeni?
A. Cafuta: »Karate je v športu moja prva ljubezen in mi je zelo pomemben. Ko sem spoznal karate, sem začutil, da je to moja pot, moje življenje in moje primarno delo. V bistvu nisem nikoli izpostavljal kara-teja v smislu rekreacije, ampak smo v našem klubu vzgajali otroke v smislu tega, da so trenirali športni karate. Vpisovali so se že zelo mladi, stari od 6 let naprej, ki so si želeli tekmovalnosti: mladi imajo v sebi, da se želijo primerjati z drugimi, da z njimi tekmujejo - to je za njih pomembna stopnica. Ko so kasneje na neki stopnji zaključili tekmovalno kariero, ko so uvideli, da ne morejo dosegati vrhunskih rezultatov, so prestopili v karate-do (pot praznih pesti, op. a.), ki smo ga že prej peljali vzporedno. Karate ima zgodovino, tradicijo in to je ena druga, duhovna pot. Ko sem se sam začel ukvarjati s tem, sem v prvih dveh letih na življenje začel gledati drugače in sem npr. postal vegetarijanec. V tem vztrajam sedaj že 22 let.«
Kako poteka delo v Karate-do klubu Ptuj?
A. Cafuta: »V klubu nas je
okrog 90, od tega je 70 otrok. Odrasli treniramo karate-do. Že ves čas nas - ne redno, ampak občasno - uči Rajko Lešnik, ki živi na Svedskem, hišo pa ima tudi v Sloveniji. Veliko smo hodili tudi k njemu v Mal-
mo na izobraževanje, kamor je prihajal tudi učitelj iz Japonske, ki je imel črni pas, 10. dan. Slednji je pred nekaj leti umrl, Rajko Lešnik pa njegovo znanje še sedaj dopolnjuje. Zaradi tega smo glede znanja vedno v vzponu. Sam ob tem že 15 let vlagam veliko truda tudi v sodniško plat.«
Zanimivo je, da se s kara-tejem ukvarja tudi veliko deklic.
A. Cafuta: »To je res zanimivo. K nam se vpisujejo predvsem osnovnošolci, skoraj polovica je deklic, ki so na tekmovanjih zelo uspešne. V prvi fazi je značilno, da vsi, ki trenirajo pri nas, pridobijo na zmožnosti boljše koncentracije. So tudi bolj samozavestni, imajo neko notranjo moč, kot njihovega razmišljanja se dejansko razširi, na svet gledajo nekako drugače. Ne vem, kaj je v tem posebnega, ampak nekaj dobrega je. Lahko rečem, da mi približno 80 % staršev po začetni fazi treniranja v smehu pove, da se je njihov otrok v šoli začel bolje učiti, da se mu je izboljšala koncentracija. To poslušam iz generacije v generacijo in to me izredno veseli.«
Uveljavljate se tudi kot sodnik: kakšna je bila ta pot na začetku?
A. Cafuta: »Ko sem še sam tekmoval, sem opazil, da mora biti sodnik zelo pravičen. Nekateri sodniki bi radi bili pravični, pa tega ne morejo, ker preprosto »zamočijo«, ne da bi se tega zavedali. Preprosto niso dovolj sposobni. Zato ne more biti vsak sodnik! Tako se po nepotrebnem dogaja, da so otroci, ki to močno občutijo, razočarani. Ko sem sam delegiran za sodnika na npr. seniorskem tekmovanju, se normalno pripravim, ko pa sem delegiran na otroškem tekmovanju, se še posebej pripravim in skoncen-triram, ker je za otroke izjemno pomembno, da si pravičen. Oni hitro vidijo, kaj je prav in kaj ne in krivice težko prenašajo. Ta pravičnost je izjemno pomembna. Npr: pri atletiki je drugače: tam so merodajni čas, dolžina skoka, višina, kar lahko izmerimo s pripomočki, pri karateju pa je lahko točka ali pa tudi ne. Zato je za karate sodnika izjemno pomembna koncentracija, natančnost in pravičnost.«
Sedaj ste že sodnik mednarodni ranga.
A. Cafuta: »Ko sem začel soditi v Sloveniji, sem hitro opazil, da mi gre delo zelo dobro od rok. Zelo sem bil zadovoljen, ko sem videl, da mi zadeve ne uidejo iz rok in da delo
postorim tako, kot je treba. To so hitro opazili tudi drugi in so me že precej mladega predlagali za sodnika mednarodnega ranga. Tako sem prešel na evropski nivo, kjer so pri sodnikih štirje rangi. Nekateri položijo prvi rang, pa potem tri leta nič, pa nato spet enega ... Sam sem štiri range položil v štirih letih, vsako leto enega. Znova sem dobil potrditev, da sem primeren za to stvar. Na teh tekmovanjih po Evropi sem dobil veliko izkušenj in tako sem se podal na pot sodnika svetovnega ranga. To mi je uspelo lani oktobra v Maleziji, ko sem položil izpita za sodnika za kate in komite svetovnega ranga. V Sloveniji sva npr. samo dva s tem nazivom; poleg mene še Primož Debel-nak iz Maribora, ki je na sceni že 25 let in je lani v Maleziji dobil funkcijo predsednika sodniške komisije Evrope. To je bilo za Slovenijo veliko priznanje, zanj - kot mojega šefa - in tudi zame osebno.«
Veliko potujete, predvsem v »vzhodne dežele«, kjer je karate tudi doma.
A. Cafuta: »Res je. Ko sem prvič stopil na sceno svetovnega ranga, leta 2008, sem bil v Tokiu. Prej še nisem bil na Japonskem. Že prej pa sem v Evropi videl, da Japonci delajo kate na poseben način, kot da teče voda. Tehniko so delali tako 100 %, s tako koncentracijo, da tega ne vidiš zlepa. Do tega sem imel tako spoštovanje, da sem v trenutku, ko sem videl v živo, otrpnil. Zaradi strahospoštovanja svojega dela nisem opravil tako, kot znam, in sploh nisem naredil izpita, čeprav so vsi mislili, da bom to opravil brez težav, saj so me spremljali že prej. Resnično so te države tako drugačne. Gre za povsem drugo kulturo, kar je zelo dobro videti. Če bi ljudje imeli priložnost to videti, bi vsem priporočal.«
Kakšni so načrti v letošnjem letu?
A. Cafuta: »Kot sodnika me čakajo tekme v sosednji Avstriji, v Milanu, na Tenerifih, tako da bom kar veliko odsoten. Letos sicer nimam v načrtu nobenega potovanja na druge kontinente. V smislu rekreacije sem zadovoljen, da so ljudje tako ozaveščeni, da prihajajo k nam in bodo tudi v bodoče prihajali. V klubu želimo nadaljevati po začrtani poti, na kateri smo imeli v zadnjem času veliko uspehov. Tudi zaradi tega, ker imam sam vedno več sodniških izkušnj in poznam zadeve zelo natančno, svoje vedenje pa prenašam na naše mlade tekmovalce. Zgodi se, da včasih skoraj vsi naši tekmovalci, ki gredo na kakšen turnir, prejmejo medalje v svojih kategorijah. Zelo sem vesel, da sem v tem športu, v katerega sem vložil res veliko truda in tudi svojega denarja. Sedaj se vse to obrestuje.«
Jože Mohorič
Vzhodne dežele so zibelka cele vrste borilnih športov.
A. Cafuta: »To je res, vendar zaradi tega njihovi športniki niso naduti, ampak izjemno ponižni. Kljub temu so to veliki ljudje. Nekdo bi pomislil, da je to pretepa-štvo, da se s tem ukvarjajo agresivni ljudje, a resnica je daleč od tega. V sebi namreč čutiš posebno moč in s tem čutenjem agresija v tebi odpade - preprosto je ni več, sploh ni potrebna!«
Kuharski nasveti
Mesne rulade - 2. del
Zadnjič smo vam svetovali mesne rulade kot praznično sil-vestrsko jed. Ampak praznujemo lahko pravzaprav kadarkoli, samo nek razlog si moramo izmisliti. In nam je ostalo še kar nekaj receptov za rulade. Škoda bi bilo, če bi šlo kaj v nič! Samo da se dobro je ...
Nadevana mesna rulada v omaki
Sestavine: 1 kg svinjskega vratu, 1 par pečenic, 15 dag hamburške slanine, šalotka, česen, 1 jajce, žlica gorčice, peter-šilj, sol, poper, rdeča paprika, svinjska mrežica; za omako: žlica masla, kozarec suhega vina, vrečka gobove juhe.
Svinjski vrat prečno zare-žemo, da dobimo zelo velik zrezek. Tega razgrnemo, poso-limo, popopramo in posujemo z malo ostre paprike. V skledo zdrobimo par pečenic, dodamo 15 dag na drobne kocke sesekljane slanine, na drobno sesekljano šalotko in dve zrni česna, jajce in žlico gorčice. To dobro zmešamo in razporedimo po svinjskem zrezku. Maso posujemo s sesekljanim peterši-ljem. Vse skupaj zvijemo v rulado in jo povežemo s kuhinjsko vrvico. (Če pri mesarju dobimo svinjsko mrežico, vanjo zavijemo rulado in je ni treba vezati z vrvico, meso pa je boljše in še okusnejše in sočnejše). Mesno rulado na mastnem pekaču pečemo v pečici dve uri pri 180 stopinjah. Vmes jo pridno zalivamo. Zadnjih dvajset minut povišamo temperaturo na 250, da se pečenka lepo hrustljavo zapeče. Ko je rulada pečena, jo shranimo v toplem pekaču, tekočino od pečenja pa prelijemo v kozico. Če je premastna, odvečno maščobo poberemo in
Ugotavljanje gluhosti pri živalih, še posebej pri mucah, je lahko za lastnika precej težavno. Marsikdo je svojo ljubljenko že obtožil, da je trmasta in neposlušna, ker preprosto ni vedel, da je muca gluha. Če gre za postopno izguba sluha, je zelo težko ugotoviti, da muca ne sliši. Tudi muca se lahko prilagodi izgubljanju sluha in se bolj osredotoči na ostala čutila in tako zelo kompenzira težavo. Če izgubi sluh nenadoma, je ponavadi razdražljiva, zmedena, želi
pristavimo na ogenj. Dodamo žlico masla in kozarec suhega belega vina (če damo rdeče vino, je omaka temnejša). Na močnem ognju pokuhamo, da alkohol povre. V omako dodamo še v deciliter vode zamešano vrečko gobove juhe in kuhamo, da se lepo zgosti. Mesno rulado narežemo in prelijemo z omako.
Pisana mesna rulada
Sestavine: pribl. 50 dag mešanega mletega mesa, žlica parmezana, žlica domače salse (ali žlička paradižnikove mezge), dobro sesekljan česen, malo mlete paprike, poper in sol, razna zelenjava (rukola, črne olive, paprika, dušena špinača) in sir, olivno olje za cvrenje, nekaj žlic vina, vejica rožmarina.
Dobro zmešano maso razporedimo v obliki pravokotnika na peki papir. Do dveh tretjin nadevamo z rezinami mehkega sira (lahko tistega za toast), svežo rukolo, trakovi popeče-ne (vložene) rumene in rdeče paprike in kolobarčki oliv. Pozimi lahko rulado nadevamo z ostanki dušene špinače, grobo naribanim parmezanom itd. S pomočjo papirja tesno zvijemo in damo v hladilnik najmanj za nekaj ur, še bolje čez noč, da se strdi, okusi prepojijo ter da jo lažje režemo. Z ostrim nožem narežemo na 2-3 cm debele kolobarje. Previdno jih na obeh straneh popečemo na vročem
Telečja rulada z gobovim nadevom
olju, dodamo žlico ali dve belega vina in vejico rožmarina. Če želimo še malo omake, dodamo v mrzli vodi razmešano žlico moke in dušimo še kakih dvajset minut. Postrežemo samostojno s pire krompirjem.
Telečja rulada z gobovim nadevom
Sestavine: pribl. 1,25 kg telečjih reber, 1 -2 telečja zrezka, 4 korenčki, 50 g svinjske masti, 3 žlice olja, pribl. 2,5 dl čiste goveje juhe, pribl. 1,5 dl suhega belega vina, sol, črni poper v zrnu, limonina lupina, 1 vejica rožmarina; žemeljni nadev z jurčki: 300 g jurčkov, 200 g ša-lotke, 350 g starejših žemljic, 8 rumenjakov, 4 žlice mleka, sol, črni poper v zrnu, mleta kumi-na, majhen šopek peteršilja, 3 vejice bazilike.
Telečja zrezka potolčemo. Telečja rebra (z lahkoto) iz-koščičimo. Kosti, ki smo jih izkoščičili, položimo na dno pekača. Rebra razpremo; tanj-še dele obložimo z zrezkom(a). Meso blago začinimo s soljo in sveže mletim črnim poprom. V ponvi segrejemo olje, na katerem zlato rumeno prepražimo sesekljano šalotko in peteršilj. Odstavimo in stresemo v skledo. Dodamo žemljine kocke, rumenjake, mleko, sol, sveže mlet črni poper, mleto kumino
in sesekljano baziliko. Dobro premešamo. Pečico segrejemo na 200° C. Svinjsko mast pristavimo in segrejemo.V manjši posodi pristavimo mešanico goveje juhe in belega vina. Zavremo in pustimo na toplem. Pripravljeno meso po sredini obložimo z nadevom, potem pa ga zvijemo v rulado, jo povežemo ali zašijemo s kuhinjsko vrvico. Rulado po zunanji strani dobro natremo z mešanico soli in sveže mletega črnega popra. Položimo jo na kosti v pekaču. Po njej položimo nekaj limoninih lupin, obložimo pa jo s korenčkom. Dodamo rožma-rinovo vejico, meso prelijemo z vročo mastjo, potem pa vse skupaj za približno 60 minut potisnemo v segreto pečico. Med pečenjem rulado prelivamo z vročo mešanico juhe in vina, ko te zmanjka, pa s pečen-kinim sokom. Pečenko vzamemo iz pečice; meso pokrijemo z alu folijo in pustimo počivati 15 minut. Medtem pečenkin sok prelijemo v kozico, poprašimo s slabo žlico moke in dobro pre-vremo. Nazadnje omako pretlačimo skozi gosto cedilo. Pečenko narežemo, zložimo na segret servirni krožnik, obložimo s korenčkom in prelijemo z omako. K jedi ponudimo kuhane široke rezance, pražen krompir ali mlince.
Alenka Šmigoc Vinko
Tačke in repki
Muca ne sliši
Lastniki muce, stare okoli 2 leti, ki so jo posvojili, sprašujejo, ali je možno, da je njihova muca gluha, saj se ne odziva na klice in druge zvočne dražljaje. Muco imajo samo v stanovanju. Zanima jih, ali in na kakšen način se lahko ugotovi, ali je njihova muca resnično gluha in ali lahko gluha muca živi normalno življenje.
si bližine svojega lastnika in je negotova. Nekatere muce postanejo zaradi izgube sluha tudi glasnejše, intenzivneje se oglašajo, nekatere pa popolnoma onemijo in se ne oglašajo več.
Nekatere muce, predvsem tiste z belim kožuščkom in modrimi očmi, se pogosto rodijo gluhe. To je tako imenovana prirojena gluhost. Poznamo pa tudi pridobljeno gluhost, ki je povezana s starostnimi spremembami ali boleznijo.
Gluhost je lahko tudi začasna
Foto: E. Senear
v povezavi z najrazličnejšimi bolezenskimi stanji ušes, ko sluhovodi zaradi vnetja nabreknejo in tako preprečijo zvoku, da pride do bobničev, ali pa gre za vnetje srednjega ušesa z gnojem, ki prav tako blokira zvočne dražljaje.
Če se omejimo na prirojeno gluhost, je potrebno, da se muci prilagodimo in ji omogočimo čim lažje in varno življenje. Pozornosti muce ne bomo mogli zbujati s klici, pač pa z drugimi sredstvi. Na kratke razdalje je dovolj močan plosk z dlanmi, kar povzroči dovolj veliko vibracijo zraka in tako pritegne mucino pozornost. Muce z dlačicami ob nosu izredno zaznavajo gibanje zraka in se odzovejo na dražljaje. Ob mraku lahko uporabimo tudi utripanje baterijske svetilke, da prikličemo muco k sebi. Seveda jo moramo, ko se odzove, nagraditi s okusno nagrado.
Gluhe muce morajo živeti predvsem v stanovanju ali hiši, saj v zunanjem svetu preži na njih veliko nevarnosti. Ne slišijo namreč zvoka avtomobilske-
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
ga motorja, tudi ne kosilnice, s katero kosimo travo. Tudi laježa pasjih sovražnikov gluhe muce ne slišijo in so tako pogosto izpostavljene najrazličnejšim poškodbam. Za gluhe muce je najbolje, da jih spuščamo na prosto le na domačem varno ograjenem dvorišču, če pa jih peljemo na sprehod, jih imamo navezane na povodcu.
V domačem okolju ne bo večjih težav z muco, paziti pa je treba, da ne uide na prosto, kjer je lahko v resnični nevarnosti. Omogočiti ji moramo, da kljub gluhosti živi varno zdravo in srečno življenje, kar z določeno mero pazljivosti zelo enostavno storimo.
Lastnikom muce svetujem obisk v ambulanti za male živali, da se izključi morebitno vnetje srednjega ušesa kot vzrok gluhosti, čeprav bi pri takem vnetju muca izražala močno bolečino v ušesih, nosila bi glavo postrani in se s tačkami praskala po ušesih.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
Pomembni dejavniki rodovitnosti tal
Pomemben pokazatelj rodovitnosti tal so dostopna hranila v tleh, kislost, vsebnost organske snovi, teks-tura in struktura tal. V nadaljevanju bomo opisali dva zelo pomembna pokazatelja rodovitnosti tal: pH vrednost in vsebnost organske snovi v tleh.
Kislost tal oziroma pH vrednost: od zaprtja Tovarne sladkorja Ormož smo v zadnjih letih apnjenje zanemarili, zato bi temu ukrepu morali posvetiti več pozornosti in na podlagi podatka o pH vrednosti tal apniti površine, kjer so tla kisla. Z apnjenjem izboljšamo fizikalne lastnosti srednje težkih in težkih tal, izboljšamo strukturo tal, zmanjšamo zaskorjenost, v tleh povečamo dostopnost fosforja, povečamo mikrobno aktivnost v tleh in s tem povečamo pridelek večine rastlin.
Zaradi navedenega je pomembno, da vzdržujemo optimalno kislost tal. Optimalna kislost je odvisna od teksture in vsebnosti humusa v tleh, pri čemer velja, da čim lažja so tla in čim več humusa imajo, tem nižja je optimalna pH vrednost tal. Zaradi velikih pridelkov, izpiranja bazičnih kationov (Ca, Mg) in fiziološko kislega delovanja večine gnojil je treba pH vrednost tal kontrolirati vsakih 5 let in tla po potrebi redno vzdrževalno apniti. Pri gnojenju z apnenimi gnojili upoštevamo, da lažja tla prenesejo manjše enkratne odmerke apnenih gnojil, težja tla pa večje, vendar je najbolje, da apnimo večkrat v manjših odmerkih. V primeru, da analiza tal pokaže, da so za doseganje optimalne pH vrednosti potrebe apnenih gnojil velike, gnojimo z apnenimi gnojili vsako drugo leto.
Potrebe po meliorativnem apnjenju pri prekislih tleh in po vzdrževalnem apnjenju so prikazane v spodnji tabeli.
		Meliorativno		Vzdrževalno		Apnjenje
Tip tal		apnjenje pri prekislih tleh		apnjenje		ni potrebno
		pri pH vrednosti	največji enkratni odmerek (t CaO/ha)	pri optimalnem pH območju v tleh	količine za tri leta (t CaO/ ha)	pri pH tal
	peščena	< 5,4	1,5	5,4-5,8	0,7	> 5,8
Lahka tla	peščeno-ilovnata	< 5,8	2	5,8-6,30	1,2	> 6,3
Srednje težka tla	ilovnato-peščena do ilovnata ali meljasta	< 6,2	6	6,2-6,5 6,6-6,8 (-)	1,7	> 6,8 6,6-6,8 (+)
Težka tla	meljasto- glinasta ali glinasta	< 6,6	10	6,6-6,7 6,8-7,2 (-)	2	> 7,2 6,8-7,2 (+)
(-) ni prostih karbonatov (po testu s solno kislino): vzdrževalno apnjenje priporočljivo
(+) prosti karbonati prisotni (po testu s solno kislino): vzdrževalno apnjenje ni priporočljivo
Pri apnjenju moramo vedeti, da je apno (CaO) zelo agresivno za žive organizme v tleh, zato ga odmerjamo v manjših količinah in apnimo pozno jeseni ali pozimi, ko organizmi v tleh niso aktivni. Žgano oziroma hidratizirano apno (CaOH2) je nekoliko manj agresivno, še manj agresiven je apnenec (CaCO3) in njegovo delovanje je počasnejše. Ker apnenec ne deluje toksično, lahko apnimo večkrat med letom. Načeloma velja, da je delovanje apnenca hitrejše, če so delci drobnejši. Nadaljevanje prihodnjič
OPOZORILO: zdaj je najprimernejši čas, da poskrbite za odvzem vzorcev tal in si pravočasno uredite gnojilne načrte za naslednjo sezono!
Ivan Puklavec, inženir kmetijstva
KGZS Zavod Ptuj Kmetijska svetovalna služba, izpostava Ormož
Foto: arhiv
Foto: arhiv
Krvodajalci
8. december: Franček Veber, Loperšice 49; Miran Plejnšek, Jezova ul. 4, Ptuj; Martin Bogša, Mi-hovci pri Veliki Nedelji; Andrej Žu-ran, Mihovci 76; Slavko Kolarič, Žabjak 54 a; Mateja Čeh, Dornava 31 a; Romana Jurič, Dornava 115; Darjan Podgoršek, Placa-rovci 14 b; Drago Maglica, Prepo-lje 87; Monika Hojnik, Lasigovci 15; Ivana Zupanič, Muretinci 14; Zdenka Milošič, Ulica 25. maja 10, Ptuj; Milan Cizerl, Janežovski Vrh 14 b; Klavdija Selko, Ulica 25. maja 5, Ptuj; Gorazd Šket, Abramičeva 11, Ptuj; Andrej Pola-nič, Dornavska c. 13, Ptuj; Daniel Belšak, Osluševci 21; Zdravko Tobijas, Kicar 13 b; Lija Frajnko-vič, Strmec pri Polenšaku; Miran Valenko, Draženci 10 b; Marijana Sok, Sodinci 21 a; Dušan Fric, Sp. Velovlek 32 a; Branko Zorec, Slavšina 12; Robert Pehar, Ple-terje 35; Anton Vrtič, Spuhlja 57; Boris Dreisibner, Spuhlja 101 a; Janko Muhič, Prvenci 5 e; Danilo Habjanič, Slavšina 4; Aleš Mori, Ul. 25. maja 19, Ptuj; Alojz Čeh, Videm pri Ptuju 24 c; Damijan Cebek, Draženci 14 d; Matevž Žgavc, Mestni Vrh 74 a; Boštjan Novak, Volkmerjeva c. 24, Ptuj; Kristijan Draškovič, Novinci 15; Manja Kokol, Ob gozdu 17, Kidričevo; Matilda Firbas, Moškanjci 125; Igor Bezjak, Placerovci 4 a; Stanislava Polanič, Dornavska c. 13, Ptuj; Stanislav Kolednik, Pristava 9 a; Andrej Flajs, Pobrežje 85; Helena Vodušek, Župečja vas 6 a; Ivan Kolenič, Sakušak 15 a; Konrad Rodošek, Mestni Vrh 89; Valerija Preac, Gorišnica 143; Jožica Zlatnik, Frankovci 42 a; Aleš Podgoršek, Zechnerjeva 32, Ptuj; Igor Radaš, Draženci
55	a; Drago Furek, Draženci 87 a; Klavdija Paveo, Gerečja vas 94; Martin Prevolšek, Čermoži-še 45 c; Irena Ljubec, Spuhlja 133; Lidija Lozinšek, Gorišnica
56	a; Jožica Drevenšek, Paradiž 7 a; Marjan Bezjak, Sobetinci 20; Aleš Vilčnik, Muretinci 20 a; Roman Kostanjevec, Zagojiči 21; Miran Šic, Rogaška c. 36, Ptuj; Vladimir Bauman, Arbajterjeva 3, Ptuj; Borut Plohl, Aškerčeva 23, Ptuj; Sebastijan Jerkovič, Sp.Gaj pri Pragerskem.
13. december: Miran Lah, Ptujska cesta 2, Ormož; Miroslav Špindler, Velika Nedelja 2 b; Smiljana Muhič, Moškanjci 14 b; Mitja Sušnik, Biš 39 a; Franc Sla-tič, Sp. Velovlek 2; Slavko Arkli-nič, Markovci 67 f; Dragica Mlakar, Prešernova 25, Ptuj; Sonja Koren, Mariborska c. 70, Ptuj; Marjan Korpar, Mezgovci 53 a; Olga Fras, Gibina 18 a; Darko Kos, Seliškarjeva 13, Ptuj; Marija Vesenjak, Placerovci 1; Smiljan Kovačec, Slomi 1; Marjana Peter-šič, Dornava 76 a; Janko Zelenik, Nova vas pri Markovcih; Alenka Lorber, Majšperk 62; Marija Belšak, Popovci 5; Janko Peteršič, Dornava 76 a; Doroteja Mlakar, Rimska ploščad 21, Ptuj; Jelka Janžek, Gozdna ul. 61 a, Hoče 15. december: Jože Cizerl, Mezgovci 1; Franc Vajda, Mihovci pri Veliki Nedelji; Rado Marčec, Trška 6, Središče ob Dravi; Boris Rukav, Dornava 51 a; Rudolf Repec, Tržec 19 a; Jožefa Berlak, Dornava 105; Jožica Horvat, Muretinci 27; Vlado Potočnik, Vičava 29; Ivan Kaučevič, Sela 31 a; Bri-gita Mesarec, Bišečki Vrh 6; Suzana Kurbos, Podvinci 49 b; Anton Kos, Žetale 30; Aleksander Feguš, Sedlašek 12; Ivan Korošec, Zabovci 4 a; Majda Marinič, Pobrežje 74 a; Janko Muršec, Gomilci 13 a; Simona Brajlih, Zg. Hajdina 107 a; Evgen Muhič, Go-rišnica 46; Sonja Vidovič, Velika Varnica 67; Janez Ploh, Dornava 79 a; Ivan Sledič, Stoperce 23.
Astrolog Tadej svetuje
nju ugotovili, kaj vas veseli in si vzeli čas za tisto, boste naredili veliko zase kot tudi za osebni razvoj. Pozitivno je, da si svoje občutke tudi zapisujete in da si ne dajete omejitev. Res pa je, da boste morali narediti v partnerskem življenju analizo, kaj si želite in čemu ni tako. Prav gotovo si celo svoje življenje ne želite prijateljstva, ampak bo treba stopiti korak ali dva naprej. Ko se boste odločili in naredili pri tem meje, se bodo stvari uredile. Naenkrat boste ugotovili, da je ob vas nekdo, ki vas ljubi. To bo v vas vžgalo ogenj čiste ljubezni in ravnovesje. Tedaj boste našli tudi osebno srečo in imeli zelo dobre iztočnice za napredek. Želim vam veliko ljubezni in imejte se radi!
Šifra: Selitev
Vprašanje: Odločili smo se, da spremenimo
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Šifra: Upanje
Vprašanje: S fantom sva se razšla pred osmimi meseci, a sva ostala dobra prijatelja. Zanima me, če obstaja kakšna možnost, da bova v prihodnosti spet par? Je bil on tisti pravi, ali naj začnem iskati drugje?
Odgovor: Vaše vprašanje v sebi skriva neko posebno sporočilo in to je upanje. Ravno to je v teh dneh tako pomembno in o tem se veliko govori. Decembrski dnevi so tisti, ki prinesejo veliko veselja in trpljenja v sivi vsakdan. Zdi se, da si sleherni posameznik piše svojo pot in po zvezdnih namigih je vsak sam sreče kovač. Kar z drugimi besedami pomeni, da je človek toliko srečen, kot si to želi. To velja tudi za vas, spoštovana bralka. Iz astrološke karte je moč razbrati, da ste ujeti v primež preteklosti in da določenih stvari niste predelali. Vsekakor se strinjam s pobudo, da sta s partnerjem lahko prijatelja. Toda meja je tu jasno določena in treba se je je držati. V kolikor sta intimna, se prijateljstvo zamegli in postane kaj drugega. Pomembno je, da stopate naprej po svoji poti in da imate upanje, da vam bo v življenju lepo. Preteklost je konec koncev treba pustiti tam, kjer je. Dejstvo je, da boste morali v tem obdobju narediti analizo in tako reči bobu bob. Odločnost pri tem vam ne bo škodila, ampak koristila. V kolikor boste v življe-
Silvester Vogrinec • Nauk večne modrosti (36.)
Duševno zdravje
okolje oziroma dom. Ali se nam bo življenje kaj umirilo ali nam bo mogoče žal, če to storimo?
Odgovor: Globoko v sebi nosite modrost in voljo. Nakazano je, da ste se vedno poslušali v intuiciji in tako našli tudi odgovore na vprašanje. Če pogledamo naravo, postane jasno, da so spremembe sestavni del in da so letni časi nekaj, kar prinese veselje in radost. Vsak posameznik je tisti, ki se lahko odloči, kateri je njegov najljubši čas in gotovo so tu mnenja deljena. Iz astrološke karte je moč razbrati, da je pred vami čas, v katerem vas čaka mnogo harmonije in radosti. Na svoj način ste navezani na preteklosti in zelo radi držite niti usodo v svojih rokah. Toda včasih je pravi balzam narediti korak naprej, čeprav ne veste, kaj točno vas čaka.
Ce imate tudi vi kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se morate, da kjer je volja, tam je tudi pot. A odločiti se boste morali sami. Svojemu vprašanju ne pozabite pripisati šifre, vse skupaj pa pošljite na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da stanje opišete na kratko ter da napišete točen datum, uro in kraj vprašanja.
Moč misli
Znanost je potrdila, da ima naš um neverjetno moč. S svojimi mislimi si dobesedno krojimo lastno usodo. Edini razlog za to, da življenja ne izkoristimo v popolnosti je, da ne vemo, kako uporabljati um, da bi dosegli vse, kar si želimo. Misel je energija, ki ima svojo napetost in naboj. Ima moč, da nam zagotovi bogastvo, uspeh, idealnega partnerja, zdravje. Dokazano je, da uporabljamo samo 10 odstotkov svojih možganov, ostalih 90 odstotkov pa nikoli pravilno. Kvaliteta in dolžina naših življenj je odvisna od načina razmišljanja, zato se moramo naučiti pravilno misliti. Kdor nadzoruje svoje misli je gospodar lastnega življenja.
MOŽGANSKI IMPULZI
Danes z elektroencefalo-gramom (EEG) merimo frekvence možganskih valov v hertzih, ki odražajo različna stanja zavesti in počutja. Tako so npr. valovi betha (13-30 Hz) značilni za budno, napeto in alarmantno stanje. Večji del teh valov je v sorazmerju s povečanim izločanjem hormona stresa. Zavest je usmerjena navzven in obtežena z občutki strahu. Valovi alfa (8-13 Hz) se pojavijo v sproščenem stanju, med budnostjo in spanjem
pri zaprtih očeh. Zanje je značilna popolna sproščenost ter mirno in skladno mišljenje, ki harmonizirata um in telo. Valovi theta (4-8 Hz) najpogosteje nastajajo med spanjem ali globoko meditacijo. To stanje je povezano s povečano sposobnostjo učenja, spomina, sanjarjenja in kreativnih idej. Valovi delta (0,5-4 Hz) se v budnem stanju zelo redko pojavijo. Nastajajo predvsem v globokem spanju, transu, hipnozi ali prosvetljenju. Ko človek umre, ti valovi prenehajo oziroma padejo na 0 Hz.
Ko smo v stanju stresa, možganski impulzi prenesejo to sporočilo mišicam, ki se tako napnejo in zakrčijo, da praktično dušijo določeni organ v našem telesu. Posledice so slabo počutje in bolezen. Zato so Američani izdelali naprave, imenovane mind machines, ki na podlagi svetlobe, zvoka in ritma delujejo na možganske valovne dolžine in stimulirajo dobro počutje. V zadnjem desetletju 20. stoletja so te naprave preplavile Evropo in svet.
MENTALNO TELO
Ezoterični nauk pravi, da ima človeška duša zraven fizičnega telesa še šest energijskih teles, ki so prostemu očesu nevidna, vendar zato nič manj stvarna. Eterično telo je v tesni povezavi z delovanjem organov, našim fizičnim ustrojem in obenem predstavlja
Nespečnost
Franc trpi zaradi nespečnosti. Vznemirjen je zaradi vsega, kar se dogaja okoli njega tako v službi, doma, v državi, svetu. Njegova mati je bila depresivna, zdravila se je, nato pa storila samomor. Strah ga je, da bo njegov konec življenja enak, ne želi pa se nikomur zaupati. Kaj naj stori?
Ni nemogoče, da je tudi Franc depresiven, saj je nespečnost znak le-te. Ni nujno, da gre za enako bolezen kot pri njegovi materi, lahko je njegova depresivnost nevrotične narave in je torej nastala zaradi vplivov okolja in življenjskih situacij, v katerih se je znašel.
Toda brez tega, da bi nekomu zaupal, se z njim pogovoril, nikakor ne bo šlo in svetujem mu, da dobro razmisli o perspektivi, ki jo še vedno ima v življenju, o družini, s katero živi, o vsem, kar mu še vseeno nudi malo zadovoljstva.
V svojo dobro se naj odloči tako, da se bo posvetoval s svojim izbranim zdravnikom.Ta ga bo poslušal, mu svetoval in ga spodbudil, da bo sprejel njegov nasvet in se bo vključil v obravnavo pri psihiatru ali pa pri kliničnem psihologu, pač glede na težo svojih težav.
Tam bo dobil po potrebi ustrezna zdravila ter pomoč v smislu razbremenitve in podpore pri njegovih pozitivnih razmišljanjih o smislu življenja, o svoji vrednosti, o lastni perspektivi, ki pa jo bo dosegel le z uvidom v samega sebe, predelavo negativnih čustev v svojo vrednost. Na ta način bo ponovno dosegel položaj v življenju, ki ga bo zadovoljil do te mere, da se bo uredilo tudi spanje in ne bo več vznemirjen zaradi dogodkov in stvari, na katere ne more neposredno vplivati. Srečen bo, da zmore marsikaj, kar mu daje vrednost v očeh drugih in mu tudi nudi zadovoljstvo.
Mag. Bojan Šinko
Kraj, kamor se selite, je zelo harmoničen in prijeten. Okolica je mirna in prinaša določeno čarobno energijo. Koristno je, da pogledate na to kot na izziv in tako najdete tudi smisel za naprej. Prožno razmišljanje je tisto, ki vam bo koristilo. Kajti tako boste našli tisto upanje in dodatne ambicije in vrata sreče se vam bodo odprla na stežaj. Seveda je selitev včasih nekoliko zahtevna in potrebuje čas, da se človek
navadi. Po drugi strani bo to priložnost za duhovno rast in sledenje lastne resnice. Zavedajte se, da ravno iz majhnega raste veliko. Posledično boste na vse pogledali kot na nekaj harmoničnega in tako našli tisto, kar iščete. Kjer so ljudje, ki jih imate radi, je vedno lepo in vedno prinese nekaj pozitivnega. Srečno!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
našo voljo do življenja. Pomeni tudi stopnjo moči imunskega sistema. Astralno telo (imenujemo ga tudi čustveno telo in telo želja) je povezano z našimi čustvi. Mentalno telo je povezano z našo miselnostjo, tako da mu lahko rečemo tudi umsko telo. Kadar je to telo močno in zdravo, je človek razumen in mu tudi intelektualno delo gre zlahka od rok. Pri deviacijah pa je ravno nasprotno. Tedaj se pojavi nezbranost misli, nesposobnost izražanja, neizražena identiteta, nesposobnost realizacije svojih idej, nezaupanje vase in občutek nemoči. Obstaja še duhovno telo, ki se deli na več ravni, in še višji nosilci naše monade ali božanske iskre, kar pa presega predmet te obravnave.
MISELNE OBLIKE
Jasnovidni ljudje in mistiki vidijo našo auro, tj. energetski ovoj okrog nas in šest energijskih teles. Obstoj aure je znanstveno dokazan (Kirlianova fotografija iz leta 1939). V auri grobega nasilnega človeka nižje razvitega tipa večinoma prevladujejo temnejši odtenki rjave, zelene in rdeče barve. Aura človeka višjega tipa pa je sestavljena iz bolj čistih in svetlečih odtenkov barv. Podobno je z našimi mislimi. Vsaka misel ustvari žarečo vibracijo in plavajoči oblak. Žareče vibracije izgubljajo moč premo sorazmerno z oddaljenostjo od svojega vira in
predstavljajo značaj misli, ne pa njenega predmeta. Ustvarjanje plavajočih oblakov oziroma miselnih oblik določajo tri splošna načela: kakovost misli določa njeno barvo, narava misli določa njeno obliko in natančnost misli določa jasnost njenega obrisa. Miselne oblike delimo v tri razrede: a. tiste, ki prevzamejo podobo misleca, b. tiste, ki prevzamejo obliko nekega materialnega predmeta in c. tiste, ki prevzamejo povsem lastno obliko in izrazijo pripadajoče lastnosti v materiji, ki jo pritegnejo okoli sebe. Kaj to pomeni v praksi? Jezne, ljubosumne, zavistne in sovražne misli švigajo kot bliski in strele okoli nas, poškodujejo auro tistega, ki mu jih pošiljamo, še bolj pa škodijo naši auri, saj se zaradi zakona karme (vzrok in učinek) okrepljene vračajo k nam. Nasprotno delujejo misli ljubezni, naklonjenosti, hvaležnosti, spoštovanja. Te pritegnejo k nam pozitivno energijo, angele in imajo celo tolikšno moč, da ustvarjajo nove angele. Mati lahko s svojo ljubeznijo in dobrimi mislimi ustvari angele in z njimi obda svoje otroke.
POZITIVNO MIŠLJENJE
Zakon privlačnosti pravi, da se podobne stvari med seboj privlačijo. Ko na nekaj pomislimo, k sebi pritegnemo nove podobne misli. Misli so magnetne. Vse, kar oddamo navzven, se vrne k nam. Smo nekakšen človeški oddajnik. Zakon privlačnosti je naravni za-
kon in tako kot zakon težnosti deluje nepristransko. Tisto, o čemer največ razmišljamo, pritegnemo v svoje življenje, hote ali nehote. Misli namreč postanejo stvari. Zakona privlačnosti ne zanima, ali smo dober ali slab človek. Če se bojimo neke bolezni in se v svojih mislih nenehno ukvarjamo z njo, jo bomo pritegnili. Postala bo naša realnost. Zato je vsak posameznik odgovoren za svoje misli.
Proces ustvarjanja naše svetle usode in uresničevanja dobrih želja poteka v treh korakih: 1. Prosite - Kadar vesolje prosimo za tisto, kar hočemo, moramo jasno izraziti svojo željo. Ukažite vesolju, da bo vedelo, kaj si želite. Vesolje se namreč odziva na naše misli. 2. Verjemite - Vaša vera se izraža v tem, da se vedete, govorite in mislite, kot da ste tisto, kar ste prosili, že prejeli. Zakon privlačnosti usmeri ljudi, dogodke in okoliščine tako, da tisto tudi v resnici prejmemo. Prerok Izaija je rekel: »Moja beseda se ne povrne k meni brez uspeha, dokler ne izpolni, za kar sem jo poslal.« 3. Prejmite - To pomeni, da so v nas takšni občutki, kot jih bomo imeli takrat, ko se bo naša želja manifestirala. Če se zdaj počutimo dobro, smo že naravnani na frekvenco tistega, kar si želimo. Dobro počutje je presodnega pomena za ustvarjanje, kajti če se počutimo slabo, ne moremo gojiti dobrih misli.
Nadaljevanje prihodnjič
Slo glasbene novice
v
Glasbeni kotiček
Na pragu novega leta smo tudi za današnjo izdajo zbrali nekaj prazničnih želja slovenskih glasbenih izvajalcev ter jih povprašali, po katerih dogodkih ali doživetjih bodo pomnili minulo leto 2011.
Katrinas: »Katrinas želimo, da bi vas v novem letu razveseljevali drobni biseri, ki bi jih znali začutiti in videti v svojem življenju ter da bi jih sejali naokrog. Če ocenjujemo minulo leto, pa je bilo za nas najpomembnejše, da se je skupini pridružila pevka Neža, s katero začenjamo novo poglavje glasbenega ustvarjanja.«
Stereotipi: »Leto 2011 si bomo Stereotipi zapomnili predvsem po izdaji svojega prvenca Stereotrip, po treh izjemno uspešnih sin-glih Žarek za njo, Spim le da sanjal bi njo in Decembrski dan, za katerega je bil posnet tudi videospot. Konec starega leta nam je prinesel tudi novega člana, kitarista Aljošo Skočirja, zato se že veselimo novih glasbenih izzivov za leto 2012, morda pa tudi novega CD-ja. V letu 2012 želimo vsem skupaj predvsem več humanosti in dobre energije, kot je je bilo v iztekajočem se letu, čim več pozitivnih misli, spontanosti in dobre volje!«
Adam: »Naša skupina je v letu 2011 izdala dva singla in video-spota, in sicer za skladbi Modrost in Novi svet, veliko je bilo klubskih koncertov v okviru promocije prvenca Alfa, deležni pa smo bili tudi nastopov na vseh večjih festivalih - Schengenfest, Rock Otočec, Pivo in cvetje, ŠVIC, Gora rocka, Majske igre, Teden mladih. V leto 2012 pa stopamo z mislijo: Praznujmo življenje!«
Jerica Haber - Jerry: »Vletu 2012 želim vsem, da imate okrog sebe dobre ljudi in naj vas pozitivna energija in dobra glasba spremljata na vsakem koraku. Leto 2011 sta zame zaznamovala dva pomembna dogodka: uvrstitev v finale oddaje Slovenija ima talent in izdaja dveh singlov: Življenje se smeji in Nisi verjel.«
Leila: »V času praznikov, ko se rojevajo velike želje in zamisli, si tudi jaz želim, da bi bilo v svetu več strpnosti, veselja in svobode ter da bi se začeli zavedati, da se vse to začne pri vsakem posamezniku posebej. V letu 2011 so se mi zgodili prijetni dogodki, povezani z glasbo, saj se je moje izražanje iz novinarskega dela, uredništva in video produkcije ponovno vrnilo tudi v glasbeni obliki. Formirala sem bend, ki podpira rap, na Glasboroli sem bila vice finalistka, naša pesem Kjer je Sonce doma pa je že kar lep čas na MTV-jevi lestvici Domačica, kar se mi zdi lep zaključek leta.« (MZ)
Lestvica slovenske zabavne glasbe Zmagovalci 2011
Poslušate jo lahko vsak torek
I.	januar: BILBI - HVALA ZA VIJOLICE od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
2. februar: FLIRRT - HORIZONT
3. marec: TANJAfAGAR - TIHO TEČE SAVA
4.aprii:ALYA-;VSE BO LEPO 5. maj: BOŠTJAN: BRAČIČ - PREBUDI ME
6.	junij: ČUKI - GREMO OKROG SVETA
7.	julij: OMAR NABER - LE SRCE NE SPI
8. avgust: DAN D - TVOJE JE VSE 9. september: JAN PLESTENJAK - ZVEZDE VEDO 10. oktober: NINA PUŠLAR - POZDRAV Z LJUBEZNIJO
II.	november: KINGSTON - A LAH
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Dese+ico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Saša Lendero v duetu z zvezdnikom
Simpatična pevka Saša Lendero očitno kar prekipeva od ustvarjalne energije. Potem ko je zaključila televizijsko vodenje, s katerim je med gledalci in kritiki požela ogromno simpatij, je ob izteku minulega leta izdala še videospot za uspešnico Dotakni se me tam. Pripoved v spotu spominja na pravcati mini vestern.
Na pragu novega leta se je prikupna pevka odločila še za en popolnoma svež in zanimiv projekt. Gre za posebno sodelovanje, saj se predstavlja v duetu z nagrajencem mednarodnih emmyjev ter dobitnikom mnogih glasbenih nagrad, portugalskim zvezdnikom Axlom.
"Skladba, ki jo prepevava v duetu, se imenuje Boom boom yeah, gre pa za Axlov mega hit, ki ga je želel posneti tudi v verziji mednarodnega dueta. Vesela sem, da je za sodelovanje zaprosil prav mene, in odločila sem se, da se po vseh ponudbah iz tujine, ki sem jih dobila (in zavrnila) v preteklih letih, tokrat odločim za sodelovanje," pojasnjuje prikupna pevka.
Ritmičen, energičen in mladostni plesni disko naboj Axlo-ve pesmi Boom boom yeah je že v originalu osvojil številne radijske postaje v več državah, zdaj pa lahko pesem v preno-
vljeni različici, v duetu s Sašo Lendero, slišijo tudi slovenski poslušalci.
Da ima pesem potencial hita, med drugim dokazuje tudi dejstvo, da se je že nekaj
dni pred uradno predstavitvijo v digitalni prodaji na iTunes uvrstila med TOP 10 (v Sloveniji) in TOP20 (na Hrvaškem). Uradnemu izidu singla v obeh državah je sledilo še povabilo
Saša Lendero
na Portugalsko, kjer sta Saša in Axel pritegnila pozornost javnosti ter prejela več vabil televizijskih in radijskih postaj.
Saša Lendero se je v letu 2006 s hiti, kot so Metulj, Luna in Mandoline, prebila med najpopularnejše slovenske glasbenike. V naslednjem letu je s svojo mega uspešnico Ne grem na kolena in istoimenskim albumom dobesedno obnorela Slovenijo in osvojila sam vrh slovenske zabavne-pop glasbe. Njena pot do ene izmed najpopularnejših pevk na slovenski glasbeni sceni je trajala kar nekaj let, med tem pa se je njena glasba spreminjala in se iz čistega zabavnega žanra preoblikovala v zabavni pop s pridihom etno glasbe z različnih področij. Pevka tako po večletni karieri beleži uspehe na več področjih - od glasbenih do voditeljskih in drugih.
MZ
Filmski kotiček
Sherlock Holmes 2: Igra senc
Ponovimo na hitro: prvi del je bil najbrž najbolj zvesta ekranizacija Sherlocka Holmesa, saj je literarni junak veliko več kot zamišljen detektiv s pipo, ki mu je v trenutku vse j asno. Avtor Arthur Conan Doyle si je zamislil veliko bolj akcijski lik od tistega, ki se je kasneje razvil v filmih in predvsem gledališčih. Z divjo režijo Guya Ritchieja in kinetično montažo smo pred dvema letoma dobili retro, a kljub temu posodobljenega detektiva za 21. stoletje, čeprav je bil pahnjen v precej »steampunkovsko« okolje.
V drugem delu so seveda avtorji uporabili formulo, ki pra-
Sherlock Holmes:
A Game of Shadows Igrajo: Robert Downey Jr., Jude Law, Rachel McAdams, Noomi Rapace, Stephen Fry, Jared Harris Režija: Guy Ritchie Scenarij: Michele Mulroney in Kieran Mulroney Žanr: detektivski akcijski Dolžina: 129 minut Leto: 2011 Država: ZDA
vi, da mora nadaljevanje ponuditi še več istega, hkrati pa se ne sme razlikovati od prvega dela. In res, že napovedniki za film so bili videti takšni, da gledalci nismo opazili razlike med obema filmoma. Vse je ostalo enako, le režija in montaža sta še bolj hiperkinetični, kar pa ni nujno dobro. Tudi v bolj umirjenih prizorih je menjava posnetkov prehitra, čvekanje v arhaičnih angleščini predivje, podnapisi kar letijo (kar vidimo, kako si je prevajalka najbrž pulila lase med prevajanjem), zato morate film videti spočiti in pozorni, saj vam zaradi napada na čutila ne bo dal dihati debeli dve uri. Če vam bo pozornosti popustila le za minuto ali dve, ne boste več vedeli, kaj se dogaja in zakaj, kajti zgodba v sunkovitih in dolgih skokih drvi naprej po sicer zapleteno podani zgodbi, ki pa je vseeno precej premočrtna. Liki prihajajo in odhajajo v roku nekaj minut, ne da bi pravzaprav dobro vedeli zakaj in čemu in kdo in kaj in kdaj. Film je enostavno prehiter, da bi dojeli, kaj se dogaja, zato se je najbolje nehati truditi in se
le predati zmešnjavi na platnu.
In kaj vidimo? Sherlock je s tem filmom prenehal biti detektiv, ker je postal superjunak. Pozabite na njegove briljantne dedukcije in rekonstrukcije preteklih dogodkov, kajti v tem filmu vse dogodke v delčku sekunde vidi vnaprej, zato temu primerno nastavi pasti. Ta njegova sposobnost je tako skrajno navita in pretirana, da ni več v sferi verjetnega, zato kmalu postane nezanimiva.
Zgodba se vrti okoli ... okoli ... no, nekakšne grožnje pred svetovno vojno, v katero hoče svet pahniti zlobni profesor
Moriarty, da bi z vojno koval velike dobičke. V ta namen organizira bombne napade, za katere države seveda krivijo druga drugo, zato napetosti rastejo in rožljanje z orožjem se prične, s čimer hoče film najbrž povedati, da so sodobni teroristi na svetu od nekdaj. Zaplet je torej tipično bondo-vski in takšen je tudi ves film. Pozabite na zgodovinsko natančnost, kajti videli bomo vse sorte orožja, ki leta 1895 še ni moglo obstajati, ampak to je pač »steampunkovski« element. Edini omembe vreden prizor je beg skozi gozd, ampak to je premalo, da bi film pustil trajnejši vtis. Za tretji del bodo vsekakor potrebne spremembe.
Matej Frece
Foto: arhiv

J
^ ^ oven (21.3. - 20.4.)
V prvih dneh januarja boste nekoliko bolj nemirni in prav je, da se umirite. Na delovnem mestu bo vladala odločnost in vendarle povečana previdnost ne bo odveč. Izrazili se boste lahko skozi umetnost in tako naredili korak naprej. Pestro in intenzivno bo tudi v ljubezni.
m
bik /
(21.4. - 20.5.) *
Narava se bo odela v belino in tudi sami boste morali najti notranji mir. Odločili se boste in raziskali nekaj, kar je vezano na preteklost. V vaše življenje bodo prihajali ljudje, ki vas bodo opogumili. Na delovnem mestu boste načeloma imeli v rokah škarje in platno. Ampak ne spreglejte smerokazov.
m
dvojčka
(Il. S. - IQ. ó.)
Postali boste zelo dinamični in raziskovali boste tisto, kar bo odstopalo. Bodite nekoliko bolj taktični in se ne odzovite na prvo žogo. Odločnost vam bo koristila v ljubezni. Partnerjevi namigi bodo zelo poučni. Začetek leta prinaša pomembno sporočilo za samske -kaj boste odkrivali sami.
¡sh rak W (21.6. - 22.7.)
V ljubezni boste cveteli in čas bo namenjen tako harmoniji kot romantiki. Naklonjena vam bo oseba nasprotnega spola. Govorili boste bolj malo in s svojim dejanji pokazali lastno avtoriteto. Na delovnem mestu boste morali biti bolj prožni in ne pozabite prisluhniti intuiciji.

lev
vur
Wal (23.7. - 22.8.)
Svoje mnenje boste povedali jasno in glasno. Večji poudarek boste morali dati notranji analizi in postati bolj odločni. V komunikaciji boste doživeli napredek in srečali prijatelja iz mladosti. Odpravili se boste tudi po nakupih in prijetno boste presenečeni. Iz majhnega raste veliko.
m devica
(& (23.8. - 22.9.)
Povečana delavnost in odgovornost bosta v ospredju. Po drugi strani se boste morali bolj sprostiti in si zaupati. Na službene obveznosti bo treba gledati kot na izzive in tako se vam bo odpr-lapaleta možnosti in priložnosti. Odzovite se klicu narave in verjemite v lastno srečo.
UGANKARSKI SLOVARČEK: ČAKOVA = naselje v Ščavnjški dolini, HAN = gostišče na Bližnjem vzhodu, KAMOVCI = naselje pri Dobrovniku, NUBUK = mehko usnje, OLUH = tolkač, drok, OVIN = slovenski ekonomist (Rasto, 1948-, Makroekonomija in ekonomska politika), PRAČEK = naš starejši alpski smučar (Ciril, 1913-2000), VIMOLJ = gručasta vasica pri Predgradu.
■eojuv 'i^esovi 'epea 'zsaja 'oeue|n
'eoue^o 'eAo^eo 'jejoq '[¡ouma 1o>i 'ose^ '^nojeA 'iaio '010 '4^10 'H!U|es 'ueq '13 '^edojsod '91 'uun 'pAoiuey 'viAI 'euez eA9| 'do^sou^ 'eojiepo^s 'sejjsud 'geseq 'epejo 'jede^ 'dpis :ouAejopoA '3>1NVZId>1 31 A31IS3d
RADIOPTUJ
89,8 »98,2-104,3
SOBOTA, 7. januar:
5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ IN ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj, vmes Modne čvekarije, Lestvica Naj 11 in Lestvica Desetica (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Murski val).
NEDELJA, 8. januar:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na
današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še ob 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.45 HOROSKOP. 6.50 ŠPORT. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkari-je (ponovitev).11.15 ŠPORT. 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), 12.30 komentar tedna (pon.), z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ: čestitke poslušalcev in glasba za vse okuse. 18.00: Rajža-mo iz kraja v kraj (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. Od 20. do 24. ure GLASBENE ŽELJE s Tonetom Topo-lovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PRO-
GRAM. (Radio Kranj). PONEDELJEK, 9. januar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa - Janko Bezjak. 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje 15.00 Utrip Podravja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.07 Iz ljudske zakladnice. 19.10 Zdravniški nasvet (pon.). 20.00 VEČERNI PROGRAM: glasba za ponedeljkov večer, vmes ponovitev oddaje Rajžamo iz kraja v kraj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj). TOREK, 10. januar: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15.
NA DANAŠNJI DAN.5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 14.30 POVEJTE SVOJE MNENJE. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Pomoč sočloveku. 19.07 Iz ljudske zakladnice. 19.10 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). SREDA, 11. januar: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi
(še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Pregled vesti iz Evropske unije. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.07 Iz ljudske zakladnice. 19.10 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Pogovor ob kavi (ponovitev) 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). ČETRTEK, 12. januar: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: komentar tedna in iz naših krajev. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip
Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.07 Iz ljudske zakladnice. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovitev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Univox).
PETEK, 13. januar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.07 Iz ljudske zakladnice. 20.00 Z glasbo do srca. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox).

tehtnica
ctr- (23.9. - 23.10.)
Resno dojemanje življenja prinaša prožnost. Poglobili se boste v raziskovanje in korak za korakom odkrivali zakonitosti življenja. Najbolj srečni in izpolnjeni boste v krogu svoje družine in našli boste tudi določen navdih. V ljubezni se vam bo izpolnila srčna želja.
škorpijonom strelec fi^-
(24.10. - 22.11.) \ Y (23.11. - 21.12.)
Globoko v sebi boste odkrili skriti zaklad in s svojim znanjem boste lahko pomagali drugim. Darežljivost, ki bo v tem obdobju izrazita, se vam bo izplačala. Več časa boste lahko preživeli v samoti in odzvali se boste klicu narave. Seveda bo vaše močno področje komunikacija.
kozorog
(22.12. - 20.1.)


Finančno se bodo stvari obrnile v vašo korist. Pri tem bo pozitivno, da si boste postavili meje in pravila igre. Odločnost bo tista, ki vam bo v samopomoč pri premagovanju določenih ovir. Zaupanje v pomoč drugih bo deloma pravilno. V ljubezni boste morali bolj poglobljeno uporabiti srce.
vodnar (21.1. -18.2.)
Odločili se boste in stopili v ospredje in to bo za vas pomemben korak. Premiki in pozitivne spremembe bodo na delovnem mestu in pri tem se bodo izzivi stopnjevali. Razbrati je ugodne vetrove sreče v ljubezni. Vsekakor boste morali v tem obdobju najti notranji mir in harmonijo.
Privlačile vas bodo dejavnosti, ki bodo vezane na svet duhovnosti in ezoterike. Prav gotovo boste pogumno stopali naprej in vendarle bo pozitivno, da se varujete pretirane naivnosti. Dobro bo zadeve razumeti med vrsticami in po potrebi prebrati drobni tisk.
ribi
(19.2. - 20.3.)
Preteklost je nekaj, kar je minilo. Svoje notranje občutke boste zlili na list papirja in tako vam bo lažje. Prožno boste stopali naprej po svoji poti in doživeli nek razcvet. Odgovorno bo v ljubezni, kjer ne bo vse po vaše. Osamitev in prijateljstvo bosta dve skrajnosti, v katerih boste zadovoljni.
Nagradno turistično vprašanje
Z luknjami v ponudbi v EPK
Ptuj je že tradicionalno vstopil v novo leto brez ognjemeta. Denar, ki bi ga sicer namenili za polnočno osvetlitev mesta, pa namenil v dobrodelne namene.
Tri tisoč evrov so razdelili na dva dela: 1500 evrov je prejela Pokrajinska zveza društev upokojencev Spodnjega Podravja za projekt Starejši za višjo kakovost življenja, 1500 pa mestna organizacija RK Ptuj za program prostovoljstva. Predstavnikom organizacij sta darilna bona izročila Metka Jurešič, svetnica mestnega sveta MO Ptuj in predsednica odbora za socialno varstvo, zdravstvo in kulturo pri mestnem svetu, ter Branko Brumen, vodja projektov -organizator javnih prireditev, ki je prvega januarja letos postal direktor KKS Ptuj.
Turistično leto 2011 je na splošno zaznamoval trend porasta tujih gostov in upad obiska ter nočitev domačih gostov. Za osrednji mestni hotel Mitra je bil ta trend še posebej izrazit. Njihovi glavni gostje so bili Nemci, Italijani, Avstrijci, veliko pa jih je bilo tudi iz srednje Evrope ter nekaterih držav Bližnjega vzhoda. V obdobju od aprila do oktobra lani so imeli goste z vseh kontinentov. V letu 2012 se bo obisk tujih gostov še povečal, napoveduje Peter Vese-
Določeni del turističnega trga ima o projektu informacije tudi zaradi njegove mednarodne razsežnosti. Vprašanje pa je, kako se bomo lahko konkretno odzvali s ponudbo na povečano splošno zanimanje za naše okolje. „Bojim se, da na ponudbeni strani ne bo vse tako, kot bodo gostje pričakovali, in da v konkretnih terminih in konkretnih ponudbah ne bomo zadovoljili določenih večjih pričakovanj. Že sedaj je na Ptuju premalo trgovske ponudbe, preozka je gostinska ponudba. Pa tudi nekateri kulturni spomeniki niso vselej dostopni, pri čemer mi-
slim predvsem mitreje. Pogrešamo končno urejenost mestnega jedra, živahnost trgovske, gostinske in kulinarične ponudbe. Ob navdušenju nad neko bazično strukturo zgodovinskega jedra in njeno privlačnostjo je opazen primanjkljaj na drugi doživljajski strani: doživeti utrip in živahnost mesta, možnost nakupovanja, uživanja...," še pove Vesenjak. Mestne ulice in trgi so tudi praznične dneve spali spanje pravičnega, mesto je bilo kot izumrlo.
Za odgovor na predzadnje Nagradno turistično vprašanje bo nagrado prejela Elizabeta Breznik, Grajena 17 A, Ptuj, ki je pravilno zapisala, da se vinske savne nahajajo v termalnem parku Term Ptuj. Danes sprašujemo, kako se imenuje najnovejša knjiga o Ptuju, ki jo je napisal pisatelj Bogdan Novak. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje in uporabo savn v hotelu Primus. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Rai-čeva ulica 6, do 13. januarja.
Foto: Črtomir Goznik
Ptujsko mestno jedro ne izpolnjuje pričakovanj domačih in tujih gostov
njak, znani ptujski in slovenski turistični delavec, še dalje pa bo padal obisk domačih gostov in njihovih nočitev. Ponudba, ki je odvisna od domačih gostov, bo še bolj na udaru kot tista, ki je odvisna od tujih oziroma njihove potrošnje. Tem trendom bi morala slediti tudi turistična propaganda na lokalni in državni ravni. V tej krizi je treba sta-
viti na tuje goste oziroma trge, ki jih kriza ni toliko prizadela kot Slovenijo, poudarja Vesenjak. Med tujimi gosti, ki so v letu 2011 obiskali Ptuj, je bilo že opazno zanimanje za projekt EPK 2012 - Ptuj partner, zlasti še med nemškimi, italijanskimi in avstrijskimi gosti. Projekt EPK kot tak je priložnost tega okolja oziroma SV Slovenije in države nasploh.
Sp. Podravje • Strojni krožek Posestnik na ekskurziji
Kako nastaja zgodba o uspehu
Sredi decembra so v okviru druge letošnje strokovne ekskurzije člani SK Posestnik obiskali podjetje Vitli Krpan v Šmarju pri Jelšah. Mnogi člani krožka med svojo mehanizacijo posedujejo tudi to vrsto na kmetiji nepogrešljivih priključkov, zato so za obisk tovarne pokazali izjemen interes, avtobus pa resnično zapolnili do zadnjega sedeža. In izplačalo se je. Obiskali so prvovrstno zgodbo o uspehu ...
V delavnici, veliki le 3 m2, se je zgodba pričela pisati leta 1971 (različna popravila kmečke mehanizacije in izdelava tedaj močno popularnih gumi vozov), resneje pa so se izdelavi gozdnih vidov pričeli posvečati od leta 1977 naprej. Gre za najstarejše podjetje za proizvodnjo vidov v Sloveniji, a hkrati največje v Evropi. Podjetje zaposluje okoli 120 delavcev, vedno pa sprejmejo
na prakso tudi študente in pripravnike. Vitli so plod lastnega razvoja in nadgradnje dolgoletnih izkušenj s terena. Prijavljenih imajo veliko število mednarodnih patentov, registrirane modele in blagovne znamke.
Lastnik Franc Pišek s ponosom pove, da jih odlikujejo varnost, funkcionalnost, kakovost izdelave in predvsem zanesljivost. Poleg
vitlov (22 različnih modelov, 3-10 ton, mehanskega, hidravličnega ali elektro-hidravličnega upravljanja) izdelujejo še cepilnike drv (11-25
t) traktorske transportne platoje, krožne žage, klešče za les in raz-metalnike silaže. Letno proizvedejo več kot 8000 vidov, ob čemer je potrebno poudariti, da vse sklope sestavnih delov naredijo sami, v svoji proizvodnji, le-ta pa se odvija
na površini okoli 11.000 m2. Tehnološka oprema je vrhunska, vodena računalniško in deloma robotizira-na, laserska. Svoje izdelke tržijo po vsej Evropi in širše. Podjetnik Franc pove, da imajo sicer tudi servisno službo, vendar v praksi, razen morebitnih finih nastavitev vidov, le-ta domala ne obratuje, ker ni potrebe ... Proizvodne hale ogrevajo na biomaso - lesne sekance, na ostreš-
Foto: Jože Murko
Udeleženci ekskurzije v Šmarje
je so montirali sončno elektrarno.
V	organiziranem ogledu so se med obiskovalci pojavila ugibanja, kako to, da takšna zgodba o uspehu ni deležna primerne medijske pozornosti in javnega priznanja. Konec koncev podjetje zaposluje predvsem ljudi iz domače občine in bližnje okolice, dejavnost je v vzponu in zelo perspektivna. Pričakovali bi, da bi bilo mogoče videti po televiziji v oddajah z gospodarsko tematiko vsaj kak prispevek -če ne na nacionalnem, pa vsaj na regionalnem nivoju ... No, podjetju so veljavo in priznanje dale vsaj druge institucije, kjer se pojavlja s svojimi proizvodi. Bogato bero priznanj so poželi na različnih sejmih (npr. Agra, MOS, Sima - Pariz ...), nemalo je priznanj Obrtne zbornice Slovenije, pa občine Celje, lokalnih skupnosti ... Franc Pišek je izjemno ponosen tudi na naziv Obrtnik leta 2005. Povedati je treba, da je vsa proizvodnja prodana že za tri mesece vnaprej, kar to zgodbo o uspehu v njenem poslanstvu in uspešnosti še dodatno potrdi.
V	nadaljevanju je obiskovalce pozdravil župan Bistrice ob Sotli Franjo Debelak in občino predstavil v zanimive potankosti. Spremljal jih je še naprej, ko ustavili še na kmetiji Marka Štadlerja v Bistrici ob Sotli. Kmetija je utrpela silovito škodo po neurju s točo v letošnjem letu. Oba gostitelja sta se predsedniku SK Posestnik Antonu Zemljaku iskreno zahvalila za nesebično pomoč pri zbiranju voluminozne krme za to prizadeto območje. Zares, v tej akciji so strnili svoje moči predsedniki različnih stanovskih in interesnih združenj (npr. Milan Tacinger, GD Ptuj, Milan Strmšek, SK Dravsko polje), svoj delež pri logistični in organizacijski izvedbi je prispevala tudi KGZS, med drugim KGZ Ptuj.
Jože Murko, KGZ Ptuj, Kmetijska svetovalna služba
petek • 6. januarja 2012
Od tod in tam, poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
Od tod in tam
Ptuj • Spremembe na parkiriščih pri ZD in DU
Na območju občine Ptuj so zaradi potreb občanov, bližine pomembnih objektov in spremembe prometnega režima spremenili namembnost nekaterih površin. V decembru so določili območja kratkotrajnega
Foto: M. Ozmec
parkiranja pred zdravstvenim domom na Rimski ploščadi in pred domom upokojencev na Volkmerjevi cesti. Obe parkirišči sta označeni z ustrezno prometno signalizacijo. Pred zdravstvenim domom je območje kratkotrajnega parkiranja do 30 minut, namenjeno predvsem staršem, ki pripeljejo ali odpeljejo otroke v vrtec. Na območju Volk-merjeve ceste ob Domu upokojencev pa je parkiranje na območju kratkotrajnega parkiranja možno do ene ure. Parkirišče je namenjeno predvsem staršem, ki pripeljejo otroke v vrtec, in osebam, ki pripeljejo starejše in šibke občane v Dom upokojencev Ptuj. Parkiranje in zaustavljanje ob pločniku je seveda še naprej prepovedano. Uporabniki teh parkirišč morajo imeti na vidnem mestu označen čas prihoda, po izteku predvidenega dovoljenega časa pa morajo parkirišče zapustiti. Čas prihoda se označi s parkirno uro, ki jo je možno kupiti na katerem od bencinskih servisov. Prav tako pa lahko na vidnem mestu čas prihoda napišete na navaden list papirja, vendar tako, da bo viden in čitljiv. Voznika, ki ne bo označil časa prihoda ali po izteku dovoljenega časa ne bo zapustil parkirišča, čaka globa 40 evrov.
-OM
Markovci • Cesta čez jez zaprta do sredine februarja
Po stečaju mariborskega Konstruktorja je gradbišče pod zapornicami v Markovcih v zadnjih mesecih
Foto: M. Ozmec
lanskega leta ponovno zaživelo, saj gradnjo nadaljuje Gradbeno podjetje Granit iz Slovenske Bistrice. Ker
so se zaradi menjave izvajalca in zaradi težav pri zapiranju gradbene jame dela nekoliko zavlekla, bo cesta čez jez v Markovcih zaprta predvidoma še do sredine februarja. Do tedaj je za prehod preko Drave pod jezom zgrajen začasni obvoz, ki lastnikom zemljišč na drugi strani reke Drave v dnevnem času omogoča normalen prehod z ene na drugo stran.
-OM
Ptuj • Lov na velike ribe
Ribiška družina Ptuj pripravlja to nedeljo ob novem ribniku na Rogoznici prvo tekmovanje v lovu rib roparic. Kot je pojasnil predsednik ribiške družine Zvone Petek, bodo tekmovanje izvedli samo v primeru, če bo prijavljenih najmanj 10 tekmovalcev. V primeru, da bi bil ribnik zamrznjen, pa bodo tekmovanje izvedli naslednjo nedeljo. Zbor tekmovalcev bo ob 9. uri v ribiškem domu na Rogoznici. Tekmovanje bo trajalo tako dolgo, da bosta dva tekmovalca ujela ščuki, soma ali smuča, a največ 3 ure. Najuspešnejša ribiča bosta za nagrado največji ujeti ribi lahko odnesla domov. Vsi tekmovalci morajo plačati startnino v višini 25 €
-OM
Ptuj • Kdaj konec veseljačenja za avtobusno postajo
Vsi vidijo, nihče pa ne ukrepa
Športno igrišče za avtobusno postajo podira neslavne rekorde. Iz dneva v dan postaja vse bolj prostor veseljačenja, vrhunec dogajanja pa običajno doseže ob petkih po 13. uri. Kako je pred prazniki, pa tako in tako ne gre izgubljati besed.
23. decembra lani so lahko bližnji stanovalci blokov nemo opazovali enega največjih vese-ljačenj doslej, z izjemnimi količinami alkohola, donečo glasbo in vpitjem. Vsa dosedanja opozorila bližnjih stanovalcev, ki želijo, da se igrišče uporablja za svoj pravi namen, da ga torej za rekreacijo uporabljajo mladi in starejši, so kot strel v prazno, ker jim nihče ne prisluhne. Igrišče je bilo zgrajeno za športne aktivnosti, zato pijančevanja na njem ne bi smelo biti. Varuhi javnega reda in miru le redko zaidejo na to območje, zato lahko mladci v svojem početju nemoteno uživajo in se naslajajo, tako kot to počno ob koncu tedna na ptujski tržnici, čeprav oboje po odloku o javnem redu v MO Ptuj ni dovoljeno, zatorej bi morali tovrstno početje preganjati. Ker je avtobusno postajališče že dolgo tudi brez javnih sanitarij, je izhod v sili bližnje bogato grmičevje, ki v svojih nedrjih marsikaj skriva in zakri-
va. Na to, da gre za eno od črnih točk z vidika skrbi za okolje, so v veliki akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu, opozorili tudi njeni akterji. Takrat so območje tudi temeljito očistili v prepričanju, da bo poslej na njem več reda, a so se zelo zmotili. Onesnaževanja je le še več. Mestni svetniki prejšnjih mandatov so sicer občasno opozorili na ta problem in zahtevali ukrepanje, a je bolj ali manj vse ostalo pri dobrih namenih. Med novoletnimi prazniki pa so bili dodatno na udaru tudi koši za smeti, ki so se jih lotili s petardami, v bližnjih naseljih pa so si mladci dali duška z uničevanjem poštnih nabiralnikov, pri čemer so kot »orožje« prav tako uporabili petarde.
V letu, ko je naša kultura v vseh pogledih pod drobnogledom EU, ko se mesto ponaša s partnerstvom v projektu EPK 2012, bi bilo pričakovati, da bi si najbolj odgovorni akterji dali duška tudi s čisto elementarni-
Foto: Črtomir Goznik
Športno igrišče za avtobusno postajo v petek, 23. decembra 2011, med veseljačenjem ...
mi zadevami, kot je kultura do okolja, kultura medsebojnih odnosov in odgovorno ravnanje do skupnih dobrin. Kdo pa pravi, da je dober le projekt zvenečih imen in visokih honorarjev? Tudi mladi bi lahko vanj vtkali svoj pogled. Za začetek bi jih lahko vprašali, kakšno vrste
zabave si želijo, da je ne bodo iskali na prepovedanih krajih in s prepovedanimi substancami. Vprašati bi se morali, koliko pa znamo v resnici narediti za aktivno in vsebinsko preživljanje prostega časa najširše množice mladih.
MG
Ptuj • 12. pohod po poti Ivana Potrča in Matija Murka
Okrog 350 pohodnikov na poti kulture in druženja
Planinsko društvo Ptuj in društvo Zreli vedež sta organizirala že 12. pohod po poti Ivana Potrča in Matija Murka. Letošnji 2. januar je privabil okrog 350 pohodnikov.
Prehodili so pot, ki jo je že zdavnaj pred njimi kot otrok prehodil pisatelj Ivan Potrč, ustavili pa so se tudi ob rojstni hiši Matija Murka na Drstelji, kjer za njegov dom vzorno skrbi družina Žumer. V letu, ko je na Ptuju veliko dogodkov, namenjenih kulturi, sta društvi kot prvi obeležili začetek pro-
jekta EPK 2012 - Ptuj partner.
»Zavedamo se, kako pomembno je spoznanje, da lahko s spoštovanjem do svojih korenin razumemo kulturo drugih. Dr. Matija Murko je v daljni Pragi pripovedoval svojim prijateljem o izjemni lepoti naše pokrajine, zato želimo prepričati naše obiskovalce,
Foto: Črtomir Goznik
Okrog 350 pohodnikov je počastilo velika rojaka, Ivana Potrča in Matija Murka.
da je imel prav. Ivan Potrč je pisal o naših ljudeh in njihovi navezanosti na zemljo, s katero premagujejo vsakdanje stiske. Poskusimo nekaj teh utrinkov povezati v doživetje novoletnih praznikov in se sprehoditi po teh krajih s spoštovanjem in novimi doživetji,« je v povabilu na 12. pohod med drugim zapisala ena od pobudnic pohoda in predsednica društva Zreli vedež Ptuj Viktorija Dabič.
Na dvorišču knjižnice Ivana Potrča na Ptuju, kjer so se zbrali 2. januarja ob 9. uri, so že po tradiciji prisluhnili kulturnemu programu, tokrat ljudski pesmi in recitaciji Ljudmile Co-nradi, planinke in amaterske igralke iz Celja. Od tam jih je pot vodila ob Dravi skozi Viča-vo v gičevnat svet do Drstelje. Triurni pohod so že po tradiciji sklenili na turistični kmetiji Lacko v Drstelji.
V dvanajstih letih so se na tem pohodu stkala številna pristna prijateljstva, druženje s
kulturo in naravo pa je zgradilo močan ponos in zavedanje o velikanih slovenske besede, ki se svetu sedaj približujejo tudi skozi projekt Evropska prestolnica kulture.
MG
revija z«
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
SAD, revijo za sadjarstvo, vinogradništvo in pridelavo vrtnin, lahko odslej berete v novi, še preglednejši obliki. V januarski številki pišemo o najnovejših na škrlup
odpornih jablanovih sortah, ki so potomci priljubljenega topaza, o vplivu koristnih talnih gliv na rast jagodičevja in o tem, kdaj izjemoma obrežemo oreh.
Vinogradnikom svetujemo, kako s čistilno rezjo trt ki jo opravijo še pred glavno zimsko rezjo, preprečijo razmah bolezni, vinarje pa opozarjamo na probleme zadnjega vinskega letnika. Zelenjadarjem je namenjen razmislek o perspektivah preusmeritve v ekološko pridelavo, pišemo še o drobnoplodnem paradižniku in o slovenskih avtohtonih sortah vrtnin, ki se pri nas najbolje obnesejo. Revija Sad - 23 let
z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si.
RADIOPTUJ
Vi 89,8° 98,2 °I04i3
Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
PETKOV VEČER
Bodite nocoj
V družbi oddaje	.......
Z glasbo do srca z	dO
na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-tednilc.si
PTUJSKA TELEVIZIJA
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik		Cen&	Oprema	Barva
PEUGEOT LIMUZINA 4071.816VC0NF. PACK	2004	5.950,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
CITROEN C41.616VHDISX PACK	2005	5.990,00 €	SERV. KNJIGA	K0V.B0RD0
OPEL C0RSA1.216V COSMO	2005	4.630,00 C	SERV. KNJIGA	KOV. SV. ZEL
CITROEN C41.616V HDI ELEGANCE	2007	7.190,00 €	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
OPEL ASTRA1.816V ELEGANCE	1999	2.400,00 C	KLIMA	KOV. ZELENA
MAZDA 3231.4F	2002	2.800,00 €	PRVI UST.	KOV. SREBRNA
RENAULT GRANDTOUR LAGUNA 2.0 DCIINITI.	2008	9.450,00 €	AVT. DEU. KLIMA	KOV. ČRNA
SEAT IBIZA 1.0SE	1997	1.350,00 €	PRVI LAST.	BELA
PEUGEOT 2071.41 TRENDY	2007	7.450,00 €	PRVA REG. 2008	KOV. SREBRNA
RENAULT CLI01.2 AUTH.PACK	2005	5.350,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. RUMENA
OPELVECTRA 1.816V ELEGANCE	2003	4.500,00 €	AVT. KLIMA	KOV. ZLATA
PEUGEOT 4071.6HDI	2007	7.400,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. MODRA
PEUGEOT 2061.1 IXR PRESENCE	2003	2.450,00 €	SERVOVOLAN	KOV. SREBRNA
FIAT DYNAMIC 5EDIC11.9 JTD 4X4	2007	9.100,00e	PRVI LAST.	KOV.OPECNA
PEUGEOT 2061.41XR PRESENCE	2001	2.750,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. OPEČNA
FORD MONDE01.816V GHIA	2001	2.990,00€	SERV. KNJIGA	MODRA
MERCEDES- BENZ A140 CLASSIC	2002	4.990,00€	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
FIAT PUNT01.2 ACTIVE FRESH	2004	2.990,ooe	KLIMA	BELA
RENAULT GRANDT0URMEGANE1.5 DCI AUTH.	2004	3.650,ooe	KLIMA	KOV. ČRNA
PEUGEOT 2061.41 XR PRESENCE	2003	3.700,ooe	SERV. KNJIGA	KOV. MODRA
RENAULT GRAND ESPACE2.0 DCI INITI. PARIS	2008	14.900,ooe	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
PEUGE0T 2061.41 BREAK	2002	3.290,ooe	KLIMA	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN PASSAT 2.0TDIC0MF.LIM.	2006	10.600,ooe	AVT. DEU. KLIMA	KOV. ČRNA
RENAULT INITIALE PROA. VEL SATIS 3.0 DCI	2004	4.900,ooe	AVT. DEU. KLIMA	KOV. MODRA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
ODKUP, PRODAJA. MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA«	OPR.	BARVA
BMW 530 D AUT LIMUZINA	2003	9.980,00	XSEN0N	KOV. ČRNA
BMW 525 D KARAVAN AVT0MAM	2008	19.480,00	ALU PLAT.	KOV. MODRA
CITROEN C4 PICASS01.6 HDI ELEGANCE	2009	10.450,00	AVT. KLIMA	BELA
FIAT CR0MA 1.9 MJT DYNAMIC	2008	9.280,00	AVT. KLIMA	KOV. RJAVA
FORD MONDE01.8 TDCI TITANIUM KARAVAN	2009	12.380,00	ALU PLAT.	KOV. ČRNA
FORD SMAX 2.0 TDCIDURAT0RQ	2008	12.980,00	NAVIG.	KOV. T. SIVA
MAZDA 31.6 CD ELEGAANCE	2009	11.980,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
PEUGEOT 407 1.6 HDI CONFORT LIMUZINA	2009	9.980,00	AVT. KLIMA	SREBRN
RENAULT ESPACE 1.9 DCI	2006	8.970,00	AVT. KLIMA	SREBRN
RENAULT LAGUNA 1.9 DCI LIMUZINA DYNAMIC LUX	2006	5.980,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
RENAULT LAGUNA 1.5 DCI CARMINAT KARAVAN	2008	9.280,00	NAVIG.	SREBRN
RENAULT SCENIC 1.5 DCI LATITUDE	2009	8.980,00	PANORAM. STREHA KOV. SIVA	
RENAULT SCENIC EXPRESSION 1.5 DCI	2009	11.680,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
VW GOLF V 1.9 TDI KARAVAN CONFORT	2009	11.250,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 2.0 TDI KAR. CONFORM BLUEMOHON	2009	13.350,00	PARK. SENZORJI	SREBRN
VW PASSAT 2.0 TDI VARIANT COMFORTUNE	2008	11.580,00	AVT. KLIMA	KOV. LISTM.SREBRN
VWSCIR0CC01.4 TSI	2008	17.480,00	ALU PLAT.	KOV. ČRNA
ODKUP VOZIL V ENI URI
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ABA
PVC OKNA, I VRATA
PTUJ
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
P6E3D
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Petek 6.1,
10:00 Ptujska krpnito-pon.
17:00 Povabilo na kavo - pan.
17:30 Moto scena-6, oddaja por.
17:50 Ptujsko odrske deske - 2. oddaja por.
18:10 Kultura na dlani - oddaja o projektu EPU pen.
20:00 Ptujska kronika — por.
20:20 Poslanski utrip-pon.
21:20 Čista umetnost-pon.
22:50 Info kanal
Sobota 7.1.
9:05 Ptujska kronika - poti.
11:00 Zavsc VS. Hamlet - dobrodelna prireditev pon.
12:00 Ptujska kronika
12:20 Povabilo na ktavo - pon.
13:00 Pregled tedna
16:00 Ptujska kronika - pon.
18:00 Ptujska kronika-pon.
13:20 Cista umetnost-pnn.
13:50 Pregled tedna -pon.
20:00 Ptujska kronika-pon,
20:20 Zemlja in mi - 3. oddaja pon.
20:50 Poslanski utrip—por.
22:00 Ptujska kronika-pon.
22:20 Info kanal
Nedelja 3.1.
9:06 Ptujska kronika-pon.
11:00 Čista umetnost-pon.
13:00 Pregled tedna -pon.
13:20 Zemlja in mi-3. oddaja pen.
17:00 Poslanski utrip-pon.
16:00 Ptujska kronika - pon.
18:20 Dan življenja - dokumentarni film pon.
16:40 Pregled tedna-pon.
20:00 Ptujska kronika - pon.
20:20 Kultura na dlani - oddaja o projektu EPK pon.
21:25 Sport(no) - 2. oddaja pon.
23:45 Info kanal
Ponedeljek 9.1. ID: 45 Prsglod tedna - pon. 17:00 Povabilo na kavo - pon. 17:30 Progi sd tedna-pon. 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:20 Poslanski utrip-pon. 22:06 Info kanal
www.petv.tv
Odslej nas lahko spremljate tudi na 12
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
PETEK 6.1.
SOBOTA 7.1.
TV
www.siptv.s
8:00 Gorišnica - Iz naših krajev 9:30 Glasbeni utrinki 10:00 Praznični dogodki iz Občine Lenart 11:45 Utrip iz Ormoža - ponovitev 12:45 Oddaja ŠKL 13:35 Polka in Majolka 14:35 Ujemi sanje 15:30 Video strani 17:00 Ptujska kronika 17:15 ŠKL
18:00 Božična prireditev v Voličini 19:30 Glasbeni utrinki 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja 23:30 Video strani
8:00 Božične prireditve na Oš Markovci 10:00 Božična prireditev v Voličini 11:30 Oddaja SKL
12:20 Koncert skupin Bee Geesus in 4Given
13:30 Orfejčkova parada 2011
15:30 Angel varuh
16:05 Božična pravljica
17:00 Gospodarska oddaja OOZ Ptuj
18:00 Glasbena oddaja
20:00 Koncert v cerkvi Sv. Marka Markovci
21:45 Ujemi sanje
22:45 Utrip iz Ormoža
23:10 Ptujska kronika
23:30 Video strani
PONEDELJEK 9.1.
NEDELJA 8. 1.
8:00 Oddaja ŠKL 9:00 Štefanov koncert v Skorbi 11:00 Oddaja iz občine Videm	^
12:15 Od kleti do kleti s prijatelji - Hajdina	J»;
13:00 Božično - novoletni koncert na Polenšaku 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 16:10 Glasbeni utrinki
17:00 Godbeni koncert na Destmiku	^O:
18:30 Božična prireditev v Voličini	21
20:00 Orfejčkova parada 2011	22:
22:10 Video strani	00:
Z vami že 15 let!
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340
Dornava 116 D, 2252 Domava
00 Srečanje žensk v Lancovi vasi
25 Utrip iz Ormoža
25 Ptujska kronika
:45 ŠKL
:40 Ujemi sanje
:45 Video strani
00 Iz domače skrinje
00 Oddaja iz občine Videm
15 Glasbeni utrinki
00 Koncert v cerkvi Sv. Marka Markovci :45 Gospodarska oddaja OOZ Ptuj :45 Markovci - Iz domače skrinje 10 Video strani
p
a/to® SEJEM
ORMOŽ d.o.o.	^^ ^^ ^^ ^^
RABLJENE KMETIJSKE MEHANIZACIJE, TRAKTORJEV EN OSEBNIH VOZIL V NEDELJO, 8.1.2012 OD 9.00 DO 13.00 URE
VABLJENI VSI, KI ŽELITE PRODATI KMETIJSKO MEHANIZACIJO, TRAKTOR, OSEBNO VOZILO ...
IN VSI KI BITO ŽELELI KUPITI INFORMACIJE NA TEL: 02 7416 411, Avtocenter Ormož d.o.o., Hardek 44c, 2270 Ormož PRIPELJI - PRODAJ - KUPI - ODPELJI
OBRTNA CONA Markovci pri Ptuju
Občina Markovci prodaja na atraktivni lokaciji v neposredni bližini Ptuja ob moderno razviti obrtni coni Novi Jork 2,5 ha opremljenih stavbnih zemljišč. Cena je 21 €/m2 + DDV Parcele so oproščene plačila spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. Javni razpis je objavljen na spletni strani www.markovci.si.
a

www.markomark.si
ÓmOmOm
Na Ormoški cesti na Ptuju smo zgradili samostojno varčno hišo v velikosti 170 m2
Mali oglasi
STORITVE
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-servis Elektro-mehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
PLESKARSTVO Vuzem, fasader-ska dela, knauf sistemi, talne obloge. Inovativne rešitve, ugodne cene in svetovanje. GSM: 051 205 373.
Izvajamo IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Hack Janos, s. p., telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, telefon 02 780 99 26, www.ramainox.si.
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 745 01 43. www.milumed.si
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkula-ne, GSM 031 811 297, telefon 0599 20 600.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
NAJUGODNEJŠA IZPOSOJA IN PRODAJA poročnih, birmanskih, obhajilnih in svečanih oblek. HARMONIJA, Ivica Jauk, s. p., Zamušani 30 a, vsak dan po 12. uri. Telefon 031 764 432 ali 02 719 2138.
UGODNA IZPOSOJA ženskih oblek za poroko, birmo, obhajilo, svečane priložnosti. Ročno izdelana vabila in zahvale, vokalna spremljava na slovesnostih. SALON BARBI V NOVIH PROSTORIH V MALI VASI 1D, GORIŠNICA. Tel. 031 812 580, po 15. uri, www.porocnisalonbarbi.com.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, tel. 041 457 037.
PREMOG prodamo zelo ugodno, z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, tel. 041 279 187.
Prevajalska agencija Prolingua -kvalitetni prevodi v 23 jezikov po ugodnih cenah. 17 % popust na prvo naročilo! Kontaktirajte nas na info@prolingua.si.
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo, telefon 041 403 713.
KMETIJSTVO
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine. Možnost odkupa na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3/d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite po telefonu 041 326 006.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursov ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM SUHA bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM bukova drva z razrezom na 25 ali 33, z možnostjo dostave. Tel. 041 723 957.
PRODAJAMO JABOLKA za ozimnico sorte jonagold, zlati delišes, idared, možna dostava. Sadjarstvo Ber, Ko-čice 38, Žetale. Telefon 769 26 91.
PRODAM BUKOVA drva (tudi hlodovino) z dostavo. Tel. 051 632 814.
PRODAM prašiča, težkega 200 kg. Tel. 041 368 431.
PRODAM SVINJO težko 240 kg, domače reje. Tel. 041 556 465.
PRODAM svinjo, 200 kg, in bikca, 150 kg. Tel. 761 73 61.
PRODAM tri prašiče domače reje, težke 170 kg. Tel. 051 417 412.
KORUZO naravno sušeno prodam, možna dostava. Tel. 041 226 204.
PRODAM trosilec hlevskega gnoja, znamke Tehnostroj, zelo dobro ohranjen, in trosilec umetnega gnoja Hmezat. Tel. 793 58 91.
PRODAM teličko, staro štiri mesece, simentalko. Tel. 070 610 687.
PRODAM visoko brejo telico. Tel. 031 848 466._
PRODAM bele kokoši, težke 4 kg, 3,80 € za žival, naročila po tel. 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23.
PRODAM telički simentalki, stari en in dva meseca. Tel. 041 333 691.
DRVA iz sušilnice in bukovi briketi, 1 t nadomesti 7,5 m3 običajnih bukovih drv, ugodna dostava. Telefon 051 828 683.
NEPREMIČNINE
UGODNO PRODAMO prostorno 3 sobno stanovanje v Kidričevem, v izmeri 80 m2, z garažo. Cena: 85.000 €. ^ . Kontakt: 051 455 «g» YX/ArIR\
010,02/620 Y «p^SliS
8817.	www.re-max.si/Poetovio
PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2, za mirno dejavnost. Telefon 041 730 842.
V CENTRU MESTA, KREMPLJEVA ULICA NA PTUJU oddamo v najem poslovne prostore v drugem nadstropju v izmeri 68 m2. Telefon 041 212 136.
DOM STANOVANJE
V NAJEM damo garsonjero na Volk-merjevi cesti v vrstni hiši na Ptuju. Tel. 041 764 395.
OPREMLJENO enosobno stanovanje na Ptuju oddam v najem. Tel. 051 356 346.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce je naš ponos in lep spomin na te.
V SPOMIN
Danes, 6. januarja, minevata dve leti, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek in brat
Pankracij Zupanič
IZ STOJNCEV 18 A
Hvala vsem, ki z lepimi mislimi postojite ob njegovem grobu, prižigate sveče in ohranjate lep spomin nanj.
Njegovi najdražji
Neverjetno čas beži, a spomina našega ne zbledi, čeprav se tvoj glas več ne sliši, beseda tvoja v nas še živi.
SPOMIN
6. januarja mineva 25 let, odkar te ni več med nami, dragi mož, oče, dedi in brat
Jože Majcen
IZ DOLENE 4
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in prižigate svečke.
Tvoji najdražji
Prireditvenik	1	1
Petek, 6. 1. 2012		
12:00 Majšperk, prostori občine: ponovoletno srečanje za poslovne partnerje,
podjetnike, obrtnike in župane 17:00 Majšperk, prostori občine: ponovoletno srečanje za društva in organizacije v občini ter sodelavce občine 18:00 Ptuj, Mestno gledališče: premiera predstave Sharlatanus Maximus 18:00 Ptuj, Stara steklarska: literarni večer s Sergejem Harlamovom, zmagovalcem Festivala mlade literature Urška, predstavitev pesniškega prvenca Jedci
19:00 Slovenska Bistrica, viteška dvorana gradu: akademija ob spominskem dnevu v počastitev obletnice poslednjega boja Pohorskega bataljona, slavnostni govornik Tone Partljič 19:00 Cirkulane, večnamenska dvorana: predstava Toneta Partljiča Partnerski odnosi v izvedbi dramske skupine KD Cirkulane
Sobota, 7. 1. 2012
10:00 Jastrebci, vinska klet MiroVino: prireditev Curke in vino, ocenjevanje
kašnatih klobas in vina 10:00 Ptuj, Mestno gledališče: predstava za otroke Vrtiljak, Stena Vilarja studija Anima iz Medvod; za abonma Kresnička, Zvezdica in izven 11:00 Osankarica, pri Treh Žebljih: spominska slovesnost ob obletnici poslednjega boja Pohorskega bataljona, slavnostni govornik generalmajor mag. Alojz Šteiner
18:30 Kog, dvorana: Antonovanje na Kogu; Prišli so polažiči - koledniki, Folklorno društvo Pozvačin iz Bistrice
Nedelja, 8. 1. 2012
16:00 Cirkulane, večnamenska dvorana: predstava Toneta Partljiča Partnerski odnosi v izvedbi dramske skupine KD Cirkulane
Ponedeljek, 9. 1. 2012
19:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Pomarančna koža Mestnega gledališča Ljubljana v režiji Ivane Djilas za abonma Tespis in Orfej
Mestni kino Ptuj
Petek, 6., sobota, 7. in nedelja, 8. januar: 16:00 Arthur Božiček; 18:00 Footloose; 20:00 Kužna nevarnost
Program TV Ptu,		( TihiSf i rvAMlÏA )	1
Oddaja Tinčka Ivanuše; sobota ob 21:00 -nedelja ob 10:00: GRAŠKA GORA POJE IN IGRA; Ansambel Tonija Pirnarja, Ansambel Spev, Ansambel Spomin, Ansambel Franca Ž Pogum, Ansambel Lipovšek, Ansambel Simon Jasmin, Trio Pogladič			
		erdonerja, Ansambe a Gajška, Ansambe	
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ / TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stro|e, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10
Mostifek, proteze in bela zalivka Možnost plačila cenejša kot pri koncesionaiju. do 12 obrokov ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V ENEM TEDNU.
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o„ Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
www.radio-tednik.si
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo.
SPOMIN
4. januarja je minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek in brat
Franc Koderman
IZ POBREŽJA 28/a
Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spominjate, postojite ob njegovem
preranem grobu in mu prižgete svečo.
Njegovi najdražji
Oko zaprem v spomin, vedno znova tebe uzrem, nikjer te ni in to boli. Spomin na tebe večno bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšel, v naših srcih večno boš živel.
V SPOMIN
7. januarja bo minilo štiri leta žalosti, odkar nas je mnogo prerano zapustil naš dragi sin, brat, vnuk, nečak in bratranec
Jernej Svenšek
IZ KVEDROVE UL. 2 5. 5. 1988 - 7. 1. 2008
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu, se ga spominjate z lepimi mislimi, prižgete sveče in mu prinašate cvetje.
Z bolečino v srcu: ata, mama, sestra in vsi, ki so te imeli radi
Spomin je okence, skozi katero Te lahko vidimo, kadar koli si zaželimo ...
Antonija Šamec
24. 4. 1919-20. 12. 2011
Žalostni smo se v ožjem krogu poslovili od drage mamice, omice, prababice in tekte na dobravskem pokopališču v Mariboru.
Hvaležni otroci: Marjana, Jelka, Branko in Zdenka z družinami
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti, in to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič)
SPOMIN
Mineva leto dni, odkar smo se poslovili od našega dragega
Milana Strgara
IZ ŠTUKOV 38, PTUJ
Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu.
Njegovi najdražji
Skozi vse življenje boriti si se znal, v tihi noči, utrujen od bolezni, za vedno si zaspal. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te več ni.
V SPOMIN
3. januarja mineva eno leto žalosti in praznine, odkar je za vedno odšel od nas dragi
Franc Krajnc
IZ KICARJA 83 c
Hvala vsem, ki prižigate sveče, prinesete cvetje in z lepo mislijo postojite pri njegovem grobu. Pogrešamo te!
Vsi tvoji najdražji
Mirno in spokojno si zaspal, v večni sen odpotoval, naj bo srečno tvoje potovanje, pogosto se nam vračaj v sanje.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka in pradedka
Valentina Butolena
IZ DOBRINE 75
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom ter znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali lajšati našo bolečino. Iskrena hvala za darovano cvetje, sveče ter svete maše.
Hvala župnikoma g. Cirilu Čušu in g. Štefanu Zveru za spoštljivo opravljen cerkveni obred in sveto mašo. Hvala cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, govorniku g. Janezu Vodušku za besede slovesa, ministrantoma ter molivkama. Hvala kolektivu Perutnine Ptuj in Pogrebnemu podjetju Mir. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Kje si naša mama zlata, kje je mili tvoj obraz, kje je tvoj prelepi nežni glas, kje je tvoja topla roka, ki tako ljubeče skrbela je za nas. Pred kratkim še vedra in upanja polna, s tegobami v zdravju, a ne preveč bolna je naša ljubljena mama bila, a danes čez noč od nas je odšla ...
ZAHVALA
Ob boleči, nenadni in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, babice, prababice, tete, vune in botre
Angele Visenjak
22. 12. 1931 - 29. 12. 2011 IZ HLAPONCEV 62
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom, sovaščanom in sodelavcem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče ter za sv. maše. Posebna zahvala g. Štefku in g. Mešku za opravljen cerkveni obred, cerkvenemu pevskemu zboru, zastavonošema, govornikoma, nosilcu križa, Pogrebnemu podjetju Mir. Hvala tudi DU in TD Polenšak, sodelavcem trgovine Mercator Cash & Cary in skladišča s Ptuja, ge. Roziki, Liziki in Mariji za molitev. Vsem in vsakomur posebej, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, iskrena hvala. Naj vam Bog poplača.
V globoki žalosti, tvoji najdražji
:il
Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, zdaj tiho mirno spiš, bolečin več ne trpiš.
V SPOMIN
Jakobu Fegušu starejšemu
IZ PODLEHNIKA 7E 6. 1. 2002-6. 1. 2012
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu.
Žena in otroci z družinami
Vsa toplina tvojega srca in vsa ljubezen ostaja za vedno z nami.
V SPOMIN
4. januarja je minilo enajst let, odkar nas je zapustila
Frančiška Slodnjak
IZ DORNAVE 82
Hvala vsem, ki se je spominjate in postojite pri njenem grobu, ji prižigate svečke, polagate cvetje in se udeležujete svetih maš.
Tvoji najdražji
Gorišnica • Umor in poskus umora
Je 41-letni storilec moril iz ljubosumja?
Za krajane Gorišnice se je letošnje leto pričelo nadvse tragično, saj so na novega leta dan malo pred poldnevom izvedeli, da je bil v hiši ob robu vasi umorjen priden in miren domačin, 48-letni vdovec in oče dveh hčera.
Kot so sporočili iz operativ-no-komunikacijskega centra Policijske uprave Maribor, so bili v nedeljo, 1. januarja, ob 11.25 obveščeni, da naj bi v stanovanjski hiši v Gorišnici prišlo do umora. Na kraj dogodka so nemudoma odhiteli policisti in kriminalisti ter opravili ogled kraja kaznivega dejanja.
Kmalu so ugotovili, da sta se tisti dan v stanovanjski hiši v Gorišnici zadrževala 24-le-tna ženska in 48-letni moški. V dopoldanskem času je v hišo prispel 41-letni izvenzakonski partner 24-letne ženske. Po vsej verjetnosti je zaradi ljubosumja pričel pretepati 48-letnega moškega, nato pa ga je zadušil z vrvjo. Daviti je pričel tudi žensko, svojo izvenzakonsko partnerico, a se mu je ta uspela iztrgati iz rok, kar je osumljenega tako zmedlo, da je svoje dejanje opustil. Po storjenem dejanju je ženska uspela 41-letnega moškega umiriti, da je prenehal z nasiljem. Za tem je domnevni storilec truplo 48-letnega moškega pokril z odejo in se z osebnim avtomobilom Citroen AX odpeljal v neznano.
Policisti so takoj pričeli intenzivno iskati osumljenca. Še isti dan ob 14.45 so v gramozni jami Pleterje na območju občine Kidričevo locirali njegov osebni avtomobil, naslednji dan, 2. januarja, ob 14.40 pa so v bližini avtomobila prijeli tudi osumljenega.
Zaradi omenjenega tragičnega dogodka bodo prvo letošnje nedeljsko jutro mnogi krajani Gorišnice še dolgo pomnili, saj je njihov počitek po silvestro-vem nekaj pred poldnevom zmotilo turobno zavijanje siren reševalnega vozila in nato še več policijskih avtomobilov. Po vasi se je hitro razvedelo, da so v nekdanji Solinovi hiši na robu naselja, v kateri so se zadnji dve leti menjavali različni podnajemniki, našli moško truplo
sokrajana, 48-letnega Janija Š. Mnogi naj sploh ne bi vedeli, da je v tej hiši zadnje čase prebivala mlada družina: 41-letni Bojan B., njegova 24-letna izvenzakonska partnerica Lea ter njuna še ne 4-letna hči, ki pa je bila v času usodnega dejanja na vso srečo pri sorodnikih.
V ljubosumju ga je zadušil
O tem, kako naj bi prišlo do tragičnega dogodka, se po Go-rišnici in okolici širijo različne govorice, zelo verjetno pa je, da je do umora 48-letnega domačina Janija Š. in do poskusa umora 24-letne Leje, prišlo zaradi ljubosumja oziroma zelo občutljivega dejanja v ljubezenskem trikotniku. Najbližji sorodniki in domačini so zaviti v žalost in molk, saj dejansko še ne vedo nič konkretnega, na osnovi policijskega poročila in poročanja nekaterih drugih medijev pa naj bi usodnega nedeljskega jutra 41-letni Bojan B. svojo izvenzakonsko družico, 24-letno Leo, zalotil v kočljivem položaju z 48-letnim domačinom Janijem Š. Zaradi hudo ranjenih čustev naj bi izgubil nadzor nad svojimi dejanji, zato naj bi se med moškima sprva vnel hud prepir, nato pa še pretep, ki se je žal končal s smrtjo 48-letnega Janija Š., saj naj bi ga Bojan B. v hudem besu z vrvjo zadušil.
Foto: M. Ozmec
Do tragedije je prišlo na robu naselja Gorišnica, v hiši št. 163 b, v kateri je prvo jutro letošnjega leta umrl 48-letni domačin Jani Š.
Takoj zatem naj bi se domnevni storilec s pestmi lotil tudi svoje izvenzakonske partnerice Leje, saj naj bi pričel daviti še njo, a se je iz smrtonosnega objema okoli vratu uspela nekako iztrgati.
Po tragičnem dogodku naj bi storilec umorjenega Janija Š. pokril z odejo, vzel nekaj svojih stvari in se z osebnim avtomobilom Citoren AX odpeljal v neznano. Ko se je Lea zavedla, kar naj bi bilo dobre pol ure pred poldnevom, je o tragičnem dogodku takoj obvestila policijo, ki je takoj pričela intenzivno akcijo iskanja osumljenega. Pri
Foto: M. Ozmec
Čeprav je prva hiša oddaljena le nekaj metrov (zadaj levo), usodnega jutra sosedje niso slišali nič posebnega.
iskanju je sodeloval tudi policijski helikopter, ki je preletaval širše območje pokrajine, ter večje število policistov, ki so še isti dan malo pred 15. uro našli storilčev avtomobil v gramoznici Pleterje pri Kidričevem. Policisti in kriminalisti so akcijo iskanja domnevnega morilca nadaljevali ves popoldan in vso noč, naslednji dan, v ponedeljek, 2. januarja, ob 14.45 pa so Bojana. B. prijeli v neposredni bližini njegovega osebnega avtomobila.
Umor 48-letnega domačina, ki je bil med krajani priljubljen in znan kot marljiv ter miren človek, je boleče odjeknil, saj se kaj podobnega v tem mirnem kraju še ni pripetilo. Toliko bolj je hudo, ker ima umorjeni dve hčeri, ki sta pred dobrima dvema letoma v prometni nesreči izgubili mater, sedaj pa še očeta. Omenjena prometna nesreča naj bi se pripetila le nekaj sto metrov vstran od hiše, v kateri je umrl Jani Š. Tedaj sta se omenjena zakonca s svojima hčerama vozila na kolesih, ko naj bi le nekaj metrov od glavne ceste žena nenadoma zapeljala v levo in tako zaprla pot vozniku
osebnega avtomobila. V nesreči hudo poškodovano ženo so prepeljali v bolnišnico, kjer naj bi se za življenje borila še celih 10 dni, na koncu pa poškodbam podlegla. Tako sta sedaj po tragični smrti očeta dekleti ostali brez obeh staršev.
Od pokojnega Janija Š. so se Gorišničani še zadnjič množično poslovili v četrtek popoldne na gorišniškem pokopališču. Tiskovni predstavnik Policijske uprave Maribor Bartolo Lampret pa je včeraj sporočil, da so osumljenega Bojana B., ki je bil ves ta čas pridržan, v sredo, 4. januarja, popoldne že izročili preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Ptuju, ta pa naj bi zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja umora in poskusa umora zanj že odredil pripor.
-OM
Črna kronika
S tovornjakom zletel s ceste
2. januarja okoli 9.50 je 31-letni moški iz Madžarske vozil tovorni avtomobil Ford transit po desnem prometnem pasu avtoceste A5 in zatem zapeljal na izvozni krak za izvoz Cerkvenjak. Pri zaviranju je avtomobil drsel proti levemu robu vozišča, kjer je trčil v prometna znaka. Nato je zdrsel v obcestni jarek, kjer je po več kot 10 metrih trčil v nasip jarka. Avtomobil je zatem odbilo v zrak, kjer ga je obrnilo, da je padel na streho. Pri tem je še enkrat trčil v varovalno ograjo. V prometni nesreči sta bila voznik in potnik lahko telesno poškodovana, trije potniki pa so bili hudo telesno poškodovani. Vsi so bili z reševalnim vozilom odpeljani v UKC Maribor. Zaradi suma povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti bodo policisti zoper voznika podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Vlom v osebni avtomobil
V	noči s 27. na 28. december je neznan storilec vlomil v osebni avtomobil v Miklavžu na Dravskem polju. Iz notranjosti je odtujil avtoradio, sončna očala in ročno uro. Iz vozila je demontiral in odtujil zračno blazino, žarometa, sprednji odbijač, pokrov motorja in druge dele. Premoženjska škoda znaša okoli 5000 evrov.
Vlomil v trgovino
V	noči s 1. na 2. januar je neznan storilec vlomil v izložbo trgovine na Ptuju tako, da je razbil okno. Iz notranjosti je odtujil večjo količino motornih žag. Premoženjska škoda znaša okrog 3000 evrov.
tehnični pregledi
(za osebna in tovorna vozila, motoma kolesa ter traktorje)
vse za pogon
kurilno olje
TEVE PTUJ
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo povečini jasno, čez dan občasno zmerno oblačno. Pihal bo okrepljen severni do severozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do -5, v alpskih dolinah in na planotah Notranjske do -8, ob morju okoli 2, najvišje dnevne od 1 do 8, ob morju in tudi v južni Sloveniji do 11 stopinj C.
Obeti
V soboto in nedeljo bo povečini jasno, čez dan bo občasno več oblačnosti in popoldne bodo možne krajevne plohe.