Poštnina plačana r gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
r J*
j ' -j Cepa, posanjceni številki Din l-50.
Časopis za trgovino, industrijo In obrt.
Naročnina za Jugoslavijo- letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
Leto XIV.
Telefon št. 2552.
Ljubljana, v torek, 10. februarja 1931.
Telefon št. 2552.
štev. 16.
Trgovstvo in banovinski proračun.
Že ob snovanju oblasti je trgovstvo poudarjalo, da porazdelitev države v oblasti ne sme prinesti nove davčne obremenitve. Spominjamo se na razburjenje v gospodarskih krogih, ki je nastalo po sprejetju prvega oblastnega proračuna v letu 1928. Tedaj je izkazoval proračun ljubljanske oblasti 55 milijonov 941.575 Din dohodkov in prav toliko izdatkov. Oblastne davščine, takse in doklade so znašale tedaj nekaj nad 20 milijonov dinarjev.
V letu 1929 je znašal proračun ljubljanske in mariborske oblasti, to je sedanje banovine, dohodkov 132,462.493 dinarjev in 132,007.493 Din izdatkov. Oblastne davščine, takse in doklade so bile predvidene s skupnim zneskom
53,366.000	Din.
Z upostavitvijo banovin so gospodarski krogi zopet poudarili, da upostavi-tev banovin ne sme prinesti nove obremenitve, kajti časi so postajali vedno slabejši,,nastopala je splošna gospodarska depresija in nove davčne obremenitve bi premočno črpale gospodarske moči, ki je pričela pod posledicami nastopajoče depresije znatno padati.
Prvi banovinski proračun za 1. 1930/31 v celokupni proračunski vsoti ni mnogo nadkriljeval obeh oblastnih proračunov za 1. 1929 in je znašal 136,062.286 Din; močno pa so nasprotno porasli predvideni dohodki iz banovinskih davščin, taks in doklad in sicer od 53,366.000 Din v letu 1929 na 85,680.000 Din v banovinskem proračunu za leto 1930/31.
Letošnji banovinski proračun izkazuje 119,964.015 Din, a poleg tega še posebni proračun cestnega fonda z izdatki oziroma dohodki v iznosu 45,350.000 Din, tako, da znaša celokupni proračun, od-števši dotacijo banovine za cestni fond v znesku 5,090.000 Din, skupno 160 milijonov 224.015 Din in je torej za 24 milijonov 161.729 Din višji od lanskoletnega proračuna. Od te vsote odpade na banovinske davščine, takse in doklade: iz proračuna 78,184.160 Din; iz proračuna cestnega fonda pa 40,100.000 Din. Obremenitev z davščinami, taksami in dokladami znaša torej skupno 118 milijonov 284.160 Din.
V rednem banovinskem proračunu so ostale vse dosedanje davščine, takse in doklade, izvzemši trošarino na bencin, ki tvori dohodek cestnega fonda.
V rednem proračunu je nova davščina — trošarina na brezalkoholne umetne pijače; v proračunu cestnega fonda pa so nove naslednje davščine, takse in trošarine: državna in banovinska taksa na motorna vozila; davek na vprežno živino; davek na nakladanje in razkladanje za prevoz na železnici, prispevek avtobusnih podjetij za prekomerno uporabo javnih cest, taksa na šoferske legitimacije, davek od premije od zavarovanja motornih vozil, trošarino na pneu-matiko, odkup osebnega dela na banovinskih cestah.
Če pogledamo na oblastne in banovin-s^e finance zadnjih dveh let, tedaj mo-ra,no ugotoviti, da se je proračun v razdobju od 1929 do 1931/32 zvišal za 28 bilijonov 216.522 Din; povišek na davščinah, taksah in dokladah pa za 64 milijonov 918.160 Din, s posebnim ozirom na cestni fond, ki bo črpal svoje dohodke iz novih davščin.
Oblastni, odnosno banovinski proračuni v tem razdobju nam pokažejo to-rej sledečo sliko: povišek proračuna v 1. 1930 napram 1929 za 3-1%;
povišek proračuna v letu 1931/32 na-Pram 1930/31 za 17-7%;
povišek davščin, taks in doklad v letu 1930 napram 1929 za 60-1 %;
povišek davščin, taks in doklad v letu 1931/32 napram 1930/31 za 38%.
Vsi gospodarski krogi se dobro zavedajo, da so tako državi, kakor samoupravnim oblastvom potrebna zadostna sredstva za vršitev velikega narodnogospodarskega dela. Povsem razumljivo je, da ob večjih nalogah rastejo tudi potrebe, pa iz teh razlogov ne bi moglo biti ugovora proti znatnemu zvišanju proračunov in dajatev.
Toda, ko opazujemo na eni strani visoke poviške proračunov in še znatnejše poviške davščin, taks in doklad, na drugi strani pa neprestane proteste proti previsokim davčnim dajatvam, tedaj je potrebno za objektivno presojo položaja, analizirati tudi položaj gospodarskih krogov za to razdobje, da moremo ugotoviti, če je ta povišek davščin v skladu z enakim napredkom v gospodarstvu.
Za presojo gospodarske situacije naj nam bo merodajen naš indeks cen na debelo in pa pregled o gibanju cen v naši državi v letu 1930.
Po indeksu cen moremo beležiti sledeče:
Poljski pridelki so beležili (1913 = 100), 1929: 1032, 1930: 808 (- 224 točk).
Živina in živinski proizvodi: 1929: 1516, 1930: 1292 (— 224 točk).
Stavbni materijal: 1929: 1575, 1930: 1358 (— 217 točk).
Kolonijalno blago: 1929: 1228, 1930: 1081 (— 147 točk).
Industrijski proizvodi: 1929: 1685, — 1930: 1471 (— 214 točk).
Skupni indeks izkzuje: 1929: 1413, 1930: 1175 (— 238 točk).
Iz tega pregleda sledi, da je naše gospodarstvo v cenah nazadovalo v razdobju zadnjega leta za 238 točk, odnosno za 15‘6%, kar pomen ja znaten padec, zlasti ker se je izvršil pod depresivnim pritiskom.
Cene agrarnih produktov so padle na in celo pod predvojne cene. To pa je za naše gospodarstvo, predvsem za našega kmeta, trgovca, industrijca in obrtnika težak udarec, ker se je s tem padcem znatno zmanjšala kupna moč skoraj 85% prebivalstva.
Pod temi težkimi okoliščinami preživlja naša trgovina težko depresijo, nekatere stroke pa naravnost popolen zastoj.
Stoodstotna višja obremenitev, 15-6% padec v trgovini napram stanju v letu 1929! To dejstvo v primerjavi že samo s poviškom banovinskih davščin, taks in doklad, kakor vidimo, ni v skladu.
Prav isto sliko nam nudi tudi pogled na državne neposredne davke. V koledarskem letu 1929 se je pobralo neposrednih davkov 2.005,756.853-50 Din, v koledarskem letu 1930 pa v gotovini, brez bonov, 2.105,495.542-86 Din.
Vse to nam kaže, da je naš gospodarski živelj preobremenjen z državnimi in samoupravnimi dajatvami.
Neobhodno potrebni so državi in samoupravnim organom dohodki iz davkov. toda davčna obremenitev more postati nevarna za celokupno gospodarstvo. če prične davčni vijak pregloboko nosezati v gospodarsko moč davkoplačevalcev. Nadvse važno je torej, da državna uprava pri pospeševanju trgovine. industrije in ob rta posveča prav posebno važnost tudi davčni politiki.
Motreč ta položaj, so popolnoma razumljivi protesti gospodarskih krogov proti novemu banovinskemu proračunu, ki. kakor smo dokazali, ni v skladu z dejanskimi prilikami v našem gospo-
darstvu. Ti protesti niso glasovi nezadovoljnežev, marveč protesti gospodarjev, ki kalkulirajo, ki računajo in ki jim je napredek našega narodnega gospodarstva pri srcu.
Letošnjemu banovinskemu proračunu se je pridružil obsežen program rekonstrukcije cestnega omrežja, ki bo brez-dvomno pregloboko posegel zlasti v vse gospodarske panoge. Za gradbeni načrt je predvidenih, vštevši izdatke tehničnega oddelka kr. banske uprave, nad 66 milijonov dinarjev, od katerih se bo 40 milijonov 100.000 Din krilo ponajveč z novimi davščinami, med katerimi je najostrejša davščina na nakladanje in razkladanje za prevoz po železnici. Ta nova davščina pomenja posredno zvišanje prevoznin in bo po svojem značaju kvarno vplivala na vso trgovino, industrijo, zlasti pa tudi na gradbeno delo. Tako obsežnega gradbenega programa iz tekočih sredstev brez težkih posledic za gospodarstvo gotovo ne bo mogoče izvesti. Rekonstrukcija cest bi se mogla izvesti z dolgoročnimi investicijskimi posojili, pa bi se mogla izvršiti amortizacija takih posojil z mnogo manjšimi davčnimi bremeni, ker bi bila porazdeljena na daljšo dobo let.
Trgovstvo Dravske banovine zato odločno ugovarja načinu stvaranja cestnega fonda, kakor ga predvideva proračun cestnega fonda, in apelira na kr. bansko upravo, da ga porazdeli na daljšo dobo let in s tem v zvezi ukine nove davščine, osobito pa davščino na nakladanje in razkladanje za prevoz na železnici, ki neposredno obremenjuje ves promet.
Pravtako ostra je davščina za odkup osebnega dela na banovinskih cestah, ki je predvidena v proračunu s 6 milijoni dinarjev. Ta nova davščina bo po odrejeni odstotni meri najtežje prizadela baš delavstvo, ki pri današnjih težkih gospodarskih prilikah zasluži komaj za preživljanje. Obdavčitev delavstva pomenja v sedanjih časih manjšati kupno moč že itak oslabljenega konzumenta. Zato je neobhodno potrebna revizija pravilnika o kuluku.
Iz zgoraj' navedenih dejstev izhaja, da je preobremenitev nezdrav pojav za gospodarstvo, ki ovira hitrejši razmah in slabo voljo po napredku. Zato pa mora biti načelo tudi vse finančne politike, da črpa svojo osnovo iz praktičnega življenja, da se ustvarja po dejanskih razmerah, ker se baš po njej v dokajšnji meri ravna — dviga ali pada — vse gospodarstvo.	I.	K.
EVROPSKA KOMISIJA ZA AGRARNE DRŽAVE.
Po sklepih Evropske komisije se osnuje odbor 11 članov, ki bo skrbel za prodajo previška žitnega pridelka v vzhodnoevropskih državah. S tem vprašanjem se bo bavila tudi žitna konferenca, ki se bo sestala v marcu t. 1. Evropska komisija izraža željo, naj se te konference udeležijo tudi interesirane prekomorske države. Evropskemu odboru, ki naj se peča tudi s potrebnimi carinskimi odredbami, bodo pripadale sledeče države: Belgija, Nemčija, Anglija, Estonska, Francija, Italija, Jugoslavija, Norveška, Avstrija, Švica in Češkoslovaška. Na povabilo Brianda bo sklican ta odbor v najbližjem času in naj kakor hitro mogoče predloži svoje predloge komisiji. Od finančnega odbora že obravnavano vprašanje ngraoih kreditov bo predloženo svetu Društva narodov že v maju, in sicer že tako izdelano, da se more takoj preiti k izvedbi. Tudi za to vprašanje se osnuje 11-članski odbor.
Pomen trgovcev in trgovine.
Pri nas se je udomačil običaj, da se polaga zelo malo razumevanja in da smo polni predsodkov, ko razpravljamo o takem gospodarskem vprašanju. Pri tem ne pomislimo, da se s takim početjem oškodujejo interesi narodnega gospodarstva in končno tudi interesi socijalnega napredka v državi. Tako se čujejo od časa do časa s strani raznih skupin, odborov in časopisov napadi na trgovce in trgovski stan sploh. Označuje se jih kot nekake posrednike med proizvajalci in kcnsumenti, ki so tudi popolnoma odveč, omalovažuje se njih delo in prikazuje se škodljivim za človeštvo sploh. Če bi prihajali taki glasovi samo s strani neresnih ljudi in institucij, bi sploh ne bilo vredno ustavljati se pri njih. Dobro bi bilo, da bi se ta otroška neresnost zresnila in da bi se nevedneži izučili. Toda žalibog, proti trgovcem se čujejo neprimerne besede tudi s strani ljudi, ki v našem življenju nekaj pomenijo in nekaj veljajo. Radi tega smo primorani, da razčistimo nekoliko stvari in pobijemo napačna nazivanja, katere dona-šajo samo škodo. *
Vsaki državi in vsakemu narodu je na tem, da razvije produkcijo in pripomore do prometa z dobrinami. Edino na ta način je mogoče doseči narodno blagostanje, katero je cilj celokupne aktivnosti civiliziranih narodov. Kajti v blagostanju se razvijejo boljše kvalitete človeške duše in tak človek bo živel z nekim višjim in lepšim življenjem, Z ozirom na to gre stremljenje našega naroda tudi za dosego narodnega blagostanja. Na kak način je bomo dosegli?
Že prej smo rekli, da s povečanjem produkcije in s prometom dobrin. Toda povečanje produkcije in izmenjava dobrin ne zahtevata samo delavnih rok, katere bi proizvajale. Proizvedene dobrine mora nekdo prinesti konsumentu, kupcu. Zaman bi bila vsaka proizvodnja, če bi tega ne bilo mogoče prodati. Oni faktor, ki opravlja izmenjavo, kateri dostavi narodne j proizvode onemu, ki so mu potrebni^
! to je trgovec. On je činitelj, ki išče tržišča, proučuje krajevne prlike in prinaša proizvode, pa bodisi agrarne, obrtne ali industrijske, do mesta in do ljudske množice, ki jih potrebuje. Čim manj razvita je država, čim sla-bejši je promet, tem večji je pomen trgovca in tem pomembnejša je njegova vloga in tem bolj naporna. N. pr. pri nas, ki smo agrarna država, je treba najti trge za naše produkte. Če ne najdemo tržišča, mora produkcija padati in narod postaja vedno bolj siromašen. Prav isto je z obrtnimi in industrijskimi produkti. Ni mogoče proizvajati, če proizvajanega tudi ne potrošimo. To je čisto naraven pojav in za vsakogar razumljiv, Z ozirom na to je vloga trgovca izredne važnosti. On je tisti, ki s svojo inteligenco, svojo aktivnostjo in kapitalom gotovo odločilno vpliva na razvoj narodnega gospodarstva. Samo nevedneži ali pa ljudje s prirojenimi zablodami ne vidijo ali pa nočejo videti pomena, Id ga imajo trgovci v kapitalistični družbi. Oni obvladujejo v svetovni ekonomiji prostor in meje, približujejo konsumenta in producenta, uplivajo ra način, katerega ne smemo zanemariti.
Poleg ekonomskega pomena imajo
trgovci še velik kulturni in socijalni pomen. Oni so činitelj, ki daje podstavo za koristne novotarije in so skoro vedno najvrednejši pripomočki, da se novi izumi plasirajo. Trgovci pokažejo s pomočjo zvez in reklame nove izume onim, ki jih potrebujejo. Mnoge koristne kulturne tekovine so danes udomačeno pri širokih masah s pomočjo trgovcev.
Oni izvršujejo brezdvomno velik upliv na kulturo in njihova akcija ima velik socijalni pomen. Trgovec je spreten in energičen delavec na polju človeškega napredka. Njegoša propaganda obstoja bolj v stvarni propagandi kakor v propagandi z besedami. Oni so pravi posredniki, toda posredniki, ki so bolj koristni kot mnogi drugi. Oni stoje na sredi med najvišjo in najnižjo točko človeškega duha. Buržuazno civilizacijo si ni mogoče zamisliti brez njih. Oni so močni stebri in neumorni propagatorji človeškega napredka. Vsa današnja civilizacija se ima zahvaliti njihovemu o-gromnemu delu in njih sposobnosti.
Teh par činjenic je bilo potrebno naglasiti, da bi tudi oni, ki ga napadajo, lahko uvideli, kako velike pogreške in kako veliko krivico delajo trgovcem, če jih napadajo. Ne smemo pozabiti dejstva, da je mogoče živeti brez posrednika besed, toda brez stvarnega posrednika ni mogoče. Od kar so ljudje postali pismeni, so besedni posredniki vedno manj potrebni. Danes je mogoče le še soditi brez posrednikov, mogoče je še citati in zaznavati brez javnih govorov. Toda brez posrednikov v prometu z dobrinami, je tudi fizično nemogoče. Nemogoče je dovesti v neposredni kontakt proizvajalca in potrošača. Razvoja današnjega svetovnega gospodarstva si ni mogoče zamisliti brez njih. Vsaj do sedaj je to bilo nemogoče in verjetno bo v buržuazni družbi tako ostalo tudi v bodoče. Tedaj zakaj napadate in omalovažujete najvažnejšega posrednika?
Razvoj medicinske znanosti ne izključuje zdravnikov; razvoj tehnike inženerjev; razvoj pravnih naukov in spoznanja zakonov, advokatov. Prav tako, če ne celo v večji meri, razvoj industrije, obrti, poljedelstva in človeške delavnosti sploh, ne izključuje trgovcev. Nasprotno, čim večji je razvoj teh gran, toliko večje je delo trgovcev. V kolikor je potrebna sposobnost, da se nekaj ustvari, v toliko je potrebna sposobnost, da se to ustvarjeno proda. Ustvarjati in prodajati, to sta dva pojma enega samega procesa. Ne proizvaja se tedaj, kadar se ne more prodati. Proizvaja se žato, da se proda, da se zadosti potrebam. Oni, ki prodaja, to kar je proizvedeno, oni ki dela v korist i proizvajalcu i potrošaču, to je trgovec. To resnico si morajo zapomniti oni, ki nepremišljeno in z veliko porcijo neznanja udarjajo na neobhodno potrebne faktorje prometa z dobrinami in s tem važne činitelje svetovne civilizacije.
»Trgovinski glasnik.«
DEFINITIVNI DOGOVOR EVROPSKIH TOVARN VAGONOV.
V sobotni seji v Parizu je sklenil provizorični kartel evropskih tovarn vagonov, da bo začasno konvencijo spremenili v definitivno pogodbo, ker so dosedanje izkušnje pokazale dobre zaključke. Zato so sklenili dati kartelni organizaciji ob'iiiko delniške družbe, ko-je kontrolo bodo vršili člani kartela. Hkrati naj uredi delniška družba medsebojno razmerje članov. Dalje je bila sklenjena ustanovitev finančnega odseka, ki naj se pe5a z urejevanjem kreditnih zakonov.
* * *
UDELEŽBA ŽELEZNIČARJEV PRI ČISTEM DOBIČKU V CSLOV.
Češkoslovaško železniško mnistrstvo proučuje sedaj vprašanje, če se ne bi dalo službeno delovanje železniških nameščencev dvigniti s tem, da se jim prepusti udefiežba na čistem dobičku. Pravijo, da bi bilo to obrambnim zaključkom zelo v dobro. Med nameščence hočejo razdeliti 60 odstotkov čistega dobička.
Občinske trošarine v raznih občinah Dravske banovine.
V »Službenem listu«: št. 4., 5. in 8. so javljene potrditve banske uprave za pobiranje občinske trošarine v naslednjih občinah: Celje - okolica: 150 Din od lil vina 25 Din od lil vinskega mošta, 00 Din ort hi piva in 10 Din od hi stopnje alkohola špirita žganja, ruma in likerja; Gornjigrad: 100 Din od hi vina 100 Din od Id mošta 75 Din od hi oi-va, 10 Din od M stopnje alkohola žganja. ruma itd. in 10 Din od 100 k? izvlečkov esenc in eteričnih olj z alkoholom; Rdeči Breg. srez Maribor, desni breg: 60 Din od lil vina, 40 Din od hi mošta. 25 Din od hi piva in 8 Din od hi srt o pn j alkohola špirita, žganja itd.; Sela, srez Brežice: 75 Din od lil vina: Gomiljsko; srez Celje:	75 Din od Id
vina 25 Din od hi mošta 60 Din od lil piva 8 Din od h!l stopnje alkohola špirita, žganja itd.; Žalec, srez Celje: 80 Din od hi vina, 25 Din od hi mošta. 60 Din od hi piva in 8 Din od hi stopnje alkohola špirita, žganja itd.; Žalec, srez
Celje: 80 Din od hi vina, 30 Din od hi mošta, 30 Din od hi piva, 6 Din od lil stopnje alkohola špirita, žganja itd. in 6 Din 100 kg izvlečkov esenc in eteričnih olj z alkoholom; Sv. Jurij ob Taboru, srez Celje: 100 Din od lil vina, 100 Din od hi mošta, 40 Din od lil piva in 8 Din od hi stopnje alkohola špirita, 6 Din cd hi stopnje alkohola špirita, žganja itd.; Sv. Lovrenc pod Prežimom, srez Celi je: 100 Din od hi vina, 50 Din od hi mošta, 50 Din od hi piva in 5 Din od hi stopnje alkohola špirita, žganja ■itd.; Grajska vas, .srez Celje: 75 Din od hi	vina, 50	Din od hi	mošta,	30 Din
■od	hi piva in 5 Din	od hi	stopnje
alkohola špirita, žganja itd.; Ka-lobie, sre/. Celje: 100 Din od lil vina, 80 Din od lil mošta, 50 Din od hi piva. 5 Din od hi stopnje alkohola špirita, žganja itd.; Marija Reka, srez Celje: 150 Din od hi vina, 25 Din od hi piva in 10 Din od hi stopnje alkohola špirita, žganja itd.; Planina, srez Logatec: 80 Din od	h;l vina, 40 Din od hi	mošta,	25 Din
od	hi piva	in 7-50 Din	od lil	stopnje
alkohola špirita, žganja itd.; Rogoznica, srez Ptuj: 50 Din od hi vina in 50 Din od lili mošta.
Zelo nujni poštni paketi.
Ministsntvo za promet je obvestilo vse poštne direkcije, da se llahko pošiljajo tudi iz naše države v inozemstvo zelo nujni paketi (oolis urgents) in sicer v prometu z onima državami, ki so na to pristale.
Za zelo nujne pakete se plačuje trojni iznos težne pristojbine, za zelo nujne pakete ločenke pa poleg tega še 50% te trojne pristojbine.
Ekspresnimi in druge vzporedne pristojbine (vrednostna, odkupna itd.) se zaračunajo samo enkratno. Zelo nujni paketi se sprejemajo samo do teže 10 kilogramov. Ne smejo presegati v nobenem pravcu 60 om.
Na spremnico (in na paket sani mora biti čitljivo napisana beseda »Urgent«.
Zelo nujna paketi se morajo odpravljati z najhitrejšimi sredstvi.
Ločenke (Sperrgut) se smejo pošiljati samo v te-le dežele:
Albanija, Belgija, Bolgarija, Češkoslovaška, Danska, Gdanska, Egipt (samo preko M. A. S.), Finska, Francija, Holandija (samo preko M. A. S.), Irska, Kanada (samo preko M. A. S.), Kitajska (samo preko Hamburga za provin-cijo Junan), Kostarika, Liberija, Lu-ksenburg, Madžarska, Norveška, Poljska, Portugalska (samo preko M. A. S.), Romunija, Sarska oblast, Salvador, San Domingo, Sirija, Zedinjene ameriške države (samo preko M. A. S.), Švica, Španija (samo preko M. A. S.) in Velika Britanija.
Pripominja se, da se ločenke, kii bi bile naslovljene v eno zgoraj navedenih držav, v nobenem slučaju ne smejo odpravljati preko Italije.
Prodajni trgi za jugoslovanski les.
M. Bosnič generalni direktor »Slavonije«, priobčuje v »Jugosl. Glai-nikc-u podatke o naši lesni industriji in o njenem pomenu na svetovnem trgu. Pri tem označuje sledeče dežele kot glavne trge za jugoslovanski les;
1. Drva: Ttalija, Ogrska, Grčija.
2. Drvno oglje: Italija, Grčija, Ogrska.
3. Nepredelani les; Italija, Ogrski, Avstrija, Švica, Češkoslovaška, Grčija.
4. Tesani in cepljeni les:	Italija, Grčija, Ogrska. Francija, Argentina, Avstrija, Nemčija, Egipet, Maroko, Al-gerija.
5. Rezani les: a) hrast; Italija, An-
glija, Avstrija, Švica, Nemčija, Belgija Holandija, Francija, Ogrska, Al-■ gerija, Argentina; b) bukev: Italija, i Šoanija, Grčija. Švica, Argentina, An-, glija, Avstrija, Algerija, Maroko, Egi-! pet. Tnnezija; c) drugo listnato drev-| je; Italija, Avstrija, Nemčija, Anglija, Ogrska, Češkoslovaška, Argentina, Švica.
6. Meliki les; Italija, Francija, Grčija. Argentina. Ogrska, Algerija, Anglija. Belgija. Maroko. USA, Tunezija, Albanija, Avstrija, Egipet, Nemčija, Švica, Malta, Holandija, Tripolita-nija.
7. Pragovi: a) hrast: Italija, Avstrija, Ogrska, Holandija, Nemčija, Belgija, Grčija, Algerija; b) bukev: Ogrska, Holandija, Italija, Belgija, Nemčija; c) bor: Nemčija, Holandija, Avstrija.
ue^cjini
Razstave živine. Pa bi se kmetje čim bol!1] navajali k živinoreji in vzgajali boljšo živino, želi minister za kmetijstvo, da se priredi čim več živinskih razstav brez ozira na to, ali gre za Čistokrvne pasme. Ministrstvo ima na razpolago še gotove vsote iz tekočega proračuni, ki jih je treba še pravočasno izkoristiti. Zato so bile s posebnim razpisom; opozorjene občine, da izkoristijo inicijativo ministra za kmetijtsitvo, ki bo o priliki razstav nagradil živino, ki bi (lahko najbolje služila '/-a selekcijo in pleme. V primeru, da ni mogoče prirediti razstave v poedini občini, naj se priredii razstava '/a ves okraj na kraju, ki je za kmete najugodnejši.
* * *
Razstava in semenj izdelkov obrtniške umetnosti bo v Florenci od 22. do 31. marca t I. Prireditev organizira on-dotni deželni gospodar, svet in bo to prva obrtnišk« manifestacija te vrste. Razstavili se bodo predmeti vseh obrtni-
ških strok, zlasti pa dekorativne umetnosti. Uprava italijanskih državnih železnic je dovolila za posetnike 50%> popust od vseh postaj v državi. Na odhodni postaji je kupiti celo vozno karto, ki velja, če je pravilno vidirana od sejm-skega odbora tudi za nazaj. Pot v Florenco se mora nastopiti med 17. in 26. marcom, a iz Florence nazaj med 30. inarcom in 4. aprilom t. 1.
Xjul>Hatiaha bona
Točaj 9. februarja 1931.	Povpia- Aevanje r>in	Ponudbe Din
DEVIZU:		
Amsterdam 1 h. gold. .	22-75	22-R1
Berlin IM 		13 475	13505
Bruselj 1 belga		—• —	79178
Budimpešta 1 pengo	9-8864	9 91H4
Curib 100 fr		*	1095 9II
Dunaj 1 Šiling		7-9522	7-SI822
London 1 funt		275-40	276-20
Newyork 1 dolar ...	56-505	56-706
Pariz 100 fr		•	22-44
Praga 100 kron 		167-44	i68’-^
Trst 100 lir	295 90	1 297-»
8B—M—|
Vojvodinske sladkorne tovarne so se posvetovale glede enotnega postopanja napram pridelovalcem sladkorne pese v določitvi cen in hočejo enotno nastopati tudi glede zaposlitve delavcev. Morda se jim. bo s časom posrečilo dovesti kmete do ustanovitve zadružne sladkorne tovarne.
Osijek je postal v zadnjem času sedež strokovnega referenta za inšpekcijo parnih kotlov.
Ladijski promet v Šibeniku v preteklem letii je izkazan z 900 parniki in drugimi ladjami z vsebino skoraj 8 milijonov ton.
Konkurzov v Jugoslaviji je bilo v jar nuarju 38 proti 62 v lanskem januarju.
Avtoinobilno podjetje »Itala« v Torino zaznamuje pri delniški glavnici 36 milijonov lir zgubo v znesku 80 milijonov lir, torej več kot dvojno delniško glavnico.
Obtok bankovcev v Češkoslovaški je
znašal po zadnjem izkazu Narodne banke. 6807 milijonov Kč in je bil krit s 47-4 odstotki.
Hranilne vloge pri treh največjih hranilnicah v Pragi so narasle v januarju za 90 milijonov Kč na 3042 milijonov.
Zračne prometne črte v Rusiji merijo
27.000	km, pa jih hočejo v teku ene^a leta razširiti na 53.000 km.
Asfaltiranje cest v Osijeku bo stalo 10 milijonov dinarjev; delo je prevzelo beogradsko podjetje inž. Franki.
»Tubize«, belgijska družba svile, tudi lletos ne bo razdelila nobene dividende.
S pšenica obdelani svet v Indiji meri letos 12,288.000 ha, približno toliko kot zadnja petletna povprečnost z 12,326.000 ha. To je približno toliko kot polovica Jugoslavije.
Obtok bankovcev v Nemčiji je izkazan s ca. 4400 milijoni mark, kritje mu je 56-odsitolno.
Za polfabrikate iz bakra in m«vti v Češkoslovaški so .znižale domače tovarne cene za 10 do 20 Kč.
Poljsko železnico iz Gornje šlezije v Gdynio bo prevzela francoska tvrdka Schneider - Creuzot. Iz tega se vidi tudi velliki strateški pomen te železnice poleg gospodarskega pomena.
V Italiji so odkrili bogate petrolejske vire v provinci Parma, in si obetajo od lijih dalekosežno osamosvojitev glede preskrbe s petrolejem.
Romunska carina na ekspert živine je povišana za 100% s takojšnjo veljavnostjo. Izvzeti so le člani eksportnega sindikata, ki predložijo izvozni oertifi-ikait.
Mednarodna agrarna konferenca v Bukarešto je sklicana za 15. t. m.; med člani študijskega odseka agrarnih držav bo zastopana tudi Jugoslavija.
Holandski glavnični trg je emitiral v januarju sam 9,300.000 hol. goldinarjev posojil proti 50 .milijonom v lanskem skem januarju.
Gumijeve plantaže v Braziliji je Ford opustil in je znižal število delavcev od 3000 na 200; poskus se torej ni obnesel.
Francoske železniške družbe so zaključile preteklo ieto z deficitom 1200 milijonov frankov. Nameravajo najeti novo posojilo in zvišati tarife, osebne n. pr. za 24%.
Novce po dva šilinga z Mozartovo podobo bo izdala Avstrija najbrž v teku letošnjega poletja.
Konkurzov v Nemčiji je bilo v januarju 1085, poravnalnih postopanj 518.
Glede izvedbe bruseljske sladkorne konvencije se vršijo v vseh prizadetih državah zadevne priprave, se restrin-gira produkcija itd.
Tudi v Češkoslovaški raste brezposelnost; od konca oktobra do konca decembra se je skoraj podvojila, 122.400 proti 230.800.
Dva milijona inozemskih delavcev je v Franciji brez dela; število inozemskih delovnih moči v Franciji je padlo v preteklem letu od 3,300.000 na 1,300.000.
Vse brezposelne inozemce bo Argentina izgnala; 2000 jih je moralo že oditi, vsak dan jih bodo odposlali nadaljnjih 700. Brezposelnost se tudi v Argentini zellio širi.
Iz carinske prakse.
Piše Just Piščanec, carinski posrednik.
Za Z. P. seim 21. II. 1928 prijavil 10.840 kg umetnega kamena iz tar. p. 483 t. 2 ter predlagal, da se' roba carini po minimalni postavki na podstavi predloženega izvirnega spričevala, carinarnica je pa bila mišljenja, da je spričevalo o poreklu nepravilno *©r ubrala carino po maksimalni postavki, p povzroči vsi s tern činom stranki 5604 50 Din škode.
Obrnil sem se v imenu prejemnika na carinarnico s prošnjo, da to razliko povrne. Prošnjo sem utemeljil kakor sledi:
a)	Obenem z deklaracijo sem predložil kot dokaz, da je roba nemškega izvora, uverenje o poreklu trgovske zbornice v Dresdenu, v katerem uverenju so vse rubrike bile izpolnjene s pisalnim strojem in sicer: število tovorov, njih številke, kosmata in čista teža in vagon, številka brez 'vsakih dodatkov. Ni torej deklaran-tova krivda, da se ni v deklaracijo vnesla vsebina sladkorja, marveč je to krivda merodajnega carinskega organa, radi česar odpade odgovornost prijavitelja, c) Carinska oblativa sama, ki so merodajna za vporabo tarife si niso bila na jasnem, kako se predmetna roba carini, ker so bila mnenja: na) carinarnica da se carini po t. p. 222 brez dodatka; bb) carinski biro po t. p. 235 z dodatkom 832 in cc) carinski svet po t. p. 222 z 83 odstotki saharoze.
Očividno je preiskava od strani merodajnih oblastev bila površna in neizčrpna, vsled česar se taka preiska-\ ne more vzeti za osnovo pravični rešitvi tega predmeta. Nastane namreč vprašanje, da li se roba, ki ima v sebi 83 % sladkorja mora smatrati kot sladkor iz t. p. 110 ter cariniti in cariniti kot tak. Od deklaranta se pa naravno ne more zahtevati, da je istočasno fabrikant in carinski kemik 'ter da on prijavi pravilnejše robo, o kateri so merodajne oblasti različnega mnenja, d) Nikjer ni predpisano, da bi deklarant moral prijaviti tuli dodatke sladkorja, marveč je ugotovitev teh stvar car. organov, e) Po-zivliam se na analogno razsodbo državnega sveta št. 10199 z dne 2. X. 1924, ki slove: »Iz svih akata konsta-tm'e se jasno, da ni same carinske vlasti merodavne za primena carinske tarifu nisu bile na čisto, da li je deklarant učimo tačnu iti netačnu Prijavil, a kad je takvo stanje stvari, on-(la se na njemu ne može zasnovati i krivična odgovornost deklaratora.«
Finančno ministrstvo je mojo pritožbo z rešenjem C br. 3028428 zavrnilo ter odklonitev motiviralo, da »deklarant nije prijavio, da se napi ati trošarina na 83 % sečera; da su utvrdile da sporna roba sadrži 83 % šecera, koga okrivljeni nije primvio u nameri, da izbegne plačanju trošarine i: da prigovor, da je carinarnica više takvih ekspedicija izvršila bez naplate trošarine bez uticaja je na konkretni slučaj, pa baš da je carinarnica tako nešto pogrešnom primerom tarife i učinila (!).«
Na to odklonitev sem prijavil tožbo na državni svet ter v njej izvajal: a) Iz navedenega poteka v postopanju o predmetnem sporu se razločno vidi, dc o tarifaciji predmetnega blaga postojale v pogledu vporabe tarife štiri različna mišljenja. Še le po štirih mesecih je odločil carinski svet, ^ako se mora predmetno blago cari-kili. Nedvomno in vsakemu jasno to-T&j je, da si niti za vporabo tarife merodajna carinska oblastva niso bila na čistem, da li je deklarant napravil točno ali netočno prijavo. Pri takem stvarnem stanju, :ki je potrjeno tudi v izpodbijanem rešenju, in z ozirom na že izdano odločbo državnega sveta v analognem primeru št. 10199 od 2. X. 1924, se radi tega ne more naprtiti deklarantu odgovornost za kako krivdo, če so za to merodajna oblastva končno razčistila pravilno tarifacijo, bila je to samo njih nradna dolžnost ker kaznovanje je le tedaj pravično, ako se je krivda po-
polnoma izvidila. Iz tega vidika je torej kazenska neodgovornost dekla-rantova povsem jasna ter obsodba nesmiselna: država ima pravico samo na doplačilo manjka na trošarini!
b)Deiorna nedokazan je dalje zlohoten namen, kateri namen se podtika deklarantu v rešenje, ker je deklarant robo priiavil tako, kakor je tako blago do tedaj carinarnica vsikdar carinila ter je dotični dekla- , raciji sam priložil tudi originalni tovorni list, v katerem je bilo ravnoisto razvidno. Samo v rubriki »način zavoja« (Art der Verpackung) je stalo: Holzverschlage (lesni okviri); ni pa bilo razvidno niti ugotovoljeno, ali je ta označba napisana s -pisalnim stro jem ali s štampiljko.
(Nadaljevanje sleda.)
Poravnave in konkurzi.
Društvo industrije«v in veletrgovcev v Ljubljani je objavilo naslednjo okrožnico o otvorjenih in odpravljenih konkur-zili in prisilnih poravnavah izven kon-kurza za čas od 21. do 31. januarja 1931.
A. OTVORJENI KONKURZI:*
Dravska banovina: Gore Ana, Kočevje; Rupnik Olga, Maribor.
Drinska banovina:	Nabavljačka	za-
druga drž. službenika za Šabac i srezo-ve, Šabac; Pejčič Stanoje i drug, Meščanka.
Zetska banovina:	Begov ič Kaplan,
Cetinje.
Dunavska banovina:	Meisner	Petar,
Konak.
Moravska banovina: Gilic Zivojin, G. Kaitu n; N e del jko vic Vladimir, Kumarice; Zlatic T. Zivojin, Gruže. Z
Vardarska banovina: Dimit,nijevič St., Uroševac; Dimovič Miša, Eitolj.
i Beograd, Zemun, Pančevo: Djoničevič Petar, Beograd; Radivojevič Natalija D., Beograd.
, B. RAZGLAŠENE PRISILNE P0-
!	RAVNA VE IZVEN KONKURZA:
| Dravska banovina, Badl W. (Dr. Badl Oton), Maribor; Bajde Albin, Studenci pri Mariboru; Dolžan Marija, prej ud.
, Izlakar, roj. Pevc, Ljubljana VII.; Per-
| nuš Janez, Zgoša; Pollak Alojzij, Dol. Lendava; Winder Alojzij in Elizabeta, Maribor - Melje.
Savska banovina: Fischer i Bruohstei-ner, Zagreb; K runi e Stjepan, Pračno; Lauš Milan i Ev greni ja, Zagreb; Oster-huber Amalija, Donja Dubrava; Ostrelič Josip, Črnomelj-, Sčurov Vladimir, Križevci.
Drinska banovina: Kasamugič Ibrahim, Sarajevo.
Dunavska banovina: Bienenfeld Herman, Senta; Biro Bela, Sombor; Glied Vilim, Subotica; Hegedeš Aleksander, Kucura; Lolin Boško, Mol; Rada supr. Aleksandra, Doroslovo; Stojkovič Milo-rad, Srp. Ornja; Tolič Radivoj, Kusa-dak; Kekič Slavko, Stari Bečej.
C. ODPRAVLJENI KONKURZI:**)
Dravska banovina:	Jamnikar	Ivan,
Ruta; Jeglitsch Marija, Maribor; Levak Oskar, Maribor; Ribič Rudolf, Ptuj.
Savska banovina: čuič Dane, Otočac; Kron David, Krašič; Pešut Mate, Gra-čac.
Drinska banovina: Aksentijevič Vojislav, Valjevo; Djekič Miladin, Arilj.
Dunavska banovina: Rosenzvveig Josip, Ruma.
Moravska banovina: Milenkovič Dra-gobrat, Niš; Zlatič Vlimir, Rača; Živko-vič Vilado i brat, Niš.
Vardarska banovina: Andrejevič Ni-kolin, Kičevo; Stojanovič Atanas, Ničevo.
Beograd, Zemun, Pančevo:	Adanj
Mike S., Beograd.
D. ODPRAVLJENE PRISILNE PORAVNAVE:**)
Dravska banovina: Ahlin Ciril, Ljubljana; Krick Franc, Celje; Omahen Mihael, Višnja gora; Rupnik Olga, Maribor.
Dunavska banovina:	Weber	Karl,
Novi Sad.
* Ostali podatki, n. pr. kdaj je ugotovitveni narok, katero sodišče je razglasilo kon-kurz (poravnavo), kdo je konkurzni (prisilni) upravitelj, se izvedo v tajništvu društva.
**) Vzrok, zakaj je bilo postopanje odpravljeno, se izve v tajništvu društva.
Vpisale so se d z p r e m e m b e in dodatka pri nastopnih firmah:
Sedež: Maribor.
Besedilo: Hranilnica Dravske banovine v Mariboru.
Izbriše se član upravnega odbora Gajšek Martin, vpišejo pa novoimenovani člani upravnega odbora Zebot Franc, hišni posestnik in podnačelnik cestnega odbora v Mariboru, Loška cesta 10, dr. Lipold Franc, odvetnik in podžupan v Mariboru in dr. Rapotec Vinko, odvetnik v Mariboru.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 22. januarja 1931. (Firm. 40/31
— Rg A III 109/9.)
*
Sedež: Murska Sobota.
Besedilo: Kreditna banka, d. d. v Murski Soboti.
Kolektivna prokura se je podelila Hirschl Feridu, bančnemu ravnatelju v Murski Soboti.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 22. januarja 1931. (Firm. 37/31 _ fig B I 33/3.
*
Sedež: Maribor.
Besedilo: Podružnica Ljubljanske kreditno banke.
Izbriše se prokura namestnika ravnatelja Vena Jiroušeka in Josipa Ster-gerja.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 22. januarja 1931. (Firm. 36/31.
— Rg B I 3/16.)
*
iSedež: Maribor.
Besedilo: Prva jugoslovanska prekajevalnica. tvornica salam in klobas, dru-Iba % o. z.
Družba se je razdražila in prešla v likvidacijo.
Besedilo likvidacijske firme: Prva jugoslovanska prekajevalnica, tvornica salam in klobas, družba z o. z. v Mariboru v likvidaciji.
Likvidator:	Tavčar	Miško,	mesar v
Mariboru, Frančiškanska ul. 14, dosedanji poslovodja družbe.
Likvidator zastopa likvidacijski družbo in podpisuje njeno firmo tako, da besedilu tvrdke s pristavkom »v likvidaciji« pristavlja svoje ime.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 22. januarja 1931. ( Firm 38/31 Reg. C I 16/31.)
Izbrisale so se nastopne firme:
Sedež: Lancovo pri Radovljici. Besedilo: Brata Mulej.
Obratni predmet: trgovina z lesom. Izbrisala se je vsled razdružitve.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 10. januarja 1931. (Firm. 2148 Rg. A V 68/2.)
*
Sedež: Maribor.
Besedilov Zinauer & Co.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom.
Izbrisala se je v registru vsled opustitve obrti.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 22. januarja 1931. (Firm 26/31 — Rg A I 70/12.)
PRIDOBIVANJE PETROLEJA.
Po zadnjih statističnih podatkih je od celokupne svetovne produkcije petroleja pok ril'a v 1. 1929. Evropa sama le 8-38%, dočim se je porabilo ameriškega petroleja 85-16%. Od vseh držav v Evropi pridobivajo samo tri relativno znatnejše količine petroleja. Rusija je v letu 1927. producirala 10,195.(XX) ton, Romunija 3,661.360 in Poljska 716.350 ton. Od drugih držav pridobiva Anglija okoli 200 ton na leto, Nemčija 95.060 ton na leto, Francija je producirala v letih 1924. do 1928. le 15.000 kub. m sirovega olja in Italija v 1. 1928. okoli 7000 ton. Na Češkoslovaškem je eksploatacija petrolejskih vrelcev v teku, toda produkcija je še tako neznatna, da ne krije niti režijskih stroškov. V naši državi so se našli sledovi petroleja v večini pokrajin, toda navzlic prizadevanju se najdišča še niso mogla praktično eksploatirati v trgovskem smislu. Najvažnejša najdišča so v Paklenici in v Selnici, potem v Mi-klenši in v Bugavicah. V državni režiji se sedaj preiskuje najdišče petroleja v I Majevici (Bosna). Kakor se čuje, se kaki izdatnejšL uspehi še niso mogli doseči. Sledovi petroleja so se našli tudi v dru-, gih državah: v Španiji, v Albaniji, na Bolgarskem, na Grškean itd., toda nikjer se najdišča še ne eksploatirajo.
Smotreni trgovci in industrij-ci Utajo vse dobavne razpise, ki jih redno prinaša naš list. Dobav potom javnih licitacij se more udeležiti vsak trgovec in vsak producent! Čitajte in ne opuščajte ugodnih poslovnih prilik, ki Vam jih nudijo udeležbe na javnih licitacijah!
Živahno delovanje Društva trgovskih potnikov in zastopnikov v Ljubljani.
(Konec.)
0 zavarovanju za slučaj obolelosti.
Zakonu o socijalnem zavarovanju je podvržen vsak trg. potnik. Navodila, kako postopati ob priliki obolenja na potovanju, smo razposlali vsem članom z okrožnico v začetku meseca novembra. Glavno je, da ima vsak potnik vedno pri sebi »Potrdilo« delodajalca, da je zavarovan in da se nahaja v službenem razmeo-ju. To potrdilo naj bo izstavljeno brez datuma, ki se ga vpiše šele, če zboli oziroma se ponesreči.
Pri tej priliki naj omenim, da se lahko vsak trg. potnik zavaruje pri »Trgovskem bolniškem in podpornem društvu v Ljubljani«, kjer se lahko višje zavaruje in katero društvo daje svojim članom razne ugodnosti, katerih nihče ne more biti deležen pri »Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev«.
Poleg tega zakonitega zavarovanja zavaruje naše društvo za malenkostmi znesek svoje člane za slučaj nesreče na potovanju pri zavarovalnici »Cornmei-ciai Union« do najvišjega zneska Din 50.000. Za to zavarovanje plačajo člani, ako potujejo peš ali z dvokolesom, polletno vnaprej 60 Din. Ako pa potujejo
z motornim kolesom ali autom, pa plačajo 95 Din. Ta znesek društvo, v celoti odvede zavarovalnici ter njemu od te
vsote ne ostane ničesar.
V slučaju nesreče naj si puste člani izstaviti zdravniško spričevalo, ki ga pošljejo društvu v svrho izposlovanja zavarovalnine. To zavarovanje pa seveda ni obvezno in je vsakdo lahko član društva, ako se tudi ne želi zavarovati za slučaj nezgode ali nesreče.
Pretečeno leto 1930. je bilo za naše članstvo v tem pogledu prav srečno, kajti, kolikor je vsaj meni znano, se skozi celo leto ni ponesrečil niti eden izmed naših članov. Srečno pa je bilo tuda za zavarovalnico, ki ni imela z nami nika-kih izdatke'-
Glede obdavčenja trg. potnikov ni nastopilo v pretečenem letu ničesar novega in tudi predvidoma ničesar ni pričakovati.
Omenil bi še, da je med letom izšel Zakon o pobijanju nelojalne konkuren-
ve. Ta zakon je velevažen za nas vse in je potrebno, da ga vsi poznamo. Odbor
l'n irnlnzl trura el/lnnil rili GA ifffl DflhflV? 7J1
•/a vse člane in se jim ga dopošlje, ker mu je cena nizka, brezplačno, kar se je tudi zgodilo.
Izšli pa bodo še tudi zakoni n. pr.: Obrtni zakon, Trgovinski zakon, zakon o socijalnein zavarovanju itd. Te zakone mora vsak trgovski naobraženec poznali •in bode naloga novega odbora, da jih tvojih članom preskrbi pod najugodnejšimi pogoji.
K novemu Obrtnemu zakonu je odbor poslal svoj predlog v tem smislu, da inozemski potnik ali zastopnik ne sme zbirati naročil za svoje podjetje, ako ni v spremstvu tukajšnjega zastopnika. Ako bode zakonodajalec sprejel naš predlog, bodo inozemski potniki s tem takoj reducirani na naši zemlji, oziroma bodo morali dati zaslužiti tudi našim trg. potnikom odnosno zastopnikom.
Uvodoma sem že omeniJ, da je med letom pristopilo 60 ustanovnih članov. Ti plačajo pri vstopu, glasom društvenih pravil, enkrat za vselej znesek, ki ne sme biti manjši cd 260 Din. Ti člani prejmejo lično diplomo v okvirju. Od vseh naših ustanovnih članov je nad 60 odstotkov gostilničarjev, hotelirjev in kavarnarjev. Ustanovne člane lahko imenujemo dobrotnike društva, ker naše društvo gmotno podpirajo. Bodi pa tudi dolžnost vseh naših rednih članov, da na svojih potovanjih posečajo v prvi vrsti lokale teh naših dobrotnikov. Sezname teh je odbor dvakrat med letom razposlal vsem rednim članom.
Leto 1980 ostane za naše društvo zgodovinskega pomena. V tem letu se je otvoril prepotrebni Trgovski dom, ki je zgrajen z delom, požrtvovalnostjo in pridnostjo slovenskega trgovstva. V tem domu je dobilo tudi naše društvo svojo streho. V prejšnjih letih so posamezni odborniki nosili društvene stvari s seboj in opravljati društvene posle seveda vsak na svojem domu. Edino zatočišče smo uživali v pisarni našega predsednika, ki nam jo je pustil brezplačno. Tu se je osredotočilo vse društveno življenje. Za njegovo naklonjenost naj bo izrečena našemu predsedniku najlepša zahvala. Danes pa imamo hvala Bogu popolnoma urejeno društveno sobo, kjer se uraduje vsak delavnik od 9. do 12. ure in kjer lahko dobi vsakdo pojasnila.
K sklepu svojega poročila naj še omenim, da je bilo med letom veliko pisarije. Pretežna večina pisanja gre na račun akvizicije novih članov, tako rednih kakor ustanovnih. Poleg tega pa je tudi dosti poslovanja s posredovanjem služb ter smo v nekaterih slučajih prav uspešno posredovali vkljub temu, da še nismo imeli svoje pisarne in smo vsak svoje stvari nosili po žepih. Vrg tega pa sem bil pretečeno leto večkrat cele mesece bolan. V tem času me je nadome-»toval tov. blagajnik. Sedaj posluje pisarna brezhibno, keT imamo svojega uradnika, ki po nalogu odbora vrši svoje dolžnosti.
Apeliram na vse vas, da tudi v bodoče pridno pridobivate redne, kakor tudi ustanovne člane, da plačujete redno določene društvene prispevke ter društvo ob vsaki priliki moralno podprete. S teni končam svoje poročilo. Zdravo!
Avstrijska mlekarska industrija se je
tako razvila, da je ek športi ra la Avstrija lani že za 7 mili j. šil. mlekarskih izdelkov, dočinn jih je še pred desetimi leti morala importirati za 40 urili j. šilingov. Samo Dunajska mlekarski družba producira na leto že 64 milijonov litrov.
Dividendo italijanskih velebauk bodo ostale menda nespremenjene, ker so lihe rezerve zelo velike (Banca Commer-ciale Italiana bo ob glavnici 700 milijonov lir izplačala najbrž zopet 13-odstot-110 dividendo, Credito Italiano ob 500 milj. 8-odstotno). Od manjših bank bo pa morala marsikatera dividendo skrčiti.
0 ameriški petrolejski produkciji.
Produkcija petroleja v USA, ki je v zadnjih tednih precej padi'a, bo po vesteh Iz krogov ameriške petrolejske industrije v tekočem mesecu še nadalje padla. Zlasti zadnjim znižanjem cen surovega petroleja pripisujejo velik vpliv na omejitev produkcije. Položaj malih producentov je postal vsled znižanja cen deloma kritičen, tako da je vlada že naprosila Petrolejski zavod za predloge g’ede podpiranja teh producentov. Poročilo iz Oklahonna-City pravi, da ostane ameriška petrolejska produkcija tudi za nadaljnje tri mesece omejena. A stvar se bo uredila tako, da se določi produkcija ipo povpraševanju, da dobi torej drseč značaj. Povpraševanje v januarju cenijo na 365.000 sodčkov, v februarju na 469.000 in v marcu na 470.000 sodčkov po 1’514 hi.
Angleške predilnice, ki predelujejo ameriški bombaž, pripravljajo ustanovitev zveze, ki naj produkcijo elastično prilagodi konsumu, kar naj se doseže z opustitvijo odvisnih obratov; a te obrate bi podpirala zveza.
Čisti dobiček družbe Betlehem Steel je padel lani koraj za 50 odstotkov (1. 1929:	42,243.000 dol., leta 1930:
23,843.000). Na delnico je prišlo 1. 1929 1101 dol., lani 5-26. Zaposlenost je bila 1. 1929 še 91-8 odstotna, lani samo še 61'7-odstotna.
SVETOVNA PRODUKCIJA SLADKORJA.
Sedaj je objavila cenitev svetovne produkcije sladkorja tudi znana ne\v-yorška sladkorna tvrdka Wililet in Gray, zaradi bruseljskih pogajanj en unesec pozneje kot običajno. Produkcija je cenjena na 28,130.000 ton; lanska produkcija je znašai!a 26,880.000 ton, torej bi bila letošnja za 1,250.000 ton večja. Za posamezne kontinente ‘je cenitev sledeča: Evropa 10-5 milij. ton (-f- 2-24 proti 1. 1929.), Azija 7-35 (+ 0-001), Afrika 0-72 (—), Avstralija 062 (—), Amerika 892 (— 099). Pri Kubi in Javi v tej cenitvi v Bruslju domenjena restrikcija ni upoštevana, tako da bo ta cenitev najbrž kmalu revidirana; saj tudi ne more nuditi trgom zanesljive orientacijske baze.
S&rzoiavi: ŠKrispercoloniale JCjubljana — 1“ele/on št. 2263	^
Ant. Krisper Coloniale
Lastnik:Josip Verlič
Veletrgovina kolonialne robe. Velepra-iarna kave. [Mlini za dišave
“Sočna postrežba
Ljubljana
. j	.	i?	njaka.	[Mineralne
uJunajska cesta jj	vode
‘Ustanovljeno leta 1840 Ceniki na razpolago
Veletrgovina
«5?. darabon
v Xjubljani
priporoča
Špecerijsko blago
raznovrstno žganje. moko in deželne pridelke, raznovrstno
* rudninsko vodo.
£astna prozama za kava In mlin za dišave s električnim obratom.
Ceniki na mrfrsdef*. y ‘Gclefon U. 2666.
porotiLi
Tržne cene v Celju dne 1. Icbr. 1931.
Govedina: V mesnicah I. vrste Din 18—20, II. 16—18; na trgu I. vrste Din 18—20, II. 16—18, III. (kravje meso) 16—16, 1 kg vampov 8, pljuč 10, jeter 12—16, ledvic 16, loja 10
Teletina: 1 kg telečjega mesa I. Din 20, II. 18, jeter 20, pljuč 18.
Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. Din 24, II. 18, III. 12, pljuč 12, jeter 14, glave 12, slanine I. 16—18, II. 15‘50, na debelo 15-50, suhe slanine 24, masti 20, šunke 24, prekajenega mesa 23, prekajenih parkljev 7, prekajene glave 12, jezika 28.
Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa I. Din 7, II. 6.
Klobase:	1 kg krakovskih Din 30,
debrecinskih 30, hrenovk 30, sala ad 28, posebnih 28, tlačenk 20, polsuhih kranjskih 30, braunšviških 15, salami 70—90.
Perutnina: 1 piščanec majhen Din 15, večji 25, kokoš 30—35, petelin 30—35, raca 40, gos 70, puran 120, domači zajec manjši 15, večji 20.
Micko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka Din 2 50—3, kisle smetane 16, 1 kg surovega masla 36—40, čajnega masla 48, masla 32, bohinjskega sira 25—28, tra-pistovskega sira 24, sirčka 14, eno jajce 1 Din.
Pijača: 1 liter starega vina Din 18 do 20, novega 12—16, piva 10, žganja 30.
Kruh: 1 kg belega kruha Din 4 ‘20, 1 štruca v teži 48 dkg 2, v teži 96 dkg 4, 1 kg črnega kruha 3-60, 1 štruca v teži 55 dkg 2, v teži 110 dkg 5, žemlja mala 0-50, velika 1, 1 kg pol belega kruha 1, 1 štruca v teži 50 dkg 2, v teži 100 dkg 4 Din.
Sadje:	1 kg orehov Din 8, luščenih
orehov 30, suhih češpelj 7—10, suhih lirušk 8.
Špecerijsko blago: t kg kave Portoriko Din 76, Santos 52, Rio 44, pražene kave I. 92, II. 78, III. 48—68, čaja 68
do 140, kristal belega sladkorja 12-50, sladkorja v kockali 14-50, medu 16—20, kavne primesi 20, riža I. 12, II. 10, III. 4'50, 1 1 namiznega olja 18, olivnega olja 16, 18, 30, bučnega olja 14, vinskega kisa 3-50, navadnega kisa 2, petroleja 7-50, špirita denat 11, 1 kg soli 2-50, celega popra 44, miietega popra 46, paprike 30, sladke paprike 36, testenin I. 12, II. 8, mila 14, karbida 7, sveč 17, •kvasa 32, marmelade 20—30.
Mlevski izdelki: 1 kg moke štev. 00 Din 3-20, 0 3-20, 2 2 90, 4 2 60, 5 2 30, 6 2, iVs 1-50, ržene enotne moke 2 65, pšeničnega zdroba 3-70, koruznega zdroba 2-50, pšeničnih otrobov 1-25, koruzne moke 1-70, ajdove moke 3-70, kaše 3-40. ješprenja 3'40, ovsenega riža 7. Na drobno pri 1 kg po 25 para več.
Žito: q pšenice Din 180, rži 140, ječmena 150, ovsa 195, prosa 250, koruze 165, ajde 250, fižola 400, graha 1350, leče 1200 Din.
Kurivo: q premoga, črni trboveljski Din 47, zabukovški 49, rjavi 25, 1 kub. meter trdih drv 130, 100 kg trdih drv 34, 1 kub. m mehkih drv 110, 100 kc mehkih drv 28.
Krma: q sladkega sena Dan 80, polsladkega sena 70, kislega sena 60, slame 50, paešana stane 8 Din več.
Zelenjava in gobe: 1 komad endivije Din 1, 1 krožnik motovilca 1-60—2, 1 kg radiča 14—16, poznega zelja 7, kislega zelja 4, ohrovta 4, karfijola 8, 1 koleraba 0-50, 1 krožnik špinače 2, 1 kg čebule 3, česna 10, krompirja 1, kisle repe 3.
Dobave. Prometno - komercijelni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 13. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 100 komadov sparihvih cevi za belioforke. — Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 13. fehr. t. 1. ponudbe glede dobave 100 ni vrvic za zastore ter glede dobave manufakture; do 17. februarja t. 1. ipa glede dobave 200 doz čistila za kovine in 50 kg bal-/amovega terpentinov ega olja. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih). — Direkcija državnega rudnika Kakamj sprejema do 18. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 5000 kg strojnega olja. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 19. februarja t. 1. ponudbe glede dobave ščetk in ‘idola. — Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 23. februarja t. k ponudbe glede dobave orodja. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 23. februarja t. 1. ponudbe glede dobave pločevine, medene žace, merilnega aparata, 300 kub. m jamskega lesa in 10 tisoč komadov krajnikov ter glede dobave 20 komadov okretnih vozičkov. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom im vpogled). — Dno 19. februarja t. 1. se bo vršila pri Komandi III. armijske oblasti v Skcplju ustmena licitacija glede dobave 20.000 kub. metrov drv. (Ogias je na vpogled v pisarni Zbornice /a TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjeni komandi).
II llllllll
L^očune, memorandume, cenike, ' naročilnice v bloklli a poljubnim itcvllom listov, kuverte, etikete ta ?i( druge komerdjclne tiskovine dobavlja hitro po aioernih cenah
TISKARNA MERKUR
UU8UANA. Gregoriiieva ulica 23
KUVERTAS
1.1 U Bil A N A I
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
vpNO Cf;.
v	tovarna	"
vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana
nudi najfinejSi in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina. Tehniino in higijeniino naimoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji.
Pisarna t
Ljubljana, Ounajska cesta 1 a, II. nadstr.
Zahtevajte ponudbo l
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko - industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: 0. MICHALEK. Ljubljana.