Kritikujoči glasovi. Naš stari prijatelj uDomoljub" se je v št. 9. zopet oglasil in nas ljudstvu priporočil z uastopnimi besedami: ,,Pri nas zlasti še na Kranjskem so tako žalostne razmere, da če je le kak liberalec v vasi, je gotovo to ljudski učitelj. Kako raore liberalec versko vzgajati našo slovensko mladino, ni treba razpravljati, saj sami dovolj skušate. Potem pa pridejo n.itelji in vpijejo: Vi ste proti nam, yi zaničujete učiteljski stan. To je laž; učiteljskega stanu nihče ne zaničuje, nasprotno vedno in povsodi povdarjamo, kako lep stan je in kako zelo veliko dobrega lahko naredi, ako dela po svoji vesti in veri. Smo pa odlocno proti učiteljskemu liberalizmu, katerega bomo vedno in povsod pobijali, ker liberalizem in verska vzgoja ne moreta in ne moreta biti mogoča oba ob enem. Če imate liberalnega učitelja in če dela po liberalnib načelih, potem more mladino vzgajati le v tistem duhu in jo tako samo odtujiti veri in duhovstvu." Torej pri nas so jako žalostne razmere, ker smo učitelji liberalni in kot taki ne moremo versko vzgajati mladine. Zakaj ne, tega ,,Domoljub" ne pove, ampak pusti vprašanje odprto, da zavedeno ljudstvo lahko pride do sklepa: liberalec in brezverec sta_eno in isto. Mi trdimo, da mi veliko dobrega naredimo, ker delamo po vesti in veri. Kar se tiče naše vesti, nismo nikoinur odgovorni, najmanj pa -Domoljubu" in njegovim pristasem. Ako bi pa po veri ne vzgajali mladiue, imamo kmalu vse naše protivnike in tudi višje oblasti na glavi. Zakaj -Domoljub" ne pokaže s prstom na učitelje, ki ne uče po veri njim izročene mladine? Z edinega vzoka ne, ker za nobenega ne ve, ampak po svoji stari navadi vedno sumnici in nas z namenom pri Ijudstvu spravlja ob dobro ime. Vse tisto hvalisanje: kako lep je učiteljski stan in da ga nihče ne zaničuje — so samo besede in nič drugega. Ako bi držali z njim in delali po njegovi volji, bi nas celo povzdigoval v tretja nebesa. A boli ga, da duhovni nimajo več tiste oblasti čež učitelja in tistega vpliva kakor nekdaj v šoli, zato gre po njegovem mnenju vse narobe, zato so pri nas tako žalostne razmere ^in zato vpije -Domoljub", da ho-.mo mladino odtujiti duhcvstvu. Ne, ta trditev je kriva. Mi samo ne pustimo duhovnikom segati v svoje področje, ne dovoljujemo katehetom poučevati veronauka, kadar se njim poljubi, se ne damo od njih politično vladati itd., zato smo po njegovem mnenju liberalci in zaraditega nas hoče požr- niti pri Ijudstvu. Pustimo ga, naj vpije kakor mu drago, mi se ne zmenimo za njegovo vpitje. Tudi ga ne [vprašamo za svct, po kateri poti naj vodimo mladino. Ampak mi hodimo po poti, ki se nam zdi prava, ne njemu. Od tod pribaja jeza in srd na nas, odtod vedno zabavljanje 5ez liberalne ucitelje, da ne znamo mladine versko vzgajati, dočim pusti klerikalne u.iteljc pri miru, dasi niso sami svetniki, ampak bolj svetohlinci in klečeplazci. Pravne šolske razmere v Galiciji. Zadnja številka levovske ,,Szkole" donaša nekaj karakterističnih slu.ajev, ki osvetljujejo v pravi bengalični luči postopanje nekaterih c. kr. okraj. šol. nadzornikov — teh skrbnib varuhoT sankcijoniranib šolskih zakonov — kako lahke vesti prelamljajo obstoječe solske zakone. Navaja tri slučaje. Dostavlja pa, da uo.e z imeni na dan, a da so na razpolago v uredništvu. Prvi slučaj: V nekem ekraju je stopil že pred letom dni neki nadučitelj v pokoj, ki je obenem zastopnik učiteljstva v c. kr. okraj. šolskem svetu. No, mož se čuti še vedno sposobncga zastopati koristi učiteljstva, čeravno ni več sposoben poučevati mladine. Seveda je tu dvojen razloček, zakaj za zastopnika učiteljskih koristi je dober penzijonist, ker ima vsaj toliko sposobnosti, da le kima, kar mu poreče gospod nadzornik, ki je notabene slepo orodje c. kr. okrajnega glavarja, pri poučevanju pa je treba rabiti jezik in pa študirati formalne stopnje. Drug slučaj: Na neki štirirazrednici službuje precej prileten nadučitelj, poseben prijatelj ondotnega c. kr. okr. nadzornika. Moža sta se nekaj časa dobro razumela, in nadučitelj je dobil vselej kako pobvalno pismo, ako ga je slučajno potreboval. A prišlo je drugače! Nekoč sta se sprla radi neke precej delikatne stvarce, no, in dotični nadzornik je v svojem inšpekcijskem poročilu čisto zdelal ono šolo in nadučitelja, češ, da uspehi na tej štirirazrednici niti ne dosezajo uspebov na kaki gorski dvorazrednici. Tretji slučaj: Na neki dvorazrednici in na neki trorazrednici sta bili razpisani dvc učiteljski službi. Za prvo so se oglasili štirje prosilci, a za drugo pa ena prosilka. A glejte čuda! C. kr. okr. šol. nadzornik onega okraja, kijeposeben prijatelj raznih prostovoljnih doneskov, je sprejemal pri obeh službah prošnje, ki so dohajale •— post festum, to je po preteku razpisanega termina — in se potezal s posebno vnemo za te zakasnele prošnje. Prva je došla štiri dni poznejc, a druga pa celih 19 — reci devetnajst dni. Da je mož pogorel s svojo zakonodajno znanostjo, sc ob sebi umeva. — In to je prav! V listnici uredništva pa naznanja ,,Szkola", da se je samostojni državni poslanec Breiter ponudil gališkemu učiteljstvu, da hoče zbirati zbirko takih slučajev in jo bo slednjič izročil pl. Hartlu nad maiorem gloriam Galiciae". Tndi pri nas bi bilo dobro, da se morebitni t a k i slučaji izroče javnosti in onim organom, ki porajajo ono nostro sapico", ki je pričela pihati preko kranjskih učiteljskih ušes.