REČICA 0Ö SAVINJI
MOZIRJE
Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva občine Mozirje
Leto XI/ Številka 2 Februar 1984
Deveti
kulturni
teden
Za nami so številne prireditve, ki jih je vključeval spored 9. kulturnega tedna naše občine. Kot smo že poročali, sta teden pripravila Zveza kulturnih organizacij in Kulturna skupnost.. Izvajala pa so ga prosvetna društva in šolska kulturna društva po dolini.
Od 4. do 12. februarja 1984 so se zvrstile v vseh naših krajih, kjer so pogoji za nastopanje kulturne prireditve. PD Gornji grad je nastopalo z dvema igrama: Zadrečke zdrahe in Krefli 1948. Na Ljubnem je bila v šoli razstava slikarja Markoviča. V mozirski galeriji so pripravili v okviru Društva Knjigovodskih delavcev razstavo 40 let Denarnega zavoda Slovenije. Zvrstile so se lutkovne predstave mozirskih lutkarjev. ŠKUD Gornji grad je nastopilo z igro Malih strah bav bav. Anka But je predstavila v Mozirju svoje pesmi. V Nazarjah so domači kulturniki pripravili večer skečev in petja pod naslovom Sme nekaj nas ker smo Prešernove, biti prešernih. Mozirski igralci pa so predstavili komedijo Odkritosrčna lažnivka. V Nazarjah je bila še Naša beseda 84, na Ljubnem pa Prešernova proslava v izvedbi domačega prosvetnega društva. Lahko bi rekli, da so bili ljubitelji zelo prizadevni.,
saj so domala vsa društva storila, kar so le mogla. Teden je torej pokazal veliko ljubiteljsko vnemo, za ohranjanje tiste kulturniške ravni, ki je bila svojstvena v naši dolini že dolga desetletja.
Osrednja proslava kulturnega praznika je bila v Mozirju. Pripravili so jo člani domačega prosvetnega društva zelo uspešno. Nastopila je Občinska godba pod vodstvom Franca Goljufa pevski zbor Edinost pod vodstvom Antona Acmana, ki je pripravil tudi zelo posrečeno vezno besedilo za potek sporeda. Pevci so peli v dveh sestavih, moški in mešani. Nastopili so tudi recitatorji.
Po slavnostnem govoru so podelili zlata odličja zaslužnim kulturnim delavcem. Prejeli jo jih: Jože Petek iz Nove Štifte za dramsko dejavnost, Stanko Podmenin-šek z Ljubnega za pevsko delovanje, Jože Orešnik z Ljubnega za zborovodstvo, Ivan Slatinšek iz Mozirja za pevsko udejstvovanje Franc Pečnik iz Radegunde za sodelovanje v pevskem zboru, Martin Mikek iz Šmihela za pevsko delovanje in Elizabeta Mikek za dramsko delovanje.
Vsem nagrajenim kulturnim delavcem čestitamo!
A. Videčnik
Darilo
V solčavskem vrtcu je sedaj dovolj otrok in kot vidite se odlično počutijo.
Obrt pod lupo komunistov
Mati sključena sedi pri oknu stare hiše, v njenem domu zdaj je vsak dan tiše, tiše, roke obupano sklenila je v naročju, zaman se je ozirala tja po pobočju.
Otroci zdavnaj so odšli od nje v dolino, da bi življenje tam na bolje se jim spremenilo.
A kaj, — nekoč doma je tukaj bil še vrisk in smeh. otrok, sedaj pa trate osamele so in jok	'
in solze matere na licih ne olajšajo tegob.
Po letu dni, za praznik njen, pa bodo le prišli otroci njeni s šopkom teloha in pa darili za njo, saj radi bi sicer vse postorili, da niati z njimi v dolino bi odšli in dom pustili.
Ne, ne, ne morem starka jaz od doma proč
in njen pogled v prečudovite trate zroč jim govori:
le večkrat vi mi prinesite takle mali šopek rož
in večkrat tu naj bo spet vrisk in smeh
in tam po tratah rožnatih krog hiše naj se igra še kup otrok!
Marija Rihter, Bočna
Potem, ko so o razvoju drobnega gospodarstva v občini Mozirje razpravljali že v tamkajšnjem izvršnem svetu in tudi v skupščini, so zaradi velikega števila odprtih vprašanj na tem področju, drobno gospodarstvo vzeli pod lupo tudi komunisti mozirske občine. Na seji občinskega komiteja, ki sta seje udeležila tudi Josip Košuta iz CK ZKS in Ivan Kos, predsednik Savinjsko šaleške gospodarske zbornice, so prejeli vrsto usmeritev, ki bi morale poleg že sprejetih sklepov pomeniti osnovo nad-aljnega razvoja drobnega gospodarstva. Možnosti bodo iskali predvsem v kmetijstvu in turizmu, ki naj bi predstavljala hrbtenico občinskega gospodarskega razvoja.
Drobnega gospodarstva v družbenem sektorju mozirske občine ni, saj je bilo v preteklosti pri planiranju gospodarskega razvoja temu namenjeno premalo pozornosti. Davek vsejugoslovanskega ne-
spametnega mišljenja, da le z velikimi ekonomskimi ustanovami lahko dosegamo zadovoljive ekonomske učinke, bo tudi v Mozirju potrebno plačevati še nekaj časa, saj tudi obrt, edini predstavnik drobnega gospodarstva občine upada. Razkorak med združenim delom in obrtjo je še večji. K temu imajo dosti povedati tudi obrtniki, ki v marsičem še niso izenačeni z združenim delom, posebno pri nabavah repro-mäterialov, plačilih storitev, ter pri uvozno izvoznih zadevah. Ob tem da tudi s kreditno politiko ne morejo biti zadovoljni, se lahko tudi njim marsikaj očita, namreč, premalo je zanimanja za sodelovanje z delovnimi organizacijami, dosti je' tudi utaj davkov.
Razvoja drobnega gospodarstva v občini Mozirje nikakor ne bodo mogli načrtovati kratkoročno, saj npr. nezaposlenih v občini trenutno ni, tudi šolajoča mladi-
Ob prazniku žena želimo miru in dobrega sožitja
p
m

■
V' ■
SEfll® • - :
Družbenopolitične in delovne organizacije, Skupščina občine in njen izvršni svet, Samoupravne interesne skupnosti In
svet
IIVVJC
na se ne izobražuje za poklice v drobnem gospodarstvu, tudi zaradi tega, ker takšnega programa izobraževanja še nimamo.
. Možnosti razvoja obrti bodo proučila posebna komisija pri Savinjsko šaleški gospodarski zbornici, a kljub temu da temeljite analize še ni, je jasno, da bo najprej potrebno spodbuditi razvoj storitvene obrti, saj si brez te težko predstavljamo razvoj turizma in življenja v občini. Ker ta veja obrti težko .pokriva stroške obratovanja z dohodkom, bo morala biti deležna večje družbene podpore.
V komiteju so podprli tudi pobudo o razširitvi zasebne obrti na nekatere nove dejavnosti, za nekatere, npr. avtoprevoznike pa so ocenili, da jih je dovolj, celo preveč. Kljub temu, da ustava omog-. oča vsakemu državljanu, da še ukvarja z obrtjo, pa so obsodili tudi vse pogostejši pojav, da je v združenem delu vse več takšnih največ strokovnjakov, ki se ukvarjajo s popoldansko obrtjo. Te včasih bolj seveda zanima obstoj lastne obratovalnice, zato člani komiteja menijo, da takšni člani svoji delovni organizaciji ne dajo tistega, kar bi morali. O tem pa bodo morali kaj več spregovoriti še komunisti v osnovnih organizacijah tistih delovnih organizacij, kjer je takšnih pojavov največ.
R. Pantelič
gorenje
r * . m -giin ..nazoijG
lesna industrija, n. sol. o„ 63331 Nazarje, Yu	_.
Telefon: (063) 831-930, 831-931,831-917, 831-942,831-300
Telex: 33 624 GUN
Železniška postaja: Šmartno ob Paki
Pred
štiridesetimi
so res drage in svečane proslave v današnjem času razkošje, ki si ga kaže privoščiti le po temeljitem premisleku. Zato pa seveda ne moremo dogodkov prezreti, če so za našo preteklost in seveda ^udi sedanjost pomembni. Marsik-se ustavimo ob manj pomembnih mejnikih našega časa, premalo pa posvečamo spoštovanja velikim dejanjem, ki jih lahko imenujemo prelomnice v nekem dogajanju.
Pred 40 leti se je zgodilo mnogo pomembnega za naše ljudstvo, za njegovo socialno, -politično in kulturno rast, temu pa je predhodilo marsikaj velikega, takega, da je vplivalo na zavest naših ljudi, na omiko in odločnost, izkazano v težkih preizkušnjah vojnih dni.
Mladi so krenili na pot, ki jo je v najhujši vojni vihri pred 40 leti prehodila najslavnejša slovenska osvobodilna enota XIV. divizija. Boj ki sc ga bili takratni borci je bil v vojaškem pogledu neenak, saj so ime'! nasprotniki na voljo izredno močne sile, bili so dobro oskrbovani in ni jih pestila neusmiljena zima, saj so imeli poleg izobilja v hrani, tudi topla bivališča. Vsega tega sveda divizija borcev za svobodo na lastnih tleh ni imela. Čeprav so jo preganjali od prehoda Sotle pa tja do Koroške, je v boju zmagala. Lahko trdimo, da je zmagala hrabrost in neizmerna ljubezen do domovine. Tisto nepopisno moč jim je dajala tudi zavest, da morajo na Štajerskem opraviti nalogo splošne vstaje, da morajo s svojo udarnostjo dokazati nadutim okupatorjem, da bijejo boj za svoje domove, za svojo domovino.
Pohodniki spoznavajo na dolgi poti trpljenje, boj in umiranje ljudi, ki so pred dolgimi leti dajali kar so imeli. Spoznavajo mnoge od njih, ki so takrat hodili isto pot... Tako spoznavajo tudi svojo domovino in njene bolesti, ko je bila zasužnjena. Žlahtnost spomina je v neminljivosti, zato pa moramo poskrbeti iz roda v rod!
Če tudi so časi težki, še težji so bili takrat pred 40 leti. V svobodi živeti pomeni veličino, zaradi katere se lahko marsičemu odrečemo, pomeni pa hkrati obveznost, da jo ohranimo. Malodušje slabi, hromi ustvarjalnost, na vseh ravneh. Četudi nismo vedno Zadovoljni, čeprav smo priča številnim napakam, ki imajo za posledico tudi škodo, čeprav bi včasih radi bolj glasno opozarjali na morebitne spodrsljaje, pa naj bo pred nami vedno misel na čase, ko so nam tujci jemali vse naše, tako imetje, kot omiko, ko so načrtovali naše izginotje, našo odmiranje... Mar ni vse to dovolj velik razlog, da smo strpni, delovni in spoštljivi do časa pred nami in do tistega, ki ga skupno gradimo.
222231		N	•VIC!
Cestno gospodarstvo v občini
Samoupravna skupnost cestnega in komunalnega gospodarstva v občini ima zelo odgovorne naloge. Novi zakon je prinesel nekatere spremembe, ki bodo bistveno vplivale na delo te skupnosti, tako meni predsednik skupščine inž. Karl Kopušar.
Gre torej za vzdrževanje regionalnih in lokalnih cest. Prve so prej imenovali ceste II. reda. Z republike so prenesli tudi te ceste v upravljanje občinskim SIS, ki se potem dogovarja po načelu svobodne menjave s pristojnim cestnim podjetjem za neposredno izvajanje vzdrževalnih del. V našem primeru gre torej za Cestno podjetje Celje. Za krajevne ceste pa še naprej skrbe krajevne skupnosti. Predpis točno določa kaj je lokalna cesta, zato ni dvomov, katere prometne žile šo to. V naši občini so vključili dodatno 40 km takšnih cest in jih je sedaj skupaj 104 km. Takšno razvrstitev opravi posebna komisija, ki ima povsem natančna navodila. Seveda so se preusmerila tudi nekatera sredstva iz republike na občinske SIS. Tako ima sedaj naša SIS v upravljanju skupaj 184 km regionalnih in lokalnih cest.
Treba je vedeti, da so sredstva, ki se natekajo namenjena le vzdrževanju. Za naložbe v nova cestišča je treba najti sredstva drugje.
Vzdrževanje cest je draga stvar, posebno v naših razmerah, ko je največkrat zemljišče zelo zahtevno in neugodnega zemeljskega sestava. Tako je določeno okoli 90.000 din za kilometer vzdrževanja. To velja za lokalne ceste, ki pa seveda niso vse enako zahtevne, ene več, druge manj.
Zato je treba s sredstvi dejansko gospodariti!
'Pred SIS je še zahtevna naloga ovrednotenja posameznih cestišč iz sestava lokalnih cest. Treba bo torej ugotoviti njih vrednost, tudi glede na gospodarski pomen odseka, -tako bodo nekatere deležne večje pozornosti pri vzdrževanju. Gre tudi za določanje amortizacije, vse to zahteva dobre strokovne službe, kajti vrednost ’ se mora računati na temelju ugotovlje-' nih okoliščin, ki lahko vplivajo na ceno. Le s strokovnim delom bodo navedeni smotri gospodarjenja doseženi. Dinar za gospodarjenje s cestami mora torej biti jasno opredeljen. Seveda se ta razlikuje od tistega, ki je namenjen skupni komunalni rabi.
Sredstva za komunalno gospodarstvo v občini se natekajo iz vseh virov prebivalstva, del iz bruto OD, drugi od lesa, spet od kmetijstva, od zasebne obrti in podobno. Ker gre v bistvu za vsečloveške dobrine, med katere sodi prvenstvo urejanje okolja v širšem smislu, je seveda tudi ta del nalog SIS izrednega pomena. Pri tem pa je treba razlikovati delitev nalog med krajevne skupnosti in SIS, to sta dve stvari, vendar pa mora delo potekati povezano. Razporeditev tako zbranih sredstev za komunalno gospodarstvo se nato deli 65% SIS, 25% krajevne skupnosti, 5%Gozdnemu gospodarstvu, medtem, ko ostane 5% v rezervi. Kot je povedal inž. Kopušar je doslej bilo vloženih od SISovih 65% več kot polovico v vzdrževanje lokalnih cest, sicer so ta sredstva namenjena za skupno komunalno rabo, ki mora biti dobro načrtovana in utemeljena.
Manj prijav prekrškov
Organ za vodenje postop— kov o prekrških Mozirje je tekom leta 1983 deloval po sprejetih družbenopolitičnih dokumentih in akcijskih programih najvišjih zveznih in republiških organov ter po smernicah skupščine občine Mozirje. Kot organ za preprečevanje in odpravljanje družbeno negativnih pojavov je deloval v skladu z zakonskimi pcoblastili.
O svojem delu je organ poročal Izvršnemu svetu SO Mozirje. Iz tega poročila povzemamo, da je v letu 1983 bilo za skoraj 300 prijav prekrškov manj kot leto prej. Razvidno je, da jih je največ prijavila milica, vendar pa tudi kakih 200 primerov manj kot lani. Seveda je to dejstvo povezati z usmeritvijo v SR Sloveniji, ko velja pravilo, da se sodnikom za prekrške prijavljajo le primeri, ko gre za prekrške, ki so opredeljeni kot družbeno nevarni, oziroma, ko gre za povratnike.
Sodnik je rešil v letu 1983 859 zadev. Kaznovanih je bilo 859 fizičnih in 6 pravnih oseb. Zaskrbljujoč je porast mladoletnih kršilcev, teh je bilo obravnavanih, oziroma kaznovanih kar 106.
Če bi ugotavljali prekrške po zvrsti, potem je bilo največ tistih iz področja CPP, ti so tudi v primerjavi s preteklimi leti v porastu. Prekrški iz področja javnega reda in miru so v upadanju (106 primerov), pre-
krški iz področja gospodarstva so v rahlem porastu na-pram letu 1981, močneje pa so porastli prekrški s področja javne varnosti in sicer napram letu prej kar za 38 primerov (leta 1983 — 20). Seveda je na prvem mestu kršitey prometnih predpisov. Tako so v porastu primeri vožnje brez dovoljenja, manj je tistih, ki so bili zasačeni brez potrdila o znanju cestnih predpisov, že tretje leto pa je v porastu število primerov vinjenosti na cesti, tudi več je tistih, ki so odklonili preizkus alkotesta. Morda si kaže ogledati tudi ugotovitve sodnika, ki so še posebno zaskrbljujoče. Glede kršenja javnega miru in reda je v porastu število primerov na-silniškega in brezobzirnega obnašanja, drugi prekrški s tega področja so v upadanju.
V	letu 1983 je bilo skupno izrečenih denarnih kazni v znesku 1.744,100 din. Od izrečenih denarnih kazni je bilo nato plačano 769.950 din, 974,150 din pa nj bilo plačano. Skupno je bilo denarnih kazni v letu 1983 vplačanih v znesku
1.476,800 din.
V	letu 1983 je bilo skupno izrečenih obveznosti plačila stroškov postopka—povprečnine v znesku 204,900 din. Od izrečenih obveznosti plačila povprečnine je bilo plačano
975,50	din, 107,350 din pa ni bilo plačano. Skupno je bilo stroškov postopka v letu 1983 plačanih v znesku 163,270 din.
V Kolenčevem hlevu
Potrditev slovesa naše živinoreje
Naša občina se lahko ponaša z vrsto uspehov na področju živinoreje in sploh reje rjavega goveda. Že vrsto let dosegajo naši rejci odlične uspehe v proizvodnji mleka, mesa in plemenske živine. Tako je lani Alojz Bastl iz Bočne oddal tržišču kar 91.000 1 mleka, ali drugače M kmetij je oddalo več kot 50.0001 mleka na hlev. Takšni uspehi so plod dolgoletnega skrbnega dela strokovnjakov in kmetovalcev, ki so našli skupen jezik pri uvajanju ustreznih postopkov v sami reji in odbiri živine.
Regijska razstava rjavega goveda leta 1981 v Mozirju, je zelo dobro uspela. Pritegnila je pozornost strokovnjakov in rejcev izven meja občine, republike. in države. Zato ni naključje, da so ob letošnjem evropskem posvetovanju strokovnjakov za rjavo govedo, ki bo na Bledu, predlagali razstavo tega goveda spet v Mozirju. Priprave za posvet se vodijo v državnem merilu iz Ljubljane na Kmetijskem inštitutu. Sprva so nameravali pri-
pripraviti razstavo v okolici Ljubljane, vendar so pozneje prav zaradi izredno kakovostne živine v dolini, določili Mozirje za kraj te prireditve. Tako se obeta naši živinoreji ponovna potrditev, čeprav bodo na razstavi sodelovali tudi rejci iz občine Velenje. Ker pričakujejo, da se bo posveta udeležilo okoli 200 strokovnjakov iz vse Evrope in tudi prekomorskih dežel, potem lahko ocenimo težo razstave v Mozirju. Razstavljeno bo okoli 120 glav živine v Lokah na pomožnem nogometnem igrišču. Pri ZKZ je poseben pripravljalni odbor, ki ga vodi Anton Vrhovnik in ima polne roke dela. Pri tem pomagajo še Živinorejsko—veterinarski zavod iz Celja in drugi. Za celotno pripravo posveta pa je zadolžen dr. Jože Ferče v Ljubljani.
Mozirje bo tako spet središče pozornosti strokovne javnosti iz področja živinorejcev, Sloves živinoreje naše doline pa bo šel v svet!
Skrb za kmetijska zemljišča
Obrambno usposabljanje
V	naši občini bo od 26. marca do 6. aprila 1984 potekalo obrambno usposabljanje delovnih ljudi in občanov za naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite po že ustaljenem načinu iz prejšnjih let. Usposabljanje bo v glavnem zaključeno že do 31. marca 1984.'V tem ciklusu bo na sporedu samo ena tema in sicer:
RADIOBILOLOŠKO KEMIČNE NEVARNOSTI IN ZAŠČITA PRED NJIMI, trajala pa bo dve šolski uri. V organizacijo usposabljanja se bodo vkluči-in tudi vsi Komiteji za SLO in DS vseh desetih krajevnih skupnostih.
Omenjena tema vsekakor ni bila izbrana slučajno. Z ozirom na vse večjo prisotnost jedrskega, biološkega in kemičnega orožja v svetu, v zadnjem času tudi v Evropi in nadaljnjega zaostrovanja položaja med obema velesilama, je potencialna nevarnost izbruha jedrske vojne vse večja. Zato je nujno potrebno, da se za zaščito pred dejstvi teh modernih orožij pripravljamo že sedaj v miru.
V	letošnjem in naslednjih letih bo potekala akcija za nabavo osebnih zaščitnih kompletov pred vojnimi nevarnostmi. Takšen komplet si bo moral do leta 1990 zagotoviti vsak občan. Nabava bo potekala organizirano, o načinu pa bomo pravočasno obveščali. Samo usposabljanje bo potekalo v obliki razgovora, prikazan pa bo tudi praktičen način uporabe zaščitnih sredstev kot so zaščitna maska in ogrinjalo, osebni doziometer idr. Točen razpored predavanj bo objavljen v naslednji številki „Savinjskih novic”. Pouk velja za vse delovne ljudi in občane, tudi za vse vojaške obveznike. Družinske skupnosti bodo v zvezi s planirano temo prejele posebno brošuro. Vabila za predavanja bodo pravočasno „ dostavljena.
Zaradi pomembnosti teme vabimo vse delovne ljudi in občane, da se pouka polnoštevilno udeležijo.
ODDELEK ZA LJUDSKO OBRAMBO SO MOZIRJE
Za hitrejši razvoj kmetijstva je nujna modernizacija kmetijske proizvodnje v vseh panogah tržne proizvodnje, posebno pa moramo skrbeti za različne oblike dolgoročnega proizvodnega sodelovanja med kmeti in področno kmetijsko zadrugo, zlasti na področju proizvodnih skupnosti in jim nuditi tudi v okviru zakonskih pooblastil, ustrezno finančno pomoč. Sedanja razdrobljenost kmečkih posesti katera se še drobi in proizvodnost zastavlja vprašanja kako dohodkovno izenačiti vas z mestom.
V	letu 1982 je kmetijska zemljiška skupnost Mozirje opravljala različne naloge v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih. Tako je v letu 1982 kmetijska zemljiška skupnost sofinancirala izvedbo melioracij na 155,19 ha kmetijskih površin. Za te melioracije je kmetijska zemljiška skupnost poskrbela, da so izvajane strokovno pod nadzorom NIV-O—ja iz Celja, ZKZ Mozirje in pa KZS Mozirje. Te melioracije so se vršile na manjših površinah, katere ni bilo moč vključiti v večje hidro melioracijske komplekse.
V	letu 1982 je kmetijska zemljiška skupnost začela pripravljati širši program hidromelioracije „Zadrečke doline” v velikosti 1021 ha. To nalogo nadaljuje v letu 1983 z izvedbo že izdelanega proizvodnega programa in prikaza v TTN 1 — 5000, katerega je pripravil geodetski zavod SRS.
Urejanje planinskih pašnikov je bilo do ustanovitve kmetijske zemljiške skupnosti Mozirje prepuščeno Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi Mozirje in pašnim interesentom. Po ustanovitvi KZS urejuje pašništvo KZS Mo-zirje v sodelovanju z ZKZ Mozirje in koristniki planinskih pašnikov. Ti planinski pašniki so bili odmerjeni v letih 1953 do 1959 v velikosti 3164 ha. Z uvajanjem intenzivne reje krav za proizvodnjo mleka in z uvedbo pašno košnega sistema rabe travin je zanimanje oziroma raba planinskih pašnikov upadla. Posledica tega so zanemarjeni in, zaraščeni planinski pašniki, ter slabo stanje pastirskih koč in hlevov za živino. V zadnjem
srednjeročnem obdobju se je pokazal večji interes za oživljanje planinskega pašnika, zato je bilo nujno potrebno urediti meje med pašnimi in gozdnimi površinami.
KZS občine Mozirje je po izdelani evidenci slabo obdelanih in neobdelanih kmetijskih površin poslala vsem 128. lastnikom teh zemljišč navodilo o tem, kaj se šteje, da obdelovalec kmetijskega zemljišča ravna kot dober gospodar. Merilo za to, kaj se šteje za obdelano in neobdelano, kmetijsko zemljišče, je bilo navedeno v Uradnem listu št. 22/81.
V lanskem letu je izšel nov zakon intervencijskega značaja, to je zakon o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti kmetijskega zemljišča (Uradni list SRS, št. 44/82). Ta zakon je naložil nalögo vsem kmetijskim zemljiškim skupnostim in občinam, da opredelijo kmetijska zemljišča na fizikalne in kemične lastnosti tal. Na osnovi tega se mora izdelati kategorizacija in pedosekvence (Uradni list SRS, št. 45/82). Na osnovi izdelane kategorizacije se mora izdelati razvrstitev kmetijskega zemljišča v I. in II. območje (Uradni list SRS, št. 22/81). Ta razvrstitev je nujno potrebna za uskladitev prostorskega dela družbenega plana občine Mozirje. Nosilec izvajanja teh nalog je Kmetijska zemljiška skupnost, ki skupaj z ostalimi družbenimi dejavniki občine vodi to delo. Izvajalci teh nalog v skladu z zakonom so: Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec, Geodetski inštitut SRS in Geodetski zavod SRS. Geodetski zavod SRS bo izdelal dokument kot celoto v preglednih katastrskih načrtih v merilu 1 — 5000.
Kmetijska zemljiška skupnot občine Mozirje je po javnih razpravah sprejela kategorizacijo in razvrstitev kmetijskih zemljiš. Izdelana dokumentacija je temelj za izdelavo prostorskega plana v občini. Po izdelavi prostorskih vidikov družbenega plana je bilo treba to gradivo poslati v pregled IS SRS v Ljubljano. Ko bodo ti načrti potrjeni, bo možno nadaljevati delo na urbanizaciji v občini.
inž. Veronika Medved
Priznavalnine borcem NOV po novem
Udeleženci NOV so gotovo že seznanjeni, da so v teku priprave za spremembe in dopolnitve družbenega dogovora o priznavalninah udeležencem NOV. O tem dokumentu so potekale obsežne razprave v različnih republiških in občinskih organih, zlasti v organizaciji zveze, borcev. Zaostrene gospodarske razmere narekujejo, da je potrebno tudi na področju borčevsko—invalidskega varstva z največjo pazljivostjo in po čimbolj objektivnih in splošno veljavnih merilih odločati o družbeni pomoči socialno ogroženim udeležencem NOV. Spremembe dogovora izhajajo iz določil samoupravnega sporazuma o skupnih izhodiščih za zagotavljanje socialne varnosti ter resolucije o družbenem in gospodarskem razvoju SR Slovenije v letu 1984.
Še naprej ostajata dva bistvena elementa za priznanje pravice do priznavalnine
—	priznanje za udeležbo v NOV in
—	socialni element.
Najpomembnejše novosti pa
so naslednje:
—	Pri določanju cenzusa na podlagi katerega se odloča o ■ pravici udeležencem NOV do družbene pomoči se upoštevajo vsi njegovi prejemki in prejemki zakonca. Doslej se je upravičencu katastrski dohodek upošteval le v 40% — odslej 100%, kot prejemki se upoštevajo tudi dodatek za postrežbo in tujo pomoč, ortopedski dodatek, invalidski dodatek razen osebne in družinske invalidnine po predpisih o vojaških invalidih.
Stalna priznavalnina po družbenem dogovoru se lahko določi največ do zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, kar pomeni, da do priznavalnine v bodoče ne bodo več upravičeni tisti dosedanji uživalci, katerih denarni prejemki iz vseh naslovov, razen iz vojaške invalidnine dosegajo višino zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo (7.936,66 din).
—	Naslednja restrikcija je pri spremembi kroga upravičencev do priznavalnine. Doslej so imeli pravico do priznavalnine vsi udeleženci NOV s priznano posebno dobo v dvojnem trajanju do 15. 5. 1945. Poslej bodo imeli to pravico samo borci do 31.
12.	1944, borcem NOV iz leta 1945 pa se lahko priznavalni-
na dodeli le izjemoma. S tem je bilo uveljavljeno stališče mnogih občin, da ni pravično, da se udeležence NOV iz leta 1945 obravnava enako kot tiste, ki so stopili v NOB do konca leta 1944.
—	Družbeni dogovor je dokončno razrešil vprašanje „ukradenih otrok”. Status žrtve fašističnega nasilja bodo v upravnem postopku ugotavljali občinski organi, pristojni za zadeve borcev in vojaških invalidov na podlagi izvidov in mnenj pristojnih zdravniških komisij! Torej bodo lahko te. žrtve fašističnega nasilja
odslej po priznanju statusa uveljavljale pravico do izjemne priznavalnine ob upoštevanju ostalih elementov.
—	Družbeni dogovor nadalje določa še možnost izjemne dodelitve priznavalnine tudi za borce NOV, ki imajo priznano posebno dobo za udeležbo v NOV v dvojnem trajanju s prekinitvami. Priznavalnino bodo, lahko uveljavljali pod pogojem, da so bili tudi v času prekinitev _do NOG lojalni in da je do prekinitve prišlo iz objektivnih razlogov.
—	Naslednja možnost izjemnega priznanja pravice do priznavalnine, je dana tistim ' udeležencem NOV pred 9, 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943, ki nimajo lastnih sredstev za preživljanje in so sedaj vezani na prejemke zakonca. Tu so predvsem mišljene ženske udeleženke NOV.
O vseh izjemnih priznanjih pravice do priznavalnine bo odločala pristojna občinska komisija na podlagi zdravstvenih in socialnih razmer upravičenca in posebej pomembnosti njegovega prispevka za NOG.
Družbeni dogovor zavezuje vse občinske upravne organe pristojne za zadeve borcev in vojaških invalidov, da pridobijo ustrezno dokumentacijo, da bodo lahko komisije za Zadeve borcev NOV in vojaških invalidov opravile pregled vseh odločb o uživalcih priznavalnin in jih uskladile z novim družbenim dogovorom.
Družbeni dogovor pa tudi daje možnost vsem tistim udeležencem NOV, ki menijo, da s svojimi dohodki ne presegajo najnižje pokojnine, t. j. 7.936,66 din, da zaprosijo za priznavalnino o čemer bo odločala pristojna občinska komisija.
Rezika Plaznik
Poln hlev ponos rejca
Od nekdaj je bila kmetija pri Kolencu v Gornjem gradu. Že štiri leta pa na njej gospodari Janko Kolenc. Gre za mladega gospodarja, ki ne skriva veselja do tega dela in s ponosom pokaže poln hlev lepe živine.....
.. Posestvo zajema 10 ha obdelovalnih površin in je od 1979 leta dalje usmerjeno v živinorejo. Takrat so uredili sodoben hlev za 50 glav živine. V njem je sedaj 40 glav. Kot pravi gospodar, je bilo v njem
tudi že 52 glav. Ima plemenske telice, 7 krav in 25 pitancev. Vse pa je odlična rjava živina.
Z mozirsko ZKZ sodeluje in je* pogodbeno vezan za vzrejo pitancev in plemenske živine. Povezava z zadrugo poteka uspešno, saj je zadruga pri preusmeritvi tudi dejavno sodelovala.
Težave so kot povsod s cenovnimi nesorazmerji. Krmila so zelo draga, doma pridelajo silažno koruzo in zeleno krmo, vendar pa je sodobna reja zelo odvisna od močnih krmil.
Janko z ženo Ivanko, ob 'pomoči matere kmetuje sodobno. Ima ustrezne stroje, sicer bi dela sami ne zmogli. Kljub strojem je dela veliko!
Zanimivo je, da je v Kolenčevi hiši bila med vojno (leta 1944) partizanska veterinarska postaja. Zato je na pročelju vzidana tudi spominska plošča.
Ko smo se odpravljali od Kolenčevih, nam je Janko zaupal, da je pri hiši troje otrok, kar daje slutiti, da bo rod tudi naprej kmetoval.
Premalo naložb v občini
Izvršni svet občine je proučil stanje na področju naložb in ugotovil zaskrbljujoče stanje.
Iz pregleda investicijskih vlaganj v letu 1983 je razvidno, da so bile naložbe v gospodarstvu naše občine v preteklem letu zelo skromne. Njihova udeležba v DP gospodarstva znaša le 8,8%, kar onemogoča normalno reprodukcijo. V letu 1983 ni.zaslediti investicij, ki bi s svojim aktiviranjem pospešile naše vključevanje v mednarodno delitev dela, kar naj bi bil tudi imperativ našega bodočega razvoja. Prav tako smo priča tudi neaktivni dejavnosti na področju razvoja ža katero pa vemo, da rezultati izsledkov prepočasi prehajajo v življenje.
Naj navedemo še nekatere glavne vzroke, ki so vplivali na slabše stanje v investicijski potrošnji:
—	slabi pogoji kreditiranja
—	visoke obrestne mere
—	problem dolgoročnih kreditov
—	dolga čakalna doba v banki za odobritev kredita
—	nizek kreditni potencial poslovnih bank in
—	nazadnje, kar tudi ni zanemarljivo slabi in nedodelani program in projekti.
S takšno investicijsko politiko v občini ne moremo in ne smemo biti zadovoljni, saj smo priča, ko smo v preteklem srednjeročnem obdobju namenjali kar 27 —30% družbenega proizvoda v nove investicije.
Danes je ta številka preskromna, kljub težjim in poslabšanim pogojem gospodarjenja in prerazporeditvi dohodka za odplačevanje obveznosti in dolgov, ki jih posamezni subjekti namenjajo za odplačila obveznosti do
tujine, je vrednost investicij v realnem upadanju. Večji del sredstev v zadnjem obdobju se namenja za zamenjavo zastarele in' iztrošene opreme, kar predstavlja v družbenem proizvodu naše občine že- 2,5% (ali 66.357 tisoč din) od skupne investicijske vrednosti 239.333.000,00 din, kar pomeni, da še 1/3 sredstev namenjamo samo za nadomestitve iztrošene oz. kompletiranje obstoječe opreme.
V letu 1982 je bila udeležba investicij v DP 10,5% in z leti tega srednjeročnega obdobja pada. Čeprav smo v srednjeročnem planu občine Mozirje za obdobje 1981 —J 985 zapisali, da-bo udeležba sredstev za investicije 21,1% v družbenem proizvodu pa v prvih treh letih ni realizirana. Če bi hoteli uresničiti takšno rast iz srednjeročnega plana občine, bi morali najmanj potrojiti sredstva v letih 1984 in 1985, kar pa že v naprej lahko zapišemo, da teh ciljev ne bomo dosegli. Vzrok za nedoseganje planskih ciljev je deloma subjektivni, saj nimamo dovolj kvalitetnih projektov, deloma objektivni, ker OZD vedno bolj primanjkuje sredstev že za tekočo likvidnost, kakor tudi tujih sredstev. Ob tem pa se pojavlja še dodaten problem slabih dohodkovnih odnosov znotraj občinskega gospodarstva, kot tudi panožnega povezovanja (turizem, preskrba, itd).
Na področju negospodarstva v letu 1983 ni bilo bistvenih premikov. Realizirana so bila sredstva iz II, samoprispevka, kar je zadostovalo za adaptacijo Osnovne šole v Šmartnem in 1 oddelek otroškega vrtca prav tako v Šmartnem ob Dreti.
Bolj zahtevno delo
Pospeševalna služba v naši ZKZ je izrednega pomena za razvoj kmetijstva. Treba je poudariti velik tehnični
Andrej Presečnik
napredek v tej veji gospodarstva in prav ta zahteva dosledno spremljanje razvoja in prenašanje znanja na kmetijske proizvajalce, meni novi vodja te službe inž. Andrej Presečnik.
Andrej Presečnik je mlad agronom, doma iz znane kmečke družine Kneblov v Gornjem gradu. Po ko-
nčanem študiju v Ljubljani seje zaposlil v ZKZ, saj mu kmetijstvo ne pomeni le poklica, temveč tudi navezanost. Že v rani mladosti je spoznava! delo na kmetiji, se vključeval v prizadevanja za izboljšanje domačega gospodarstva. Še sedaj, če je le prilika rad pomaga doma na kmetiji.
Čemu trenutno posvečajo največ pozornosti v pospeševalni službi? Pitanju, ki je bilo doslej nekako zapostavljeno, čeprav je gospodarsko zelo zanimivo. Potreba po izvozu živine, oziroma mesa, narekuje hitrejši razvoj te zvrsti živinoreje. Izvoz pa omogoča spet uvoz raznih nadomestnih delov in. drugih potrebščin za potrebe kmetijstva. Seveda so težave meni inž. Presečnik, največ jih je pri zagotavljanju krme, saj je bila lani suša, ki jo krepko čutijo pri količinah krme. Tudi cenovna razmerja so neugodna in porušena v škodo kmetijstva. Pred službo pa je sedaj velika naloga - izvajanje obveznega pokojninsko invalidskega zavarovanja združenih kmetov. Podrobnosti še niso razčiščene, zato tudi delo zastaja. Pospeševalci pri zadrugi se marsikdaj kar preveč ukvarjajo s pisarniškimi deli, ko jih pa čaka neposredna proizvodnja! Je pospeševalna služba kos nalogam? Je, pa jo bo treba ojačati. Strokovno delo je vse bolj zahtevno in ozko specializirano. Temu se bo treba v bodoče organizacijsko prilagajati. Sedanjih 7 terenskih pospeševalcev dela seveda neposredno s kmeti kooperanti. V službi pa so še 4 ozko specializirani strokovnjaki, ki deljao na upravi ZKZ. Dejstvo je, da je treba prisluhniti potrebam naših proizvodnih razmer in slediti sodobnim postopkom..
Iz Nove Štifte
Vodovod — Krajevno skupnost je resno zaposlovalo vprašanje vodooskrbe. Sedaj so ga rešili, najprej so napake in poškodbe na starem vodu odpravili, tako ne bo nepotrebnih izgub vode. Načrtujejo pa še dodaten vod do glavnega rezer-varja, s tem bi rešili vprašanje potrebnih količin vode za nekaj časa. To delo bodo opravili še letos. Delo je opravil vodovodni odbor pri KS Nova Štifta, ki ga uspešno vodi Franc Petek, njegov namestnik pa je Jože Mali.
Zbor Občanov — Dogovoriti se nameravajo o vodovodnem pravilniku in o dopolnitvi načrta del iz sredstev samoprispevka za leto 1984. Predvidevajo popravilo pokopališčne ograje in ureditev avtobusnega postajališča pri Černevšku.
Prosvetna dejavnost — Krajani so zelo zadovoljni, da se kulturna dejavnost spet uveljavlja. Kar manjkalo je prireditev, ki bi ljudi razveselile. Mladi so pokazali voljo, da bi vendarle prijeli za delo. Ob sodelovanju mladinske organizacije pripravljajo igro, ki jo režira prizadevni Jože Petek, kije tudi sicer znan kulturni delavec.
Športna dejavnost — V okviru športnega društva delujejo tudi smučarji. Ja-nuarjaso pripravili tekmo v smuških skokih na Žavrških njivah, kjer so uredili zasilno skakalnico. Dosegli so do 30 m dolge skoke. Čeprav so tekmovali le domačini. pa zaradi slabega vremena ni bila pričakovana udeležba gledalcev. To so v bistvu nove oblike športnega dela, ki pomenijo za kraj veliko. Na Glukovih njivah so postavili vlečnico. Tam vozijo slalom in veleslalom. Pripravili so sindikalna tekmovanja. Tekmovali pa so tudi domači športniki in sicer pionirji, ženske in člani. Tekmovanja so bila dobro pripravljena, kar pomeni veliko odgovornega dela za domače športnike,	■
Sola — Končno so uredili gretje v šolskem poslopju. Dolgo je trajalo, vendar pa so končno rešili tudi to. Uvedli so celodnevni pouk, kar se lahko.ocenjuje kot napredek. Na sploh pa je treba reči, da je šola lesno povezana s krajem, saj ni prireditve, kjer ne 'bi sodelovali tudi šolarji. Krajani so za takšno razumevanje posebno hvaležni učiteljici Marti Tajnikar.
Borci so zborovali — Zbor je bil dobro obiskan. Kot gost se gaje v imenu ZZB NOV občine udeležil Matevž Požarnik. Izčrpno poročilo o deluje podal predsednik Ivan Pistotnik. Letos so pripravili zelo dobro obiskano prireditev, odkrili so spominsko ploščo pri Verbočntku. V razpravi so borci opozarjali na nekatere napake sedanjih dni in sklenili letos obiskati spomenik padlih v Gradcu, Gasilci — Na občnem zboru so gasilci ugotovili, da je bilo njihovo delo v preteklem letu zelo uspešno. Dogradili so dodatne prostore k prenovljenemu gasilskemu domu, letos pa jih čaka dokončna ureditev prizidka. Dela so opravili s prostovoljnim in seveda prispevki krajanov. Slednji pri.tem niso skoparili,Napredovali so tudi v pogledu članstva. Larti so usposobili žensko desetino, ki seje na občinskem tekmovanju že izkazala. Dobro sodelujejo s krajevno skupnostjo in društvi v kraju, posebno tesno pa so povezani s štabom civilne zaščite.
Sä-w.t.jähhB ills
Le komu so napoti prometni znaki? Poškodovanja teh znakov lahko povzročijo prometne nesreče. Ali pomisli na to tisti, ki jih poškoduje?
Občinske inšpekcijske službe
Inšpekcijske službe pri SO Mozirje imajo polne roke dela pravi dipl. vet. Edvard Peter Šribar, vodja teh služb. Sam opravlja poleg vodje še veterinarsko inšpekcijo v naši in velenjski občini. Morda le nekaj besed o našem sogovorniku. Veterinar Šribar je delal 10 let v proizvodnji, nato je bil tehnolog v Celjskih mlekarnah, pozneje pa se je odločil za delo v naši občini.
Najprej kaže nekoliko opisati dejavnost in organiziranost inšpekcijskih služb v občini. Občinski inšpektorat zajema sanitarno in tržno inšpekcijo. Za občino Velenje opravljajo inšpekcijska dela naši inšpektorji za gozdarstvo, vetinarstvo in kmetijstvo. Velenjski pa opravljajo pri nas elektroenergetske in delovne zadeve. Iz Celja prihaja gradbeni in urbanistični, iz Žalca pa požarni in vodnogospodarski inšpektor. Tako se službe pocenijo in med seboj dopolnjujejo.
Na vprašanje na kaj so občani najbolj občutljivi, je naš sogovornik takoj povedal, da jih najbolj pestijo cene. Sicer pa je zelo pomembna gozdarska inšpekcija, ki ima polne roke dela, saj se ukvarja tudi- s preprečevanjem nedovoljenega poseka in prometa z lesom. Tržni inšpektor skrbi za stanje ,v trgovinah glede kakovosti blaga, cen blagu in storitvam in bdi nad blagov-~nim prometom. Veterinarska inšpekcija opozarja na nevarnost stekline, ki je že prisotna v velenjski občini, zato je treba upoštevati določila zakona, ki veleva cepljenje psov, seveda pa strog
Kako poteka sanacija
Zaradi ugotovljenih resnih motenj v poslovanju DO VEZ Mozirje, tako na ekonomskem, kakor na samoupravnem področju, so bili na predlog širše družbenopolitične skupnosti uvedeni ukrepi družbenega varstva, ki so prenehali v mesecu oktobru leta 1983. V času ukrepov se je pokazalo, da je potrebno čisto proizvodnjo dejavnost ločiti od komunalne, še zlasti zato, ker je slednja. posebnega družbenega pomena in se v skladu z novim zakonom o komunalni dejavnosti lahko opravlja le v samostojni Organizacijski obliki.
Stanju v DO pa so botrovale še druge notranje slabosti, ki kljub ukrepom družbenega varstva niso bile odpravljene v zadostni meri. To velja še zlasti za v času ukrepov nadaljevano najemanje kreditov v likvidnostne namene, ki pa ni bilo usmerjeno v odpravljanje obstoječih problemov (obnova osnovnih sredstev in odplačevanje dolgov). Zaradi vse bol nerentabilnega in neperspektivnega poslovanja obeh proizvodnih TOZD in onemogočenega poslovanja TOZD komunalne dejavnosti, smo prišli do spoznanja, da je potrebno sprožiti postopek ukinitve TOZD Učila Bočna in TOZD Kovinarstvo Rečica, TOZD Komunala in gradbe-. ništvo pa temeljito sanirati.
Vse do zaključka postopkov o ukinitvi navedenih TOZD bo DO VEZ Mozirje ohranila formalno še sedanjo statusno obliko, nato pa se bo preoblikovala v enovito komunalno delovno organizacijo. V tem času pa se na preoblikovanje že temeljito pripravljamo, saj smo zmanjšali število zaposlenih delavcev, zlasti režijskih, za cca 60% in s tem tudi zmanjšali stroške poslovanja. Novo vodstvo DO pa ima ob navedenih kadrovskih
* A.
Delo, ki ga opravljajo komunalni delavci ni lahko, niti lepo, vendar pa mora biti.
Predlog za izdajo zakona o javnem obveščanju
pripor psov in mačk. Sedaj je opreznost nekoliko popustila, ker pač nismo imeli že nekaj časa pojava stekline pri nas. Treba je preprečevati razvoj steklin z vsemi sredstvi, saj je cepivo zelo drago in-še iz uvoza ga je treba dobiti.
Ko je govoril vodja inšpektorata o tržni inšpekciji, je poudaril velike težave, ki jih imajo pri nadzoru cen. To delo je zelo nehvaležno, saj je gibanje cen izredno dinamično. Težko je krotiti ta gibanja. Veliko skrb pa povzročajo tudi razni šušmarji. saj jih je v občini kar veliko. Pri delu naših inšpekcij bi morali sodelovati v večji meri tudi občani. Tega je še vedno premalo. Tudi potrošniški sveti še ne opravljajo svojih nalog zadovoljivo. Tako seveda ostane marsikaj prikrito. Tudi prizadevanj krajevnih skupnosti v tej smeri še ni čutiti. Nepravilnosti bomo uspešnejše odpravljali z združenimi močmi! To velja tudi za urbanistični red, ki se velikokrat krši. Žal pa je še preveč takšnih, ki mislijo, da z anonimnimi prijavami dosežejo željene uspehe. Glede varstva okolja je veliko pripomb. Prav naša dolina je turistična in bi morali biti na ta vprašanja bolj občutljivi. Načrtujejo obsežnejše ukrepe v tem letu. Spet bi morali več pomagati občani in seveda komunalne službe. Divja odlagališča odpadkov in smeti delajo preglavice občanom in motijo obiskovalce doline. Seveda ni opravičila za takšno početje, ko imamo v občini urejen odvoz smeti in odpadkov.
Od konca oktobra preteklega leta je v javni razpravi predlog za izdajo republiškega zakona o javnem obveščanju. Javna razprava o predlogu za izdajo zakona se zaključuje v mesecu marcu letošnjega leta. Zaradi tega je potrebno opozoriti na osnovne značilnosti in novosti, ki naj bi jih novi zakon uredil.
Prvenstveno gre za uskladitev zakonskih določil na področju javnega obveščanja z ustavo in zakonom o združenem delu. Doslej veljavni zakon je bil namreč sprejet leta 1973, kasnejše spremembe v zakonodaji, pa tudi razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov je marsikatero zakonsko rešitev že ovrgel oziroma nekaterih že znanih in uveljavljenih sploh ne obravnava. Tako npr. eden izmed osnovnih namenov novega zakona pospešitev procesov podru-žbljanja in nadaljnjega razvoja sistema ter sredstev javnega obveščanja, kot so: tisk, radiodifuzija, televizija itd. Kot temeljnega subjekta obveščanja naj bi zakon opredelil delovnega
človeka in občana in njegovo pravico do obveščenosti kot enega osnovnih pogojev za uresničevanje samoupravnega položaja delovnih ljudi in občanov pri izvrševanju oblasti ter upravljanju drugih družbenih zadev.
Opredeljene bodo naloge in odgovornosti družbenopolitičnih skupnosti pri uresničevanju pravic italijanske ter madžarske narodnosti, kakor tudi uresničevanje posebnega družbenega interesa v OZD, ki se ukvarjajo z obveščanjem javnosti. Nadalje bo opredelil tudi organe upravljanja ter soodločanje predstavnikov družbene skupnosti o najpomembnejših zadevah s področja poslovanja ter uresničevanja osnovnih funkcij OZD na obravnavanem področju.
Delno bo urejal tudi vprašanje zlorabe svobode obveščanja, upoštevajoč dejstvo, da gre pri tem za delitev pristojnosti na tem področju med federacijo, republikami in avtonomnima pokrajinama.
Maks Petek
spremembah oz. izboljšavah, resne probleme, predvsem na področju obnove sedanjih in nakupu novih osnovnih sredstev. Le-ta so namreč iztrošena že preko 70%, zaradi česar prihaja do stalnih' okvar in zastojev v opravljanju storitev. To na eni strani povzroča povečanje stroškov poslovanja in izpad dohodka, na drugi strani pa utemeljeno negodovanje občanov. Da bi bilo omenjenih zastojev v opravljanju komunalnih storitev čim manj, smo prisiljeni v DO prerazporejevati delovni čas tako, da razen v času okvar, delavci delajo neprekinjeno, pa naj bo to popoldan, ponoči ali pa na dela prost dan. Najbrž ni potrebno posebej poudarjati izrednega razumevanja delavcev na reševanje težav, saj praktično ne morejo v naprej računati s svojim prostim časom. Vzroke za sedanje prehodno stanje je iskati predvsem v preteklem lahkomiselnem prelivanju amortizacijskih sredstev TOZD komunalne dejavnosti v proizvodne TOZD, vlaganje v osnovna sredstva komunalne dejavnosti pa so bila popolnoma zanemarjena.
Sanacija TOZD Komunala in gradbeništvo oz. bodoče enovite DO pa ne bo lahka in kratkotrajna, saj je breme preteklosti za sedaj še komaj 53 člansko kolektiv vendarle pretežko. KLjub vsemu pa ugotavljamo, da seje Izpad dohodka v TOZD zmanjšal v jzadnjem kvartalu 1983 za cca 500.000,00 din, izkoriščene so bile številne notranje razerve, zboljšana likvidnost, zastojev je vse manj, vse to pa vpliva na boljše odnose med delavci, daje zaupanje v sanacijske ukrepe in prepričanje, da jih bo tudi širša družbenopolitična skupnost podprla pri njihovih prizadevanjih. Razreševanje vsakodnevnih težav in breme sanacije pa nam bo lažje tudi z večjim razumevanjem vseh občanov.
TT V 1	vv •	np/A
Vec obveščanja o TO
Na štabu teritorialnih enot naše občine je bil sklican novinarski sestanek, na katerem so predstavniki občinskega štaba in pokrajinskega štaba poročali o dosedanjih opažanjih o obveščanju javnosti o dejavnosti TO. Izrazili so mnenja, da je na sploh stanje boljše, vendar pa bi bilo potrebno še več sodelovanja, da bi javnost bila bolje obveščena. Gre v bistvu za popolnejše obveščanje o vprašanjih splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. To pa bi seveda pomenilo boljše vključevanje občanov v ta napore.	,	•
Nato je komandant občinskega štaba TO Franc Vuga podal predlog načrta obveščanja za našo občino. Za vse mesece so predvidene teme in nosilci naloge, tako je pričakovati, da bo v bodoče več pisanja o delu naših oboroženih sil in o obrambnih zadevah na sploh.
Iz Nazarij
Tajnik krajevne skupnosti Nazarje Milan Peternelj nam je povedal nekaj iz dela krajevne samouprave v tem kraju.
Asfaltiranje krajevnih cest so opravili skladno z načrtom. Tako so uredili cesto na pokopališče, v Zvodice, Žlabor, Dobletino in po novem naselju Nazarij. Del ceste pri gasilskem domu Gorica so uredili in asfaltirali njegovo okolje. Gradbeni odbori še delajo, saj je treba opravljena dela pre-
Milan Peternelj
vzeti in opraviti vse gmotne obveznosti. Pripomniti velja, da šo levji delež pri teh naložbah nosili krajani sami, del pa so krili iz sredstev samoprispevka in posojila pri SKIS. Opravili so tudi veliko prostovoljnega dela, pa je kljub temu vrednost del okoli stare milijarde. Seveda je bilo tudi nekaj reklamacij pri opravljenih delih, zato je Odgovornost odborov še kar traja.
KS Nazarje načrtuje za leto 1984 ureditev Titovega parka okoli gasilskega doma in delavskega doma, načrte so si že preskrbeli. Dela bodo zahtevala širše vključitev krajanov, zato nameravajo pritegniti sindikate, da bi skupno zagotovili prostovoljno delo, sicer načrta ne bodo mogli uresničiti.
Želijo še asfaltirati cesto mimo To-niča do Klemšeta, tudi tu računajo na 'sodelovanje krajanov.
Mrliška vežica je v načrtu, letos bodo pridobili vse potrebne listine in dovoljenja.
Ureditev avtobusnih čakalnic v La-čji vasi in na Pustem polju so tudi načrtovali.
Razširili bodo telefonsko omrežje in pridobili 45 novih številk. Seveda je potreba veliko večja, saj je prijav 83.
Letos mislijo na obsežnejše prireditve ob občinskem prazniku, saj je 40 let od napada na Kokarje, pa tudi gasilci imajo 60 letnico.
Aktivi mladih zadružnikov so tekmovali
Aktiv mladih zadružnikov iz Šmihela je pripravil januarja tekmovanje v veleslalomu med aktivi iz naše doline. Sprva je kazalo zelo slabo, saj je močno snežilo, vendar pa so prizadevni Šmihelani že v zgodnjih jutranjih urah pripravili odlično progo. Ko seje tekmovanje že skoraj pričelo, seje spustila gosta megla na progo, vendar pa to smučarjev ni motilo. Drseli so po progi, nekateri bolj, drugi manj uspešno. Važno pa je sodelovati in to so vsi upoštevali..
Tekmovanja so se udeležili štirje aktivi in sicer Gornji grad, Luče, Ljubno, in Šmihel z 21. tekmovalci. Žal šobila dekleta v manjšini. Med moškimi je zmagal Verbuč Stane iz Šmihela pred Kumer Ivanom in Nadlučnik Rajkom iz Luč, pri dekletih pa Goličnik Cvetka iz Šmihela pred Slatinšek Nato in Jurjevec Vido iz Ljubnega. Pri moških ekipno je bil najboljši AMZ Luče, pri dekletih pa Ljubno. Prehodni pokal, kjer šteje uvrstitev moških in žensk skupno, pa je ostal na domačih tleh, v Šmihelu.	„
Sponn Antonija
Solčavski čebelaiji praznovali
V nedeljo dne 29. L 1984 smo se zbrali na občnem zboru. Podana so bila poročila o delu družine v preteklem letu, ter smernice za naprej. Precej govora je bilo o zdravstvenem stanju čebel, kar tare danes večino čebelarskih družin. Razpravljali smo tudi o razširitvi družine in sprejeli pet novih . članov. Včlanjeni so skoraj vsi krajani, ki se ukvarjajo s čebelami.
Poleg naših članov se je našega občnega^zbora udeležil tudi predsednik OZČD Mozirje Srečko Lamut. Pozdravil je naš občni zbor in med drugimi dejal.
K vam Vedno rad prihajam na zbore in predavanja, ker je to družina, ki je z njo prijetno sodelovati. Danes pa sem še posebno zadovoljen, ko vas vidim zbrane v takšnem številu in veseli me, da je med vami precej mladih. Nato ’ nam je predaval in s pomočjo diapozitivov prikazal življenje čebel, znake posameznih bolezni in zdravljenje.
Ker praznujemo letos jubilej 30— obletnice ustanovitve naše družine, smp se spomnili tovarišev, ki so bili ustanovni člani niše družine in sicer: Roban Franc pd. Roban, Krivec Jože-pd. Ramšak, Vršnik Martin-pd. Potočnik, Krivec'Slavko-pd. Pečovski, Vrsnik Nežka-rKJovee, Robnik Jože-pd. lemank, Prusnik Jože-pd. Prušnik in Prepotnik Kristjan-pd. Havdej.
Šest članov ustanoviteljev je še živih, ostali pa so pomrli. Njilyjv spomin smo počastili z enominutnim molkom. Takrat je štela družina 9 članov, danes pa jih šteje 25. Predsedniki pa so bili dosedaj naslednji: Krivec Jože-pd. Ramšak, Močnik Amon-pd, Močnik, Logar Matija in Prušnik Jože-pd. Prušnik.
Za prijetno razpoloženje sta poskrbela Roban Franc in njegova hčerka Barbika z igranjem na citre.
Jože Klemenšek
Podelili so bralne značke
Na COŠ Gornji grad so pripravili bogato proslavo kulturnega praznika. Šolsko kulturno društvo je poskrbelo za kulturni spored, gledali so tudi film Ko zorijo jagode. Posebno zanimivo pa je bilo srečanje s pisateljem Antonom Ingoličem, kije mlade na šoli obiskal na ta dan. Da so bralne navade prodrle med našo mladino, vsaj osnovnošolsko, je razbrati tudi iz podatka, da je kar 80% vseh učencev na tej šoli prejelo bralne značke. .
Pesniški prvenec
V okviru sporeda Kulturnega tedna je predstavila svoje pesmi Anka But. Matična knjižnica je pripravila literarni večer, na katerem je bral njene pesmi igralec Bruno Barabovič. Ob tej priliki so predstavili javnosti pesniško zbirko Anke Butove pod naslovom Živim, ker ljubim. Gre za 73 strani obsegajočo knjižico, ki jo je likovno opremil Goran Horvat, v njej pa najdemo številne vinjete, delo slikarja Jožeta Horvata—Jakija. Po obliki in likovni opremi je knjižica zelo mična, glede vsebine pa prepustimo besedo ' piscu uvodnih besed Tonetu Svetini. V samem začetku svojih misli pove nekaj osebnih podatkov o pesnici, ki je, pričela pesniti že v otroštvu. Po končanem študiju na VPŠ v Ljubljani je delala Anka Butova kot defektologinja v Celju. Pesmi objavlja v mladin-
skih revijah in časopisih. Med drugim je Tone Svetina zapisal: „V Ankinih pesmih, ki so ponavadi obremenjene s silnim hrepenenjem po ljubezni, na koncu naletimo na žalost, razočaranje in željo po smrti; srečamo oboje... Ljubezen in smrt sta dva pola, med katera se razpenja lestvica čustvovanja njenih pesnitev... Ljubezen je najmočnejša kozmična sila, je obenem projekcija živega življenja, kj je neusahljivo. Anka razsipa ljubezen med vse živo, ker misli, da z njo rešuje ljudi in tudi sebe in daje z njo smisel svojemu življenju...
Pesniška zbirka Živim, ker ljubim je bila natisnjena v 300 izvodih v Bizjakovi tiskarni v Titovem Velenju, izdajo pa je omogočila Zveza kulturnih organizacij občine Mozirje.
Zapis o
partizanski saniteti
Anton Ikovic iž Solčave je bil med vojno pri partizanski saniteti, največ v predelu Solčave in na Koroškem. Po vojni je pričel z zbiranjem gradiva, da bi popisal dogodke iz tistih vojnih dni. Sedaj je rokopis -pripravljen za tisk,
ZKZ Mozirje sporoča, da nudi takojšnjo dobavo premoga — velenjski lignit v vseh trgovskih poslovalnicah.
V poslovalnici Ljubija pa sprejema naročila za dobavo rjavega premoga — Senovo.
Pri nakupu premoga nudi potrošniško posojilo v višini 15.000,- din brez pologa.
seveda ga pregledujeta še recenzorja dr. Ževart in dr. Pahor.
Kot predvideva pisec, bo delo imelo naslov Monografija o partizanskem zdravstvu na področju Koroškega odreda. Opisuje tako partizansko zdravstvo na območju Solčave, Mežiške doline, Obirskega, Jezerskega in zaključuje v Celovcu. Da seje odločil za pisanje, ki je zahtevalo ob tem še zelo dpsledno zbiranje dokumentacije, se je odločil, ko je bila odmevnost na njegove zapise v TV 15, Fužinar, Novi tednik in Savinjske novice spodbudna. Raziskovalno delo je trajalo dejansko od leta 1955. Ikovic se v svojem delu ne zadržuje zgolj pri zdravstvu, ampak opisuje še druge vojne dogodke, ki doslej niso bili opisani. Pri njegovem delu so mu pomagale zbirke pri Inštitutu za delavsko gibanje v Ljubljani, Muzeju revolucije v Celju, veliko pa so prispevali tudi nekdanji soborci. Tako mu je uspelo najti bogato slikovno- gradivo in izvirne, listine. Zaenkrat še ni jasno, kdo naj bi delo založil, o tem bo odločal Odbor koroških partizanov v okviru zgodovinske komisije.
Mozirska koča je spet planinska! Vendar, zahtevala bo še veliko dela, da bo bivanje v njej spet prijetno.
Skrb za Mozirsko kočo
Mozirsko planinsko društvo je prevzelo pred meseci kočo pod Goltmi. Nihče ni takrat slutil kakšne preglavice jim bo delala, saj je dejansko bila v izredno slabem stanju. Pač leta dolgo ni nihče vlagal m njo, zato so, seveda posledice sedaj jasne.
Gospodar društva Martin Aubreht nam je povedal, da je doslej, vložilo društvo v kočo že preko 100 starih milijonov. Seveda tega ne bi sami niti približno zmogli, če ne bi priskočile nekatere delovne organizacije iz doline s svojo pomočjo, pa tudi gospodarska komisija pri Planinski zvezi Slovenije je pokazala vse razumevanje.
Takoj po prevzemu je bilo treba urediti kurjavo, ki je bila še na olje. Novi kotel, ki so ga kupili, je seveda na trda goriva. Drva so pripravili planinci sami s prostovoljnim delom. Komaj je steklo eno, je počilo drugje. Koča polna ljudi je naenkrat ostala brez vode. Vodovod je bil položen preplitvo in že novembra ga je mraz pokvaril. Mozirski gasilci so rešili pla-
nince z 10 cisternami vode. To je bil velik napor, vendar so ga zmogli! Planinci so spet pljunili v roke in opravili vsa zemeljska dela pri vodovodu, da so ga končno popravili. Pri tem so jim pomagali še planinci z Rečice.
Koča je bila poleg vsega naštetega prazna, namreč brez posode. Vse je bilo treba nabaviti, tako pa tudi 300 rjuh, 80 novih odej in 100 vzglavnikov. Tudi okna so bila večina brez stekla, to je spet stalo! Sredi sezone je odpovedal kotel in greti je bilo treba na olje. Gospodar Aubreht ne zameri kotlu, daje odpovedal, saj je imel nad sabo že 3 križe in slabo oskrbo.
Koča je dobro obiskana. Stalni gostje so člani zagrebškega društva 'Partizan (Peščenica). Ti se zamenjujejo vsakih 10 dni. Pa tudi sicer dobiva koča svoje planinsko bistvo. Zakonski par Levar iz Letuša dobro oskrbuje to priljubljeno planinsko postojanko. Do leta 1986, naj bi kočo povsem obnovili, da bi lahko sprejela planince Slovenije na Skupnem praznovanju, ki se takrat načrtuje.
Kulturni maraton
Kaj čudna beseda, bi nekdo dejal. Vendar gre v resnici za nepretrgano kulturno delovanje, ki ga na ljubenski šoli letos drugič uresničujejo. Na sam praznik (Slovenski kulturni praznik) je v šoli namenjenih kar .5 ur nepretrganemu kulturnemu delu. Učenci na eni strani nastopajo, na drugi pa so gledalci. Tako nastopajo v lastnem razredu, v drugih pa gledajo. Namen je jasen! Odkriti je treba mnoge tiste, ki sicer ne najdejo poti v šolsko društvo, oziro-
ma do nastopa. Zanimivo je, da na takšen način vključujejo 150 učencev, če pa računamo še tiste, ki pomagajo pri neposrednih pripravah,-pa je teh seveda še znatno več. Tako najde vsakdo svoje mesto. Ko pripravljajo okrasitev ali opremo scene, marsikdaj okd-rijejo dobrega oblikovalca ali risarja.
Učitelji so zgolj mentorji, učenci, pa samostojno pripravljajo, režirajo in ' izvajajo razne kulturne dejavnosti.
an prosvetnih delavcev
Takole seje porušila brv, ki povezuje sprehajalno pot pred Lučami
O stanarinah
Na seji izvršnega sveta Mozirje so sprejeli oceno možnosti gospodarjenja v zoženih materialnih okvirih ter ob tem poudarili, da tudi letos rast industrijske proizvodnje ne bo nižja od predvidevanj v resoluciji. Na isti seji pa so zavrnili predlog samoupravne stanovanjske skupnosti o 65-odstotnem povišanju stanarin.
Stabilizacijski program, ki gaje sprejela skupščina julija lani, so v občini uspešno uresničevali. Kljub manjšim naložbam so v industriji izkoristili notranje rezerve, ki jih je tudi v letošnjem letu še dosti. V občini namreč ni nezaposlenih, saj industrija išče še nove kadre. Z zmanjšanjem skupne porabe so znižali tudi obremenitve dohodka, vendar pa so se hkrati povečale druge obveznosti iz dohodka. Veliko večje so predvsem obresti za najeti kapital, saj bodo za lansko leto plačali več obresti, kot bo znašala celotna poraba družbenih dejavnosti. V preteklem letu so tu-
di uspeli izenačiti obremenitev dohodka v družbenem in zasebnem sektorju, vendar jih v zasebnem sektorju še čakajo nove naloge. Poiskati bodo namreč morali tiste obrtnike, ki se neupravičeno bogatijo in ne prijavljajo ustreznega dohodka. Kljub težjim pogojem gospodarjenja so v Mozirju ocenili, da bodo letos kos situaciji in kakšne posebne zaskrbljenosti glede gospodarjenja ni.
Na seji so tudi obravnavali zavrnili predlog samoupravne stanovanjske skupnosti, da bi v skladu s prehodom na ekonomske stanarine,Je-te povišali za 65 odstotkov. Člani izvršnega sveta so ocenili, da današnje stanje in življenjski pogoji ne dovoljujejo takšnega povečanja. Stanovanjski skupnosti so priporočili, da upošteva občinska resolucijska izhodišča, po katerih naj bi se stanarine letos povišale največ za 25 odstotkov.
R. Pantelič
Tokrat so se srečali v Gornjem gradu. Vsako leto namreč izberejo drugo šolo, na kateri pripravijo’dan prosvetnih delavcev. Zbralo se je sküpaj 110 učiteljev in vzgojiteljic. Med gosti sta bila tudi sekretar OK ZKS Mirko Strašek in sekretar SO Mozirje Slavko Rozenstein,
Vsakič delijo srečanje na tri dele in sicer najprej na strokovni, potem kulturni in končno na tovariški. Letos je govoril na temo o materialnem stanju vzgoje in izobraževanja predsednik republiške izobraževalne skupnosti Tone Ferenc.
Kulturni spored so pripravili delavci domače šole. Zelo je bil domiseln, saj so v šaljivi obliki podali razne dogodke iz naših šol in vrtcev. Tudi delegatski sistem so nekoliko „obdelali”. Skupina igralcev pa je prikazala prizor iz igre Zdravnik po sili. Celo športnih poročil niso pozabili, pä tudi vreme so napovedali... Skratka bilo je zelo duhovito.
Tudi letos so podelili priznanja prosvetnim delavcem za 25 let dela v šoli. Prejela sta ga Vida Prušek in Aleksander Šterbenk. Priznanja je podelil Mirko Strašek. Sledilo je tovariško srečanje.
V mozirski galeriji so odprli razstavo o Denarnem zavodu Slovenije. Žal so na prireditvi manjkali mnogi, ki bi jih zaradi družbene teže razstavljenega gradiva, pričakovali...
STUDENT'S Kl KAZISKOVALM TABU«
ZGODNJA SAVINJSKA DOLIVA
Predstavitev rezultatov raziskovalnega tabora
Sredi januarja je bila na Biotehniški fakulteti v Ljubljani predstavitev rezultatov dela prvega študentskega raziskovalnega tabora Zgornja Savinjska dolina 83; povezana je bila z otvoritvijo razstave, podelitvijo diplom sodelavcem, ki so bili zaslužni za uspeh tabora, in predstavitvijo Zbornika poročil delovnih skupin.
Ker je potrebno, da rezultate dela spoznajo prebivalci obravnavanega (lučkega in solčavskega) področja, seveda pa tudi drugi Zgornjesavinjča-
ni, jih bomo predstavili tudi v Savinjskih novicah. Tu bodo objavljeni povzetki poročil iz zbornika, po večletnem delu pa nameravamo izdati dostopnejšo publikacijo, v kateri bodo objavljeni izsledki izcele doline, ki jo nameravamo obdelati — seveda spet le delno, kajti celote se menda ne da nikoli — v naslednjih nekaj letih.
Tokrat je objavljeno skrajšano poročilo zgodovinarjev, sledila pa bodo poročila ostalih — upajmo, da vseh — delovnih skupin.
Peter Weiss
Razvoj zadružništva v Zgornji Savinjski dolini
po letu 1945
Delovna skupina za zgodo-- vino je raziskovala zadružništvo po 2. svetovni vojni v Zgornji Savinjski dolini v primerjavi z razvojem kmetijstva v širšem republiškem okviru. Rdeča nit dela je bilo iskanje načina nadaljnjega raziskovanja, katerega rezultat bo izboljšanje odnosa med kmetom in zadrugo.
Obiskali sva nekdanje in sedanje člane zadruge ter skušali zajeti posebnosti dogajanja na omenjenem področju. Prebrali sva tudi ustrezno literaturo, ki omogoča današnjemu človeku vpogled v razvoj kmetijstva po
2.	svetovni vojni v širšem jugoslovanskem in slovenskem okviru.
Med drugim sva izvedeli, da so si kmetje po 2. svetovni vojni želeli nadaljevanje predvojnih zadrug, ki imajo v Zgornji Savinjski dolini tradicijo že od začetka tega stoletja. Zato je bilo v letih 1945-50 ustanovljenih v Zgornji Savinjski dolini kar 13 zadrug splošnega tipa. Ustanavljali so tudi kmetijske delovne zadruge, nad katerimi pa kmetje niso bili preveč navdušeni. Kmet, ki se je stoletja držal svoje zemlje in ni zaupal novim oblastem, velikokrat — kot še marsikje v Sloveniji — ni razumel ciljev zadruge. Zato so skušali lokalni politični organi ljudi prepričati, da je ustanavljanje kmetijskih delovnih zadrug zelo napredno, socialistično in v njihovo dobro.
Po letu 1953 so bile kmetijske delovne zadruge v Zgornji Savinjski dolini razpuščene. Zadruge splošnega tipa so leta 1956 povezali v kmetijsko poslovno zvezo, kije imela namen povezovati te zadruge z enotno poslovno politiko. Že 31. januarja 1960 pa je bila
poslovna zveza ukinjena in namesto nje je nastala Združena zgornjesavinjska kmetijska zadruga. Nekdanje samostojne zadruge so postale kmetijski obrati Združene zgornjesavinj-ske kmetijske zadruge. V istem letu se je zadrugi pridružilo še gozdno gospodarstvo, ki je v nekaj mesecih prevzela odkup lesa in se razvila v samostojno organizacijo.
V letih 1961-80 ni bilo v Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi nobenih bistvenih sprememb, razen da se je bistveno povečalo število kooperantov. S 1. januarjem 1980 je bila izvedena reorganizacija:
a)	tozd za blagovni promet
b)	tozd za trgovino in gostinstvo
c)	, temeljna zadružna organizacija
d)	delovna skupnost skupnih služb
Pri razgovorih s kmeti sva vedno znova ugotavljali, da je uspešnost sodelovanja med zadrugo in kmetom eden izmed najpomembnejših dejavnikov, ki bo imel prav tako kakor razumevanje širše družbene skupnosti za kmetove težave v prihodnosti odločilen vpliv .na razvoj kmetijstva v Zgornji Savinjski dolini. Zato sva predlagali, da se sestavi anketa, ki bi zajela vrednotenje bistvenih načinov sodelovanja med kmetom in zadrugo in bi bila opravljena pri vseh kooperantih. Na podlagi rezultatov te ankete bo možno predlagati konkretne spremembe za še boljše sodelovanje.
Pri najinem nadaljnjem delu bo prišlo do izraza poglabljanje v krajevno zgodovino zadružništva na omenjenem področju.	vida Svo)jšak
in Majda Borštnar
Predlog programa
Vsem dejavnikom, ki tako ali drugače sodelujejo z delom tabora, so poslali predlog programa in zraven napisali:
posredujemo vam predlog programa študentskega raziskovalnega tabora Zgornja Savinjska dolina 84. Želimo ga pripraviti čim bolje, zato pričakujemo vaše predloge (s poudarkom na vključevanje v prihodnji občinski srednjeročni program), ki bi nam pomagali doseči naslednje cilje: potešiti raziskovalno vnemo mladih raziskovalcev-študentov injo usmeriti družbeno koristno;
omogočati razvoj interdisciplinarnega pristopa k raziskovalnemu delu (tovrstne delovne navade in organizacijske izkušnje);
spoznavati Slovenijo, začenši z Zgornjo Savinjsko dolino, in prispevati k njenemu razvoju;
dograjevati oz. nadaljevati programska izhodišča mladinskih razisko-
valnih taborov (opozarjanje na različne znanstvene dejavnosti, področja in metode in izbor med njimi; ustvarjanje kontaktov med mladimi in znanstvenimi organizacijami, strokovnjaki in mentorji; omogočanje mladim delo v inštitutih, laboratorijih, na terenskih raziskavah in v proizvodnji; poglabljanje stikov in koordinacija dela z vsemi institucijami, ki se ukvarjajo z vzgojo in izobraževanjem mladine, omogočanje materialnih in družbenih pogojev, ki pospešujejo aktivnost mladine);
na konkretnih primerih prispevati k razvoju strokovno kritične, resnicoljubne in delovne — ustvarjalne osebnosti študenta, bodočega delavca v naši družbi;
alternativa počitniškemu delu v mladinskih delovnih brigadah, saj je šolanje drago in morajo kadri vanje vložena družbena sredstva tej družbi vrniti z racionalnim delom.
Številka 2 — februar 1984
Že koje kot mlada učiteljica prišla v Gornji grad jo je zamikalo igranje. Ser daj je 31 let ko je stopila prvič na deske. Nazadnje smo jo lahko gledali kot deklo Julo v tretjem delu Kreflov. Zanimivo je bilo kako je vlogo doživljala.
Pravi, da se je v Kreflih sploh izredno vživela, saj je sama doma s kmetov in razume takratne razmere. Ko je igrala Kreflco, je uživala v prikazovanju težke usode kmetice, matere in žene. Razpetost žene med možem in gruntom je vsebina, ki jo je težko zaigrati, če ne razumeš bistva stvari'. Mati ostane predvsem mati, pa čeprav je njeno življenje eno samo trpljenje. Vse to je Vika Venišnikova zmogla nazorno prikazati tako doživeto, da je res pritegnila gledalce. V zadnjem delu Kreflov, pravi Venišnikova, pa ji je tudi dekla „ležala”, prevzeta je bila od obveznosti do grunta, čeprav ne njenega. Ohranjala ga je s svojim delom.-'
Ko seje Vika Venišnikova razgovorila o delu igralske skupine pri prosvetnemu društvu Gornji grad, je dejala, da so uspehi le v trdem in nenehnem delu. Seveda je na prvo mesto postavila prizadevnost režiserja dr. Acija Urlepa, ki daje vsakemu delu ■pravo vsebino. Njegovo uspešnost je občutiti tudi v tem, daje vse več mladih, ki se vključujejo v dramsko delo. In kar je prijetno, delajo tako kmetje, kot delavci in izobraženci, tudi to je poseben mik. Kraj sprejema domače igralce vedno z’navdušenjem, pa tudi drugod so si utrli pot in pridobili Ugled.
Mozirski igralci pred igro Odkritosrčna iažnivka
Mozirski lutkarji med pripravami za Medvedka Trdoglavčka
Mladi gonilna sila
Zato se odrekanje, ki je seveda pri kulturnem delu vedno občutno, splača. Kadar ob številnem občinstvu zadoni ploskanje, so pozabljene pre-čute pozne večerne ure, pozabljeni so napori, občutek, da služiš višjim ciljem omike pa je nadvse, lep.
Najstarejši med kulturniki
Znano je, daje nazarska mladina že vrsto let gonilna sila kulturnega in športnega delovanja v kraju. Ko smo poiskali predsednika prosvetnega društva Jelka, je bil to spet mlad človek, vendar zelo razgledan in delavoljen. Jože Spende.
Letos so se v kulturni teden vključili na svojsten način. Sklenili so povezati recitacijo s petjem narodnih pesmi in
pripravili prireditev pod naslovom Sme nekaj nas ker smo Prešernovi biti prešernih... Uspeh ni izostal, gledalci, oziroma poslušalci so njihovo predvajanje sprejeli z navdušenjem.
Prosvetno društvo Nazarje ima dobro razvito dranjsko, recitacijsko in pevsko dejavnost. Pomagajo s kulturnimi nastopi povsod na prireditvah v kraju in izven njega. Že so se pripravljali na proslavo Dneva žena. Tudi tokrat so izvirni. Zamislili so si večer z ženskami v obliki predvajanja skečev, prepričani so, da bodo na vesel način najlepše proslavili ta praznik.
Zelo si prizadevajo v kraj privabiti tuje kulturniške skupine. Tako vedno kdo gostuje. Pri izbiri sporeda pa gledajo na to, da ustrežejo željam krajanov. Na ta način se kulturno življenje v kraju zelo popestri.
Posebno poglavje pa je mladi dekliški pevski zbor. Zamislile so si ga mlade kar same. Gre za skupino 12 deklet, ki pridno vadijo in vse kar naredijo, je resnično njihova zamisel. So torej izvirne tudi pri sestavljanju sporeda. Pojejo v glavnem lažje zveneče pesmi, kar ugaja poslušalcem. V svoji vrsti imajo kar dve zborovodji in sicer Tadejo Urank in Majdo Firšt.
Nazarje kot staro delavsko središče, ki je nekoč imelo razna delavska kulturna društva, gre torej po poti kulturne tradicije.
Vsakdo ga pozna, le malo kdo ga ne	skupaj velik napor! In koje izrazil
občuduje, ker kljub častitljivim letom	željo, da-bi njegovo delo kdo nadalje-
vedrto znova pripravlja, z vrsto mla-	val, se je zamislil in pripomnil, da bi
dih igralcev v Mozirju dramska dela.	bilo škoda, ko bi na mozirskem odru
Franjo Cesarje imel svojega vzornika	beseda zamrla... Vse manj je tistih, ki
v očetu, ki je že med študijem na Du-	bi hoteli ljubiteljsko delati, saj pomeni
naju stopil na deske odra in mu ostal nato zvest vse svoje življenje. Tako bi lahko rekli, da se stvari ponavljajo, da obstaja v družini Cesar kar kulturno nasledstvo. Saj je tako kot sin Franjo, tudi oče Ivan za oder živel, pripravljal sceno, režiral in tudi sam izdeloval kulise.
Franjo Cesar je skromen in tih delavec, je razmišljajoč človek velikega duha. Ko ga takole gledamo na cesti ali kjerkoli, vedno imamo občutek, da nekaj temeljito razmišlja in res, najbž nima nikoli miru pred svojim zagnanim značajem, pred svojim delom.
Ko je segel tja y svoja otroška leta, je povedal, da je njegov prvi nastop na odru pomenila vloga kovaškega vajenca v Divjem lovcu. Bilo je leta 1925.
No, od takrat dalje je ostal deskam zvest! V Mozirju je pred vojno veliko režiral, igral in pripravljal oder, le med službovanjem v celjskem gledališču je nastal premor. Ko pa je bil upokojen, pa se je spet ves posvetil domačemu kulturnemu delu. Ko je bila leta 1976 obletnica mizirskega kulturnega delovanja (100 let), je napisal zanimiv za-pis in v njem prikazal to obdobje kulturnega delovanja v domačem kraju. S podobno kroniko se lahko pohvalijo le malo kje!
Franjo Cesar uživa v delu z mladimi in ti ga imajo radi, to ve, zato tudi dela naprej, kljub slabemu zdravstvenemu stanju. Pa tudi za njegova leta je vse
Vse se je sama naučila
Redko srečujemo ljudi, kot je Ida Voler iz Savine pri Ljubnem. Prijazna in zgovorna žena, mati dveh otrok, skriva v sebi mnoge vrline in znanja, ki bi jih njej marsikdo lahko zavidal. Morda je k temu pripomogla njena trda mladost, oziroma otroštvo.
Na hribovski kmetiji, daleč nad Ljubnem je preživljala otroštvo. Tri ure daleč nad Primožem je kmetija, ki ji pravijo Murčeva. Otroci s te domačije niso mogli v šolo, ker je bila pot predolga, tako so se kar doma učili pisanja, branja in računanja. Marsikdo bi dejal, da so zato manj razgledani. Pa ni tako, vsaj kar tiče naše sogovornice Ide Voler niti približno ne moremo kaj takega trditi. Nasprotno, ko pokaže zvezke iz otroštva, v nje je zapisovala svoje misli in pesmi, ki jih je slišala v radiu, veje iz njih veliko lepega. Ne le lepa pisava, ne le čisti zvezki, tudi risbe so izredno čedne, no in tu smo sedaj-pri jedru! Ida je že kot otrok čutila do risanja posebno na-gnenje, ki je sčasom prerastlo v potrebo. Ko je bila še zelo mlada je naslikala v veži domače hiše prve zamisli. Zaverovana v slike vseh vrst, je začela tudi sama slikati. Neverjetno je gledati mlado ženo, ki ob dveh glavah govedi in polnem svinjskem hlevu zmore toliko volje, da vsak prosti trenutek izrabi za slikanje. Poleg tega je seveda mati, žena in gospodinja...
Ljubezen do likovnega izražanja ji daje moči in vztrajnosti, ki ji zlepa ni para. V kuhinji ima na omarici postavljeno lesonit ploščo na katero slika, kadar pač utegne. Lončki z barvami so lepo razpostavljeni, po omarici, ki služi namesto stojala. Se med pogovorom jo je vleko tja in s čopičem.y roki je odgovarjala na vprašanja, ki so vse bolj odkrivala zanimivost človeka, ki je bil prikrajšan za mnogo tega, kar je drugim otrokom dano. Misel, ki se človeku nujno pojavi, kaj bi bilo v Ido, če bi imela priliko šolanja, kot mnogi drugi ljudje? Mati se razveseli vneme obeh hčera za slikanje in s ponosom pokaže zvezke, ki sp tak nekoč njeni, polni risbic, ali bodo otroci sledili kli7 cu likovnega bogastva, se sprašuje Ida Voler. Rada bi, da bi bilo tako. Verjetno bi vse žrtvovala, da otroci pridobe tisto znanje, ki je bilo njej odtegnjeno zaradi razmer v katerih je živela.
Bežen pogled ljubitelja slikarstva pove, da Volerjeva veliko slika, lepo naslika krajino, ki ji seveda leži, saj je sredi nje tudi vznikla. Vsa njena dela pa dajo slutiti nadarjenost, ki bi se ob ustrezni strokovni pomoči lahko razvila v pravo umetnost. Nekaj je v Idi Volar, kar ji veleva slikati in prenašati na platno vse tisto bogastvo lepot naše krajine.
A. V:
Franjo Cesar
takšno delo veliko odpovedovanja za vsakogar, pomeni veliko delovnih naporov. Prepričani smo, da bo dobre seme, ki ga je Franjo Cesar skozi toliko let zanešenjaško sejal po njivi kulture, vendarle obrodilo sadove!
Oživeli dramsko delo
igralski skupini. Slednjo vodi učiteljica Anica Pečovnik, ki je postavila na oder veseloigro Zakonci stavkajo. V skupini sodeluje 12 igralcev, delo pa so igrali doslej v Lučah in gostovali so tudi drugje. Ker je v skupini mnogo mladih, je upati, da se bo delo nadaljevalo, saj si krajani zelo želijo gledati domače igralce na domačem odru.
Lutkarska skupina je pripravila poseben spored za Dedka Mraza in z njim gostovala v 17 krajih doline. Zanimivo je, da so tudi na lučki šoli lutkarji dokaj prizadevni.
Jožica Podkrajnik meni, da bi kraj potreboval več kulturne dejavnosti. Ljudje si želijo takih prireditev. So pa seveda težave z ljudmi, ki bi hoteli sodelovati. Na sploh je opaziti premalo sodelovanja med društvi v kraju. To bi namreč pomenilo več-skupnega dela in več prizadevanj za izboljšanje razmer v kraju. Tudi v krajevni skupnosti bi morali bolj stremeti za to povezavo.
Jožica Podkrajnik, ki je že 8 let vzgojiteljica dela sedaj v Solčavi. To je ne moti pri delu v prosvetnem društvu, vendar pa meni, da je tudi v okviru občine premalo povezave med društvi, ki se kulturno udejstvujejo. Tako nastaja vrzel, ki ne pospešuje ljubiteljskega dela. Kot primer je navedla dejstvo,da bi lučki igralci radi sodelovali na občinskem kulturnem tednu, žal pa niso vedeli-za prijavni rok in tako so izpadli.
V Lučah je trajal skoraj 19 let oder-ski molk. Pred dvemi leti so vodstvo prosvetnega društva obnovili in delo na novo zastavili. Predsednica PD Raduha Jožica Podkrajnik vodi sedaj že drugo leto društveno dejavnost, ki je zelo dobra v lutkarstvu in sedaj tudi v
dramski dejavnosti, tako je od kraja do kraja drugače. Ce »bi hoteli osvetliti razmere na Ljubnem, potem sodi na prvo mesto pomanjkanje ustreznih prostorov za vadbo, pa tudi dvorana je več kot uboga. Manjka pa dramske dejavnosti, čeprav je nekoč igranje bilo na Ljubnem tako rekoč doma. Danes ni organizatorja, ni režiserja. Škoda!
Lenka Kraljeva ocenjuje letošnji kulturni teden v občini, kot
Na Ljubnem smo obiskali Lenko Kraljevo, bila je na šoli in kljub močnemu prehladu pripravljala z drugimi vred kulturni maraton. Kar nekam težko sije vzela toliko časa da je odgovarjala na naša vprašanja. Vendar, smatrali smo, da je ob našem kulturnem prazni ku več kot na mestu, da vsaj nekoliko predstavimo naše ljubitelje. No, Lenke Kraljeve ni treba predstavljati, kajti o njej ve veliko vsa dolina, ve za njeno izredno obsežno kulturno delo, za njeno predanost ljubiteljstvu ih končno se povsod ceni njeno znanje.
Takoj po končanem šolanju je začela učiti v domačem kraju. Že pred tem je našla pot v vrste ljubiteljev kulturnega poustvarjanja. Kmalu so še začele kopičiti naloge... Danes je član predsedstva ZKO, delegatka občinske in republiške kulturne skupnosti, članica UO domačega prosvetnega društva, zborovodja ženskega pevskega zbora, mentorica šolskega kulturnega društva in vodi še dva mladinska zbora na šoli...
Da nekdo vse to zmore, velja, veliko odrekanja. Lenka Kraljeva pa kljub vsemu to zmore, ve: liko več, veseli se, ko seje nekako udomačila navada, da si ob vsaki prireditvi želijo kulturnega sporeda. In ko je beseda nanesla na petje, meni Kraljeva, da Slovenci sicer dosegamo glede množičnosti veliko, pri tem pa upada kakovost. To pa je posledica pomanjkanja ustreznih vodij, saj je prav v glasbeni zvrsti kulture veliko pomanjkanje strokovno sposobnih ljudi, še manj pa je seveda med njimi navdušencev (ljubiteljev). Dodatno izobraževanje manj sposobnih ni urejeno, zato ostajajo na enaki ravni znanja. Pa tudi mladi vidijo v vlogi Vodje zbora preveliko obremenjenost, zato se raje ne vključujejo.
Ljubno je kraj, ki se ponaša z bogato kulturno preteklostjo, meni Kraljeva, uspešnejši smo v petju, Gornjegrajci so uspešnejši v
Ida Voler slika kar na omarici v kuhinji
Lutkarji v Mozirju
Čeprav jih je maloj pa vse sami zmorejo. Kar trije so prosvetni delavci, ostali dijaki. Tako imajo v svojih vrstah tudi glasbenika, likovnika in seveda organizatorja. Zato se ni čuditi, če lutke kar gami izdelujejo. Vse so. skratka naredili sami, kar se narediti da. Društvo je seveda gmotno pomagalo.
Začetki so povsod težki. Verjamemo, da bodo kmalu našli prijatelje med najmlajšimi, pa tudi med odraslimi, saj končno lutkovne predstave naj niso le za otroke. Lutkarstvo pri nas še ni udomačeno, zato bo najbrž treba malo potrpljenja, da se bodo ljudje navadili tudi na gledanje lutkovnih predstav.
Prosvetno društvo je obogatilo svojo dejavnost z lutkarstvom. To je vsekakor lepa pridobitev, saj je ta zvrst gledališkega dela še posebno med otroci priljubljena.
Pobudnica lutkarstva v Mozirju je Marjana Repenjškova, ki je že v srednji šoli spoznala mik malega odra. Skupaj z bratom Jurijem sta še bolj uspešna, saj se dopolnjujeta v svojem delu. Jurij je dober likovnik in veliko pripomore k ustreznim rešitvam same scene. Trenutno igra mala družina lutkarjev, le 6 jih je. Vendar vabijo k sodelovanju še druge, ki jih to veseli. Prepričani so, da bodo kmalu pritegnili ljubitelje iz vrst mlajših ljudi.
Jožica Podkrajnik
Kulturna delavka, ki ne nastopa
V vrstah ljubiteljev najdemo tudi take, ki so za uspevanje nekega dela zelo zaslužni, vendar nikoli ne pridejo na piano, da bi jim lahko zaploskali. Ena takšnih je tudi Ivka Lamut, ki dela v ljubiteljski kulturi od prvih časov po vojni. Njeno delo bi dejali, za kulisami, ni nič manj pomembno od tistega na odru! Tiho in skromno ureja gmotna vprašanja mozirskega prosvetnega društva že nad dvajset let, hkrati velja njena skrb kinu, oziroma njegovemu gmotnemu poslovanju.
Po vojni je našla delo v finančnem poklicu, delala je v zadrugi,kot vodja ekspoziture SDK v Mozirju se je upokojila. Seveda je njeno znanje pomenilo izredno veliko pri raznih delih, kot so prenova mozirskega kulturnega doma,

Lenka Kraljeva
bolj skromen, vendar pa v načel zelo potreben. Gre v resnici z neke vrste prikaz dela našii društev in posameznikov. Tako si ljubiteljstvo krepi. Glede spored; pä je Kraljeva prepričana, da b morala takšna obsežna ponudb imeti na voljo daljši ča^, kot tede, dni. Tako odpade na posamezm kraje kar preveč prireditev, zatoj včasih udeležba slabša. Za nasto pajoče pa je prazna dvorana sla občutek... Sicer pa takšiie m« nifestacije vzpodbujajo ljubitelje to pa je končno tudi namen.
ureditev njegovega okolja, pridobitev notranje opreme in velika skrb nad neposrednimi deti pri prenovi.doma. Že samo našteto je ogromno delo, pomeni zelo odgovorne naloge, ki jih je Ivka Lamutova zmogla zaradi svoje pripadnosti ljubiteljem kulture. Verjetno bi ne mogli vsega prikazati tako kot v resnici je, če bi naštevali razne drobne in velike skrbi finančnega urejanja stvari.
Nič ne bomo povedali novega če trdimo, daje prav njena zasluga, daje naša knjižnica med zelo ustreznimi, med boljšimi! Samo spomnimo se, da še ni tako dolgo, ko so knjige bile izpostavljene vlagi kletnih prostorov, danes pa so našle dostojen prostor v prenovljenem domu. Seveda ob tem vedno znova poudarja, da bi vsega ne zmogla brez dobrega sodelovanja s Petrom Sirkom, kije še danes gonilna sila ljubiteljske kulturne dejavnosti v Mozirju.
Ko je bila prvi predsednik IO občinske kulturne skupnosti se je prizadevno borila za razvoj ljubiteljstva v dolini. Velika pa je bila njena vnema pri delegatskem delu, koje predstavljala naše kulturne organizacije v republiški kulturni skupnosti, takrat se.je borila za sredstva s katerimi smo ohranjali naše kulturne spomenike. Ko ji včasih ne gredo računi povsem v pravi seštevek, takrat prizadeto potarna, sicer pa ni nikdar neodločna ko gre za naš napredek.
Nazarska dekleta med nastopom
Sindikalni spomini
•Komisija za proučevanje delavskega gi Danja pri občinskem svetu sindikatov v Mozirju je na svoji seji pregledala dosedanje delo. Lahko se pohvali, daje uspelo v naši občini kot prvi v republiki, popisati obdobje delavskega gibanja med obema vojnama. Seveda pa ne kaže pri tem 'z delom prenehati, saj je potrebno opisati in ohraniti dogodke v sindikatih tudi po vojni.
Sklenili so, da bodo ob 40.
obletnici ustanovitve Delavske enotnosti, to je delavskega gibanja v okviru OF, ki je pri nas bilo sredi leta 1944 ustanovljeno, izdali kratek zapis, ki naj obudi in ohrani spomin na tiste dogodke.
Da bi zbrali dovolj gradiva ir povojnih časov, bodo sindikati v delovnih organizacijah postavili komisije, ki naj bi zbirale listine, slike in drugo gradivo.
Šahovski turnir v Gornjem gradu
Čeprav letos zima ni skoparila s snegom, je marsikdo poiskal zabavo na smučišču, smo v Gornjem gradu priredili šahovski turnir, ki ga je organizirala OO ZSMS Gornji grad. Turnirje bil 29. 1. 1984 ob 14. uri v prostorih gostilne Trobej. Med seboj seje pomerilo 16 šahistov. Zmagal je
Mozirski pusti vabijo!
Na pustno soboto bo v Mozirju ples, v nedeljo, 4. marca pa otroška maškarada v domu Partizana. Ponedeljek, 5. marca prično običajna čestitanja po hišah (ob 15. url). Torek, 6. marca prevzamejo pusti oblast In ob 15,15. uri bo na trgu velika pustna prireditev. Presenečenja bodo na tekočem! V sredo, 7. marca pa bodo pokopali pusta na kar se da slovesen način. Pridite in nasmejte se z nami!
Godba na pihala v Gornjem gradu
Ne danes, nekoč je igrala in razveseljevala krajane in okoličane. Prav je, da nekoliko opišemo delovanje Gasilske godbe Gornji grad, ki je obstojala od leta 1919 do druge svetovne vojne.
Kraj kakršen je bil Gornji grad je po vseh običajih tistega časa moral imeti svojo godbo na pihala. Ljudje so takrat radi poslušali takšno glasbo, zato so nastanek godbe vsestransko podprli. Na sodišču v Gornjem gradu je takrat delal sodni uradnik Rakuš. Bil je zelo dober glasbenik in se je zato lotil kapelriiškega dela. Gasilsko društvo je nabavilo glasbila, dalo je prostor za vadbo, pa tudi uniforme so zagotovili. Tako so sprva igrali kot gasilska godba. Ni znano, zakaj je na sliki na bobnu zapisano Mestna godba in zakaj niso godbeniki v gasilskih oblekah. Še živeči član godbe Ivan Presečnik se vsega
Sl
Med kuhanjem oglja
Oglar mora bit.
Mähtig Bojan, drugo mesto je zasedel Urlep Dejan, tretje pa Jelšnik Alojz. Najboljši tekmovalci so dobili diplome. Za vse udeležence smo pripravili skromen prigrizek.
Upajmo, da bo v bodoče še več prireditev, kjer bomo lahko merili svoje moči.
TANJA BEZOVŠEK
tega ne spominja več, vendar pa je vedel povedati vse drugo in opisati na sliki prisotne godbenike. Takole so se raz.-vrstili: Levo od bobna Jože Majko, desno Franc Sameja.
Sedijo z leve: Ivan Presečnik, sodni uradnik Tomc, Martin Presečnik, Franc Kovač, kije pozneje bil kapelnik, Franc Rojten, Franc Rup. Stoje z leve: Jože Krajnc, Josip Jelenc, znani sodni eksekutor, Rudolf Rojten, Pepi Volovšek in Janez Volovšek.
Baje je godba odlično igrala, zato so jo radi vabili k sodelovanju. Veliko so igrali.na gasilskih prireditvah, pa tudi na raznih slavnostih jih ni manjkalo.
Ko je bil v Ljubljani v začetku tridesetih let Gasilski kongres, so na tekmovanju gasilskih godb dosegli 3. mesto, kar je bil spričo števila nastopajočih zelo' lep uspeh.
A. V.
Ko je bilo še dosti konj in ko je v vsaki vasi pelo kovaško kladivo, so bili mnogi, ki so živeli od kuhanja oglja, ali kakor so rekli, oglarili so. , Posebno veliko se je pečalo s tem delom v predelih, ki so bili gozdnati, pa oddaljeni od prometnih zvez. V naši dolini je bilo znano, da so mnogi splavi vozili spotoma tudi oglje na jug. Kot vse kaže, so bolj oglarili v Žadrečki dolini.
Na Dobrovljah je bilo vedno videti kope, pravi Anton Ramšak, ki je tam preživljal mladost in se tam tudi naučil kuhati oglje, ko je bil še šolar. Spominja se, da so nekoč v tridesetih letih Bosanci oglarili v tistih predelih Dobrovelj. In prav od njih so se mnogi otroci naučili tega dela. Sicer pa je bilo marsikje pri kmetih najti kopo, saj so na ta način prislužili še kakšen dodatni-dinar.
Anton Ramšak živi sedaj v Lokah, zato je tudi tam zaslediti včasih oglarsko kopo. Ko pa je treba kje kuhati oglje, ga radi pokličejo. Lani je kuhal v Robanovem kotu. Opisal je postopek oglarjenja in ker je to že skoraj pozabljena „umetnost”, bomo skušali delo opisati.
Najprej je treba skrbno pripraviti prostor na katerem bo stala kopa. Na sredini se nato zabije 8 kolov, ki tvorijo tako nekakšen kanal do vrha bodoče kope. Sledi nalaganje drv, to so v bistvu cepance. Te lahko poljubno visoko v vrstah nala-
gajo. Naš sogovornik jih naloži tri vrste, kar pomeni, da je takšna kopica visoka nekaj več od treh metrov. Drva tako naložena pokrije s steljo, nato pa z zemljo, ki jo temeljito zbije, da za zrak ni propustna. Nato se kopa zažge na ta način, da se skozi kanal z vrha potiska do dna žerjavica in na njo potem drva. Kopa gori okoli 14 dni. Seveda mora oglar med tem skrbno paziti, da ne pride do poškodb zunanjega oboda, ker sicer drva zgorijo, morajo pa le tleti. Škoda, ki bi nastala, če bi drva zgorela, je velika, saj gre v takšno kopo kakih 30 m3 lesa. Ko se prične iz odprtin na kopi kaditi sivo, je znak, da je oglje, kuhano, prej se namreč kadi belo.
Spravilo kuhanega oglja ni lahko delo. Treba je namreč v spodnjem delu kopo odkopati in s posebnim orodjem izvleči iz nje oglje. Tega je treba nato. pustiti da se ohladi, pri tem pa je dobro imeti pri roki vodo, saj se rado zgodi, da prične oglje na zraku goreti. Takšno spravilo traja 2 do 3 dni. Zahteva pa pazljivost. Iz opisane kope se lahko pričakuje kakih 2.500 kg oglja.
Ramšak pravi, da je spet večje zanimanje za oglje, zato pričakuje, da bo tudi v prihodnjem letu postavil kakšno kopo. Rad oglari in pri tem šegavo pristavi, da je to bilo nekoč delo siromakov, danes pa ta opravila le malokdo pozna.
A. V.
Razgibano na Lepi njivi
Jodbeniki iž Gornjega grada
Čeprav nekoliko odmaknjeni, pa vendar žejo dejavni, so ljudje z Lepe njive. Če se le spomnimo na čase, ko so v napol podrti šoli igrali mladi, se sestajali na razne prireditve krajani, potem je sedanji čas vsemu temu bolj naklonjen. Imajo sodobno šolsko poslopje, ki nudi kulturnim dejavnostim dobre možnosti. Lahko bi rekli, da so njihova prizadevanja, ko je šlo za šolo, obrodila dobre sadove!
Prve dni v februarju so se zbrali, da bi izvolili novo vodstvo v vaškem odboru SZDL in krajevne, skupnosti, pogovorili pa so se tudi o delu na posodabljanju ceste, ki» pomeni za krajane veliko, ali vse. Vaški odbor SZDL bo v naprej vodil Jurij Fužir, odbor SZDL pa Polde Mikek. Izvolili so tudi odbor za cesto, ki ga vodi Jože Hrastnik—Molovnik, ta je v razgovoru poudaril, da je sestav odbora obetaven in da cesta mora postati skrb vseh krajanov.
Molovnik je nekoliko razkril načrte, ki stoje neposredno pred njimi. Najprej nameravajo pripraviti gramoz za nasip, nekaj denarja so že pred leti zbrali, žal je njegova vrednost sedaj znatno upadla, Pa vendar imajo s čim pričeti! Seveda bo treba nekaj cestišča tudi spremeniti, kar pomeni ponovno trasiranje. Sicer pa so si zadali, da bodo nalogo reševali v. dveh delih. Najprej bi začeli urejati odsek od Pezdela do križišča pod šolo. Če bi letos uspeli z nasipom, bi bili zadovoljni. Drugi del do Lokov bo moral malo počakati, saj so stroški za takšna dela zelo visoki. Z denarjem, ki ga imajo bodo skušali opraviti tudi potrebna strojna dela na prvem delu cestišča. Ker bodo veliko sa-
Pustni obiski v Mozirju
Seveda si ne moremo predstavljati Mozirja v pustnih dneh brez „Pustov”. Kot vse kaže bodo tudi letos ljubitelji te dejavnosti pripravili vrsto presenečenj ih privabili v kraj obiskovalce od blizu in daleč. Skupina prizadevnih krajanov si vedno znova prizadeva ohraniti dolgoletni običaj, saj v Mozirju zagotovo najmanj 8 desetletij gojijo domače pustne običaje.
Ker se o sporedu šele dogovarjajo, ni mogoče napovedati, kaj nam letos pripravljajo vrli Pusti. Pričakujemo pa lahko, da bo tudi tokrat prijetno in zanimivo gledanje in poslušanje!
Že sedaj opozarjamo občane, da bo torej v pustnem času v Mozirju spet veselo in zato pridite in nasmejte se!
Razširili svoje vrste
Mozirski gasilci so imeli syoj letni zbor. Najprej so podali poročila o svojem delu. Predsednik Stanko Podsedenšek je omenil uspešna tekmovanja, napredek pri ustanavljanju novih desetin v Šmihelu in Lepi njivi in krepitev tehničnega znanja. Gasilci so se dobro opremili, velik napredek pa pomeni avto-cisterna. Veliko delo so si zadali s povečavanjem svojega doma, ki kar dobro napreduje, čeprav je za denar velika stiska. Posebej je pohvalil vnemo novih gasilcev, ki so se izobrazili za svoje naloge in so prejeli o tem na zboru potrdila.
Obsežno poročilo poveljnika Lukše je zajemalo neposredno gasilsko delo. Tako je ženska desetina iz Šmihela postala občinski prvak, kar je velik uspeh! Člani so veliko delali na prizidku k domu, vendar bi lahko nekateri še več. Posebno pomembno delo so gasilci opravili ob lanski suši, ko je marsikje zmanjkovalo vode. Pripeljali so preko 1000001 pitne vode. Uspodobiliso dve desetini žensk, eno desetino članov in desetino pionirjev. Za vaje so porabili preko 3000 ur, vrednost opravljenega dela na gradnji prizidka pa ocenjujeo na 106 starih milijonov. Razveseljivo je pomlajevanje v društvu, kar daje upanje, da bo gasilstvo uspešno nadaljevalo svoje naloge. Pojasnili so tudi potrebe po razširitvi doma v Mozirju s tem, da je treba za potrebe civilne zaščite najti ustrezne hrambe, tudi za avto- šolo zmanjkuje prostora, pa še za potrebe gasilcev je v sedanjem domu pretesno.
Na zboru so načeli vprašanje šmihelske šole. Potrebe za gasilsko hrambo bi v kraju bile, žal pa se društvo ne more gmotno vključiti v prenovo. Bi pa pomagali z delom in načrti. Tako so sklenili v tem smislu tudi sodelovati pri prenovi nekdanje šole v Šmihelu.
Izvolili so nov upravni odbor, ki ga bo v naprej vodil Stane Kranjc, tudi nadzorni odbor je nov, tega pa bo vodil Karl Natek.
Sprejeli so načrt dela za prihodnje obdobje, ki ima na prvem mestu prizidek k domu, sledi strokovno usposabljanje in udeležba na tekmovanjih.
Planinstvo je množično
Pri Zvezi telesnokulturnih organizacij občine Mozirje deluje med drugimi tudi komisija za planinstvo. Taje pripravila obsežno poročilo o delu planincev v letu 1983. Ker v naših društvih deluje kar 2087 članov, smemo trditi, da gre za množično dejavnost. Naše bralce je obveščanje o planinstvu vedno zanimalo, zato bomo tudi tokrat prikazali delo planincev.
V občini deluje 6 planinskih društev, ki prirejajo najrazličnejše pohode, tečaje, označujejo planinske poti in še marsikaj je njihova zasluga. Društva imajo v svojih vrstah 16 mladinskih vodnikov in 9 mentorjev po šolah. Imajo tudi inštruktorje Gorske reševalne službe in Gorske straže. Skupaj oskrbujejo 11 planinskih postojank, pri tem je odločilnega pomena požrtvovalno prostovoljno delo članov. Tako je bilo opravljenih skupaj 5934 prostovoljnih ur,” kar
ocenjujejo na 1.068.120 din. Pri tem vodijo člani iz Gornjega grada z delom na Menini. Označevalci planinskih poti so opravili del. v vrednosti preko
48.000	din. Obnova postojank je ocenjena na skupno 3.144.040 din, od tega so vložili lastnih sredstev 1.559.040 din. Pripravili so 46 skupinskih izletov, 16 pohodov, proslav in drugih prireditev, na katerih je sodelovalo preko 1800 članov. Če bi članstvo razdelili po skupinah, je 1268 članov, 370 mladincev in 340 pionirjev. Na 16 predavanjih je bilo preko 750 udeležencev. V letu 1984 nameravajo vložiti 4.290.000 din v vzdrževanje, prenovo in popravila postojank.
Takšen sprehod skozi številke je lahko dolgočasen, pričujoči pa pove, koliko dela vlagajo naši planinci v društven procvit, ki pomeni hkrati ’ ohranjanje planinskih navad in širjenje planinstva med naše naj mlajše.
Jože Hrastnik—Molovnik
mi delali, upajo, da bodo tudi dosti naredili. Medsebojna pomoč je na Lepi njivi tako udomačena, pa ne bi sedaj, ko gre za cesto prijeli družno? Vsi se zavedajo, da bo treba urediti povezave s svetom, saj bodo sicer mladi začeli odhajati. Vse to in sprejeti dogovori obvezuje krajane, da s skupnimi močmi in ob pomoči skupnosti uresničijo dolgoletno željo po boljši cestni povezavi.
Da ne gre le za govoričenje, kaže že delovna vnema mladih, ki pripravljajo pod vodstvom Francija Fužirja igro. Mladinsko organizacijo pa vodi zelo prizadevno Vinko Fužir. Kraj se odpira ne le s cesto, tudi s telefoni. Zato se Lepenjivci vesele 8 novih telefonskih številk, ki so jim obljubljene.
Takoj po prvi vojni so slovenski planinci odprli v Logarski dolini Piskernikovo zavetišče, ki je prej bilo v rokah nemškega planinstva.
J
ODDELEK ZA LJUDSKO OBRAMBO SKUPŠČINE OBČINE MOZIRJE
Obvestilo o prijavi žensk za usposabljanje v JLA
Obveščamo vse mladinke v starosti od 19 — 27 let, da se lahko prostovoljko priglasijo za vojaško usposabljanje v JLA.
Vojaški pouk traja:
za vojakinje in nižje oficirje 3 mesece
za rezervne oficirje 6 mesecev
V letu 1984 bo vojaški pouk v juliju in oktobru. Zadnji rok za prijave je 30. marec 1984.
Vse informacije o priglasitvi dobite prt upravnem organu za ljudsko obrambo SO Mozirje.
ZKZ MOZIRJE
TOZD TRGOVINA IN GOSTINSTVO
nudi v novem
Kmetijsko preskrbovalnem centru v Ljubiji pri Mozirju
gradbeni material, vodovodni material, toplovodni material, umetna gnojila, krmila,
orodja in stroje za obrt in industrijo, stroje za obrt in industrijo, elektro material, belo tehniko, akustiko,
delovna zaščitna sredstva,
rezervne dele za kosilnice in molzne stroje,
repro-material za potrebe vrtnarstva in cvetličarstva.
V	samopostrežni prodajalni se lahko oskrbite z živili, tekstilom, gospodinjskimi potrebščinami in gospodinjskim plinom.
V	kratkem bomo pričeli s prodajo tehničnih plinov — kisik, acetilen in C02.
Za ogled in nakup se priporočamo!
Komisija za delovna razmerja Trgovske delovne organizacije „Savinja”
Mozirje
po sklepu seje, z dne 25. 1. 1984
Objavlja
prosta dela in naloge za:
1.	referenta kooperacije, za dela na kooperaciji
z zasebnimi obrtniki
2.	poslovodja poslovalnice 5 „Železnina” Mozirje.
Poleg splošnih pogojev morata kandidata izpolnjevati še naslednje zahteve:
Pod ad 1.):
—	da je uspešno zaključil srednjo šolo tehniške ali ekonomske smeri (V. izobrazbena skupina),
—	da ima 2 leti delovnih izkušenj na ustreznih delih,
—	da ima vozniški izpit B kategorije.
Pod ad 2.):
—	da je VKV trgovski delavec tehniške gli mešane stroke (oziroma, da ima trgovsko poslovodsko šolo V. izobrazbena skupina),
—	da ima 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih delih v
trgovski poslovalnici,	•
—	da mu ni izrečen ukrep o prepovedi razpolaganja z družbenimi sredstvi.
Delo bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pismene prijave, z obvezno priloženimi dokazili o izpolnjevanju objavljenih zahtev, sprejema splošna služba TDO .„Savinja" Mozirje v Mozirju 41.
Prijave je vložiti v 15 dneh od dneva te objave.
O rezultatu prijave na objavo bodo kandidati obveščeni najkasneje v roku 10 dni po preteku objave.
Komisija
za medsebojna delovna razmerja	*
Gostinsko podjetje „TURIST”
Nazarje,
objavlja več prostih mest za dela in naloge
KV NATAKAR
za nedoločen čas
Enosobna stanovanja zagotovljena.
Pismene vloge sprejemamo 15 dni po objavi na naslov: GP „TURIST” Nazarje, Nazarje 2.
ZVEZA SINDIKATOV SLOVENIJE OBČINSKI SVET MOZIRJE
Komisija za kadrovska in organizacijska vprašanja pri Občinskem svetu Zveze sindikatov Mozirje
POZIVA
vse osnpvne organizacije sindikata in konference osnovnih organizacij, sindikata k vlaganju predlogov za podelitev
SREBRNEGA ZNAKA SINDIKATOV
SLOVENIJE
za 1.1984
Srebrni znak sindikatov Slovenije se podeljuje članom sindikata za večletno prizadevno delovanje v osnovnih organizacijah Zveze sindikatov in organih sindikata pri uresničevanju delavskihlnterespv. Osnovnim organizacijam Zveze sindikatov pa za večletno učinkovito delovanje pri uresničevanju sindikalnih nalog.
Predlog za podelitev Srebrnega znaka posameznim članom sindikata lahko vloži vsaka osnovna organizacija Zveze sindikatov na podlagi sklepa, ki je bil sprejet na seji izvršnega odbora osnovne organizacije, predlog za podelitev Srebrnega znaka osnovni organizaciji Zveze sindikatov pa lahko vloži konferenca osnovnih organizacij Zveze sindikatov in Predsedstvo Občinskega sveta Zveze sindikatov. Srebrni znak se podeljuje vsako leto ob praznovanju 1. maja.
Predloge pošljite na Občinski svet Zveze sindikatov Mozirje najpozneje do 1. 4. 1984.
Komisija za kadrovska in organizacijska vprašanja pri OS ZSS Mozirje
Žirija za podeljevanje srebrnih priznanj' OF pri Predsedstvu Občinske konference SZDL Mozirje
VABI
vse družbenopolitične in družbene organizacije, krajevne konference SZDL in Občinske zveze ter združenja, da podajo predloge za podelitev
SREBRNEGA PRIZNANJA OF SLOVENSKEGA NARODA
Srebrna priznanja OF se podeljujejo posameznikom za večletno neumorno delo v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, v krajevni samoupravi in ostalih institucionalnih oblikah, s tem, da njihov doprinos pomeni bistven prispevek k uveljavljanju našega socialističnega, samoupravnega sistema. Razpis velja za največ 8 priznanj v občini, ki se bodo podelila ob 27. aprilu, obletnici ustanovitve OF slovenskega naroda.
Predlog pošljite na OK SZDL Mozirje do vključno 31. marca 1984.
OBČINSKA KONFERENCA SZDL I	MOZIRJE
MONTAŽNA GRADNJA „SMREKA”
Gornji grad p. o.
Komisija za delovna razmerja
Na podlagi 8. člena pravilnika o delovnih razmerjih objavlja komisija za delovna razmerja prosta dela in naloge:
1.	VAROVANJE DELOVNE ORGANIZACIJE (vratar)
—	2 izvajalca
Pogoji: — zahteva se II. stopnja znanj in tečaj za vratarja, poskusna doba 60 dni, delovne izkušnje 1 mesec. Osebni dohodek za zgoraj navedeno delo znaša okoli 17.000 din
2.	CEPLJENJE ŽAGANEGA LESA IN PODELOVANJE
OKRAJKOV NA CEPILNI TRAČNI ŽAGI
—	1 izvajalec
Pogoji; — zahteva se II. stopnja znanj lesarske usmeritve, delovne izkušnje 2 meseca, poskusno delo 30 dni. Osebni dohodek za navedeno delo znaša okoli 14.000 din
3.	DELA V SORTIRNICI ŽAGANEGA LESA
—	1 izvajalec
Pogoji: — zahteva se I. stopnja znanj, delovne izkušnje 1 mesec. Osebni dohodek za navedeno delo znaša okoli
12.000	din
4.	DELA NA SKLADIŠČU HLODOVINE
—	2 izvajalca
Pogoji-: — zahteva se I. stopnja znanj, delovne.izkušnje 1 mesec. Osebni dohodek za navedeno delo znaša okoli
13.000	din	.
Delovno razmerje bo z izbranimi kandidati sklenjeno za nedoločen čas.
Rok za zbiranje prijav je 8 dni od dneva objave.
Kandidati naj svoje prošnje v objavljenem roku 8 dni pošljejo na naslov: MG „SMREKA” Gornji grad, za „Komisijo za delovna razmerja”.
Mladi pišejo
MOJA MUCA
Moja ifluca debela je kot štruca.
Po hribu se rada kotali, mijavka in se z mano veseli. Kadar pa pes nad njo zarenči, je po cel dan videti več ni.
MOJCA HRIBERNIK 7. b razred COŠ Fran Kocbek Gornji grad
MLADA MAMICA
Pod sosedovim drevesom mlada mamica sedi in obleko šiva za mrzle zimske dni.
ZVEZEK
Na mizi zvezek leži, ob njem pa fantek spi.
Predno pa je zima v vas prišla, oblekca za hčerkice je že sešivana bila.
Zvezku bilo je zelo hudo,
ker ni v njem ničesar napisano bilo.
Ker pa se je fantek zbudil, je že v šolo zamudil, a njegova huda mati, . mu našteje jih s copati.
ZIMA
Snežinke padajo z neba, hladijo nas veselo, marsikdo se že jezi, ker prehlada se boji.
KSENIJA PETEK 7. brazred
COŠ Fran Kocbek Gornji grad
Vsepovsod že belo je, tu in tam pa prav veselo. Otroci vriskajo in se smejijo, sankajo se in veselijo.
Saj tu je zlato sončece, prijazno se smehlja in nikdar ne pozabi, kako želimo mi si ga.
DRAGICA RIHTER 7. b COŠ Fran Kocbek
MOJ STARI ATA
Starega ata sem imela zelo rada. Skoraj vsak dan je hodil k meni na obisk. Ko sem bila še manjša, sem večkrat šla k njemu in k stari mami. Vedno se je igral z mano in ustregel vsaki moji želji. Odraščala sem, on pa se je staral. Vedno sem si želele, da bi večno živel, a ta moja želja se mi žal ni izpolnila.
Nekega, dne je šel na pregled pljuč, kjer so zdravniki ugotovili, zasenčenje. Zato je moral na zdravljenje v Topolšico. Ko seje vrnil, seje dobro počutil. Bila sem vesela, da je zdrav in se bo spet igral z mano. A veselje ni trajalo dolgo, saj se je moral vrniti v zdravilišče. Postajal je Vedno slabotnejši, ker se je njegova neozdravljiva bolezen širila. Niso mu mogli več pomagati. Zelo je trpel in postal suh kot trlica. Ko je bil z močmi že čisto na koncu, smo ga na njegovo željo pripeljali domov. Tri dni je bil še z nami, potem pa nas je tiho zapustil. Jokali smo, posebno pa mi vnučki, saj nas je imel najbolj rad.
Zdaj se večkrat spomnim nanj, ker mije veliko pomen.il. Čeprav je* stari ata dočakal dvainsedemdeset let, kar lepo starost, smo si vsi želeli, da bi še ostal med nami,
Drugim otrokom želim, da bi njihovi stari starši doživeli visoko starost in bi se imeli z njimi tako radi, kot sva se imela midva s starim
ätom-	TATJANA JURJOVEC, 6. a razred
COŠ Fran Kocbek Gornji grad
ZIMA
V	vas je zopet prišla zima. Bele lahke snežinke padajo, kot da bi sa- < njale o sladkih medenjakih.
Ko začne snežiti, sem vesela in gledam skozi okno. Zamislim si kakor da sem jaz lahka bela snežinka, ki me otroci prosijo, naj že paderr na njihovo majhno drobno dlan. Ko padem na roko, me ni nikjer več Potem sem nevidna in lahko grem kamor hočem. Ampak meni je hudt po lepi belini in začnem se cmeriti in vpiti: „Hočem v nebo! Hočem \ nebo, nebo!” Glasno kričim in prosim, a kar naenkrat se znajdem v lepi svetlo modri oddeji in si mislim, kako lepo je biti v toplem mehkem domu. Ta hip spet postanem bela snežinka, ki pada proti zemlji. Padem nt bele sestrice in ostanem bela kot prej.
Iz sanjarjenja in razmišljanja me prebudi mamin glas. Samo na tc sem še lahko pomislila, kako bi bilo, če bi bila bela mrzla zvezdica.
KAKO SEM SE NAUČILA SMUČATI
Ko sem bila stara devet let, sem si zaželela smuči in prosila starše, d; mi jih kupijo. Ta želja se mije izpolnila. Tako sem pri devetih letih prvi« stala na snegu v smučarski opremi.
Sprva sem bila kar na tleh. Skušala sem se pobirati, a tudi to mi n hitro uspelo, ker sem bila še zelo nerodna. Spuščala sem se po cesti, kij-bila rahlo nagnjena. Padla sem in se znašla sredi ceste. Ker sem se udari la, nisem mogla vstati in sem čakala, da bo kdo prišel. Pripeljal je avto it močno zđvrl. Voznik mi je pomagal na noge in spravila sem se domov ,da se moje smučanje ne bi hujše končalo. Bila sem trmasta in vztrajna Dan za dnem sem uživala na cesti, padala in se pobirala, dokler nisen postala prava smučarka. Tako sem se z veliko padci le naučila smučati
V	petem razredu smo imeli šolo v naravi in izkoristila sem priložnos ter izpopolnila svoje znanje v smučanju.
Sedaj vedno komaj čakam, da zapade sneg, da se lahko vesele spuščamo po strmini vsi, ki imamo radi zimo in z njo zimsk šport—smučanje.
LETONJE GELCA, 6. a razree COŠ Fran Kocbek Gornji gra-
Piše-
JOŽE HREN - AKI
Bila je
oblečena v svetlo zeleno uniformo in obuta v črne boksaste škornje, na svetlih kodrastih laseh pa je nosila titovko z rdečo zvezdo.
Ne glede na pogoje v katerih smo živeli, je vedno našla čas in možnost, da se je uredila.
Tako smo se pogovarjali o mnogočem in razmišljali kako bi Smpreje dohiteli prihodnost, ki naj bi bila tako lepa, vesela in sončna za nas.
Iz Zarazborja smo nadaljevali pot nekaj časa po trdnatemgrebenu in se kmalu spustili po strmini navzdol skozi gozd in že smo bili v Velunjskem grabnu.
Pot nas je vodila ob žuboreči Velunji. Bila je polna nemirnega ' grgranja in klokotanja.
Hodili smo mimo osamljenih hiš z rdeče žarečimi okni. Ustavili se nismo pri nobeni hiši. Hiteli smo dalje.
Iz Velunjskega grabna smo ub--ali pot prečno v levo skozi ozek
gozdni pas in brez posebnih presenečenj prišli v Mislinjsko dolino.
V zgodnjih jutranjih urah smo pri Sp. Dovžah prečkali glavno cesto. Zaradi varnega prehoda bataljona smo postavili zasedi. Nadaljevali smo pot proti Zg. Do-vžam oz. proti vznožju Pohorja.
Čeprav je bila večkrat utrujena in lačna ni nikoli ugovarjala, ali. pa kazala nejevoljo. Vedno je bila pripravljena pomagati drugim. Bila je družabna, prisrčna in vedno prijateljsko razpoložena.
Njeno prvo vprašanje, ki mi ga je zastavila tisto jutro je bilo, od kod poznam tako dobro v tem kraju kolovoze, pota in druge steze po katerih je bataljon hitel na Pohorje.
Povedal sem ji, da sem doma iz te doline in, da je bila že v moji rojstni vasi, ko smo se vračali z II. bataljonom Šlandrove brigade iz Nazarij, kjer smo bili v akciji pred nekaj tedni.
Popravila si je lase, ki so ji preveč silili na oči, se nasmehnila in nadaljevala. Ne veš Aki kako rada se vračam z mislimi v kraj kjer sem shodila in v kraj, kjer sem •preživela otroška leta, da vsaj malo pobrskam po najlepših sanjah tistih časov.-
V tem taborišču mi je prvikrat omenila Dragota. Dejala je: „Da je zelo privlačen to sem vedela v trenutku, ko sem ga prvič zagledala. Že tedaj, ko še nič nisem vedela o njem mi je bil všeč. Zdaj, ko pa malo več vem o njem, mi je pa še bolj všeč!” Kmalu potem pa je bil zajtrk in zbor bataljona za odhod.
Naša II. četa je šla naprej v ' kolono. Tudi predhodnica je bila iz naše čete.
Tako je bataljon v zgodnjih jutranjih urah razvrščen v kolono krenil po sečnem kolovozu v smeri Borsečke kmetije oz. Mozirskih planin.
Pri prvem počitku je Nada, kije pteje pešačila v sredini kolone pri-
hitela na čelo kolone. Prisedla je k meni, položila roke na puško mitraljez, ki sem ga držal na kolenih, me pogledala in me vprašala, če bi kadili? Seveda bi, če bi le kaj imel, sem dejal. Pobrskala je po trobici v kateri je nosila sanitetni material in mi ponudila cigareto. Pokadila sva jo z drznim mitraljezcem Koprvnikar Jožetom-Brunotom, kateremu sem pomagal nositi mitraljez. Med tem pa je komandant bataljona Bogdan že dal povelje, da hadaljujemo pot.
Šli smo po stezi, ki se je vijugala skozi bukovje, kot bi hoteli obiti Bursečko domačijo. Ker smo vedeli, da so nam naklonjeni strto se pa odločili, da smo se oglasili. pri njih. Glavnina bataljona je ostala v koloni na poti.
Bursečnikovi so nam dali nekaj hrane. Potem smo jih pa še pregovorili, da so nam dali njihovo najljubšo žival oslička.
(Nadaljevanje)
Prvi slovenski kolesarski klub je bil v Mozirju. Takole so se nekoč slikali.
Veterinarsko dežurstvo
20. 2. do 26. 2. Lešnik Marjan, dipl. vet. Ljubija, tel. 831-017 27. 2. do 4. 3. Zagožen Drago, dipl, vet. Ljubno, tel. 840-179 5. 3. do 11. 3. Krij Ciril, dipl. vet. Ljubno, tel. 840-112 i2. 3. do 18. 3. Lešnik Marjan, dipl. vet. Ljubija, tel. 831-017 19. 3. do 2S. 3. Zagožen Drago, dipl. vet. Ljubno, tel. 840-179
Kino Mozirje v marcu
I
1
I
v. 7	, IV1 J* * * * v	^
et služil pri Riherju inje umrl eta 1947 je vedel povedati <ako so v Rakovem peklu odkrili zlato in kako si je lahkoverne privoščil neki znanstvenik, ki se je izdajal za takšnega, v resnici pa je bil pustolovec.
V Rakovem je zijalka, kjer je najti svetleče kamenje (sve-
Kako so v Podvolovljeku našli zlato
tlico, op. A. V.) še danes. Lastnica tega zemljišča in seveda tudi zijalke je bila tiste čase Mica Rakovca, kot soji rekli. 'Povsod seje hvalila, da ima na svojem svetu zlato. Kmalu je za to zvedel neki nepridiprav, ki seje nekega dne pojavil ves lepo oblečen in na zunaj pravi „gospod” na Rakovem in se predstavil kot geolog. Dejal je, da dela v Ljubljani in da so tam zvedeli za zlato v zijalki. Če bi Rakovca dovolila, bi on raziskal jamo, pozneje pa bi lahko rudo koristili. Gospodar gaje peljal v zijalko, kjer je „geolog” obrazložil postopek za znanstveno raziskavo zlata, oziroma rude. Treba da bo precej denarja, ki ga bo moral položiti na rudo, da bi na ta način odkril, koliko je zlata v njej. Domači so seveda denar dali, „geolog” pa ga je pridno polagal na rudo, vendar ga je bilo vsak dan premalo, da bi se učinek pokazal. Da bi mu res
verjeli, se je znanstvenik obnašal zelo verno, saj je ob večerih celo z družino molil rožni venec. Skratka, naredil je vse, da bi mu zaupali. Po nekaj dnevih je zagotovil Rakovci, da je uspeh zagotovljen, zlato pa bi si potem delili njegova ustanova in lastniki zijalke. Denar je vsak dan vračal, češ da je ta njihov, tudi to je prepričalo ljudi, da gre za solidnega gospoda. Končno je odkril zbrani družini,'da ima njegovo podjetje v okolici Sarajeva še podoben rudnik in da bi kazalo v njega vložiti denar, ker bi ga potem skupaj koristili. Denar so zbrali celo med -sosedi, oče Matevža Goloba je dal 200 goldinarjev (veliko denarja op. A. V.). Znanstvenik je vzel denar, ga zavil in zahteval, da kdo od zaupnih ljudi potuje z njim, tako bi se lahko prepričali, da misli resno. Sosed Jošk Sunčnik je krenil torej na dolgo pot. Ves čas je
nosil zavitek z denarjem. V neki gostilni blizu Sarajeva pa je moral Jošk tja kamor gre tudi cesar peš in med tem mu je „geolog” zamenjal zaVitek in izginil. Jošk ni takoj opazil prevare, saj je menil, daje zavitek z denarjem na mizi. Ko pa znanstvenika le ni bilo , ga je odprl in v njem zagledal le prazen papir. Prevaro je naznanil oblasti, ki pa ni jemala stvari resno. Ostal je brez denarja in možnosti za povratek. Kaj mu je preostalo drugega, kot da krene na dolgo pot peš. Med potjo je kje kaj delal, da si je prislužil za hrano in po več kot mesec dni potovanja, se je vrnil domov, kjer so vsi žalovali za izginulim Joškom. Ko so zgodbo zaupali kaplanu Golobu iz Luč, je ta pojasnil, da gre za prevaro in jih okrcal, češ, zakaj niste prej našli poti do mene...
Zgodbo povedal Alojz Plaznik iz Podveže, zapisal A. V.
Rasto Pustoslemšek (1875 — 1960)
Časnikar in politik Rasto Pustoslemšek se je rodil 26. maja 1875 v Lučah. V celjsko Domovino in še nekatere časopise je pisal že kot gimnazijec (gimnazijo je obiskoval v Ce-lju)7 med študijem prava v, Gradcu pa v dunajski list Der Süden (Jug) in zlasti v Slovenski narod, v njegovo uredništvo je stopil leta 1903 (potem ko je pustil študij) kot pisec uvodnikov in poročevalec za slovenske in južnoslovanske dežele.
Septembra 1904 je bil v Beogradu na prvi jugoslovanski umetniški razstavi, na kongresu jugoslovanskih zdravnikov in na jugoslovanskem vsedijaškem kongresu. (Vedeti je treba, daje bilo to 14 let pred ustanovitvijo jugoslovanske države).
Na pobudo predsednika Zveze slovenskih novinarjev je marca 1905 (skupaj s Franom Govekarjem) ustanovil Društvo slovenskih književnikov in Časnikarjev, ki se je dva meseca pozneje — po pristopu k Zvezi — udeležilo slovenskega novinarskega kongresa v Opatiji, kjer je bil Pustoslemšek izvoljen v osrednji odbor.
Avgusta 1906 je vodil Slovence na drugo jugoslovansko umetniško razstavo in prvi kongres jugoslovanskih književnikov in novinarjev v Sofiji. Zanimanje za jugoslovan-;ke dežele je večal s poljubnimi predavanji ljubljanskega prosvetnega društva Akademija, katerega predsednik je bil v letih 1913—14.
Ob 400—letnici rojstva Primoža Trubarja (1908) je v Slovenskem narodu objavil o
njem vrsto podlistkov (ki jih je pozneje izdal tudi v posebni publikaciji) ter organiziral slovesno polaganje temeljnega kamna za Trubarjev spomenik.
Hkrati je bil v Sloveniji kongres slovanskih novinarjev, ki je zelo pospešil zanimanje za Slovence v slovanskem tisku, kar se je pokazalo ob septembrskih dogodkih leta 1908. (Tedaj so v Ptuju Nemci napadli Slovence, ki so hoteli manifestirati, da stoji Ptuj na slovenskih tleh. V odgovor na ta napad je prišlo v Ljubljani do velikih protestnih demonstracij, razbijanja šip na nemških lokalih, snemanja nemških napisov in drugih nastopov, v katerih so se združile množice Slovencev.) Napredni moskovski dnevnik Russkoe slovo (Ruska beseda) je pridobil Pustoslemška za svojega dopisnika, kar je ostal šest let.
Jeseni 1910 je Pustoslemšek organiziral koncert pevskega društva Ljubljanski zvon v Beogradu in ob tej priložnosti napisal kratek kažipot po Beogradu, ki je prvi v slovenskem jeziku. Leta 1912 je prišel na listi Narodne napredne stranke v Ljubljani občinski svet, v katerem je ostal vse do leta 1921.
V letih 1911—12 je Pustoslemšek ponovno prepotoval ves Balkan. S takrat nabranimi informacijami je v Slovenskem narodu že v začetku septembra 1912 napovedal, da bo v začetku oktobra izbruhnila vojna balkanskih krščanskih držav s Turčijo (in je 8. oktobra res — poznamo jo pod imenom prva balkanska
vojna). Sodeloval je pri ustanovitvi odbora za nabiranje darov za Rdeči križ balkanskih držav (oktobra 1912) in prevzel v odboru mesto prvega tajnika.
Junija 1913 je bil izvoljen za odbornika Slovenskega kluba v Ljubljani, ki naj bi pošiljal slovenske učitelje in koloniste v novoosvobojene kraje na Balkanu. Avstrijske oblasti pa so klub že čez pol leta razpustile.
Ob izburhu prve svetovne vojne je bil Pustoslemšek kot rusofil in srbofil postavljen pod policijsko nadzorstvo (avgusta 1914), nazadnje je bil zaprt na ljubljanskem gradu (maja 1915), nato pa interniran v več taboriščih. Januarja 1917 so ga uvrstili v vojaško službo, na Dunaju so ga postavili pred vojaško sodišče in ga nato .poslali na galicijsko fronto, od koder seje novembra 1918 vrnil v Ljubljano.
Leta 1919 je postal glavnr urednik Slovenskega naroda, kar je ostal do aprila 1925, a je pri Slovenskem narodu in Jutru kot ravnatelj sodeloval do svoje upokojitve leta 1941.
Po razpadu Avstro-Ogrske je nadaljeval delo za zbližanje Slovencev z ostalimi slovanskimi narodi. Leta 1921 je bil med ustanovitelji Jugoslovan-sko-češkoslovaške lige v Ljubljani in jo v letih 1931-34 vodil kot predsednik.
Leta 1926 je kot soustanovitelj postal predsednik Vod-- nikove družbe, kar je ostal ves čas do leta 1945. Ob potresu v Bolgariji leta 1928 je zbral denar in ga osebno razdelil prizadetim. Leta 1934 je ustanovil v
Ljubljani Jugoslovansko-bol-garsko ligo, kije uspešno širila spoznavanje obeh narodov.
Isto leto je prevedel komedijo
Goljemanovi Stefana Rostova, ki so jo uprizorili v Ljubljani.
Leta 1940 je pripravil razstavo slovenske knjige v Sofiji in bolgarske knjige v Ljubljani. Razstavo slovenske knjige
v Moksvi naslednje leto je preprečila druga svetovna vojna.
V domači politiki je deloval le kratek čas: leta 1931 je bil na listi Jugoslovanske nacionalne stranke izvoljen za narodnega poslanca gornjegrajskega okraja. V narodni skupščini se je zelo potegoval za to, da bi veleposestvo ljubljanske škofije v gornjegrajskem okraju prišlo pod udar agrarne reforme, vendar do izvedbe razlastitvenega zakona tedaj (še) ni prišlo kar je Pustoslemšku zagrenilo delovanje v narodni skupščini, tako da ni več kandidiral. •
Zaradi preobilice političnega in novinarskega dela se literarno ni mogel razviti, pisal je še o začetkih stanovske organizacije slovenskih novinarjev in o delovanju za zbližanje Jugoslovanov v letih 1904—09.
Umrl je 12. junija 1960 v Ljubljani.
Ves čas je bil v vrhu političnega življenja, vendar zanj danes skoraj ne vemo — kajti politikova slava je po navadi kratkotrajna. Pustoslemško-vega dela pa bi se vendarle morali bolj zavedati, saj njegove sadove uživamo še danes v jugoslovanski državi, za kakf-šno približno si je prizadeval.
Peter Weiss
L Pripravite robčke —■ drama — francosko-belgijski film 3. 4. Kje se bomo ljubili? — komedija — zah. nemški 6. Svet seksa — ameriški film
8. Moj -očka za določen čas — komedija — jugoslovanski film 10. 11. NEKAJ VMES — ljubezenska drama —jugoslovanski film 13. Edini moški na svetu — erotična komedija — ameriški film 15. Boj na požiralniku — drama — slovenski film 17. 18.'GOLJUFIVA IGRA — kriminalka — ameriški film 20. ŠEST TEDNOV — drama — ameriški film 22. UČENKE MADAM OLGE — španski PREPOVEDAN OGLED MLADINI DO 15. LETA!
24. 25. VBOD Z NOŽEM — triler — ameriški film 27. NOSTRADAMUS — ČLOVEK, KI JE VIDEL BODOČNOST igrano-dok. ameriški film
29. 36 CELIC SHAOLINA — akcijski film — Hong Kong 31. 1/4 IMPERIJ UDARI NAZAJ — znanst.-fant. film — ameriški
Kino Ljubno v marcu
3.-4. marca Letovanje na Ibici, nemški film, komedija 7. 3. Nekoč v Parizu, ameriški film, ljubezenska drama 10.-11. marca Rdeči Boogie, slovenski film,
13. 3. Sporn s svojim ubijalcem, nemško-francoski, kriminalka,
17.	-18. marca Varuh divjine, ameriški film,
18.	3. Boško Buha, domači film
20. 3. Na svidenje v naslednji vojni, domači film
24.	-25. marca Beg na divji zahod, vestern,
25.	3. Riki, Tiki, Tavi, mladinski film,
27. 3. Naslov filma bo javljen v reklamnih omaricah.
31.-1.4 Vodja. Apačev, vestern.
Novosti v matični knjižnici
I.	MLADINSKA LITERATURA: Zidar, P.: Lev Pink, Knjige iz zbirke Čebelica: Zgodba o učilnici, Poredni medvedek, Barbarin dežnik
II.	LEPOSLOVJE: Bevk: Kozorog, Rölv^ag: Velikani zemlje,
Verne: Plavajoči otok, Prežihov
V.: Odrinjenci, Vipotnik: Oj ta mlinar, Glavan: Pomladna jesen (povest Kmečkega glasu), Ramirez: Si se ustrašil krvi?, Waugh: Begunca, Ragosta: Hiša na Cur-tinovi ulici, Zbrano delo Z. Greya (v srbohrvaščini)
Matična kronika za januar
POROKE: Bele Danijel, star 32 let, strojni tehnik iz Ljubije in Kašič Metka, stara 34 let, učiteljica iz Maribora; Rihter Jože, star 23 let, natakar iz Gornjega grada in Rihter Erna, stara 20. let, prodajalka iz Tiroseka; Krumpačnik Anton, star 28 let, kmet iz Savine in Podlesnik Jožefa, stara 22 let, delavka iz Tera? Podlesnik Karel, star 26 let, strojni tehnik iz Tera in Terbovšek Marija, stara 19 let, konfekcionarka iz Florjana pri G. gradu; Jurak Maksimiljan, star 27 let, ključavničar iz Prihove in Semprimožnik Jožica, stara 19 let, kuharica iz Homec Brda.
SMRTI: Supin Kristina, stara 61 let, gospodinja iz Luč, Robnik Pavel, star 79 let, upokojenec iz Luč, Dešman Pelagija, stara 81 let, gospodinja iz Raduhe, Koren Cirila, stara 83let, km. upokojenka iz Rečice, Jeraj Matija, star 75 let, upokojene iz Varpolja, Bevc Angela, stara 85 let, soc. podpi-ranka iz Gornjega grada, Presečnik Antonija, stara 82 let, upokojenka iz Gornjega grada, Mermal Franc, star 84 let, upokojenec iz Gornjega grada, Cajner Ana, stara 80 let, gospodinja iz Šmar-tna/D, Hren Franja, stara 62 let, upokojenka iz Nazarij, Brinovšek Amalija,,stara 72 let, upokojenka iz Ljubije, Vivoda Jožefa, stara 81 let, upokojenka iz Mozirja, Jakšič Anton, star 50 let, inv. upokojenec iž Mozirja, Dobrišek Janez, star 86 let, upokojenec iz Brezja, Pečnik Janez, star 78 let, upokojenec iz Ljubije, Raztočnik Janez, star 80 let, upokojenec iz Racfegunde, France Stanislav,
star 72 let, upokojenec iz Ljubije, Hlačun Anton, star 47 let, kmetovalec iz Ljubije, Jevšnik Jože, star 76 let, preužitkar iz Šmihela, Terbovšek Ana, stara 4L let, delavka iz Radmirja, Dešman Anton, star 86 let, upokojenec iz Primoža, Kumprej Janez, star 80 let, upokojenec iz Tera, Kopušar Frančiška, stara 80 let, upokojenka iz Primoža, Bele Ivan, star 70 let, upokojenec iz Dobletine

„Savinjske novice” izhajajo mesečno - Izdaja SZDL občine Mozirje - Urejuje uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik Aleksander Videčnik - Fotografska priprava Ciril Sem - Uredništvo In uprava: Mozirje 175, telefon: (063) 831-609 - Žiro račun pri SDK ekspozitura Mozirje, številka:
52810-637-55424- Savinjske novice, glasilo SO Mozirje -Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do 10. v mesecu - Stavek, filmi In prelom DITC, tozd Grafika Novo mesto - Tisk na rotaciji Ljudske pravice v Ljubljani - Po mnenju IS SRS, Sekretariata za Informacije (št. 421 1/72 z dne 9. maja 1973) je- časopis oproščen davka na promet proizvodov.