SODOBNA DRUŽBENA PREHRANA V LJUBLJANI
»KOLINSKA« BO GRADILA
Družbena prehrana na delovnem mestu ali zunaj »domačih« go-spodinjstev postaja vedno pomembnejši dejavnik ne samo z ozko pre-hrambenega vidika. ampak tudi svojimi ekonoinskimi, zdravstvenimi in higienskimi učinki na človeško zdravje. Sedanje in bodoče potrebe po družbeni prehrani v Ijubljanski regiji, sodobna spoznanja in tehno-loške možnosti priprave večjega števila obrokov v centralnem obratu nas navajajo na pravilnosl odločitve glede gradnje takega obrata za pripravo jedi. Obrat naj bi s svojimi zmogljivostmi oskrboval veliko število delovnih organizacij, šol, domov za ostarele občane, dijaških in šfudentskih domov ter druge porabnike.
Razlogi za takšno odločitev so kvalitetni, ekonomski in sociolo-ški.
Pod kvaliteto pojmujemo: — prilagoditev        družbene prehrane   različnim   skupinam
potrošnikov glede na njihove po-trebe, težino dela v delovnih or-ganizacijah, VVZ, šolah, dija-ških in študentskih domovih in domovih za ostarele; — izbor ustrezne tehnologije,
ki omogoča pripravo kar najhi-trejšega izbora jedi brez kemič-nih načinov konzerviranja, ob večji ohranitvi njihovih pre-hrambnih in bioloških značilno-sti, njihovega tipičnega okusa, barve in vonja;
—  prehrambena in  biološka dognanost  jedilnikov za vsako skupino potrošnikov;
—  možnost za pripravo diet-nih jedilnikov;
—  priprava hrane po najvišjih higienskih merilih in
—  zagotovitev izbora jedi v vsakem letnem času.
Ekonomski razlogi:
—  večja kvalitetna raven su-rovin in polizdelkov ob nižjih cenah kot pri klasični pripravi;
—  nižji proizvodni stroški;
—  širok    izbor    kompletnih obrokov jedi;
—  zmanjšanje    stro.škov   za skladiščenje surovin in polizdel-kov;
—  zmanjšanje   stroškov   pri prostorih in opremi za pripravo hrane;
—  zmanjšanjestroškovzapo-trebno število delavcev in
—  povečanje  produktivnosti dela.
Sociološki razlogi:
—  ob   upoštevanju   vseh  že kvalitetnih   dejavnikov   je   po-trebno in možno upoštevati pre-hrambne   navade   potrošnikov;
—  spričo potreb se družbena prehrana po sodobnih konceptih ne omejuje le na tople in hladne malice,   ampak   nudi   celotno oskrbo;
—  razbremenitev  zaposlenih žensk glede priprave obrokov v gospodinjstvih.
Zaradi vsega navedenega in tržnega potenciala v Ljubljani smo se odločili s podporo druž-benopolitične skupnosti za grad-njo centralnega obrata priprav-ljene in polpripravljene hrane. Ustanovitelj obrata je HP Kolin-ska, ki je udstopila zemljišče na Šmartinski cesti 50.
Centralni obrat pripravljene in polpripravljene hrane vključuje v svoj proizvodni program topJe jedi, hladne jedi in polpriprav-ljene jedi.
Tople jedi so eno — ali več-porcijske, zapakirane v posodice iz aluminijaste folije. Proizvodni program opredeljuje tople jedi kot srednje — in visokokalorič-ne, ki jih zaužijemo za malico, kosilo in večerjo. Obroki so eno-, dvo- ali trikomponentni. Dnevna zmogljivost obrata bo 8.000 obrokov dnevno. Na raz-delilna mesta ali relejne kuhinje bomo dobavljali jedi, tople 56 stopinj Celzija, chlajene ali za-mrznjene.
Hladne jedi so enokompo-nentni obroki, ki se zajžijejo
hladni. Ne glede na predhodno tehnološko obdelavo so manjka-lorične (od 250 do 500 kalorij) in so samostojni obroki ali kompo-nente k toplim obrokom (poo-bedki). Proizvodni program opredeljuje 60.000 samostojnih obrokov dnevno in poobedek: Na izbiro bodo sendviči z izbo-rom glede na namaze, izdelki iz testa, slaščice in solate. Hladni obroki bodo zapakirani v poso-dicah iz plastične folije.
Polpripravljene so jedi, ki jih z dodatno — finalno obdclavo uporabljamo za izdelavo pri-pravljenih jedi in so tehnološko obdelane do najvišje stopnje, ki je še dopustna glede na surovin-ski sestav.
S primerno organizacijo raz-deljevalnih in relejnih kuhinj na mestu potrošnje bomo z družbe-no prehrano prehranjevali velik del delavcev v delovnih organiza cijah, otrok v vrtcih in šolah, dija-kov in študentov ter ostarelih v domovih. Del izdelkov pa bo na ponudbo domačim gospo-dinjstvom.
dipl. inž. IVO MUŠIČ