PoStnlna platana v gotovini. izhaja enkrat na mesec. = JUGOSLOVANSKI = - Izhaja enkrat na mesec. CENA« za vse leto 20 Din., _____ Tono i„CCP,tnm. za pol leta ioDin. Ifllif Inseratom. Posamezna številka 1-50 Din. gtfJHf Hf Tjl Hf m H Pri hkratni objavi Rokopisi se ne vračajo. M M BMl BMf B H Vi str. 480 D, Va str. 240 D, Uredništvo In upravništvo: ft-JISgm H B H H vSk 120 D, >/a str. 80 D, Ljubljana, Komenskega ul. 12. ™ ™ str. 40 D. GLASILO »JUGOSLOVANSKE OBRTNE ZVEZE" V LJUBLJANI Obrtniško zborovanje prlllkom V. kat. shoda. Naši obrtniki so se zbrali v prav obilnem številu dne 27. avgusta ob 9. uri dopoldne k svojemu zborovanju v Rokodelskem domu v Ljubljani. Poleg udeležencev iz cele Slovenje so obiskali zborovanje odposlanci raznih uradov ter korporacij. Zostopali so : Ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, komisar g. dr. Pfeifer ; Trgovsko in obrtniško zbornico predsednik g. Ivan Knez ; mestni magistrat ljubljanski komisar g. dr. Kodrč ; klub občinskih svetovalcev SLS v Ljubljani občinska svetovalca gg. Ivan Srebot in Mihael Moškerc ; Delavsko zvezo g. dr. Gosar ; Kmetsko zvezo g. Ivan Stanovnik ; Slomškovo zvezo g. Jovan ; Zvezo sloven- j skih obrtnih zadrug g. Engelbert Franchetti. Nadalje so bili Se navzoči g. kanonik Stroj, predsednik katoliškega društva rokodelskih pomočnikov ter narodni poslanci gg. Gostinčar, Nemanič, Škulj, Vesenjak in Žebot. Zborovanje je otvoril predsednik Jugoslovanske Obrtne zveze g. Ivan Ogrin, ki je pozdravil vse navzoče in izvajal sledeče : Kot načelnik Jugoslovanske Obrtne zveze Vas pozdravljam vse tiste, ki ste se žrtvovali ter se udeležili za nas Slovence in katoličane velepomembnega katoliškega shoda. Prežeta katoliških načel naj bo cela naša organizacija. V tem smislu naj se razvija in krepi. Upam, da bo katoliški shod tudi za nas obrtnike, trgovce in industrijce nekak mejnik in kažipot, ki bo določil smernice vsemu našemu življenju. Naj Pas druži misel, da smo vsi stanovi, kmetski, obrtni, delavski ali uradniški, navezani na medsebojno sodelovanje in sporazum, posebno pa danes, ko nam je dolgoletna vojska zasekala težke rane na gospodarskem in na kulturnem polju. Za nas Slovence je verska in moralna konsolidacija še Posebno važna, ker živimo v mladi, še neurejeni državi. Tudi obrtniki vseh vrst se imamo boriti s premnogimi težavami. Vendar ne smemo omagati. Hotenje in delovanje za čim popolnejšo organizacijo vseh naših vrst, ki naj se osredotočijo v Jugoslovanski Obrtni zvezi, naj nam bo prva naloga. Na temelju posameznika, kot glavarja družine naj se izpopolnjuje in krepi tudi materijelno blagostanje posameznika kot podjetnika, seveda mora biti to delovanje prežeto po načelih krščanskih idej, da ne izkorišča drugih stanov, bodisi tistih, ki nam pomagajo pri izvrševanju dela v podjetju, bodisi °nih, ki konsumirajo in se poslužujejo naših proizvodov. Naše delovanje pri pridobivanju materijelnih zakladov naj bo svobodno, kar edino da danes možnost gospodarskega blagostanja naroda in države. Vendar ne smemo priti nikdar navskriž z odgovornostjo, ki jo imamo napram Bogu, posebno pa ne z zapovedjo ljubezni do bližnjega. Naš cilj mora biti Bog in njegove zapovedi! V tem smislu Vas torej pozdravljam ter Selim današnjemu zborovanju prav mnogo uspeha. Bog blagoslovi naše delo ! Kot prvi referent je nato nastopil g. ravnatelj Janko Jo-van, s temo : Stališče obrtnika napram današnjemu gospodarskemu položaju. Obrazložil je razvoj naših gospodarskih Prilik od prevrata do danes, ko so gospodarske razmere za vse sloje prav žalostne. Predvsem zadene današnja kriza tiste stanove, ki nimajo močne organizacije, na katero bi se opirali in ki bi lahko uspešno branila njihove interese. Mali obrtnik si bo priboril boljše čase šele tedaj, ko se bo združil v močni stanovski organizaciji. — Referat bomo objavili v eni prihodnjih številk. Kot drugi ogvornik je nastopil g. inžener Dušan Sernec, ki je referiral o Obrtnem zadružništvu in elektrifikaciji Slovenije. Govor sledi dobesedno na 2. mestu. Sledil je 3. referat : Država in obrtništvo, o katerem je poročal g. narodni poslanec Karol Škulj. Orisal je zgodovino obrtniškega stanu, ki je bil nekdaj najbolj zaveden in je dobro organiziran, dosegal sijajne uspehe, medtem ko je danes vsled premajhne stanovske zavesti povsem malo upoštevan faktor. Pečal se je nadalje z Obrtno zbornico, Obrtnim svetom, ki smo ga že imeli, pa je bil zopet odpravljen ter izrazil zahteve po potovalnih obrtnih razstavah in predavanjih. Dotaknil se je perečega zavarovalnega vprašanja, obrtnega reda, obrtnega zadružništva ter preobilega obdavčenja. Kritiziral je malomarnost vlade v vprašanju kreditov za obrtno nadaljevalno šolstvo ter opozarjal na naš obrtni naraščaj, kateremu moramo posvečati posebno pažnjo. Referatom je sledila živahna debata, v katero so posegli gg. Ogrin, poslanca Vesenjak in Škulj, Sitar, Pogorelc in Maj- ce. Po končani debati so bile na predlog g. Gajšeka soglasno sprejete sledeče Resolucije: Obrtniki, trgovci in industrijci, zbrani na svojem zborovanju prilikom V. kat. shoda v Ljubljani, dne 27. avgusta, so na podlagi referatov sprejeli sledeče resolucije : 1.) Obljubljamo udanost Cerkvi in zapovedim sv. vere ter hočemo v tem smislu uravnati svoje delovanje. Zvesto se hočemo držati tudi svojega programa, ki smo si ga postavili ob priliki volitev v konstituanto. 2.) Država naj zaščiti obrtni stan. Obrtniki naj bi imeli več možnosti sodelovanja pri zakonodaji in izdaji naredb. 3.) Naše stanovsko zastopstvo, Trgovsko in obrtniško zbornico, se naj izpopolni v čim demokratičnejšem smislu (predvsem v pogledu volilnega reda) ter naj bodo njena mnenja oblastem merodajna. 4.) Da bo obrtnikom omogočeno pridobiti si današnjim zahtevam zadoščujočo finančno zmožnost, se država poziva, da podpira obrtno kreditne zadruge z brezobrestnimi posojili, kakor tudi strojne zadruge, po katerih naj dobavi članom stroje na daljši, brezobrestno odplačljivi rok. Glede razdelitve podpor naj se pritegne v sosvet obrtne organizacije za posamezne pokrajine kot tudi za celo državo. 5.) Obrtno šolstvo je velike važnosti za razvoj in napredek obrtništva. Zato se država poziva, da vzdržuje že obstoječe obrtno nadaljevalne šole, kot tudi vse šolstvo strokovnega značaja ter isto izpopolnjuje osobito v strokovno-teh-nični smeri. 6.) Ugotavljamo : Socialne dajatve so se uredile tako, kot v najbolj industrializirani državi, ne da bi se pri tem vprašalo za mnenje malega in srednjega človeka. Ukinile so se vse stare priznane naprave, razpustili so se legalno izvoljeni odbori ter se samovoljno imenovali drugi, ki niso za- stopniki večine prizadetih. Vse te naprave ne služijo svojemu namenu, temveč se izgublja premoženje z nesocialnim gospodarstvom. 7.) Zato pozivamo državo, da obstoječi Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani reformira v tem smislu, da mu zopet prideli »Obrtni svet«, v katerem naj bodo zastopniki raznih strok kot tudi zastopniki domačih obrti. Z zavodom naj se spoji tehnološki institut, ki naj oskrbuje zbirko vsega, kar bi služilo malemu in srednjemu obrtniku v pomoč in napredek kot: surovine, napolizdelki, stroji, risbe, modeli ter potovalna obrtna predavanja in potovalne obrtne razstave. 8.) Obrtni red glede obrtnih koncesij in obrtnih dovoljenj se naj v toliko izpopolni, da bo odgovarjal vsem lokalnim potrebam in da ne bo brez potrebe oviral samostojnosti posameznih obrtnikov. Smatramo za zgrešeno in naravnost škodljivo za obrtne interese, če bi se poskušalo za Slovenijo uvesti obrtni red, ki je bil izdelan za docela drugačne razmere, nego so v Sloveniji. 9.) Kjerkoli dopuščajo agrarne razmere, naj se obrtni interesi domače obrti upoštevajo pred onimi, ki izvažajo napol-izdclke. To naj velja predvsem za gozdne komplekse, ki stoje pod agrarno reformo in one, ki so last države. Država se poziva, da tozadevne določbe uzakoni v bodoči izvedbi agrarne reforme. 10.) Država naj omeji delovanje, raznih akcijskih in bančnih družb, da bodo res služile svojemu namenu, ker jim je sedaj možno neovirano monopolizirati razne obrti in se pečati s podjetji, za katere so upravičeni drugi ter na ta način upro-paščajo cel stan. 11.) Ves današnji davčni sistem direktnih davkov je stvorjen tako, da pridobitni sloji plačujejo ogromne svote. Davek naj se pravično porazdeli in izenači za celo državo. 12.) Mali obrtnik, ki poseduje večinoma samo pridne roke, ni popolnoma nič preskrbljen niti za slučaje bolezni ali poškodb, niti proti starosti in onemoglosti. Zato naj država skrbi, da se tudi samostojnega obrtnika zavaruje. Nam ne zadostuje, da se nam le nasvetuje zavarovanje pri zasebnih družbah, katerim gre samo za dobiček. Zavarovanje mora biti obvezno ter od države subvencionirano. 13.) Državno oblast (ministrstvo za trgovino in industrijo) pozivamo, da preorentira delovanje na polju industrializacije, da ne favorizira vsaj za večino podjetij raznih akcijskih družb, ki so čestokrat še tujega izvora, ampak da podpira napredek domačih samostojnih obrtnikov, ki se izpopolnjujejo v trgovini in industriji ter da se zopet ožive in modernizirajo razne domače obrti, ker edinole na ta način bomo prišli do trdnih temeljev lastne solidne industrije ter trgovine. Tudi se ne strinjamo s sedanjim delovanjem tega ministrstva, ker hoče namreč vse važnejše industrijske naprave prestaviti iz krajev, ki so bližje meje, v centrum države. 14.) Naša zbirališča naj bodo v rokodelskih ali obrtnih domovih, kjer naj se shajajo tudi pomočniki in vajenci. Ti domovi naj se času primerno reformirajo in izpopolnijo. 15.) Katoliški shod uvideva veliko potrebo skrbi za obrtni naraščaj, zato poziva vse katoliške organizacije prosvetnega in karitativnega značaja, da posvečajo svojo pozornost mladini revnejših slojev, jo podpirajo v njihovi želji po obrtnih poklicih in jo informirajo v smislu poklica Jugoslovanske Obrtne zveze v Ljubljani. Inž. Dušan Sernec. Obrtno zadružništvo in elektrifikacija Slo¥enlie. Cenjeni zborovalci! Imam Vam nekaj besed oziroma misli povedati, kako si naj obrtnik dandanes v tem težkem konkurenčnem boju, ki ga bije, pomaga, povzdiga svojo obrt in napreduje. Zastoj pome-nja že nazadovanje in pušča vsakega starokopitneža za seboj. Z združenimi močmi se bije ta vsakdnaji boj za obsta- nek lažje in z večjim povdarkom, kot to more storiti kak posameznik. Že iz tega sledi : združite se v stanovske skupine ali z drugimi besedami, snujte zadruge. Vprašanje pa je, v kakšni obliki oziroma, s katerim glavnim ciljem naj se to zgodi. Da to odločimo, si je treba bistvo zadruge na kratko ogledati. Taka združitev znači obliko gospodarskega udejstvovanja, ki leži nekako v sredi med čistim individualizmom ali z drugimi besedami, liberalizmom ali kapitalizmom, ki danes v Evropi obvladuje zapad — pri čemer skrbi vsak človek le sam zase, ne oziraje se na druge stanovske tovariše ali na človeštvo v obče — in komunizem, ki v Evropi prevladuje vzhod in ki osebnostno udejstvovanje posameznega človeka v gospodarskem življenju' sploh zametuje ter zahteva, da vsak posameznik svojo lastno osebnost žrtvuje v prid in korist skupnosti. Ker stoji zadruga skoro v sredi med temi življenjskimi nazori, se jo včasih smatra kot bodočo obliko človeškega gospodarskega življenja — vsaj po navadnem pojmovanju in na prvi pogled je srednja pot vselej najboljša. Absolutno in brezizjenmo pa temu ni pritrditi, kajti nikdar in nikjer ne smerno prezreti osnovna načela kršČansko-katoliškega življenjskega naziranja. A na kaj cikam ? Na nauk, da je človek samostojno bitje, ki se hoče in mora na tej zemlji osebnostno udejstvovati, ker nosi za svoje sodelovanje in nehanje osebno vso pezo odgovornosti in drugič, da ..je to bitje k slabemu nagnjeno, ki ga le živa vera kolikor toliko na pravi poti vzdržuje — saj še pravični sedemkrat na dan greši. Oboje se ne sme iz vidika pustiti, bodisi, da stremi za tem, potom zakonodaje uveljavljati socijalne uredbe in gospodarsko močne kroge prisiliti, ker naravno tudi ti k slabemu nagnejo, h krščanskemu pojmovanju in udejstvovanju svoje moči, bodisi, da sc skuša z organizacijo gospodarsko šibkejših, njih gospodarski položaj potom samopomoči poboljševati. Veliko se danes greši v obeh smereh, posebno v prvi. Ali to ne spada v okvir mojih današnjih izvajanj, ker upošteva takozvana socijalna zakonodaja v prvi vrsti razmere v veliki industriji in se na obrtnika ne ozira izrazito. Obrt, ki je skoraj brez izjeme v ostri konkurenci z industrijo, kateri je prištevati tudi veliko obrt s tovarniškim značajem, spada h gospodarsko šibkejšim slojem in je naravno, da se v svrho pridobivanja večje odporne sile združuje v veliko stanovsko organizacijo, ki ima braniti in zastopati vsem obrtnikom skupne interese in bi bila v bistvu nekaka organična sestavina človeške družbe, ki stoji med družino in državo. Le organična tvorba ki lahko raste in se razvija, ima v življenju, ki nikdar ne zaostaja, možnost trajnega obstanka. Srednjeveška družabna organizacija po cehih, nikakor ni za zametavati, kakor bi človek po izrazu »srednjeveški« sodil. Sestajati pa ima ta velika stanovska organizacija iz večjih ali manjših med seboj ozko spojenih skupin — zadrug. Zadruge pa so različne glede cilja, ki ga zasledujejo, če bi se n. pr. čevljarji združili, si postavili skupno tovarno za proizvajanje čevljev, jo opremili z vsemi potrebnimi stroji in pričeli izvrševati svojo obrt kot združeni industrijci, bi bilo to mrtvo rojeno podjetje, ki ne more imeti dolgega življenja, ker pozablja na prej omenjena krščanska načela. Kdo bi nosil odgovornost, kdo bi pravično upošteval pridnost in lenobo, spretnost in nerodnost, skrb in brezbrižnost itd. posameznikov ! Prej ali slej se povzpnejo zmožnejši zadrugarji in — če se smem vulgarno izraziti — zadrugo požro. S tern pa ne maram reči, da bi bila vsaka proizvajalna zadruga trajno nemogoča — to so lete, ki ne upoštevajo človeka kot osebnostno in k slabemu nagnjeno bitje. Zadružna elektrarna na primer je brez vsakega pomisleka mogoča, ker deluje pri takem podjetju le vloženi kapital in uspeh zadruge ni prav nič odvisen od osebnega dela posameznih zadrugar-jev. Ali mlekarna, — primer iz agrarnega zadružništva — Vam je korist, ki jo ima zadrugar, odvisen od njegovega dela na njegovem lastnem domu. Vsakdor bi se smejal predlogu, da bi mlekarna plačala zadrugarjem mleko po ključu, ki bi se izračunal po deležih ali po glavah živine, ki jo ima vsak za- drugar v svojem hlevu. In pri obrtnih zadrugah, se na ta osebnostni moment zelo rado pozablja. Proizvajalne zadruge, kjer deluje le vložen kapital, so trajno mogoče, te pa, kojili uspeh je odvisen od dela posameznika, niso organična tvorba