rokodeliiih m narodskih I cèï Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe. Odgovorni vrednik Ur. Janez JBIeitceis. Te ča j V sredo 19. grudna (decembra) 1849. List .ZM y Cehortn. onôsi se slovenska domovina ! l ud ti slovece svoje imaš rojake Tud ti slovece hrabrosti junake, Ti viteza slovečga O eh o vi na! 5 Z junaških persi trojna mu svitlina Se bliska kinč nar hrabroj' za bojake ! In vmés tud red Terezjin križ , požlahtni slave sina Î nar vikši za vojake mnogo poslancov je naravnost reklo, de take velike cesarke šole bi svoj, namén le slabo spolníle, kér poduk . ka- v njih bi ne bil v vsim tako djansk (practisch) kor zamore na manjših kmetijah biti, kjer menj učen-cov skupej pride, in ki so na mnogoverstnih zemlj ah napravljene, de se nekteri razdelki kmetijstva v ti. drugi razdelki pa v drugi soli boljši dajo učiti. Sklep tega veliei » Dunajskiga zbora je bil tedaj de naj v vsaki dezeli na vec kmetijah, ki so zavolj umniga kmetovanja dobro znane in kterih posestniki so pri olj ? djanske ucilnice napraviti, se take sole sta Toljk' slave pa veljavna si glavica V kervavih bitvah je pri Montanari Pri Volti zadobila in pri Novari ! ? Ponosi slavna se po njem Braniča! %% Branitelja ki tac'ga carevini Rodiš u vedno slavo domovini ! M Ijjubi moji domorodcil 7a britkostjo sim bral v poslednjih Novícah sostavek pod nadpisam „Smešno in k tij ski h bog 1 P d e z e 1 ? f nikjer ljulike med p rivo razlaganj kteri kaže, de se s šenico ne manjka. km žali Kot predsednik kmetijske družbe, ktera se le trudi de bi se kaj dobriga v naši ljubi domov za in poganja, napravilo in kmetijstva na boljši stan povzdignile, svojo dolžnost spoznam, zoper tisto krivo razlaganje kmetijskih sol tudi nektere besede govoriti in očitno pevedati, de mora vsaciga prijatla svoje domovine v serce zabolet ce sod y v kaj • V » di, de dobra rce namest de bi pov kakor v gradu , vnete podpornike dobila rive na na protivnike in zaviravce zadéva , kteri ji kri mene spodtikajo in nevedne ljudi s tem sleparijo Pri velkim kmetijskim zboru Dnnaj tudi jez pričijoč bil, smo d te ira srovorili tudi ljudjé pi » V ali boj sim pa prid kmetijskih sol zapodadli? in ne bilo i2TaJ kteri poslanci so mislili , de bi morebiti nar boljši ako bi se v vsaki deželi na kaki veliki cesarski šini taka kmetijska šola napravila, in v ta namén ta šola z mnoffimi učeniki in vsimi potřebními napravami ster je na ta svét nekterih poslancov v st ano ví la odgovoril, Minister de to bi silno veliko stroškov der no vij o Družbini odbor je v ta namén gospode dopisnike naše kmetijske družbe naprosil, de naj mu svetjejo : na kterih kmetijah bi se dale take učilnice napraviti in naznamovane posestnike je potem odbor poprašai: ali so pri volji, imenovane šole napraviti? Oglasilo se jih je nekaj tacih posestnikov, de so pripravljeni v prid dežele to težavno delo prevzeti, in velki zbor 20. dan pretečeniga mesca je skleni), de naj se S učencov na 4 take učilnice pošlje. e gorko priporocilo naši deželi za osnovo ? i in Ministerstvo kmetijstva nam kakor v druzih deželah, tudi v kmetijskih sol, kar nar bolj m oremo, skerbeti po tem priporočilu je kmetijska družba šole napraviti sklenila, ki za vsaciga učenca v trilétnim učenju obsto-jé, v ktere vsak prostovoljno stopi in pr o s to v olj no izstopiti zamore, če mu ni mar za to, de bi trilétno šolo izdelal in si zraven pridobljenih vednost tudi ve-Jjavne spričbe fZeugnisse) pridohil, de je kmetijstva izučen. * - ^ Kterimu pamětnímu člověku se tedaj od tlake v ___4 W ^ » > \ j.» tacih šolah le sanjati zamore?! Posebno rada bi bila kmetijska družba slišala 5 de bi se bii tudi kak veči in v umnim kmetovanji dobro iznajden kmet — ali pa kak fajmošter ali veči kmetijo , za napravo take šole tehant, ki ima oglasil pa kjer nobene prostovoljne ponudbe ni bilo, se ne more to terjati. Marsikteri kmet misli vedno le na tlako in desetino, in ne pomisli, de z odpravljeno tlako in desetino še ni za njih otroke, za njih sinove vse storjeno, de bi, ce v ima oce vec fantov, vsi ti iz tega svoj kriih jedli. Kér so grajšine zdej jenjale in je gruntno podložtvo de go narnici prizadjalo i ki dej nima denarja od več \f Vitežki Ceb ovin se je v poslednj odvezano, ne bojo poprejšnje gruntne in desetinske sposke opravnikov (ferboltarjev) več potrebovale, ampak potreba jim bo za oskerbovanje večih zemljiš kah na Laskim zvedenih kmečkih oskerbnikov, vavptov ali vel- ín takó slavno obn de je zaporedama velik b in veliko zlato svetinjo, in poslednjič clo T po nar imenitniši iimnosti od Cc ski red dobil v po k* v r i z svoje Imé dol V i' eli o v med in K je junašk rojen kih hlapcov, kteri bojo znali kmetijo dobro ravnati in preskerbeti, kjer gospodar sam zraven biti ne more. Marsikteri poprejsnji grajšak , marsikteri fajmošter ali tehant, marsikteri posestnik velike kmetíje bo čez 3 léta iskal zvedeniga, pošt eniga oskerbnika ali velkiga hlapca proti dobrimu plaćilu i« tacih kmetijskih sol, kj se bo da r sk m k m e t o v a n j y pa tudi potrebno gosp P v domačim učilo kterim prisadu se žlezna koža nosnic in s áp niko ta pri sad kake 3 ali kakih 5 dni terpí, v name ; j Marsikteri si bo lahko po tem dobro služb dobil y ka se prevérže v žlezljíno (Sehieirnabsonderun kteri konju iz nosnic žlez teče, ki cr oj y pri se iz vnete žlezne ce ga domá po očetu gospodarst ne čak Ce pa go prevzame ali če se na kako drugo spodarstvo po ocetu kmetijo oženi, mu bojo pa v ti šoli pridoblj še bolj na dobro prišle. koze cedí. Kér smo pa že zgorej razložili, de je sápnik dolga cev, in kér ni vselej celi sápnik vnet, ampak 3iie vednosti včasih le nosnice in pervi kos sápnika, včasih polovica, včasih pa tudi celi sápnik noter do pljuč, te-Ali ni tedaj dobiček kmetijskih sol jasen kot beli dan? daj vsak lahko spozna, de ni vselej ta bolezin enako Fid. Terpinc Míako kerzeh • smotiko in pljucnico huda, ampak de je različna po razširjenju prisada. Razun razšil jenja prisada je pa bolezin tudi po tem manjši ali liujši, če je prisad hujši ali manjši. Včasih je prisad zlo razširjen, pa ni hud — dosti-adne konjske krat pa se primeri, de je pa prisad le na majhnim >r ost oru , pa je silno hud. Na razširjenje prisada se mora tedaj od ene konj ozdravljati Kevzeh, smolika in plj 80 bolezni pozi Nadjamo se rr ospodarj jih nekoliko podučimo, kakó z njimi vstr ce nati, de bo pr r Kevžeh je popačena beseda po nemski Kehl- strani, od druge pa na silnost prisada gledati. Potem se ceni nevarnost bolezni, po tem pa se tudi ravna ht. v Boh ti bolezni tudi h pravijo ino rebiti od her ča nj a, ki se pri bolnih konjih od tezke ozdravljanje. sape sliši Smolík c» Zdej véste, dragi bravei! v čim de kevžéh ob ali Druse), ktero sèmtertjè tudi stojí; to zapopasti ni treba velike učenosti. £ žlez o imenujejo, je dobr enska beseda kér se i z predertih ognojenih bezgavk med čelustmi so Zdej se moramo tudi pomeniti, v čim de smolíka obstojí ? krov Plj li enaka c a f Lí dí genentzundung Je prisad na pljučah \ r k vsih téh bolezin je prehlajenj Kevžéh ali včasih le sam náhod je oče smolíke. Smolika je prisadna o t e k I j í n a tistih bezgavk, pa ne prisadé, ako Te bezgavke se pozimi g e konj. ostejši in debelejši dlaku, ki • v Konj dobi sicer mu je kožuh pozimi, vunder se lahko prehladi na več nosa in iz sápnika grejo neizrečeno tanjke cevke. ktere ki so med čelustmi. niso poser kale iz nosa ali iz sápnika nekoliko tište žleze, ki se je po prisadu sèmkaj stekati jela. Iz - če je po težkim in če po tem na mr • v viz tèn nebam stati mora delu ali po naglim jahanji po sèrkalce imenujemo k bezgavkam med čelustmi, in ali clo na vetru pod milim odložé tukaj, kar so tam posèrkale. Ce je to, kar od 5 ce je stala premerzla y premerzle vode piti dobil. Mladi konji so posebno kev ce je ložé, prevec, de bezgavke tega prekuhati ne morejo y in smoliki podver ali če jim je sicer škodljivo V zeni ? in ceravno ni res de bi vsako žebé moglo to bolezin prestati, je vundei uja, ? de 0 bezgavke, otekljina ne da preg gotovo, ae ira po tem zbolé in če se prisadna nati, se začnejo bezgavke gnoj i ti, se vnamejo, in otekó, ki bi te bolezni ne bil imel. V nekterih létinah je pa vreme samo po sebi tako ni skorej ko- ali pa terde gerče postanejo, ktere se včasih še dajo pregnati, večidel pa ne. y de kevžeh in smolíka, kakor k padate. bolezni y konj na ali v Na tem pa tudi ni nic lezece ; zakaj v smoliki — ampak v g e r č a h ne tiči nevarnost bolezni Prehlajenje je pa vunder poglavitni vzrok ime nih bolezin. Vtisnitesi, gospodarji! ta vzrok dobr v spomín y de iz prehlajenja izvirata pa postane konj lahko s merk arjete svoje konje prehlajenj ;virata kevžeh in smolíka.- y nos nic a h ali sápniku. iz nosnic izvira tista neizrečeno huđa bolezin, po kteri konji s merk a vi postanejo, ne pa iz o tekiji ne bezgavk ali iz smolíke, ktera sama po sebi clonic frotzi zakaj po tem nevarnosti nima. O" fr> y ki se ne da Nevedni ljudjé se spodtikajo le na smoliki, kér već ozdraviti. Po plj u eni ci pride lahko nagla smert, ne vedó, de le v n o s n i c a h in v sápn i k u ti čí vsa pa ne duha (Dampf),po kteri konj sicerberz ne cèrkne, nevarnost ! pa za el * f cas svojiga življenja hira in ni za nobeno (Konec sledí.) abo več. Zdej poznamo vzrok téh bolezin, — na dalje mo ramo pa tudi poznati sedež, lastnost i in zna m n ja téh bolezin. Kevžeh je bolezin nosnic in sápnika, to je gèrïa , po kterim živina sópe ali diha. Sápnik (Luit y Mako so se sedanje avstrijanske dežele skupej zbrale. V létu 1422 je (Konec.) v bil Z i ga Ojrerski in Ceski kralj róhre ) je dolga , okrogla cev. ktera se za nosnicami avstrijanskimu vojvodu A l b r e t h u V. dal upanje na svoje zacnè in po celim vratu noter do pljuč seže, in se ka- dežele, ko mu je bil namreč Žiga svojo edino hčer kor drevó v 2 ve ji v pljučah razcepi. Po nosnica h Elizbeto v zakon dal. Ob tem času je bilo pa že ze- in po sápniku se vozi vedno zrak v pljuča, kjer se dinjeno Horvaško in Slavonsko z Ogerskim; h njegovi obstojui deli v podobí gazov s kervijo mešajo , Ceskim je pa Moravsko in en kos Silezije spa kri oživ 1 j aj o in malin življenja gonijo. Kar ni za življe- dalo. Albreht je bil torej tudi léta 1438 v stolnim nje vec, pahnejo pljuča, ki so kakor meh, po sápniku Bel i m Gradu, to je v městu takratniga kronovanja n a z a j za Ogerskiga kralja, in vPragi za Ceskiga kra N 1 y P in plj so skozi in skozi s lja spoznan in kronan. Ko je bil umerl A lbrehto v sin. k ž I e z n i k (Schleimhaut ) prevlečene lil v ti Ladislav Posmèrtni (Posthumus) to je po očetovi nosnic i n p n i k sedež tište bo- smerti rojeni, sta znala derzavni namestnik Juri Pod ktero kevžéh imenujemo T je je treba nar poprej jebradski in kralj M a t j a z, s perimkam K o r v í n y vediti, de se vé mesto bolezni iskali in bolez tudi umno ozdravljati. potem er Druga reč, ktei je editi potrebna, je, de se zvé \ č i m ta bolezin obstojí, ali kaj de je kevzèh \ Kevžéh je v začetku prisad fEntzundun cr &J7 pri vsak za se kroni oberniti ; pervi Cesko, drugi pa 0 g s ko; tode v boju s Turk am, v létu 1526, kjer se je bil Ogerski kralj Ljudvik pri městu Moháči v močirje pogreznil in umerl, so bili spet Avstrijanskiga vojvoda, Ferdinanda L s Cesko kraljičino Ano 223 oženjenima, za praviga kralja obéh dežel izvolili in kro- jejo se pa s tanjcim nali. Od tistiga časa ste ti dvé obe deželi z Avstrij platnam, de izleženi metulji uiti zedinjeni ostale ne morejo (Konec sledí.) Med casam teh vojska — v letu 1500 — ko je bil Mak si m i lij i prederzni gamsji střelec, v Tirolih na > Martinjo P e č (Martinswand) zašel, ste bile tudi G • Vi i v •• . ^ i • v ! ••• « « Nehaj zastran derzarn if/a zako ka knezija in Gradiška, po poprejsnjih pogodbah nika• vV k Avstrii spadle. Cesar Leopold L, ko se je bil s Deržavni zakonik je vážen list za vsaciga der Túrkam v Karlo vcih pomiril léta 1699, je bil dobil žavljana , naj bode višjiga ali prostiga stanů. Kér je tudi Erdeljsko (Siebenbiirgen), kar so s Turški ■■I ■■■■ llMMlMttB \ do tedaj vsim stanovaní Slovencov namenjen, in kér £0 in pomaganjem pred domaći podtikovti imeli, spodje prestavljavci na Dunaji kakor nam „Slove Spanjski vojski, ki je bila za pravico nasledst\ j je nija u 5? v 98. listu pové in kakor nam tudi 6. del kaže — bil cesar Jozef I. po svojim vojskovodji Evgenu v se niso slovni skih oblik za terdno sklenili, v kterih létu per 1707 dobil vojvodství M in Mant O se bo deržavni zakonik pisal, se nam potrebno zdi i delitvi Poljskiga 1772 je bila dobila cesa- se zastran téh de oblik (formen ) od mnogih strani misli rica Marija Terezij hod njo Galicijo in v zvedenih mož zaslišijo. lét 1774 ji je bil Rus tudi Buk prepusti! v létu 1779, zadnje léto nje cesarenja pa so ji Bavarci > flnnvierteť) , kar so ji bili zgodi pripustili Unj vzeli ob času vojske s t va t ert stvo ki j ? bila avolj pr nasled P e 1 j 0 tretji delitvi Poljsk De se tudi „Novice" v to reč vtaknejo, se le zató , kér je deržavni zakonik tudi list za prosto ljud-za ktero imajo „Novice" skerbeti. Nihče pa naj ne misli, de tako pretresovarije je zavoljo tega nam je bila tudi slovni ška vojska, in nihče naj je b dna Galicija avstrijanska postala. Dve léti potlej Slovencam ne oponaša, kakor de bi še le zdej slo med cesarjem Fran cam in Napoleon am mir venski jezik izdelovali. Naši očetje Slovenci so že ce na Polji F or miš kim (Kampo Formi o) na Laškim sarske postave lepo in gladko prestavljali, ko je se sklenj tii je mogla Avstrija , kar je bilo njeniga n em ski jezik ves okoren in bořen bil ? kdor tega ne Laškiga. popustiti, zató ji je bila pa B e n e čij Dal- verjame , naj bere — postavimo nemške ukaze ce m % U dana , in v létu 1815 vDunajskim kraljevim sarice Marije Terezije, in pa njih prestavo v slo zboru Solni Grad, ki je bil dolgo časa duhovska nad- venski jezik. Razloček bo najdel kakor noč in dan! mba (Hoehstiff), v létu 1802 je pa nehal to biti Naj tedaj tisti kregulji , ki se na slovenske časo in je bil dan ^r odškodvanje Ferdinandu Est je bil ta nadvojvoda přišel ob T o š k med druži Nar mlaj v • avstrijanskih dezelá je Krak kér déte ki je pise le zató vsedajo , de drazijo in cernijo ? po svojim vrojenim nagibu nikar ne mislijo, de je tako pretreso-vanje znamnje pomanjkljivosti slovenskiga jezika in sla- bilo, po doméni R in B > Avstrii izročeno. bosti prestavljanja. Naši pogovori v ti reci zdej nimajo druziga naména, kakor de se pravilo v sta no vi (Grund- Veeerni natoroslorski pogovori v JLjub I jams k im muzeumu. (Dalje.) satz festsetzeif) , kakó naj bi se zakonik pisal, de bo braveov všeč, in de bo lahko umljiv (vsim većini nobena reč nikjer nemore pràv biti). Kar umij ivo st prestavljanja deržavniga zakonika Gosence, kukci, muhe in druge živali, ki po dre- vtiče, z veseljem spoznamo, de se občne vošila v tem esih ali germih ticij se daj vjeti ali če se dežnik vedno očitniši spolnujejo. Ne moremo pa zamolčati y germ odperta in obernjena po de smo se zavzéli, ko smo uni dan v dopisu iz Dunaja (omrela) pod drev loži, in potem drevó potrese ali s palico po vejah mahne, (v 98. listu Slovenije) brali ; ??de se bo naš vèrli gosp. Spomladi proti večeru na verbah in svibovih mačicah presta vljavec v prihodnjih listih deržavniga zakonika tudi vó^ îrt liru «•: T^r.nÀn; . " * „ _ * „i:_______:îîu U vese in drugi ponoćni metulji sok ližej ? na to vižo, občno zaželjenih novejših oblik poprijel. kakor je bilo ravno rečeno, padajo presiti in omamlj v deznik ali v razgernjeno rijuho i de jih lahko ve- reči liko jame za podúk Novejši oblike! kaj hoče gosp. dopisnik s tem In občno zaželjenih! Od kedaj se smejo Podnevne in večerne metulj muhe i. t. d. se vsakdo lahko kmali navadi loviti ? vošila nekterih občne želje imenovati? S Nam je po dopisilu ki jih dobivamo, dobro znano ----------- - -- -- ------- --------------— * *"'"'• ^ JV UVJI.U.UJ •>• JMMM ----- -------, sklépnico (Fangschere), ktera je z redkim in tanjkim de većina braveov ne želi novejših oblik, ki se ne ki je iz deržé slovenskih slovnic, ki so iz naroda vzete. Vse je ležeče na tém, de se deržavni zakonik v platnam převlečena, pa tudi z gostim šakam , ga sukanca spleten , je lahák lov, ki se da v evesno skorjo vsakim kraji porabiti. Ce se v sočno dr zvečer s kakim nožem zareza naredi, se najde dru dan okoli soka polno sladkosnednih posebnih gostačev, Iliru po ilirsko, Slo v en eu pa po slovensko! Od der 6 ^^m mt gladki, lični,vpred vsim pa v besedi Slovencu umljivi 'v Pišite Čehu po česko, Serbljanu po serbsko pise j kterih di nijo v steklenicah (flašicah) lahko dobiti. Cerviči in pajki se shr zavniga zakonika za Slovence se edino to terja 7 de ? ki so s zganjim cvetam napolnjene. Kdor si hoče v podúk sebi ali drugim lepih in pisanih metuijev pridobiti, naj si jih domá iz gosenc d Ravno, ko je ta sostavek že v natisu bil, smo přejeli < nekiga rodoljuba, ki ilirski jezik dobro zna in ga tudi po zredi. Gosence razlienih pi trebujejo. majhno kositernato skrinico, v ktero se jim tudi posebni živež po vrednosti cení in častí, naslednji svèt: Jih nabérati je lahko délo ; one se denej »V Slo V 98. je rečeno de tudi živeža to je ? taciga zeliša ali etj pr v f 7 Ijavec deržavniga zakonika v prihodnjih 1 novejših oblik poprijél bo gosp. pres listih tudi ob 7 na kterim so bile zaželjenih (! !.) mota ! Kér poterpežljivi Slo\ Kolika po pustí jo d jdene, tode se jim mora jed vsaki dan ponoviti in pode pri miru, kteri v enim ali dvéh listih svoje sladké skatl ztrebiti d živalice ne puncice (C in polževe und Puppen) poginejo Povilk in sanje za sebi tolikanj preljublj iliršino pr ki pri P tudi drugi mercesi re lupinke se najdejo na drevesih za razhrebano skorjo, na stenali, med plotními dilami, pri koreninah v zemlji, pod maham ? >-» a m . skal am i, plosa m i i. t. d Ti se po poti v mah vložé in v Domá se predenejo v veči skri skr shr a nij ložnosti v slovenšino vrinjujejo, za to tedaj so te ne slovenske oblike občno zaželjene?! Mi bi po svoji pre-vidnosti in skušnji svetovali, de saj v tacih rečéh, ki je naj vec in naj več ležeče , de jih tudi neučeni, kolikor koli se more, razumejo , de saj v tacih recéh, kakor »občne postave« bi na stran djali ikarove perutnice 7 ter mlj 5 in se položijo na ? ktera mora za to na dnu skr biti 9 pokr pre d. bi H sko oc mi rekli ki prid ojih sladkih sanj. K pisale ? ako bi se jim postav po 1 ga Slovenci y to je j većina Slovencov (vsim nîhee ne že dal vse gospode, ki se M. J. imenujejo. iskati. de bo praviga najdel, kér je zares škoda, de tak zveličar more vgoditi'j razumejo. To terja se clo gosp. uatija Majer za deržavni zakonik v svojim sostavku „Ilirsko- Ljubljanskiga města ni predsednik ali saj nar menj slavenski jezik". Toraj še enkrat prosimo : po sloven- starašína mestniga odbora. Ljubljana bi vès _ _ ___- _ « « m § -m «m