NOVICE
URADNE OBJAVE
OBČIN
ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER, PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA
KOPER, 11. JUNIJA 1971	ŠT. 7
VSEBINA:	Občina Postojna
	— ODLOK o naravovarstvenem spomeniškem redu na
Občina Ilirska Bistrica	območju občine Postojna
- ODLOK o ustanovitvi gasilskega sklada občine Ilirska	— ODLOK o spomeniškem redu za območje občine Po-
Bistrica	stojna
OBčtNA ! URŠKA B!STR)CA
Na podlagi 68. člena zakona o financiranju družbeno političnih skupnosti (Uradni list SRS. št. 36/64, 10/65, 43/67, 40/68 in 43/70), 53. člena zakona o varstvu pred požarom in o gasilstvu (Uradni list SRS, št. 46/70) in 67. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. maja 1971 sprejala
ODLOK
O USTANOVITVI GASILSKEGA SKLADA OBČINE ILIRSKA BISTRICA
1.	člen
Ustanovi se gasilski sklad občine Ilirska Bistrica (v nadaljnjem besedilu: sklad).
2.	člen
Namen sklada je zbiranje, združevanje in upravljanje sredstev za modernizacijo požarnega varstva v občini.
3.	člen
Dohodki sklada so:
1.	prispevki od tehničnih premij od premoženja, zavarovanega na območju občine Ilirska Bistrica, 2. prispevki delovnih in drugih organizacij,
3.	dotacija proračuna občine. 4. prispevki občanov,
5.	posojila,
6.	drugi dohodki.
4.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena se smejo uporabiti samo za:
-	nabavo specialnih gasilskih tehničnih sredstev in sredstev obveščanja;
-	gradnjo, rekonstrukcijo in adaptacijo gasilskih domov in vodnih bazenov za preskrbo z gasilno vodo;
-	strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje kadrov, ki delajo na področju varstva pred požarom, in
-	za popularizacijo požarne preventive.
5.	člen
Skladje pravna oseba.
Upravljanje sklada temelji na načelih družbenega upravljanja. Organ upravljanja je upravni odbor sklada. Upravni odbor šteje 7 članov, ki jih imenuje svet za občo upravo in notranje zadeve skupščine občine Ilirska Bistrica.
Mandatna doba članov traja štiri leta. Sklad ima statut, ki ga sprejme upravni odbor sklada, potrdi pa svet za občo upravo in notranje zadeve skupščine občine Ilirska Bistrica.
6.	člen
Za finančno in materialno poslovanje se uporabljajo predpisi o materialnem poslovanju državnih organov in določila zakona o financiranju družbeno političnih skupnosti v SR Sloveniji.
7.	člen
Sklad ima obvezno rezervo. Višina in pogoji uporabe rezerve sc določijo s statutom.
8.	člen
Za obveznosti je sklad odgovoren z vsemi svojimi sredstvi.
9.	člen
Upravni odbor sklada je dolžan o svojem delu poročati skupščini občine na. njeno zahtevo, najmanj enkrat letno pa mora poročati svetu za občo upravo in notranje zadeve.
10.	člen
Odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta je predsednik upravnega odbora ali član upravnega odbora, ki ga določi upravni odbor.
11.	člen
Administrativne, tehnične in finančne posle sklada opravlja za finance pristojen upravni organ skupščine občine Ilirska Bistrica.
1 2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
St.: 010-14/71-3/1
IlirskaBistrica. 27. maja 1971	^
Predsednik
VITOMIR DLKLLVA, 1. r.
OBč!NA POSTOJNA
Na podlagi zakona o varstvu kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti (Uradni list LRS, št. 22/58), 4., 7. in 20. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 86. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na skupni seji obeh zborov dne 28. maja 1971 sprejela:
ODLOK
O NARAVOVARSTVENEM SPOMENIŠKEM REDU NA OBMOČJU OBČINE POSTOJNA
1.	člen
Naravni spomeniki in območja na območju občine Postojna se zavarujejo zaradi svoje naravne lepote, redkosti, kulturnega pomena ali pomembnosti za znanstvena raziskovanja oziroma posebne rekreacijske vrednosti.
2.	člen
Odlok zajema celotno območje občine Postojna.
3.	člen
Ozemlje občine Postojna leži pretežno na območju tipičnega klasičnega krasa. Zato imajo poleg nekaterih živih naravnih spomenikov zlasti veliko vrednost predvsem kraški pojavi tega ozemlja.
42
URADNE OBJAVE«
Št. 7—11. junija 1971
4.	člen
Na območju občine Postojna so zavarovane naslednje vrste naravnih spomenikov in območij:
-	krajinski parki
-	hortikulturni spomeniki
-	živi naravni spomeniki
-	neživi naravni spomeniki
5.	člen
Režim zavarovanja naravnih znamenitosti in naravovarstvenih spomeniških območij je v skladu z vrsto spomenika in njegovo vrednostno stopnjo.
6.	člen
Krajinski parki so najmilejša oblika krajinskega varstva, ki v ničemer ne ovira gospodarskega razvoja, temveč ga le poskuša uskladiti z načeli kompleksnega krajinskega varstva in oblikovanja krajine.
Posegi, kjer je potrebno sodelovanje Zavoda za spomeniško varstvo Gorica in njegovo soglasje so:
-	gradnja počitniških hišic in naselij
-	goloseki in gozdni poseki
-	sekanje starih in znamenitih dreves
-	večje melioracije zemljišč in regulacije voda
-	odlaganje odpadnih materialov
-	gradnja industrijskih objektov, ki onečiščajo zrak ali vodo
-	odpiranje peskokopov in kamnolomov
-	trasiranjc novih daljnovodov, žičnic, vlečnic, cest itd.
-	vnašanje novih živalskih in rastlinskih vrst.
Strog režim zavarovanja velja na območju občine Postojna za krajinske parke H. razreda:
-	de! Pivškega polja in območje nad sistemom Postojnskih jam
-	Planinsko polje
-	Sajcvško polje.
7.	člen
Hortikulturni spomeniki so objekti ali površine vrtnega ali parkovnega oblikovanja.
Na območju občine Postojna sta dva hortikulturna spomenika H. razreda. Zanj velja strog zavarovalni režim, ki prepoveduje odstranitev ali uničenje, kakor tudi vsakršno posredno ali neposredno ogrožanje teh spomenikov.
Režim velja za hortikulturna spomenika H. razreda:
-	park ob graščini Haasbcrk
-	drevje v parku ob hotelu ,,Kras" v Postojni.
8.	člen
Živi naravni spomeniki so razvrščeni v tri vrednostne stopnje: !.. 11. in 111. razred.
Najstrožji režim zavarovanja velja za žive naravne spomenike !. razreda z mednarodno pomembnostjo. Zanje velja najstrožja prepoved odstranitve ali vsakršnega poškodovanja ali ogrožanja.
Ta režim velja za:
-	lipe v vasi Orehek
-	lipo v Predjami
-	tisi ob cerkvi v Stranah
-	lipo ob cerkvi v Zagorju
-	lipo t%ri cerkvi v Žcjah
-	jelko v gozdu pri Planini.
Za žive naravne spomenike H. razreda z narodno pomembnostjo velja strog režim zavarovanja, stroga prepoved poškodovanja in ogrožanja.
Ta režim velja za:
-	lipo ob cerkvi v H ruševju
-	lipo na vaškem trgu v Matenji vasi
-	lipi ob cerkvi v Narinu
-	lipo ob cerkvi v Parjah
-	smreko ob poti v Predjamski grad
-	lipo ob cerkvi v Rakuliku.
Najmilejši režim velja za žive naravne spomenike 111. razreda z lokalno pomembnostjo. Zanje velja prepoved odstranitve, poško-dovanja ali ogrožanja brez utemeljenih razlogov.
Ta režim velja za:
-	lipe pri cerkvi v Dolanah
-	lipo ob cerkvi v Goričah
-	lipo za vasjo Hrenovice
-	lipo ob cerkvi v Kleniku
-	lipo ob cerkvi v Kočah
-	lipo ob hiši v Novi Sušici
-	lipo ob cerkvi v Rakitniku.
9.	člen
Neživi naravni spomeniki so razvrščeni v tri vrednostne stopnje: 1., H. in HI. razred.
Najstrožji režim zavarovanja velja za nežive naravne spomenike 1. razreda z mednarodno pomembnostjo. Za kakršnekoli posege na (oziroma v) spomeniku ali v njegovi okolici, ki bi mogli ogroziti obstoj spomenika ali spremeniti njegov značaj je potrebno predhodno soglasje Zavoda za spomeniško varstvo Nova Gorica.
Ta režim velja za naslednje spomenike 1. razreda:
-	Črno jamo
-	Pivko jamo
-	Planinsko jamo
-	Postojnsko jamo
-	Predjamski podzcmljski sistem.
Za nežive naravne spomenike H. razreda z narodno pomembnostjo velja strog režim zavarovanja, stroga prepoved poškodovanja in ogrožanja.
Ta režim vc!ja za naslednje spomenike H. razreda:
-	Bcloglavko
-	Jamo Kolišcvko
-	Lekinko
-	Magdaleno jamo
-	Malo Koliševko
-	Markov spodmol
-	Matijevo jamo
-	Osoj co
-	Otoško jamo
-	Palško jezero
-	Petelinsko jezero
-	Trnjskojamc
-	Vodno jamo v Loži
-	Žegnanojamo
-	Želetovo jamo
-	Županov spodmol.
Najmilejši režim zavarovanja velja za nežive naravne spomenike
111.	razreda z lokalno pomembnostjo. $ soglasjem Zavoda za spomeniško varstvo Nova Gorica so dovoljeni posegi, ki bi mogli spremeniti značaj spomenika, če so za to podani utemeljeni razlogi.
Ta režim velja za naslednje spomenike 111. razreda:
-	Betalov spodmol
-	Cigansko luknjo
-	Čednikovo kaščo
-	! užine pri Stari vasi
-	Hauptmanov kevdrc
-	Jamo pod Pečno rebrijo
-	Jamo sv. Petra
-	Jamo za Ravbarjevim stolpom
-	Jernejevo jamo
-	Košanski spodmol
-	Kotovo jamo
-	Ledeno jamo pod Magdaleno goro
-	Medvedjo jamo
-	Polšjo jamo
-	Ponikve pri Sajcvčah
** presihajoča kraška jezera v povirju Pivke
-	Šmihelske ponikve.
Št. 7 — 11. junija 1971
-URADNE OBJAVE«
43
K), člen
Register vseh naravnih spomenikov in naravovarstvenih spomeniških območij vodi Zavod za spomeniško varstvo Nova Gorica.
11.	člen
Ne giede na doiočbe tega odioka iahko pristojni organ občinske skupščine s privolitvijo pristojnega zavoda za spomeniško varstvo dovoli spremembe naravovarstvenih spomeniških režimov na posameznih območjih in objektih.	^
12.	člen
Naravovarstveni spomeniški red lahko občinska skupščina pregleda in uskladi s spremenjenimi gospodarskimi pogoji in splošnimi družbenimi koristmi po potrebi, mora pa to storiti vsakih pet let.
13.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 350-4/68
Postojna, 28. maja 1971	^ ,
**	Predsednik
MIRAN FAJDIGA, l.r.
Na podlagi zakona o varstvu kulturnih spomenikov (Uradni list LRS, št. 26/61)), 4., 7. in 20. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 86. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na skupni seji obeh zborov dne 28. maja 1971 sprejela
ODLOK
O SPOMENiŠKJEM REDU ZA'OBMOČJE OB&NE
POSTOJNA
1.	člen
Kulturni spomeniki v SR Sloveniji so zavarovani po zakonu o varstvu kulturnih spomenikov (Ur. list SRS, št. 26/61), zakonu o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS, št. 17/67) in z oznako na karti regionalnih objektov.
2.	člen
Spomeniške površine in posamezni ambienti ter spomeniki na območju občine Postojna se zavarujejo zaradi umetnostnih, arhitekturnih, ambientnih. pričevalnih in drugih vrednot.
3.	člen
Odlok zajema celotno ozemlje občine Postojna razen zgodovinskih jeder in naselij; ne zajema pa etnografskih in arheoloških ambientov in posameznih spomenikov.
4.	člen
Ozemlje občine Postojna je zaključena kultumogcografska enota z lastno zgodovinsko fizionomijo. To je izrazito prehodno ozemlje, kjer so v prejšnjih stoletjih nastajali pomembni umetnostni, kulturni in drugi zgodovinsko in kulturno pomembni spomeniki. Primerki cerkvene inprofanc srednjeveške arhitekture ter spomeniki naslednjih dob, domovi pomembnih Slovencev in nekateri pomembnejši tehnični in drugi spomeniki, so del kulturne dediščine, ki dajejo ozemlju občine Postojna specifičen značaj.
5.	člen
V okviru tega odloka so na območju občine Postojna zavarovane naslednje vrste nepremičnih in premičnih spomenikov:
-	spomeniška območja
-	spomeniški ambienti
-	posamezni kulturni in tehniški spomeniki ter objekti, ki sc vežejo s posameznimi zgodovinskimi.osebami in dogodki.
6.	člen
Spomeniško varstvo na zavarovanih območjih in objektih sc uveljavlja v skladu z vrsto in pomembnostjo spomeniških površin in ož)ih
urbanističnih ambientov ter vrednostjo spomenikov z različnimi stopnjami spomcniškpvarstvcnih režimov.
7.	člen
Dela na zavarovanih spomeniških površinah, ožjih urbanističnih ambientili ali na posameznih spomenikih, se smejo izvajati le v okviru določb, ustreznih zakonov in odlokov in ustrezne vrste in stopnje spomeniškovarstvenega režima. Ne glede na obvezni zazidalni načrt ali sanacijski načrt je potrebno za vsak primer posebej v smislu zakonskih določil dobiti soglasje spomeniške službe za začetek del na podlagi načrta (skice), ki ga pismeno poda Zavod za spomeniško varstvo Nova Gorica na podlagi predhodnega ogleda.
8.	člen
Vrste in stopnje oziroma kategorije spomeniškovarstvenih režimov so naslednje:
Za urbanistične prostore in ožje urbanistični ambiente veljajo:
-	režim 1. stopnje
-	režim H. stopnje
-	režim 111. stopnje
-	režim IV. stopnje
Za posamezne kulturne in tehniške spomenike ter objekte, ki sc vežejo s pomembnejšimi zgodovinskimi osebami in dogodki veljajo:
-	režim 1. stopnje
-	režim H. stopnje
-	režim 111. stopnje
-	režim IV. stopnje
9.	člen
Spomeniškovarstvcni režim 1. stopnje za naselja in urbanistične prostore ter ožje urbanistične ambiente določa:
-	varovanje tlorisne mreže, varovanje značilnih uličnih pogledov, ožjega vizuelnega prostora, historične oblike stavb in arhitektonskih detajlov na njih,
-	prepoved vseh novogradenj, nadzidav, adaptacij, razen takih, ki imajo namen rekonstruirati ali sanirati spomeniški prostor, naselje ali ožji urbanistični ambient,
-	izdelavo sanacijskega načrta ali spomeniškovarstvenega programa z določitvijo namembnosti kot tudi načrt sanacije, ki zadeva prizadeto območje kot celoto.
Ta režim velja za:
-	etnografske in urbanistične celote ali ambiente ter za posamezne etnografske spomenike, zajete v posebnem odloku. Spomeniškovarstvcni režim L stopnje za kui turne in tehniške spomenike ter objekte, ki so vezani s posameznimi zgodovinskimi osebami in dogodki, določa:
-	varovanje historične oblike stavb, kritine, tlorisne zasnove in arhitekturnih detajlov,
-	prepoved nadzidav in prezidav, razen takih, ki imajo namen rekonstruirati, sanirati ali spomeniško ustrezno funkcionalno adaptirati spomenik,
-	izdelavo podrobnega sanacijskega načrta in prczcntacijskega načrta, ki ga med delom spremlja in potrdi pristojni zavod za spomeniško varstvo.
Ta režim velja za:
-	Gornjo Košano - p. c. Marijinega obiskovanja
-	Gradec - p. c. sv. Trojice
-	Hrenovicc - ž. c. sv. Martini
-	Mali otok - p. c. sv. Flizabcte
-	Matenjo vas - p. c. sv. Janeza Krstnika
-	Narin - p. c. sv. Jakoba
-	Orehek - ž. c. sv. Florijana
-	Planino - grad in graščina Haasberg
-	Planino - mali grad nad Planinsko jamo
-	Planino - ž. c. sv. Marjete
-	Predjamo - p. c. Matere Božje
-	Predjamo - Predjamski grad
-	Slavino - ž. c. Marijinega vnebovzetja
-	Šilcntabor - p. c. sv. Martina
-	Šmihel pod Nanosom - p. c. sv. Mihaela
-	Ubcljsko - p. c. sv. Urha
-	Veliki Otok - p. c. sv. Andreja.
44
URADNE OBJAVE«
St. 7 — H. junija 1971
10.	člen
Spomeniškovarstveni režim H. stopnje za naselja in ožje urbanistične ambiente do!oča:
-	varovanje tiorisne mreže, zazida!nc načrte, varovanje zgodovinskih ob!ik stavb in ožjega vizuainega prostora,
-	novogradnje so možne !c po predhodni kompicksni študiji za celotno območje z namenom, da se doseže strnjenost zazidave in korektura neprimernih stavbnih posegov,
-	sanacijski in ureditveni program z doiočitvijo namembnosti,
-	obvezno konzultacijo s pristojnim zavodom za spomeniško varstvo.
Ta režim velja za:
-	etnografske in urbanistične celote ali ambiente ter za posamične etnografske spomenike, zajete v posameznem odloku. Spomeniškovarstveni režim 11. stopnje za posamične kulturne in
tehniške spomenike ter objekte, ki se vežejo s posamičnimi zgodivin-skimi osebami in dogodki, določa:
-	varovanje zgodovinske oblike stavb in detajlov na njih,
-	prepoved adaptacij,
-	adaptacije le v izjemnih primerih ob obveznem soglasju zavoda za spomeniško varstvo in izdelavi načrtov.
Ta režim velja za:
-	Dolane - ž. c. sv. Mihaela
-	Dolnjo Košano - ž. c. sv. Štefana
-	Drskovče - p. c. sv. Pavla
-	Kal - graščina ROVNE (RAVNE)
-	Kal pri Pivki - o. c. sv. Jerneja
-	Planino - p. c. sv. Roka
-	Klenik - p. c. sv. Lenarta
-	Rakitnik - kapela Marijine zaroke
-	Rakulik - p. c. sv. Janeza Ncpomuka
-	Slavincjc - p. c. sv. Jcdrti
-	Strmico - p. c. Marije Snežne
-	Studenec - p. c. sv. Barbare
-	Zagorje - ž. c. sv. Helene
-	Zalog pri Postojni - p. cerkev Žeje - p. c. sv. Jurija.
11.	člen
Spomeniškovarstveni režim 111. stopnje za naselja in ožje urbanistične ambiente določa:
-	varovanje sistema stare tlorisne mreže, gabarita in zgodovinske oblike stavb. Novogradnje in adaptacije so možne le po predhodnem soglasju pristojnega zavoda za spomeniško varstvo, ki izdela ustrezne študije.
Ta režim velja za:
-	etnografske in urbanistične celote ali ambiente ter za posamezne etnografske spomenike, zajete v posebnem odloku. Spomeniškovarstvem režim 111. stopnje za posamične kulturne in
tehniške spomenike ter objekte, ki sc vežejo s posameznimi zgodovinskimi osebami ali dogodki Joloča:
-	varovanje zgodovinske oblike stavb. Novogradnje in adaptacije so možne le po predhodnem soglasju pristojnega zavoda za spomeniško varstvo.
Ta režim velja za:
-	Belsko - p. c. sv. Justa
-	Gorenje - p. c. sv. Lenarta
-	Goriče - p. c. sv. Petra
-	Hraščc - p. c. sv. Ane
-	Hrušcvje - p. c. sv. Danjcla
-	Koče - p. c. sv. Marjete
-	Landol - kapela sv. Jošta
-	Ncvcrke - p. c. sv. Antona Puščavnika
-	Orehek - Orchovški grad
-	Otchck - pokop. c. sv. Lovrenca
-	Palčje - p. c. sv. Nikolaja
-	Parje - p. c. sv. Helene
-	Petelinje - p. c. sv. Jerneja
-	Planino - pokop. c. sv. Križa
-	Prestranek - graščina
-	Razdrto - p. c. sv. Trojice
-	Selce - p. c. sv. Križa
-	Staro Sušico - podružna cerkev
-	Staro vas - podružna cerkev
-	Strane - p. c. sv. Križa
-	Studcno -ž. c. sv.Jakoba
-	Šmihel pod Nanosom - p. c. sv. Jurija
-	Veliki Otok - p. c. sv. Katarine
-	Volče pri Košani - p. c. sv. Petra
-	Zagon - Ruševine p. gotske cerkve.
1 2. člen
Spomeniškovarstveni režim !V. stopnje za urbanistične ambiente in naselja določa:
-	varovanje značaja naselja in ambientov. Novogradnje in adaptacije so možne le po predhodnem soglasju pristojnega zavoda za spomeniško varstvo, ki izdela ustrezno študijo.
Ta režim velja za:
-	etnografske in urbanistične celote ali ambiente ter za posamezne etnografske spomenike, zajete v posebnem odloku. Spomeniškovarstveni režim !V. stopnje za kulturne in tehniške
spomenike in objekte, ki so vezani s posameznimi zgodovinskimi osebami in dogodki, določa:
-	varovanje tradicionalnega stavbnega značaja. Novogradnje in adaptacije so možne le po predhodnem soglasju pristojnega zavoda za spomeniško varstvo.
Ta režim velja za:
-	Jurišče - p. c. sv. Jurija
-	Landol - p. c. sv. Miklavža
-	Novo Sušico - p. c. sv. Ape.
13.	člen
Za vse ostale objekte v urbanističnih prostorih (naseljih) in ožjih urbanističnih ambientili, ki jih ta odlok varuje, velja načelo, da sc morajo vsakršna dela uskladiti z vrednostjo in kategorizacijo širših zavarovanih prostorov. Tudi tu se lahko predpiše predhodna raziskava objekta.
14.	člen
Register kulturnih spomenikov in zavarovanih urbanističnih prostorov (naselij), ožjih urbanističnih ambientov ter posameznih spomenikov vodi pristojni zavod za spomeniško varstvo, t. j. Zavod za spomeniško varstvo Nova Gorica.
Št.: 330-4/68 -Postojna, 28. maja 1971
Predsednik MIRAN EAJD1GA. 1. r.