SVOBODNA SLOVENIJA
leto (ano) lxxii (66) • stey. (n°) 34
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 5 de septiembre - 5. septembra 2013
kam plovemo?
Brez soglasja
METKA MIZERIT
Sem redna bralka Svobodne Slovenije in vsak četrtek težko čakam, da mi pride v roke. Rada berem uvodnike, ki jih napišejo izobraženci iz Slovenije. Zelo me zanima, kaj se dogaja v naši domovini, pa tudi zato, da gojim slovenski jezik. Zavedam se, da sem preprosta, da je moj besedni zaklad skromen in si ga želim z branjem obogatiti in posodobiti. Pa, j o j! V teh člankih je včasih veliko tujk za katere imamo v slovenščini zelo lepe izraze.
Pred kratkim sem brala članek »Država je kriva«. Oči so se mi ustavile ob besedah kot eksistenčne težave, konsenz, katastrofa, fiasko, nekonsistentno, evidentno, kohezivno i.t.d. In stavek: »ki je eksplicitno artikuliral njeno krščansko evokacijo«. Kar padalo mi je na glavo in srce.
Kakšna slovenščina pa je to? Kje pa smo? Nekoliko me je potolažil konec, »da priporočimo našo domovino tisti Gospe, ki je bila davno pred Evropo okronana z dvanajsterimi zvezdami«.
Čeprav sem smisel članka razumela, sem tujke podčrtala in jih skušala nadomestiti s slovenskimi besedami. Popolnoma mi je uspelo; nekatere sem poiskala kar v špan-sko-slovenskem slovarju.
Zdi se mi, da če bi mi, Slovenci v Argentini, tako malo pazili na slovenščino, bi po skoraj sedemdesetih letih zdomstva kar vsi vprek govorili »slovežanščino«, v kateri se da celo španske glagole spregati po slovensko: »Ti lahko ablaš, ke ne sufraš.« (Ti lahko govoriš, ko ne trpiš.) Sicer sem pa tudi v Družini zasledila nekatere »cvetke«: »Le tretjina donira«, »donacije«, »donatorji«. Ali ni lepše: daruje,
darovi, darovalci?
Jurij Dalmatin je pred več kot štiristo leti prevedel v slovenščino knjigo vseh knjig, Sveto pismo, in s tem predstavil slovenščino kot knjižni jezik. Prešeren je mojstrsko prevedel Burgarjevo Leonoro potem, ko je Zois trdil, da je to nemogoče. Župančič nam je podaril Shakespeara in Moliera, Sovre grške klasike, dr. Tine Debeljak pa Martina Fierra. Danes pa ne moremo shajati brez tujk?
Pred leti sem v Družini brala članek sedaj že pokojne dr. Zmage Kumer, pod naslovom »Velik greh - nikoli izpovedan«. Ker mi je bil všeč, sem ga izrezala in spravila. Gospa meni, da četrta božja zapoved terja tudi ljubezen do domovine in spoštovanje maternega jezika. Navaja Slomška, ki je opozarjal: »Ne rabi nepotrebnih tujih besed! Beseda je obraz naših misli. Mora biti svetla, umevna in razumljiva. Treba je tako pisati, da bralci zlahka razumejo. Kadar pišeš, naj teče tvoje pero prav po domače, v čisti slovenščini. Vedno pomni, da si Slovenec in piši, kakor pošten, olikan Slovenec.« Do tu Slomšek.
Mislim, da se bomo morali vsi skupaj zavestno potruditi za lepo slovenščino. Mi, ki smo raztreseni po vsem svetu in nam je bila domovina odvzeta ter oni, ki imajo srečo, da jim je Slovenija domovina in dom.
Od praznovanju šestdesetletni-ce Prešernove šole na Pristavi so se organizatorji ganjeni spomnili ustanoviteljice gospodične Mije Markež. Ob njeni smrti so na njeni delovni mizi ostali zvezki učencev, ki jim je gospodična Mija še pred nekaj dnevi popravljala domače naloge. Zvestoba do groba!
Oprostite, pa brez zamere.
Nov izbruh sovraštva
V	Mestnem odboru Nove Slovenije Koper so bili neprijetno presenečeni nad zapisom koprskega mestnega svetnika SD Luke Jurija. Na svojem zasebnem »twitter« računu je namreč zapisal: »Zakaj protestirati proti proslavi domobrancev? Nekaj jih je preživelo, jugo neučinkovitost pač.« Torej povratek na staro Jelinčičevo tezo: »Še premalo smo jih pobili...«
V	stranki so ostro reagirali in izjavili, da je Luka Juri z omenjeno izjavo presegel vse civilizacijske
in človeške norme. Posegel je v pravico do življenja. Izjava je sovražno nastroje-na proti drugače mislečim in poveličuje agresijo ter izvensodne poboje na slovenskih tleh po drugi svetovni vojni. Še več, sodeč po izjavi, je Luka Juri prepričan, da so bili komunistični likvidatorji še premalo učinkoviti. Mestni odbor NSi Koper zato terja takojšnji odstop Luke Jurija z mesta koprskega občinskega svetnika.
Izjava stranke še dodaja, da si Koper svetnikov, ki meni-
jo, da je bilo komunističnih žrtev po drugi svetovni vojni premalo, ne zasluži. »Takšne izjave mestnega svetnika niso v ponos Mestni občini Koper in ljudem, ki v njej živimo in delamo. Luka Juri je z omenjeno izjavo prizadel veliko število še živečih ljudi, katerih svojci so bili po nedolžnem pobiti ali mučeni ter na kakršenkoli način prizadeti s strani tedanjih totalitarnih režimov. Izjava Jurija je višek podlosti in odmik od demokratičnega razmišljanja.«
Čas teče, vlada pa naj bi usklajevanja na temo sprememb proračuna za leto 2014 in potrebnih ukrepov nadaljevala to sredo 4. septembra. Za pripravo ima čas do konca septembra, saj je 1. oktober zadnji datum, ko ga mora posredovati v državni zbor. Paket ukrepov naj bi javnosti predstavili do 25. septembra.
Medtem ko vlada išče načine, kako ustreči različnim ape-titom ministrstev, hkrati pa prihraniti in se obdržati na oblasti, se opozicija ukvarja z alternativnimi možnostmi za izhod iz krize, ki je nenazadnje ne le ekonomska, pač pa tudi politična. Slovenska ljudska stranka se je prejšnji teden zavzela za tehnično vlado, a za zdaj navdušenja ni požela. Enako velja za večleten trud Slovenske demokratske stranke, ki si želi popraviti celoten politični sistem.
Celoten orkester strank tako zadnje čase zveni precej razglašeno. Za vlado lahko po nekaterih odzivih in dejanjih sodeč rečemo, da ima komaj še dovolj veziva, ki jo drži
skupaj, nič bolj enotni pa niso slišati v opozicijskih vrstah. Ko je SLS prejšnji teden predlagala že omenjeno oblikovanje tehnične vlade in napovedala sestanek na to temo, je pobuda odmevala bolj v medijih. Sestanek napovedan za ta torek 3. Septembra, je tako odpadel. Parlamentarne stranke so svojo udeležbo opravičile, SDS in DeSUS pa niti uradnega odgovora nista podali. Prvaka SLS Franca Bogoviča je to razkurilo. Trdi, da stranke še niso doumele globine krize, v kateri se nahaja Slovenija, pač pa bolj ali manj še vedno igrajo svoje strankarske račune. »Slovenija ima mnogo sposobnih ljudi, ki bi želeli pomagati državi, vendar v okviru spoštljivega in strokovnega dialoga, ne pa branje-nja svojih političnih vrtičkov ali vrtičkov lo-bijev, ki jih predstavljajo,« je dodal Bogovič. In kakšni so bili sploh odgovori strank? Iz največje koalicijske stranke PS so sporočili, da so tudi sami zaskrbljeni zaradi negativnih gospodarskih gibanj, a da trenutna situacija »od vseh nas zahteva,
da energijo usmerimo v reševanje naše države ter si prizadevamo za politično stabilnost, ne pa ustvarjanje političnega nemira«. Prvak SDS Janez Janša pa je na spletni strani stranke zapisal, da dejstvo, da so teren za tehnično vlado poslali testirat ravno v Slovenski ljudski stranki, ne bi smelo presenetiti nikogar več, še posebej, ker je SLS predlagala tudi konec odpiranja ideoloških tem. Vodja poslancev opozicijske NSi Matej Tonin pa je na novinarski konferenci dejal, da za takšen sestanek sploh ne vidi razloga. Kot pravi, realne možnosti za tehnično vlado ni, saj ima sedanja koalicija v parlamentu »udobno večino«. Zato pobudo SLS vidi kot »poskus, da bi se katera izmed opozicijskih strank še priključila tej vladni koaliciji«. V SDS pa medtem še vedno upajo, da bodo našli dovolj somišljenikov za svoj predlog popravkov političnega sistema. Prvak Janez Janša je oster, meni, da je danes Slovenija na prelomnici, podobni kot leta 1989. Tako kot sta bili pred 24 leti dve
alternativi - samostojna Slovenija in Slovenija v Jugoslaviji - sta dve alternativi tudi danes, meni. Če bomo šli naprej, je pred nami druga republika, če bomo šli nazaj, pa socialistična republika, trdi Janša. Janša je v zapisu, objavljenem na spletni strani SDS, spomnil, da je stranka maja 2009 predstavila 10 predlogov za spremembo ustave oziroma političnega sistema pod imenom Druga republika, a jih ni podprla niti ena stranka. Nato so decembra 2012 lani skrajšani predlog Za reformo političnega sistema, a je tudi ta predlog naletel na bolj kot ne gluha ušesa.
V torek 3. je razmere komentiral prvak Desusa Karl Erjavec. Ponovil je že znano stališče premierke, da se Slovenija lahko reši sama, brez pomoči evropske trojke. Ena pomembnejših odločitev, ki jo bo morala vlada sprejeti, je v zvezi s sanacijo bank. Prav tako pomembno bo zapreti proračun za leto 2014 v okvirih, ki jih je Slovenija obljubila Bruslju v programu stabilnosti, je opozoril Erjavec.
Molimo za mir!
Na papeževo povabilo k molitvi in postu za mir v Siriji se po vsem svetu odzivajo številne lokalne Cerkve, pa tudi druge verske skupnosti. Sirski muslimani se bodo istočasno kot kristjani zbrali v mošejah in prosili za dar miru. Pobudi pa se pridružuje tudi Cerkev na Slovenskem.
Papež Frančišek je po nedeljskem povabilu k molitvi za mir, ki bo to soboto od 19. do 24. ure potekala na Trgu sv. Petra, v ponedeljek znova večkrat spodbudil k zavzemanju za to veliko vrednoto. Med drugim je zapisal: »Nikoli več vojne!« In kasneje: »Želimo svet miru, želimo
biti možje in žene miru«. Zvečer pa še: »Koliko trpljenja! Koliko uničenja! Koliko bolečine je prinesla uporaba orožja!«.
Molitvi in postu za mir v Siriji se bo pridružila tudi slovenska krajevna Cerkev. Predsednik Slovenske škofovske konference škof Andrej Glavan: »Vsi skupaj že dolgo časa spremljamo napetosti na Bližnjem Vzhodu, z bolečino opazujemo trpljenje nedolžnih prebivalcev, tudi kristjanov, ter z zaskrbljenostjo čakamo razplet zapletenih družbenih odnosov. Zato se želimo tudi v Cerkvi na Slovenskem pridružiti pobudi svetega očeta k molitvi in postu, da bi na ta način tudi sami pripomogli k graditvi kulture srečanja, miru in solidarnosti, kot nas je povabil papež Frančišek. Vse vernike in cerkvene skupnosti prosim, da Bogu ta dan darujejo svoje molitve in post za mir na svetu in posebej na Bližnjem Vzhodu.«
Na papeževo povabilo k molitvi in postu za mir so se odzvali takoj odzvale tudi cerkve vzhodnega obreda pa tudi muslimani. Veliki mufti v Siriji je celo izrazil željo, da bi se udeležil molitvenega bedenja v soboto na Trgu sv. Petra in bi skupaj s papežem prosil za mir. Sicer pa se bodo muslimani v Siriji v mošejah pridružili papeževi molitvi. Po muftije-vih besedah namreč čutijo, da je papež oče, ki ima v srcu prihodnost sirskega naroda. Prepričani so še, da je papež Frančišek resnični duhovni vodja.
Odmevi Pahorjeve stoletnice
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Praznovanje stoletnice slovenskega pisatelja Borisa Pahorja (glej prejšnjo številko) je preseglo meje slovenstva. Odmevi na ta izredni dogodek so bili močni tako v zamejstvu, kot v Sloveniji in tudi po svetu.
Podelitev častnega državljanstva Evrope, in proglasitev za častnega občana mesta Trst sta bila le dva vzorca pozornosti. Pisatelj je prejel tudi čestitke Slovenske skupnosti, ki je zbirna stranka Slovencev v Italiji, in je bil počaščen v sklopu študijskih dni v Dragi 48.
Naslovnica kulturne priloge »N« buenosaireškega dnevnika Clarfn
Občinstvo sledi predavanju na srečanju, ki ga je organiziralo veleposlaništvo RS
Prejel pa je tudi posebne čestitke Slovenske škofovske konference. V svojem sporočilu škofje med drugim izrekajo: »V svojih delih ste orisali dramo človeka in človeštva, ujetega med krutostjo totalitarizmov in iskanjem svobode. Vaše življenje, čeprav zaznamovano s težkimi izkušnjami, je za vsakega Slovenca lahko svetlo pričevanje. Ponosni smo, da ste kot Slovenec edinstven pričevalec 20. stoletja v vsej njegovi kompleksnosti, tragičnosti, pa tudi veličini. Stoletja, ki je, kakor ste zapisali v delu Nekropola, med ljudmi pustilo 'obsodbo na večno osamljenost'. To osamljenost želimo ob Vašem prazniku kot slovenska skupnost premagati, zato Vam izrekamo naše voščilo.«
V ARGENTINI
Tudi v Argentini je Pahorjev jubilej dobil močan odmev. Argentinski mediji so se ga spoštljivo spomnili. Predvsem je bilo odmevno, da je z jubilejem sovpadal argentinski ponatis španskega prevoda njegovega najbolj
odmevnega romana: Nekropola. La Nacion, Pagina 12, pa tudi vladna agencija Telam so pisali o njem. Posebej pa ga je počastila ugledna literarna priloga dnevnika Clarrn, »N«, ki mu je posvetila naslovnico, v notranjosti pa štiri strani intervjuja.
Posebno srečanje je ob tej priložnosti organiziralo veleposlaništvo RS v Buenos Airesu. Potekalo je v torek, 27. avgusta v dvorani Espacio de Arte de Fundacion OSDE. Po uvodnih
besedah Petre Kežman, tajnice na veleposlaništvu, je res številno občinstvo najprej gledalo dokumentarec z intervjujem pisatelju, ki je potekal v slovenščini, delno italijanščini in s španskimi podnaslovi.
Sledili sta dve predavanji. Argentinska pisateljica in scenaristka slovenskega rodu, Alejandra Laurencich, je opisala svoje vtise, ko se je ob poteku 24. mednarodnega literarnega festivala Vilenica 2009 srečala s pisateljem. Občuteno je podala svoje doživetje in tudi omenjala, da je njen že pokojni oče, rojen v Trstu, Pahorjev sodobnik in razglabljala v možnosti, da sta se oba kdaj srečala, preden je Laurencich odšel v Argentino, od koder se ni več vrnil. Njeno podajanje je bilo izredno poetično in globoko pričevanjsko.
Nato pa je časnikar, prevajalec in pisatelj Leopoldo Brizuela predstavil novo izdajo španskega prevoda Ne-kropole (založba Anagrama). Ustavil se je predvsem ob posameznih osebnih vtisih in delo prikazal kot edinstveno in izjemno v svetovni literaturi sploh. V teku večera je bilo večkrat poudarjeno, da je bil Pahor kandidat za Nobelovo literarno nagrado.
TONE MIZERIT
V	parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu se je v nedeljo 2. avgusta popoldne, s podelitvijo Pe-terlinove nagrade in predavanjem dr. Aleša Mavra, sklenila letošnja Draga. Na tokratnih študijskih dnevih, ki jih je že 48. pripravilo Društvo slovenskih izobražencev, so počastili tudi stoletnika Borisa Pahorja. Na Opčinah pa je vzporedno potekala tudi letošnja, 23. Draga mladih.
Za začetek je bilo v petek 30. avgusta predavanje Novi izzivi za manjšinsko šolo. Gosti so bili dr. Vlasta Po-lojaz, dr. Sara Brezigar in dr. Marijan Kravos. Bo znala manjšinska skupnost podpreti slovensko šolo v njenem prizadevanju za reševanje novih problemov in za dosego nove kvalitete?
V	soboto, 31. avgusta, je nastopil gost Drage Evald Flisar z razmišljanjem Kdor previsoko leta, nizko
Potekla je Draga 48
pade! O pretekli prevzetnosti takoi-menovanega Zahoda v odnosu do drugih prebivalcev sveta in zakaj je ravno ta prevzetnost razlog za neizogibni zaton »zahodne civilizacije«. Gospodarski trendi so jasen kažipot. Bo ista usoda doletela tudi druga področja človeškega udejstvovanja?
Študijski dnevi Draga 2013 so v sklepnem delu predstavili letošnja Peterlinova nagrajenca: to sta dolgoletni predsednik Krščanske kulturne zveze iz Celovca zdaj pa njen častni predsednik dr. Janko Zerzer in Zveza slovenskih cerkvenih zborov iz Trsta, ki praznuje 50 let delovanja.
Podelitvi nagrad je sledilo le še predavanje dr. Aleša Mavra, ki je pojasnil, zakaj je Slovenija pred ponavljanjem razreda. Pri tem je predstavil trenutno družbeno dogajanje v Sloveniji in ga analiziral s premi-
šljevanjem o mitih in pravljicah, na katerih se je v preteklosti gradila slovenska identiteta, a se danes rušijo. Po njegovih besedah se je v dvajsetih letih samostojnosti slovenske države odvrtel krog in smo danes spet na izhodišču. Sicer je podobno kot Maver že dopoldne razmišljal duhovnik in teolog Branko Cestnik, čeprav je bil naslov njegovega predavanja Cerkev na razpotju - 50 let kasneje. Po njegovem mnenju so nastavki za nov začetek v Sloveniji - v tem primeru za novo evangelizacijo - dialog, solidarnost in sprava. Pred njegovim predavanjem je bila maša za udeležence Drage, ki jo je daroval upokojeni ljubljanski nadškof Alojz Uran.
V soboto zvečer so prireditelji in udeleženci Drage še počastili pisatelja Borisa Pahorja ob njegovo nedavni stoletnici.
»ULTRAOHRANJENE«
Besede, ki živijo s človeštvom
Britanski raziskovalci so se poglobili globoko v zgodovino človeškega jezika in sestavili seznam 23 besed, ki se več kot 15 tisoč let niso korenito spreminjale.
Te najstarejše besede po poročanju Discovery News prihajajo iz sedmih evropskih in azijskih jezikovnih skupin, raziskovalci pa menijo, da so bile del jezikovne superskupine, ki se je razvila iz skupnega jezika naših prednikov. Ljudje iz ledene dobe so tako uporabljali naslednjih 23 »prabe-sed«: ti, jaz, ne, to, mi, dati, kdo, tisto, kaj, moški, vi, star, mama, slišati, roka, ogenj, povleči, črna, teči/pritekati, lubje, pepel, pljuniti in črv.
Zanimivo raziskavo je vodil Mark Pagel z univerze v Readingu v Veliki Britaniji, s kolegi pa so študijo začeli z 200 besedami, za katere se jezikoslovci strinjajo, da so skupne vsem evropskim in azijskim jezikom. Potem so primerjali, katere zvenijo podobno in imajo podoben pomen v različnih jezikih. Raziskovalci so določili korene takšnih istoizvornih besed in tako prišli do končnega seznama 23 »ultrao-hranjenih besed«, ki so v 15 tisoč letih ostale skoraj nespremenjene.
»Naši izsledki kažejo na veliko podobnost pri prenosu nekaterih besed in teoretično upravičujejo raziskave značilnosti jezika, ki se ohranjajo skozi
daljši čas in na večjih geografskih območjih,« so Pagel in njegova ekipa zapisali v poročilu. Do zdaj so strokovnjaki sumili, da večina besed ne more »preživeti« več kot 9000 let, v tem času pa jo zamenja druga beseda ali pa jezik izumre.
Seveda seznam 23 besed priča tudi o tem, katere stvari so bile človeški vrsti skozi tisočletja najpomembnejše. Tehnologija napreduje in v naš besednjak vnaša nove besede. Stvari in pojmi, kot so ogenj, mama, roka (in tudi tiste bolj neobičajne črv, pljuvanje ali lubje) pa so v dolgi zgodovini človeštva stalnica, ki se tudi v izgovar-javi skozi generacije ohranja.
Te dni smo priče zanimivega preobrata: črv se spreminja v metulja. Tako si vsaj lahko razlagamo spremembe vladnih položajev. Do danes nesprejemljive trditve so na dnevnem redu
v ustih najvišjih funkcionarjev. „
Črno je belo. Dva dni
prej je gospa predsednica trdila, da tisti, ki hočejo zvišati tlak davka na plače (sanjsko imenovan »daveč na dobiček«), delajo proti državi in iščejo padec vlade. A v torek 27. avgusta je odločno zvišala omenjeni tlak. Odslej ga bodo plačevali le tisti, ki zaslužijo več kot 15.000 pesov na mesec. Od kje taka rado-darnost, ki državi odvzame milijone iz sklada omenjenega davka? Druga: vsa zadnja leta je vlada vztrajno zanikala pomanjkanje varnosti, ki je zahtevalo življenja na stotine prebivalcev Velikega Buenos Airesa, a tudi v notranjosti dežele. To da je le »občutek«, ki so ga širili opozicijski mediji s svojim protivladnim pisanjem. Sedaj je državni podtajnik Berni priznal, da je pomanjkanje varnosti »stvarnost«, ki jo resnično občutijo prebivalci mest in podeželja. In še: že od leta 2007 državni zavod za statistike (INDEC) objavlja nerealno porast cen. Zanj inflacija ne dosega niti 10%, medtem ko jo vse privatne meritve postavljajo nad 20% in jo za letos napovedujejo v bližini 30%. No, vladni poslanski kandidat v provinci Buenos Aires priznal Insaurralde je priznal, da je inflacija višja kot pa objavlja INDEC. Baje bodo sedaj uvedli nov način merjenja. In lahko bi še naštevali. Kaj se je zgodilo? Kljub vsej vladni propagandi se je po primarnih volitvah pokazalo, da povsod opozicijski kandidati le še napredujejo. Razlika v primerjavi z vladnimi se je le še večala. Treba je bilo spremeniti strategijo. Nekaj kapljic resnice ne more škodovati, so baje ugotovili v vladi. Zavedajo se, da je res, da imajo zagotovljeno tretjino glasov, a velik del srednjega sloja jim je pokazal hrbet. Tistih 54% iz leta 2011 je splahnelo, med drugim, zaradi pomanjkanja varnosti, inflacije in neskončnega davčnega pritiska.
Le za danes? A vse kaže, da je celotna sprememba vladnega nastopa kot muha enodnevnica. Davek na plače bodo omilili s septembrom: ljudje bodo prejeli tisti dodatni denar 20 dni pred volitvami. In dekret odloča, da to velja samo do konca leta. Novo leto, novo davčno obdobje. Kaj pa takrat? Da bi omilili delovanje kriminala so na področje Vel. Buenos Airesa poslali do-
datnih 4000 žandarjev. A zaenkrat le do oktobra - do volitev. In potem? Ali kdo verjame, da bo INDEC kdaj objavljal resnične številke inflacije? To želijo ljudje in to zahteva tudi Mednarodni denarni sklad (FMI). Mednarodna denarna ustanova je postavila rok, da vlada spremeni način merjenja: od oktobra. Nihče ne goji prevelikih upov. Je pa še ena točka, ki hudo prizadeva vladni ugled, a o kateri doslej vlada še ni spregovorila. Gre za korupcijo. Stotine obtožb spi na sodiščih in čaka, da jih kdo oživi. Opozicija nenehno predstavlja nove obtožbe in zahteva nove postopke. Doslej brez uspeha. Tudi to negativno vpliva na vzdušje volivcev, ki dvomijo o vladnih namenih sprememb in izboljšav. Zato ponovne ankete niso vladi prijazne, čeprav sredstva kar lijejo v javna dela in se propaganda množi. Po mestu lahko vidiš kupe zastonjskega vladnega dnevnika El Argentino, ki ga raznašalci vsiljivo ponujajo mimoidočim. Tudi tisti, ki ga sprejmejo in berejo, že ne verjamejo v vladno pravljico o uspehu.
Kaj je resnica? Čeprav opozicijska dejavnost komaj najde prostora v časopisju, ankete kažejo na napredovanje tako srednje levice, kot predvsem upornega peronizma. Vladni kandidat v provinci Buenos Aires sicer tudi napreduje za nekaj točk, a razlika med njim in Masso se veča. Sedaj v rožni palači pričakujejo, da bodi zadnji ukrepi spremenili smer ljudske volje (oziroma nejevolje). V takem ozračju se razvija družbeno življenje. Tukaj izstopa preganjanje čilske letalske družbe LAN. Gospa predsednica je na twiterju celo osebno napadla predsednika sosednje države, a po reakciji na drugi strani Andov kritiko spremenila v hvalo. Korenina spopada pa je v poraznem upravljanju državne letalske družbe. Aerolineas Argentinas, v rokah nesposobne in ohole La Campora, povzroča nenehno izgubo, ki jo nekateri viri postavljajo v bližino treh milijonov dolarjev dnevno. Inflacija se je, po prisilni omejitvi prejšnjih mesecev, dejansko razbohotila in resne ustanove ugotavljajo, da so cene v zadnjih treh mesecih poskočile za 13%. Uporna CGT, ki jo vodi Hugo Mo-yano (je pri De Narvaezu a že dvori Massi) trdi, da realna brezposelnost podvoji vladne številke. Zadnje čase rastejo le vladna delovna mesta, krčijo pa se privatna. INDEC piše, da se brezposelnost suče okoli 7,2%. Sindikalisti trdijo, da dosega 16,24%. Kaj je resnica?
SAN MARTIN
Tako so mladi iz San Martina v nedeljo, 14. julija, ob prepevanju prosili pri sveti maši, da bi njihov 45. mladinski dan izpadel lepo. Sveto mašo je daroval sanmartinski župnik gospod Igor Grohar. Ob premišljevanju evangelija je še posebno mlade pozval, naj izkazujejo usmiljenje do bližnjih in potrebnih ter ljubezen v dejanjih. Poleg tega pa naj
gojijo vrednote, ki so jih prejeli v družini in spolnjujejo božje zapovedi.
Zatem so na igrišču slovenskega doma in zavoda Srca Jezusovega skozi ves dan potekale odbojkarske tekme med mladimi iz bratskih domov. Fantje in dekleta iz San Justa so zasedli prvo mesto.
Večina tistih, ki so se udeležili mladinskega dne, so hodili ob sobotah na Srednješolski tečaj ravnatelja Marka Bajuka. Pri kulturnem programu so lahko obujali spomine na lepe šolske dni. Najprej so obiskovalci kulturnega dela sprejeli argentinsko in slovensko zastavo ter zapeli narodni himni.
Navzoče je pozdravil predsednik mladine
Naj bo lep ta dan
iz San Martina, Toni Po-držaj. Poudaril je, da je prav, da se ob 45. mladinskem dnevu s hvaležnostjo spomnijo vseh prednikov, ki so zgradili slovenski dom, ustanovili organizacije in začrtali cilje, ki so pripomogli k tej visoki obletnici. Dodal je, da se je marsikaj v tolikih letih spremenilo, treba je slediti novostim in izzivom časa. A trdno zakoreninjeni v vrednotah krščanstva in sloven- ' stva, ki dajejo smisel slovenskim domovom. Ob začetku mladinskih dni sta predsednika centralnega odbora, Tatjana Golob in Luka Rome, poročala o delovanju mladinske organizacije ter mlade spodbujala, naj v njih sodelujejo, saj bodo v teh veliko lepega doživeli in pridobili.
Besedo sta prepustila igralcem, ki so se prikazali na video posnetku. Stroga profesorica (Štefi Leber) je učencem naložila kup težkih vprašanj. Eni izmed učenk (Luci Dimnik) je med obotavljanjem pred praznim listom priletel na pomoč »plonk listek«. Po dvajsetih letih od tega dogodka se je učenka na odru v živo prikazala v lastni hiši. Poklicala jo je bivša sošolka (Viki Hernandez) in jo spomnila na 20. obletnico zaključka srednješolskega tečaja. Na pomoč sta prihitela še Juli Kaste-lic in Luka Škulj. Po Facebooku so poiskali
bivše sošolce, telefonsko verigo pa pustili kar ob strani. Luci je bila vsa obupana zaradi svojega vrta. V tako džunglo ne bi mogla sprejeti povabljenih. Nenadoma ji pozvoni vrtnar (Tomi Kaste-lic), ki se ji javi za službo. Ona je presrečna
in si želi, da bi bilo delo čim prej opravljeno. Medtem so se vrstili šaljivi trenutki med lastnico in vrtnarjem, ki je izkazoval veliko simpatijo do delodajalke. Nato so gledalci obrnili pozornost na video posnetek, ki jih je popeljal v maturantske dni. Ogledali so si, kako dekle pripravlja kovček za potovanje v Slovenijo in razliko med fantom, ki prepusti to pripravo mami. Skupina RAST-i se prikaže na odru, in sicer v dijaškem domu. Skupaj hodijo na izlete in na veselice kljub vodite-ljevi prepovedi. Sošolec Tomi, vedno gleda za Lucijano, jo fotografira, povabi jo plesat in je vedno pozoren do nje. Končno pride dan praznovanja obletnice in se vsi srečajo na večerji pri Lucijani, ki kar ne more verjeti, da je njen vrtnar bivši sošolec. Še posebno živahno postane, ko sošolci zaplešejo polko kot v starih časih. Prizor je potekal dinamično in gledalci so se ob njem nasmejali.
Napovedovalka Zofi Kastelic se je zahvalila vsem, ki so sodelovali in na različne načine pomagali. Zahvale so bili deležni: Miri Šenk za pripravo plesa, Martin Jerman za sceno, Štefi Leber za video posnetke, Janez Filipič za zvok in luči, Gabriela Petkov-šek, za oblikovanje programov, mamice, ki so bile v kuhinji, Lučka Kastelic za pripravo rož in očetje pri žaru.
In vi dragi bralci, kdaj ste zaključili srednješolski tečaj? Katero obletnico obhajate? Naj vam bo prizor izhodišče ali pobuda za srečanje in ponovno snidenje z bivšimi sošolci.
SP
Ozadje vetrinjske tragedije
(4)
DR. MARKO KREMŽAR
Isti večer, ko sta generala Low in Keightey gostila Ivanoviča v Celovcu, je misija britanskega skupnega štaba v Washingtonu (British joint staff Mission) takole poročala šefom štaba v Londonu, glede položaja v južni Avstriji: 'Cetniki naj se razorožijo in nastanijo v begunskih taboriščih..., tudi bi bilo napak vračati Hrvate jugoslovanski vladi, dokler se odnosi z njo ne razčistijo. Predlagamo, da se tačas ravna s Hrvati kot z vojnimi ujetniki'. (C34)
Še 26. maja je britansko zunanje ministrstvo sporočilo svoj pogled šefom štaba na sredozemskem področju, naj bodo četniki razoroženi in internirani, hrvaški vojaki pa vrnjeni Titu, razen če se Američani s tem ne bi strinjali. V tem primeru naj bi se postopalo z njimi enako kot s četniki. (C347) Pojasniti je treba, da so v večini britanskih dokumentov slovenski protikomunisti obravnavani kot četniki. Razvidno je, da je angleško poveljstvo dvomilo le glede nadaljnje usode beguncev iz medvojne 'Nezavi-sne države Hrvatske'.
Brigadir Low je, ne glede na vsa ta navodila, podpisal dve povelji o vračanju. Prvo, izdano 17.
maja se nanaša na Jugoslovane. Ker vsebuje ta ukaz naročilo, naj se vsem, ki bodo vrnjeni, to prikrije, je kasneje postal znan kot 'Deception order', to je, 'zvijačno povelje'. Ljudem, ki so jih nameravali vrniti tega niso povedali. Tako so ti upravičeno mislili, da bodo poslani v severno Italijo, kjer je že bila večina srbskih prostovoljcev. (C31) Z razliko komaj nekaj ur od Lowovega podpisa povelja o vračanju Jugoslovanov (Deception order) dne 17. maja, je kot rečeno, maršal Alexander ponovno ukazal prav nasprotno: vsi četniki in ostali jugoslovanski disidenti naj se preselijo v britanski prvi upravni Distrikt, 'Distone', v severni Italiji.
Ko so leta 1985 vprašali nekdanjega brigadirja Lowa, zakaj je pred jugoslovanskimi begunci skrival, kam jih pošiljajo, je mirno odgovoril, da 'če niso vedeli kam gredo, je bilo verjetneje, da bodo šli v pripravljeni transport.' S tem odgovorom je lord Adlington svojo odgovornost za usodo vrnjencev še povečal. Po mednarodnem pravu (člen 20. ženevske konvencije) morajo biti 'vojni ujetniki v primeru, da jih premestijo, v naprej obveščeni, kam
jih selijo'. Ce pa ljudje na vetrinj-skem polju niso bili vojni ujetniki, so imeli kot begunci pravico do bolj človeškega postopanja kakor določa ženevska konvencija, in ne manj.
Drugo povelje brigadirja Lowa je bilo izdano 21. maja in se nanaša na Kozake. Ker to povelje imenuje (definira) vse različne skupine Kozakov, kot da bi bili sovjetski državljani, čeprav je bilo med njimi veliko število takih, ki to niso bili, so mu kasneje rekli 'Definition order', kar bi lahko prevedli kot 'povelje definicij'. (C23)
operacija 'coldstream'
Med tem pa so v zavezniškem vrhovnem poveljstvu že snovali operacijo 'Coldstream', s katero naj bi zavezniki izgnali Titove čete iz Avstrije in Italije s silo. Kako je prišlo do te zavezniške operacije?
Severno od področja zasedenega po Alexandrovih armadah (britanska cona ali AFHQ), je bilo ozemlje pod Eisenhowerjevim vrhovnim poveljstvom (ameriška cona ali SHAEF), ki je obsegalo vso severno Evropo. Britanski 5. korpus je bil na meji med obe-
ma področjema. Ker je maršal Alexander hotel obvarovati Kozake, ki so bili kot begunci na področju 5. korpusa, pred vračanjem Sovjetom v skladu s sklepi v Jalti, jih je nameraval poslati na sever na področje SHAEF, to je v ameriško cono. Jugoslovanske begunce pa je nameraval, kot že rečeno, zavarovati pred vračanjem Titu tako, da jih je ukazal poslati na jugozahod v Italijo.
Alexander je 15. maja prosil Eisenhowerja, naj premakne mejo svoje okupacijske cone (SHAEF) na jug, in prevzame skrb za vojne ujetnike, ki jih je cenil na nekako 500.000 oseb. Nekaj dni kasneje mu sporoči, da ima tri vrste ujetnikov in sicer Kozake, četnike in Hrvate ter da bi bilo v vsakem primeru 'vračanje teh v njihove domovine takoj usodno za njihovo zdravje'. (C45)
Po navodilih generalov Alexandra in Eisenhowerja, ki sta bila vrhovna poveljnika zavezniških oboroženih sil v Evropi, je v začetku druge polovice maja britanski 15. armadni zbor pod poveljstvom generala Clarka izdelal načrt 'Coldstream', pri katerem naj bi sodelovala 8. armada s svojimi enotami v zahodni Itali-
SLOVENCI PO SVETU
Neizogibni konec
Padel je zastor župnije svetega Lovrenca v Clevelandu. Končuje se zadnje poglavje kronike o življenju te slovenske skupnosti med rojaki v Clevelandu, saj je bila sedaj prodana.
Slovenske župnije v Clevelandu so nastale spričo izrednega števila rojakov, ki so še pred prvo svetovno vojno v Ameriki iskali lepših gospodarskih obzorij. Tedaj je to ameriško mesto postalo eden glavnih ciljev izseljenskega toka. Trdijo, da je bil tedaj Cleveland prvo slovensko mesto, saj je tam živelo v več Slovencev kot v Ljubljani. Sveti Lovrenc je bila druga slovenska župnija v Clevelandu, ustanovljena leta 1901, po ustanovitvi župnije svetega Vida leta 1893. Župnija Marije Vnebovzete je sledila v novembru 1905.
Župnija svetega Lovrenca je bila tudi tista, ki je po gostoljubnosti msgr. Omana, sprejela pokojnega ljubljanskega škofa Gregorija Rož-mana, da je po izgnanstvu zaradi komunističnega režima v Sloveniji, tam preživel zadnja leta svojega življenja.
Sedaj so prostori prešli v druge roke. Denar od prodaje je bil razdeljen benediktinski skupnosti v priznanje njihove podpore pri poslovanju župnije v zadnjih letih, v omejen župnijski sklad v pomoč župnijam, ki imajo finančne težave in seveda župniji Marije Vnebovzete, ker je lepo število družin svetega Lovrenca sprejelo to župnijo kot njihov novi duhovni dom.
V razdeljevanju financ je župnija Marije Vnebovzete prejela 217 tisoč dolarjev, za kar je župnik Kum-še z župljani zelo hvaležen. Naj Bog blagoslovi in nagradi dobre ljudi sv. Lovrenca, žive in mrtve in naj njihov duh nadalje prinaša življenje v župnijo Marije Vnebovzete.
ji in južni Avstriji. Po tem načrtu naj bi zavezniki zavrnili jugoslovanske enote, ki so prekoračile nekdanjo mejo v Avstriji in Italiji.
Načrt 'Coldstream' se je dotikal Koroške v treh pogledih: 1) pet ameriških divizij naj bi se pomaknilo na jug, da bi okrepilo tri britanske divizije 5. korpusa na jugoslovanski meji; 2) meja ameriške zasedbene cone naj bi se pomaknila proti jugu, da bi tako Eisenhowerjeve čete olajšale zasedbene obveznosti 5. korpusa in 3) vsi ujetniki naj bi bili prepeljani s Koroške v kraje oddaljene od morebitnih bojišč. K temu načrtu je Churchill 20. maja dodal, da je 'treba urgentno premestiti na področje 12. armadnega zbora (SHAEF) 150.000 vojnih ujetnikov, vključno 45.000 oboroženih (fully armed) Kozakov,' kar je bilo v načrtu že predvideno, razen dodatka, naj bodo Kozaki oboroženi. Oseminštirideset ur po tem, ko je Churchill dodal zgornji pripis, je general Low, prav nasprotno, izročil Sovjetom vse omenjene Kozake na svojem področju, tako tiste, ki so bili sovjetski državljani,kakor tiste, ki to niso bili. (C47)
(Dalje prihodnjič)
VTISI IZ SLOVENIJE
SAN MARTIN
Meso na žaru in asado
Delovanje naSe Zveze
(Od našega dopisnika)_
Če je v zimskem času kuhanje golaža v kotlu priložnost za klepet v prijateljski družbi, je poletje čas, ko je ogenj izgovor za srečanje. Ne toliko taborni ogenj - to je bolj za skavte -ampak okoli ognja, na katerem se pečejo konkretne reči. Pa to ni nobena novost: taki načini druženja so običajni na različnih koncih sveta, med različnimi narodi.
Tudi v Sloveniji pečemo meso na žaru, čemur bi po naše rekli asado. Pa naj izpostavim nekatere razlike, ene bolj, druge manj znane.
Spomnim se pred leti obiska pri sorodnikih naših sorodnikov, pri katerih so pekli. Ne bom rekel, da je bil to asado; prej piknik. Na skromnem ogenjčku je odgovorni za peko obračal hrenovke. Prav čudno se mi je zdelo, saj smo pri nas hrenovke le kuhali.
Kasneje - in drugje - je bila stvar že malo boljša: hrenovkam so se pridružile take in drugačne klobasice in klobase, pa čevapčiči, pleskavice (velik »patty« iz mešanega mletega mesa, tudi uvožen iz jugokrajev), kako bedrce in perutničke malega piščanca (približno kilogram manjši so od buenosaireških), pa še svinjski zrezki (kremenatlci). To je že malo bližje pojmu asado, vendar za Argen-tinca - to ni to.
Manjka glavno - goveje meso. In tega je kar težko dobiti. Ne mesa kot takega, ampak dobrega, mehkega. Povrhu moraš kar iskati, kje je kaj primernega. Še prej pa je treba imeti jasno v glavi, da kakega asado de tira ne bo dobiti. Rebra te mlade govedine so tako močna, da bi ob pogledu podvomil, če je res mlada govedina ali pa je to bil mladič kakega mamuta. Torej kosti odpadejo. Zato je asado po argentinsko velikokrat vir razočaranj in slabe volje. Pa kljub temu nam žilica ne da miru is smo podvrženi ponavljanju napak. Zato si ob vsaki priložnosti izmenjavamo podatke o supermarketu, trgovini, mesarju ali mesnici, kje se dobi kaj takega, spodobnega, kar bi lahko vrgli na parižo. Po lastni izkušnji in po večkratnih katastrofah je še najboljša rešitev flam ali potrebušina - beri »vacfo«, - ki jo kupim v večji mesnici. Chimichurrija ni dobiti na trgovinskih gondolah, zato pa lahko prosiš sorodnike, da ti ga pošljejo. Če ne, si ga pa sam pripraviš po receptih, ki jih je na internetu malo morje.
To je zgornji del; kaj pa spodaj, žerjavica? Tudi tu je različno. Najhitreje je verzija piknik, ko se dobrote ne pečejo nad žerjavico, ampak na razžarjeni železni plošči. Kar spet ni asado, ampak 'a la plancha'. Na prostor piknika ne prinesejo drv in oglja, ampak jeklenko - »garrafo« - in gorilnik, nad katerim je železna plošča. Tu se v endvatri speče vse tisto, kar sem že prej navedel. Dobro, čeprav nima okusa po dimu; ni cvrčanja soka, ki pada na žerjavico, ampak cvrčanje masti, ki se žge na planči.
Za žerjavico ne pride v poštev oglje, ker je zelo krhko ali puhlo in po četrt ure tlenja izgubi moč. Varianta so briketi iz oglja, ki trajajo precej dlje. Nekateri proizvajalci zagotavljajo gorenje žerjavice za štiri ure! (Papir vse prenese ...)
Te brikete podkuriš po klasični metodi: najprej papir, potem suhe vejice, nato debelejše, potem kos lesa ali drva. Ko se razkuri, naložiš brikete (ali oglje) in počakaš, da se razžarijo in oblečejo v tenko sivo pepelnato skorjico. Medtem očistiš parižo in pripraviš solato.
Letos pa sem videl še eno možnost, nad katero me je v duši nemalo spreletelo, kot nekaj, kar je »contra natura«. V vsestranskem preplahu sem pomislil na vse razne možne »in vitro«.
Namreč brikete prižgejo z brener-jem (varilnikom) na plin iz jeklenke; po domače: »soplete para colocar membranas«. Si mislite kaj bolj nenaravnega za asado? Argentinec bi si rajši zvrtal luknjo v koleno ... S tem se briketi hitro razbelijo in v minutah je naenkrat vse spečeno.
Marjan iz Čuruke pa ni tak. On je naš! Prisega na bukvina drva in na nič drugega (no, če bi imel quebracho, se ga ne bi branil). Zase in po naročilu peče asado vseh vrst. Celo železen križ ima, na katerega pritrdi kozlička ali prašička in ga nekaj ur pripravlja, da se potem v ustih stopi. Na žalost sem zadnjič v Rovtah bil tako vesel prizora, da sem pozabil na fotografiranje.
Ne mislite, da sem pozabil na dro-bovino-achuras. Vendar na to enostavno - pozabite! Ne boste dobili ne činčulinov ne česa drugega. Kvečjemu kaka ledvička, ali bolje ledvica. Pa mi jih še noben Argentinec ni ponudil; torej ne vem, kakšna so. Zaenkrat ne bi.
GB
Klekljanje je dediščina
Klekljanje idrijske čipke je vpisano v slovenski register žive kulturne dediščine. Nosilec dediščine je Čipkarska šola Idrija, ki skrbi za ohranjanje, prenos in razvijanje znanja klekljanja idrijske čipke.
Pobudo za vpis v register je dal pred slabim letom Mestni muzej Idrija, ki kot pristojna ustanova zbira, hrani, raziskuje in predstavlja dediščino klekljanja idrijske čipke. Čipkarski šoli Idrija se lahko kot nosilcu v
prihodnosti pridružijo tudi druge formalne ali neformalne skupine in posamezniki.
Kot pojasnjujejo v Mestnem muzeju Idrija, je naslednji korak razglasitev klekljanja idrijske čipke za živo mojstrovino državnega pomena, ki je pogoj za začetek prizadevanj za vpis na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.
Živa ali nesnovna dediščina, sicer manj znana kategorija na področju varstva kulturne
dediščine, se nanaša na dobrine, kot so prakse, predstavitve, izrazi, znanja, veščine, ki se prenašajo iz roda v rod. Mednarodni okvir ji daje Unescova konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine, ki jo je Slovenija ratificirala leta 2008.
Strokovni seznam nesnovne kulturne dediščine Slovenije nastaja od leta 2008, ko je bil vanj kot prvi vpisan Škofjeloški pasijon, vodi pa ga ministrstvo za kulturo. Register danes obsega 28 enot.
Že dolgo nismo nič poročali o naši Zvezi slovenskih mater in žena iz San Martina. S tem pa ni rečeno da smo počivale, ampak smo ves čas pridno na delu. Članice Zveze slovenskih mater in žena smo v našem okraju začele letošnje sestanke v mesecu marcu in nadaljujemo vsaki tretji četrtek v našem Domu. Dom nam je zelo naklonjen: nudi nam prostor za sestanke, kuhinjo da pripravimo čaj in za srečanje v kuhinji. Poleg naših sestankov smo povezane s Centralo: udeležujemo se sej, sodelujemo pri pripravi paketov, prodaji srečk, pri žegnanju ob prazniku Marije Pomagaj in pri obletnici naše centralne Zveze. Od Centrale dobivamo podpore za potrebne rojake iz okraja in zraven dodajamo iz naše blagajne.
Naj še malo opišem naše sestanke.
V	marcu smo s pomočjo gospe Regine Leber in Janeza Filipiča predvajali film »Dober prijatelj Pedro Opeka«; režija Jože Možina. Obisk na sestanku je bil zelo lep, saj je veliko zanimanja za delo misijonarja Petra. Film prikaže vse njegovo delo v misijonu, kaj vse se doseže z ljubeznijo in trdno voljo. Ko smo odhajali domov smo bili prevzeti nad njegovim delom. Aprila je prišel med nas dipl. časnikar Tone Mizerit in govoril o argentinski in slovenski politiki. Tudi ta sestanek je bil zelo dobro obiskan, kar pokaže na veliko zanimanje disertacij g. Toneta. Povedal nam je žalostno stanje argentinske ekonomije. Velike firme bežijo iz Argentine, odkrivajo se vedno večje korupcije, sodstvo naj bi bilo pod okriljem vlade oziroma politične vladajoče stranke. Vlada ne priznava inflacije, cene rastejo. Problem so plače, pokojnine, socialno delo. Gospod Tone je prepričan da bo enkrat ta vlada odšla in kdor bo prišel za njimi bo dobil opustošeno deželo.
V	Slovenski politiki je položaj tudi težak. Pomladanske stranke se borijo in skušajo vzgojiti bodoče zmožne politike. Jim bo to uspelo? Maja smo predvajali D.V.D. »Aleksandrinke«. Film kaže življenje primorskih žena in deklet, ki so po prvi svetovni vojni, ko je bilo veliko pomanjkanja, odhajale na delo v Egipt. Tam so jih sprejele slovenske šolske sestre. Za njih so skrbele predvsem v duhovnem oziru; pri sestrah so se vedno sestajale ob nedeljah. Delale so kot dojilje, vzgojiteljice in služkinje. Videli in slišali smo vesele in uspešne zgodbe in tudi žalostne v srce segajoče. Egipčanski otroci danes uspešni zdravniki, umetniki, pisatelji, so govo-
rili o svojih »nanas« z največjo ljubeznijo, saj so z njimi živele in one so jih vzgajale. Uspešna brat in sestra še danes zapojeta slovensko otroško pesem. Nekatere so bile zelo uspešne, pred vsem dekleta, ki so delala na takratnem dvoru in se zelo dobro tudi poročile. Bile pa so tudi žalostne zgodbe primorskih otrok, ker so jih mame zapustile in so rasli brez materine ljubezni. Žene so iz Egipta pošiljale svoj zaslužek, ta pa jim ni mogel nadomestiti ljubeče mame. Julija smo imeli srečanje v kuhinji z Anico Rode. Naučile smo se dobrih receptov. Anica je odgovarjala na naša vprašanja in nam delila koristnih kuharskih nasvetov. V avgustu smo imeli predavanje v španščini. Med nami je bila gospa Ana de Baldoni ena od ustanoviteljic in sedanja predsedni-
Ob predavanju časnikarja Toneta Mizerita
ca A.L.M.A. (Asociacion de Lucha contra el Mal de Alzheimer). Najprej smo videli kratek film o bolnikih v različnem razvoju bolezni in njihove reakcije. Potem je gospa povedala o njihovi organizaciji kjer trenutno deluje 30 prostovoljk. Delujejo po večjih bolnicah in tudi v notranjosti države. Kako se pojavljajo prvi znaki, kako se odzvati na njihove potrebe in nego. Da bolniki potrebujejo ogromno ljubezni, nežnosti in potrpljenja. Zadnje kar izgubijo je čut in ljubezen do glasbe. Alzheimer ne povzroči smrti pač pa zaradi te bolezni opeša organizem in imajo ostale bolezni veliko več možnosti da se razvijajo. Predavanje je bilo zelo poučno in smo bile hvaležne gospe Ani, da si je vzela čas in nas obiskala. Nadaljevali bomo s našimi sestanki do novembra. V septembru bomo imeli že kar tradicionalno tombolo in upam da se bomo zabavali!
Polona Makek
SKA
Intervju Miriam Jereb in Gregorja Batagelja
Po desetih letih bivanja v Sloveniji sta se zakonca Miriam Jereb in Gregor Batagelj vrnila z otrokoma na kratek obisk rojstnega kraja - Argentine. Oba sta že pred odhodom v matično Slovenijo z zanimanjem in prodornostjo sledila dogodkom v Sloveniji in zamejstvu.
Vabilo, da bi imela intervju v okviru naše ustanove v soboto, 4. maja, v dvorani dr. Tineta Debeljaka, sta sprejela z veseljem in kot sta izrazila med razgovorom čutita, da dolgujeta marsikaj naši skupnosti in sta z mislijo stalno povezana z njo. Gregor s svojimi članki v Svobodni Sloveniji to tedensko izpričuje. Prof. Miriam Jereb pa je prejela prvo nagrado na natečaju poezij SKA lansko leto.
Intervju je vodila dr. Katica Cukjati.
Zanimanje slušateljev je razodevala popolnoma zasedena dvorana s publiko različnih generacij.
Prvi del programa je vseboval predvsem vprašanja o slovenskem šolstvu, pedagoških metodologijah, šolski disciplini, programih, sodelovanju staršev z vzgojnim sistemom, tekstih slovstva in zgodovine, svobodi učiteljev in profesorjev pri podajanju tvarine, razlikah med državnimi šolami in privatnimi.
Sledil je razgovor o izmenjavi izkušenj študentov in učiteljev različnih evropskih držav ter na pr. španskimi manjšinami (Baski, Katalonci
ipd.). Omembe vredna je točka razgovora glede zanimanja, ki je v Sloveniji med Slovenci do kastiljskega jezika in vzroki za to zanimanje.
Na vsa vprašanja je prof. Miriam Jereb odgovarjala na jasen, prijeten način in z globokim poznanjem vsebine; odgovore je tudi dopolnjeval Gregor Batagelj z raznimi pripombami in lastnimi izkušnjami.
V	drugem delu pa je Gregor Batagelj, ki je tudi turistični vodič, osvetlil s svojimi odgovori razne točke posvečene tej temi: število turistov v Sloveniji, odkod prihajajo, kaj jih najbolj zanima, zakaj se ustavijo v Sloveniji le za dan ali dva, prometne povezave ipd. Sledila je tudi vrsta vprašanj v zvezi s slovenskim časnikarstvom, o možnosti katoliškega dnevnika, sodelovanju slovenskih vernikov v politiki, dobrodelnih ustanovah, verskih gibanjih itd.
V	tretjem delu intervjuja pa so se vprašanja osredotočila na osebno in družinsko izkušnjo preselitve v Slovenijo, prilagajanju njiju in otrok v novo realnost, kako jih je slovenska družba sprejela, nostrifikacija argentinskih diplom ter odnos do Argentine, kjer so se rodili, vtisi po desetih letih odsotnosti itd.
Po kvaliteti in raznolikosti odgovorov, po sodelovanju številne publike je bil ta večer res prijeten, zanimiv in kulturno bogat!
K.C.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
SLOVENCI V ARGENTINI
Uprizoritev Kunčičeve Triglavske rože. ...Bili
smo kar veseli napovedi, da nam bo Slomškov mladinski oder predstavil pravljično igro Triglavska roža priznanega slovenskega mladinskega pesnika in pisatelja Mirka Kunčiča, ki živi in tudi literarno še vedno deluje med nami v Argentini.
... Člane Slomškovega mladinskega odra je za nastop pripravila kot režiserka ga. Ema Kessler-Blejčeva, ki je vloge razdelila takole: mati - Prešeren Mojca; Jožek - Fink Bernarda; Rodar - Habat Janez; Sabljica
-	Cestnik Jože; Anica - Potočnik Lučka; Tonca - Brula Andreja; Minca - Maček Alenka; Tinca - Gorazd Saša; Urška - Pergar Marjetka; Robavs - Potočnik Niko; Škopnik - Prešeren Francka; Kraguljež - Jeloč-nik Helena; Vešča - Andrejak Bernarda; Pehta - Prešeren Francka; Branjevka - Andrejak Šonca; Drejc
-	Telič Ladko; Jok - Hrovat Marjan; Pavel - Kocmur Darko; škrat - Cestnik Feri; otroci - Telič Adrijana, Makovec Ivanka, Telič Marijan; Žarkežene - Maček Metka, Jeločnik Marta, Zupan Magdalena, Marin Polonca, Homovc Helena, Babnik Majda in Cestnik Cilka. Sceno je pripravil Franci Holozan. ...
Družinska sreča. V družini Karla Gričar in njegove žene ge. Marije roj. Vomberger v Grand Burgu so dobili sinčka. V družini Marijana Poštajnarja in njegove žene ge. Irme roj. Skobin se je rodila hčerka. V družini Antona Koviča in njegove žene ge. Marije roj. Osterc se je rodil sinček, ki je pri krstu dobil ime Franček.
Romanje Slovencev k Lurški Mariji. Letošnje romanje Slovencev na področju Vel. Buenos Airesa k Lurški Materi božji v Lourdes je bilo v nedeljo, 18. avgusta popoldne. Udeležilo se ga je veliko slovenskih rojakov. Sodijo, da jih je bilo nad 1500. Zlasti je bilo veliko starih naseljencev.
Romarsko pobožnost je začel ob 15.30 bogoslo-vec Lovre Tomažin z molitvijo rožnega venca pred lurško votlino, ki ga je spremljalo tudi petje slovenskih Marijinih pesmi. Zatem se je razvila procesija. Za križem in bandero s podobo Svetogorske Matere božje so stopali najprej možje in fantje, za njimi 50 slovenskih otrok, deklet, žena, fantov in mož v narodnih nošah, sledila jim je duhovščina, nato so pa procesijo zaključile redovnice, žene ter dekleta. ...
(Svobodna Slovenija, xx avgusta 1963 - Št. 34 )
RESUMEN DE ESTA EDICION
EMONSKA PROMENADA
Trnovski most in Emonska ulica sta postali prizorišči 13. mednarodnega uličnega festivala Emonska promenada, ki poteka v sklopu Trnfesta. Na programu festivala so akrobatika, ulična glasba in filmske projekcije, obiskovalci pa so si lahko ogledali tudi več kot 27 gledaliških dogodkov.
ŠTEVILKE V AVGUSTU
V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin avgusta zvišale za 0,3 odstotka. Podražile so se predvsem storitve, manj pa se je podražilo blago, kjer po višini rasti izstopajo cene mesa, naftnih derivatov, telekomunikacij in počitnic v paketu. Se je pa avgusta občutno pocenila zelenjava.
Bruto domači proizvod (BDP) Slovenije se je v drugem četrtletju na letni ravni zmanjšal za 1,7 odstotka. V Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj so opozorili, da je bil padec v Sloveniji med največjimi v EZ. Ekonomisti izhoda iz recesije ne pričakujejo še nekaj časa, prav tako ne delodajalci. Sindikalisti krčenje pripisujejo „ekstremne-mu" varčevanju in grožnjami z njim.
CESTNI PROMET
S septembrom je začela veljati novela zakona o pravilih cestnega prometa. Ta med drugim predvideva zaseg vozila, če policist vozniku prepove vožnjo (predvsem zaradi vinjenosti), ta pa z njo kljub temu nadaljuje, in možnost pridržanja voznika, tudi če je ta blizu doma ali zagotovi, da ima varen prevoz do doma.
PO SVETU
SOOČENJE
V nedeljo sta se na edinem televizijskem soočenju pred parlamentarnimi volitvami pomerila nemška kanclerka Angela Merkel in kanclerski kandidat socialdemokratov Peer Steinbrück. V uri in pol dvoboja, ki si ga je ogledalo 17 milijona Nemcev sta obdelala številne teme, kljub pričakovanjem številnih tiskovnih agencij pa Steinbrück ni bil tako napadalen do Merklove. Obdelala sta praktično vse, o čemer se je razpravljati dalo. Steinbrück je sicer deloval bolj napadalno, vendar sta oba ostala na kulturni ravni in se izogibala osebnim napadom.
HRVAŠKA
Evropska komisija pozdravlja konstruktiven pristop Hrvaške, ki je v pismu nakazala pripravljenost, da spremeni sporni zakon, ki omejuje uporabo evropskega pripornega naloga. Obenem pa opozarja, da mora pozitivni politični nameri naglo slediti zahtevano pravno ukrepanje. Če tega ne bo, bo proti Hrvaški uvedla sankcije, ki jih že pripravlja in bodo nared v prvem tednu septembra. Sankcije lahko vključujejo uvedbo nadzornega mehanizma, ki velja za Romunijo in Bolgarijo, in omejitev dostopa do evropskih sredstev na področju pravosodja. Prav tako bi neukrepa-nje Hrvaške negativno vplivalo na njene priprave na vstop v schengenski prostor.
FUKUŠIMA PUŠČA?
Blizu rezervoarjev s kontaminirano vodo poškodovane jedrske elektrarne v japonski Fukušimi so odkrili nova žarišča, kjer so izmerili potencialno smrtonosno sevanje. Še naprej pa ni povsem jasno, ali nova mesta z izmerjenim visokim sevanjem pomenijo, da pušča še kje drugje. Prejšnji teden je namreč podjetje priznalo, da je iz enega od rezervoarjev z vodo, s katero hladijo poškodovane reaktorje, izteklo približno 300 ton radioaktivne vode. Uhajanje kontaminirane vode je sprožilo zaskrbljenost, da bi lahko ta voda kmalu dosegla bližnji ocean, Japonska je stopnjo resnosti dogodka ocenila z oceno tri na lestvici od nič do sedem.
SIRIJA
Oči svetovne javnosti so še vedno uprte v dogajanje v Siriji. Ta je zaprosila Združene narode, naj preprečijo kakršenkoli napad nanjo, je poročala tiskovna agencija Sana. Rusija meni, da dokazov o uporabi kemičnega orožja v Siriji, ki so jih predstavile ZDA ni, medtem pa je papež Frančišek znova pozval k miru v tej nemirni državi. Dokazi o uporabi kemičnega orožja v Siriji, ki so nam jih predstavile ZDA, ne vsebujejo nič konkretnega, je dejal ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Dejal je, da so jim Američani pokazali dokumente, ki pa ne vsebujejo ne konkretnih podatkov, ne geografskih map, niti imen. Kot dodaja, obstajajo tudi številni dvomi glede posnetkov domnevnega napada s kemičnim orožjem, ki so objavljeni na spletu. Ruski vojaški vir je medtem sporočil, da je Rusija na morje blizu Sirije poslala izvidniško ladjo. Proti Rdečemu morju pa že potujejo tudi ameriške ladje z jedrskim orožjem, kjer bodo, če bo potrebno, pomagale v napadu če bo do njega prišlo.
dvojezični napisi
Več deset nasilnih protestnikov je danes do poldneva uničilo prve napise v latinici in cirilici, ki so jih zgodaj zjutraj postavili na poslopjih v Vukovarju. Nasprotniki uvajanja cirilice v tem mestu, so že pred nekaj meseci napovedali, da bodo tudi ne glede na morebitne kazni umaknili vse takšne table. Menijo, da srbska manjšina v Vukovarju nima pravice do uvedbe dvojezičnih napisov, ker podatki s popisa prebivalstva ne ustrezajo resničnem stanju. Poudarjajo, da nimajo nič proti cirilici, ki da je kulturno bogastvo Hrvaške, vendar pa uvedbo napisov v Vukovarju vidijo kot nadaljevanje srbske agresije.
BERLUSCONI
Nekdanji italijanski premier Silvio Berlusconi, ki je pravnomočno obsojen na štiri leta zapora, je zagrozil z zruše-njem vlade, če bo zaradi obsodbe izključen iz senata. S tem je okrepil pritisk na koalicijsko partnerico, Demokratsko stranko premiera Enrica Lette za politično rešitev, ki bi mu prihranila izgubo senatnega sedeža. Kot je še dejal, ga poskušajo 20 let po vstopu v politiko iz nje spet izključiti »prek pravosodja«. »In to na način, ki nima nič opraviti z demokracijo,« je dejal 76-letni Berlusconi. Potrdil je svoj namen, da sredi septembra oživi stranko Naprej, Italija, s čimer se bo vrnil k staremu imenu stranke, s katero je pred dvema desetletjema vstopil na politično prizorišče.
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Re-daccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@ gmail.com
Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Oskar M. Molek, Sašika Podržaj, Mikaela Podržaj, Marko Kremžar, Polona Makek in Katica Cukjati. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
BORIS PAHOR, 100 ANOS DE VIDA
El lunes 26 de agosto el escritor Boris Pahor de Trieste cumplio sus cien anos de vida. Pahor es considerado uno de los escritores vivos, mas importantes de la lengua eslo-vena. Vivio y sobrevivio a los horrores del siglo XX, mu-chos de los cuales estan plasmados en sus obras. Nacio en una familia eslovena en Trieste (entonces bajo el imperio Austro-hungaro). A lo largo de su vida sufrio la violencia nacionalista del fascismo, contra la lengua eslovena y la describio en algunos de sus relatos. Durante sus estudios comenzo a abogar por la lengua eslovena, en tiempos en que estaba prohibido su uso publico y privado en la region de Venezia Giulia. En 1940 fue llamado al ejercito italiano y enviado a Libia; en Italia trabajo como traduc-tor de oficiales prisioneros yugoslavos. Su experiencia y transformacion personal por el encuentro con el mundo arabe la describe en otro de sus libros. Despues de la ca-pitulacion de Italia regreso a Trieste y al poco tiempo cayo en manos de la Gestapo y fue enviado al campo de con-centracion. Tras su liberacion estudio en Padua donde se doctoro. Sus vivencias forman parte del libro Necropolis (traduccion al castellano de la editorial Alfaguara). En su cumpleanos fue nombrado Ciudadano Europeo por el Parlamento de la UE. En la Argentina lo recordamos con un encuentro, organizado por la Embajada de la Republi-ca de Eslovenia. Tambien fue evocado por los principales diarios del pafs. (Pag. 2)
POR UN HERMOSO dJA
El domingo 14 de julio proximo pasado los jovenes del centro esloveno de San Martm pidieron en la misa que ofrecio el sacerdote Igor Grohar, que en el 45° Dfa de la Juventud todo salga bien. Luego, en el campo del Centro y del Instituto Sagrado Corazon comenzaron a jugarse los partidos de voleibol entre los equipos de los diversos centros eslovenos. Los equipos, tanto femenino como masculino, de San Justo obtuvieron el primer puesto. La gran mayona de quienes asisten al 'mladinski' pasaron sus sabados por la tarde en el curso de idioma esloveno Srednješolski tečaj. En el programa cultural, tras cantar los hi-mnos nacionales, revivieron los recuerdos mas bellos de los dfas de escuela. (Pag. 3)
REuNIONES EN SAN MARTIN
La asociacion eslovena de madres de familia (ZSMŽ, sus siglas en esloveno), en su seccion en San Martm, con-tinua con trabajo y las reuniones que se realizan el tercer jueves de cada mes en las instalaciones del centro esloveno de San Martm. A las mismas asiste un nutrido numero de socias y amigos de la Asociacion. En marzo se exhibio la pelfcula del misionero Pedro Opeka; en abril los visito el periodista Tone Mizerit y hablo del panorama politico en la Argentina y Eslovenia; en mayo vieron la pelfcula Aleksandrinke (muestra la vida de las mujeres de Primorska que tras la primera guerra mundial, buscaron trabajo en Egipto). En julio aprendieron recetas y compartieron secretos de la cocina con Ani Rode. Agosto fue el turno de Ana de Baldoni (una de las fundadoras y actual presidente de A.L.M.A.) quien hablo sobre el mal de Alzheimer y brindo consejos. Las reuniones seguiran, asf como el trabajo con quienes necesitan ayuda y companfa. (Pag. 4)
MUJERES DEL MUNDO
Se informa a los interesados que la Asociacion de conyuges de diplomaticos acreditados (ADEA) y la Legi-slatura portena invitan a los intensados al encuentro "Mujeres del mundo que hacen historia" que se llevara a cabo el viernes 6 de septiembre a las 11 hs. en el Salon Dorado del Palacio Legislativo. ADEA en la Argentina, invita a co-nocer relatos unicos de mujeres de mas de 46 pafses que pudieron lograr los cambios necesarios; abrieron espacios para los demas y alcanzaron objetivos propuestos en di-versas areas con excelencia profesional, a traves de nuevas soluciones sostenibles, desarrollando talentos y habilida-des de cooperacion. El evento es gratuito con cupo limitado. Se requiere inscripcion previa info@adeaargentina. org. El ingreso es por Peru 160.
Naročnina Svobodne Slovenje: Za Argentino, $ 600.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 820.-; beli papir $ 930.-; Bariloche; $ 785.; obmejne države Argentine, 250.- US dol.; ostale države Amerike, 280.- US dol.; ostale države po svetu, 300.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 200.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenja izhaja s podporo Urada za Slovence v zamej'stvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
MALI OGLASI
SLOVENCI IN SPORT
OSEBNE NOVICE
em
turizem
TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj Monsenor Marcön 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
zobozdravniki
Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dobovšek - odvetniki Somellera 5507 - C1439AAO - Capital Federal - Tel/Fax 54-11-4602-7386 E-mail:estudio@estudiodobovsek. com.ar
Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana c. Farreras de Kocar - Su-
cesiones - Contratos - Familia - Co-mercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y Jueves de 15 a 18 hs. Belgrano 181 - 6° B (1704) Ramos Mejfa. Tel.: 4469-2318 Cel.: 15-6447-9683
e-mail:farrerasanac_te@yahoo.com.ar
GASTRONOMIJA od torka do vključno sobote od 19. ure naprej. Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. /7	__ Rezerva-
crrkztltw* f^ 54б858
' Avellane-da 450, Ramos Mejfa, Buenos Aires. Planika catering - Ani Rode
Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495
posredovanja
PATAGONIA Storitve
Mana Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
VALUTNI TEČAJ V SLOVENJI
3. septembra 2013
1 EVRO 1,32 US dolar 1 EVRO 1,39 KAD dolar 1 EVRO 7,61 ARG peso
darujte v tiskovni sklad!
DVE SREBRNI ZA PLEZANJE
Mina Markovič (foto) je spisala novo zelo uspešno zgodbo slovenskega športnega plezanja. Petindvajsetletna Ptujčanka je na evropskem prvenstvu v balvanskem plezanju v nizozemskem Eindhovnu osvojila dve srebrni kolajni. Naslovu evropske podprvakinje v balvanih je v Eindhovnu
dodala še srebro v kombinaciji.
Letos je na evropskih prvenstvih tako osvojila že tri srebrne kolajne. Markoviče-va je bila
srebrna tudi julija v Chamonixu, na EP v težavnostnem plezanju.
IZ LIGE PRVAKOV V EVROPSKO LIGO
Nogometaši Maribora so na povratni tekmi 4. kroga kvalifikacij za ligo prvakov v Ljudskem vrtu izgubili proti češki Viktorii iz Plzna z 0:1. Maribo-
ru se tako ni uspelo uvrstiti v skupinski del lige prvakov, saj so Čehi prvo tekmo dobili s 3:1. Štajerci bodo evropsko pot nadaljevali v evropski ligi.
MEDALJA V RIU
Slovenska judoistka Vlora Beđeti je na svetovnem prvenstvu v Riu de Janeiru v kategoriji do 57 kilogramov osvojila tretje mesto, potem ko je v borbi za bron premagala Japonko Anzu Jamamo-to.
PETER JOHN STEVENS
Plavalec kranjskega Triglava, Peter John Stevens, je na mladinskem svetovnem prvenstvu v Dubaju osvojil zlato medaljo na 50 metrov prsno. Stevens je blestel že v predtekmovanju: s 27,74 je dosegel rekord mladinskih svetovnih prvenstev in tudi nov slovenski mladinski rekord.
TRETJA V DUISBURGU
Slovenska kajakašica Špela Ponomarenko Ja-nić je na svetovnem prvenstvu v sprintu na mirnih vodah v Duisburgu osvojila bronasto kolajno na 200 metrov. Da ji voda v Duisburgu ustreza, je dokazala že v preteklosti, ne nazadnje je bila tam na SP-ju pred šestimi leti prav tako na 200 metrov tudi tretja.
Krst
V Virrey del Pino je bila krščena Tatjana Ivana Oblak, hčerka Martina in Cecilije roj. Benegas. Botra sta bila Pedro Oblak in Martina Benegas. Krstil je g. Franci Cu-kjati. Srečni družini iskreno čestitamo!
poravnajte naročnino!
OBVESTILA
PETEK; 6. septembra: Začetek duhovnih vaj za može in žene
NEDELJA, 8. septembra: Mladinski dan v Našem domu San Justo
TOREK, 10. septembra: Redna seja Zedinjene Slovenije
ČETRTEK, 12. septembra: Zveza slovenskih mater in žena bo imela sejo ožjega odbora v ob 14.30 in širšo sejo ob 15.30 v Slovenski hiši.
SOBOTA, 14. septembra: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
ČETRTEK, 19. septembra: ZSMŽ San Martin vabi na mesečni sestanek v Domu ob 16h. Imeli bomo praznovanje in tombolo. Vsi prisrčno vabljeni!
Seja Medorganizacijskega sveta, ob 20. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 22. septembra: Društva Slovenska prista-
va vabi na uprizorjeno glasbeno igro »Živalski karneval«, ob 17.30 uri.
SOBOTA, 28. septembra: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
Proslava šolskih otrok na čast bl. A. M. Slomšku, v Slovenski hiši.
NEDELJA, 6. oktobra: 40. obletnica Slovenskega srednješolskega tečaja, odsek dr. Vojka Arka, Bariloche
©ruštvo Slovanska pristava
otroke in odrasle vabi na uprizorjeno glasbeno suito
žiVfi^ni
(Camilla Saint-Segns)
v ngd^ljo, 22. septembra, ob 17.30.
Izvaja:
pgqu^fla 0rqü£;st5 d(г Morön
©iriggnt: German Saeoro Ni£lsg.n
'Razlaga in spremno besedilo bo v slovenščini. Prostovoljni prispevki bodo za dobrodelni? паш&пг.
DAROVALI SO
V dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in žena
so darovali: Alenka Prijatelj 200.- pesov namesto cvetja na grob Marici Makovec; Ciril Pergar 200.- pesov v zahvalo Zvezi za pomoč; N.N. 100.- evrov namesto cvetja Jožici Peternel roj. Kenda; Balantičeva šola San Justo, 3.000.- pesov v hvaležen spomin na patra dr. Alojzija Kukovica; in Jože Kenda, 200.- pesov namesto cvetja na grob Jožici Peternel roj. Kenda. Bog povrni!
Prešernova šola se iskreno zahvaljuje
vsem, ki ste sodelovali, se udeležili slavja in pripomogli k uspehu prireditve.
Posebna zahvala g. Andreju Golobu za okusno izdelavo Prešernovega stebra.