Wilsom odklanja Bemiko proiajo in pomndba. «KS1WT Baunovaljna oblaat NemdiJ« ¦• mora stretl. Fodmoraki 6«lnl morajo uata-itl ar«J« protbMavkonlto d«lo. S«m«l na> amejo raidojatl mut ln raal la n« amojo ropatl ln pU^iti. DržaTiii tajaik Zahaženik ariaT SeTtraa Am»tik« Lantiag, j« aa« 14. oktobra izrolil lTi«arak«nia znstopniku v Zedinjenih driavah kot poverjeaika NeMiij« sledeče pismo : »OdgorarjajoC na nazaanilo nenaSke rlade z dne 12. oktobra 1918, kafero ste mi danes izročili, imam ftast, Vas prositi, da sporočite iledtči odgovor: ffoomejeai sprejaai pogojeT, katere jt ozaačil prcisedaik Zdrožeaib. držav dne 8. jaaoarja 1911 in t svojlh poaaejših ooslaai«aa, apravičujejo predicdnika, da iarofii odjirito in aeposrcdno razlago srojega sklepa gled« na naznanilo aemške vlade x dae 5. in 12. okobra 1918. Biti mora jasao v tem, da so izrršitev iajrazaeaja ozem«lj ia pogaji za premirje zadere, Katere se morejo prspastiti sodbi in nasveta toi"v!kih sretoTalctv Tlade Zdjruženih držav ter vlad ^aveznikor. Prediednik saatra za svojo dolžnost podati izjavo, da vlada Zdražeaih držar ne mor« sprejeti nobene areditve, ki a« bi poskrbela za pooolnvma zadovoljive varičine ia jaastTa za naialjno trajanje sedaoje rojaške premoči armad Združenih držav ttr zaveznikor na fronti. Ima zaapanje, da more smatrati za gotovo, da bo taka tadi sodba in odlačitev vlad zaveznikov. Predsedaik tudi smatra za stojo dolžnost priitaviti, da ni aiti vlada Združenik držav niti on tam popolnoma ^asigaran, da bi vlade, s katerimi so Zdražene iržave kot Tojnjoče s« driaTe t zvezi, privolile, <la bi se razpravijalo o premirja, aokler bojne sile Nemčije nadaljajsjo STOjt nezakoaite in nečloveške »ačine bajeranja, pri katerik ie vstrajajo, T iatem časn, ko se obraia nemška vlada do Tlade Zdruienih driav s predlogi za premiije, 30 njeni podmoraki iolni na deln, da potapljajo tndi ladje za prevatanje potoikoT, ia ne aamo ladj«, aaipak tndi Colne, r katere se skuBajo rešiti potniki ia posadke. Kemšk« armads sedaj na svojem prisiljenem amikanja ix Flandrije ia Braacije ilobna racdejajo in aniiojejo, kar se je rselej saaatralo naraTnast kot kraenje praril in navad oaiikanega TajskoTanja. jMesta in rasi, ako niso pornšena, ao oropana Tssga, kar je bilo ˇ njib, Se calo prebiralBtra. Me more s« priiakoTati, da bi aopar BUiact adrožeai narodi soglaiali s premirjem, doklsr i« aadaljajajo neiloTeška dajanja, plenjenje ia opoitaSeranja, na katera se po pravici ozirajo 8 strahoto jm ranrjenega sr«a. Tudi je potrebno, da ne »i prillo do možnoeti kak«ga nesporaaamljenja, da predasdnik z velikim potalarkom opozarja neadko tImIo na jasea pomen in namea entga miroTnih pagojev. kmtere j« sedaj iprejala aaaaika tlada. Označen j« t govora predtednika, ki ga j« iatel dnt 4. julija 1918 t llountu TernoT ia sa glasi: Uničeaj« rtakt samostojn« oblasti povsod, katera tajno aase in po laaini rolji more atotiti svela~ai atir, ali ako nc mor« biti aniieaa sedaj, rsaj da s« aaaanjfa ajana moč, in moo, ki je dosadaj Tladala nad aaauikiM narodom, je lak-« rrste, kakor ja tnkaj opisana. NamSkeMa aaiada j« na toIjo, da to spraMtni. Gori imanavant pr«ds«dnikov« besede tvorijo sereda pogoj, teateri una biti iapolnjea pred mirom, ako bi aaj priial aur valed postopaaja aemškega naroda samega. Prtdaaanik smatra aa srojo dollnost iajaviti, «a lio po njegoTem Ma»aja m izvedba miru zariaaa od •ioločnosti, od obveznega aaačaja jamstev, ki ae jih mor« padati t taM temeljaem Tprašaaju. Naobhodn« potrebno je, da aedToamno Tado vlade, idjraaene zoptr Memiijo, s kom da se pogajajo. Ifa cetafsko in kraljaro rlado Atstro-Ofrike b« predsednik odposlal potebtn odgoTor. g»-- ' -^ ^srBBKSgF^t.tgL*.-.:" -»• ..^ZL^Jia1 Nt Hpaoja xa kitro premirje jj Iz Loadoaa poroftajo, ila ni nikake aade, da bi prišl« bitro do premirja. Ko pride čas za to, se premirja n« bo doTolil« br«z iatoiačaih jamster aa sahtaa ia raorjn, da bo Nemčija ne le pripraTljtna rtakaiti meč y ao*aico. temveč, da tadi ne b» yee t atana, da bi z«pet obnovila sovražaosti. Dasi t Um trenotka ai priCakovati aradae izjav«, }• Teadar gotoro, da so t« temeljna točke ne 1« izraz maenja Angleiev, ampak tadi »stalih zarezaikor. Slede jamsteT mislijo marodajni krogi, da moreja biti take rrstt, da bo izkljačena vtaka san«a oiaa. CiU aareidiiiiii oii.cjiaaj zijaiii^a^ Jlaije >a Kgabljeoa člo7e§ta lirljeaja. fTadi vsa ' relika ! lornarica se aaora izrolitigia zioCiot morajo ,priti i rtd medaarodao aotlišče. .._,-.- ¦-<¦*.;Jg| Miicfja se tnora baznoTati. m >Washington Post« piša : Wilsoa ia drogi t»ditelji zareznikoT aa bodo preaehah z aniCeranj«m aamike drlav«, dokler ne bodo imeli jatmst«r, ki bodo oaemagočili izdajstTo. >Daily Teiegraaru niSe : Ker j« NemCija izgabila sroje kolouije, auna nikakega razloga za pomo-no atornariCi'. Vsi podmoraki čolai se morajo izroOiti. Nam-lija 8« mora kaaaovati ttr pla