Uto XLV - št. 46 - CENA 38 SLT Kranj, torek, 16. junija 1992 Ključne bodo finance Prvi odmevi na gospodarski program Drnovškove vlade so dobri, saj celo njegovi najbolj vneti kritiki še niso uspeli zajeti sape. Pričakujemo seveda lahko, da jo bodo in da se bo začetni mir hitro razblinil. Vendar velja kritikom priporočiti polno mero zdravega razuma, saj smo se Slovenci že pomalem naveličali čakanja na boljše gospodarske čase, naveličanost pa je seveda za politike svojevrsten izziv. Dejstvo je, da programa, kakršnega je ponudil Drnovšek, Peterletu ni uspelo sestaviti, že zaradi tega ima pozitiven predznak. Marsikaj pozitivnega je moč najti tudi v samem programu, zato ni iz trte zvit obet, da bo njegova uresničitev v osmih mesecih do enega leta ustvarila podlago za gospodarsko rast in napredek v prihodnjem letu. To časovno razdobje ni odmerjeno na pamet, saj je približno toliko časa potrebnega, da svoje učinke pokaže spodbujanje izvoza. Poudarek izvozu seveda ni nikakršna novost, novo pa je, da je vlada v programu pogumno navedla prijeme in denarne vire gospodarskega preporoda, jasno je navedla, da se bo proračunski primanjkljaj z dosedanjih 18,8 milijarde povečal na 47 milijard tolarjev, da bo šla v odkrito oblikovanje javnega dolga, kar bo nedvomno sprožilo najbolj vroče razprave. Ni pa vključila dodatnega zadolževanja v tujini, čeprav vrata pri tem ni zaloputnila. Ključna stvar Drnovškovega programa pa so pravzaprav državne finance, ki jih namerava nova vlada spraviti v red. kar je glede na obtožbe, ki smo jih slišali v zadnjih dneh, več kot potrebno. Od 25 konkretnih ukrepov, ki so jih zapisali v program, se jih kar 11 nanaša na finančno ministrstvo, vključili pa so tudi tako "oster" ukrep, kot je en sam proračunski žiro račun, prek katerega bo potekalo celotno poslovanje proračuna in ministrstev ter združena proračunska in izvenproračunska bilanca države. Doslej je bilo namreč več kot 500 računov, zato je razumljivo, da stvari niso bile urejene, da so finančne transakcije šle mimo finančnega ministrstva in so v proračunu zevale luknje. Vlada je dolžna ponuditi najboljše rešitve, poslance bomo skušali prepričati, naj delajo hitro in v dobro Slovenije, je na četrtkovi tiskovni konferenci dejal premier Drnovšek. Kako uspešna bo pri tem nova vlada, je težko napovedati, saj se je že pri privatizacijskem zakonu pokazalo, da se razdor v parlamentu poglablja, da je nagajanje Drnovšku očitno. Politične stranke bolj kot o gospodarskem preporodu razmišljajo o novih volitvah in le upamo torej lahko, da bodo v svoje strankarske kalkulacije vračunale tudi blokade novi vladi. # M. Volčjak Konferenca Zelenih Slovenije Konferenca kot kongres le pogojno uspela ptuj, 15. junija - Zadnja dva dni preteklega tedan je na Ptuju potekla konferenca Zelenih Slovenije, ki se podobno kot tudi druge Politične stranke srečujejo z neenotnostjo v svojih vrstah. Posebnost °menjene konference je bila, da so prvi dan namenili strankarsko formalnim (kongresnim) zadevam, drugi (bolj uspešni) dan pa je bil namenjen različnim oblikam obravnave tematike varstva okolja. Kot pri drugih strankah, ki so imele v teh časih svoj kongres, so tudi pri Zelenih Slovenije pripravili za sprejem nov statut stranke in na njegovi osnovi želeli izvoliti tudi v novo organizirani stranki, novo vodstvo. Že prva ura konference pa je pokazala, da potrebne dvotretjinske večine in s tem kvoruma ni, zato so številni delegati konferenco zapustili. Kot nam je povedal Tomaž Kukoviea, predsednik Zelenih Kranja, se je pri glasovanju pokazalo, da je za novi statut glasovalo le 86 delegatov in da bodo morali na korespondenčni način pridobiti kar 37 glasov. Podobno velja tudi za izvolitev novega vodstva stranke, ki je bilo tako izvoljeno le pogojno. Po mnenju Kukovice je poglavitni vzrok razprtij (v poročilih s te koference se pogosto omenja obstrukcija desnega krila) nasprotje med vodstvom stranke in regionalnimi odbori, jabolko spora pa je podpora novi slovenski vladi dr. Drnovška. Od 17 poslancev Zelenih je zanjo glasovalo le 6, mnogi pa se aktivno udeležujejo poslanskega kluba Demos. Ob omenjeni pomanjkljivi navzočnosti je bil za predsednika stranke in predsednika izvršnega odbora izvoljen dr. Dušan Plut, prav tako so bili sprejeti pogoji, ki jih je dosedanji predsednik za kandidaturo na tej funkciji postavil. Bistvo sprejetih zahtev je v večji lojalnosti stranki ter zvestobi njenemu programu. Glede odnosa do vlade so se dogovorili, da bodo vlado podpirali s kritično distanco, do septembra pa bo svet stranke pripravil seznam temeljnih zahtev, ki jih postavljajo vladi. Največ nezadovoljstva povzroča novi minister za energetiko, za katerega se Zeleni boje, da bo izničil mnoga njihova prizadevanja. Po mnenju Tomaža Kukavice potrebnih manjkajočih glasov za potrditev novega statuta in pogojno izvoljenega vodstva ne bodo dobili, zato je septembra pričakovati odkriti razkol. Na konferenci so sodelovali predstavniki Zelenih iz vseh gorenjskih občin, razen Tržiča. # S. Ž. Ironija na meji Že dvakrat doslej so predstavniki primorske regije sedli skupaj s predstavniki škofjeloške občine, ki so vsakokrat (vsaj za zdaj) bili "pooblaščeni", da nastopajo posredno tudi v imenu gorenjske regije. Obakrat je bila sicer tema povezava med Gorenjsko in Primorsko, ugotovitev pa poudarjeno enotna, da bi bil res že skrajni čas, naj Gorenjci in Primorci na različnih področjih dogovarjanja bolje sodelujejo vsaj v prihodnje, če jim že doslej to ni najbolje uspevalo. Petkova ugotovitev na Er-manovcu, ko so sedli skupaj predstavniki občin Idrija in Skotja Loka, poslanci in predstavniki republiških strokovnih služb oziroma ministrstva za promet in zveze, je bila, da je že dobesedno smešno, da je nekdanja jugoslovansko -italijanska meja še kar "zaprta". Na cestnem področju jo ta ugotovitev Jiftjjf kot potrjuje. Dober poldrug kilometer regionalne ceste Sovodenj - K ladje se po strokovni plati projektira, kot eden najbolj zahtevnih mednarodnih odsekov, jinan-čno pa obravnava, kot da ga za postopno odpiranje najbolj pomembne "železne zavese". Drugače povedano; ni čudno, da v sosednji primorski občini pravijo, da ima vsak kmet v občini že asfalt, v Ljubljano in Škojjo Loko pa ne more priti. Podobno potrditev takšne ugotovitve poznajo tudi v Škofji Loki, sicer pa je najbolj utemeljena tista, da je ta odsek pač na obrobju obeh skrajnih pokrajinskih občin. Še dobro, da ljudje na tem območju niso samo čakali, kdaj ne bodo več "pozabljeni" in imajo danes sicer še kar primerljive pogoje zaradi lastnega dela in reševanja vseh vsakodnevnih in za obstoj osnovnih problemov. Drugačno medregijsko (recimo) povezovanje naj bi tem tradicijam naredilo konec. Strokovna razlaga za to pa je predvsem poučna. Kakor je najbrž utemeljena ocena, da bi se v parlamentu smejali, če bi poslanci posebej izpostavili potrebo, da je treba tisoč šeststo metrov dolg odsek Sovodenj -Kladje urediti, je vendarle tudi res, da je za vsako najmanjšo projektno spremembo na tem odseku postopek enak, kot na primer za gradnjo jedrske elektrarne. En projekt ali sprememba mora ta trenutek skozi proceduro najmanj treh ministrstev in še skozi komisijo za presojo investicij. Pri sosedih bi to z enim podpisom rešil vodja operative na terenu. Zato velja. Tam, kjer se denar dela, so poslanci. Le-ti pa naj bi končno vendarle že sedli skupaj (kar zadeva gorenjske in primorske stične točke), predvsem pa naj bi ob tovrstnih problemih pozabili na politično geometrijo in "zakopali bojne" politične sekire. • A. Žalar TRGOVINA S PERILOM IN KOZMETIKO Kranj, Gregorčičeva 8 /•IJubtJanska banka 4llftflllllf» Gorenjska banka Kranj GORENJCinBAM (A FORMULfTfjfRIH RANKA Razgiban "športni" konec tedna - Konec tedna je bilo na Gorenjskem veliko športnih prireditev. V Kranju so tekmovali športni plezalci, v Kranju in Škofji Loki so igrali pomembne nogometne tekme, v Ratečah je bil kros treh dežel, v Sebenjah so bili smučarski skoki, v Planici lokostrelstvo, gorski tekači so tekli na Lubnik. Na slikah: vrhunska predstava športnih plezalcev v Kranju in nogometna tekma med LTH iz Škofje Loke in Jadranom iz Kozine za vstop v II. slovensko ligo, ki so jo dobili Ločani z golom Poldeta Langerholca v 35. minuti. Jutri bo povratna tekma. J. K., sliki P. Kozjek IZREDNO UGODNO! Cement Salonit - Anhovo SAMO 459 SLT z Merkurjevo kartico pa že za 436 SLT. CENI STA Z DAVKOM! Velike nagrade Kranja Kranj, 15. junija - Predsednik Kolesarskega kluba Sava Kranj Janez Bohorič in direktor kluba Franc Hvasti sta na današnji časnikarski konferenci predstavila tri velike mednarodne kolesarske dirke za Veliko nagrado Kranja, ki bodo v petek, soboto in v nedeljo. V petek ob 16. uri bo ekipna mednarodna tekma, po kakovosti najboljša doslej (start in cilj med Globusom in hotelom Creina), v soboto ob 9. uri bo pri športnem parku Zarica nad Planiko dirka mlajših mladincev in mladincev, v nedeljo ob 9.30 pa se bo začela velika mednarodna krožna cestna dirka, na kateri bo po sedanjih prijavah sodelovalo najmanj 90 kplesarjev. • J. K. GORENJSKO PRVENSTVO HARMONIKARJEV V BESNICI - Izbirno tekmovanje za letošnjo 12. zlato harmoniko v Ljubečni so si na podlagi razpisa pridobili na Gorenjskem prizadevni člani Turističnega in Kulturnega umetniškega društva Jože Papler v Besni-ci. Med gosti na nedeljski prireditvi v Besnici je bil tudi minister za informiranje Jelko Kacin. Več na 4. strani. ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR MIHA NAGLIC Kaj je gnilega v državi danski? Vprašanje je, ali bi Marcel, stotnik iz Shakespearovega Hamleta, ki ob koncu 4. prizora 1. dejanja izreče znamenito domnevo iz naslova ("Something is rotten in the state of Denmark."), le-to ponovil ob izidu nedavnega referenduma na Danskem. Ko so državljane te države vprašali, ali so za to, da se v prihodnje tudi oni ravnajo po sklepih iz Maastrichta in s tem odrečejo svoji lastni valuti, lastni obrambni in zunanji politiki in še čemu (jeziku ?), jih je 50,7 odstotka odgovorilo z NE! Sedem desetink odstotka (46.269 glasov) je spodneslo dansko uradno politiko, zamajalo samozavest bruseljske birokracije in okrepilo sebi podobne težnje v drugih članicah Evropske skupnosti. To da misliti. Kaj je torej "gnilega" v državi danski? Vprašanje, ali sploh kaj. Zna biti, da pri vsem skupaj sploh ne gre za nekaj "globokega"; gre za "zdravo" reakcijo čisto navadnega nacionalizma in hkrati za začetek spoprijema in obračuna med unitarnim evropej-stvom in tradicionalnimi evropskimi nacionalizmi. Po odzivih v drugih državah ES (Anglija, Francija) sodeč so seveda v igri tudi različni strankarski interesi na vsakokratni politični sceni. Konservativne stranke so navezane na tradicionalne (tudi nacionalne) vrednote, liberalci in levičarji pa so že od nekdaj bolj naprednja-ški in svetovljanski. Če bi se izkazalo, da za izidom referenduma tiči danski kmečki lobi, bi to ne bilo nič presenetljivega; v spontanih manifestacijah, ki so izbruhnile po objavi rezultata, pa so na ulice privreli predvsem mladi vseh barv in nenavadno veliko žensk... Nacionalni interes je očitno globlji in močnejši od vsakega strankarstva, nacionalizem pa ni le otroška bolezen človeštva, za kar ga je svoj čas razglasil Albert Einstein. Že bežni pregled evropskega tiska zadnjih dni pokaže, da je danski "ne" zbudil izredno publiciteta; če se ozremo v slovenske medije tega časa, pa odmeva skorajda ni! Pač pa so veliko pozornost namenili pogovorom slovenskega političnega vodstva s predsedujočim ministrskega sveta ES, portugalskim zunanjim ministrom Joaom de Deus Pinheirom. ki se je pred dnevi mudil v Ljubljani. Dogovorili so se, da bo Slovenija na zasedanju skupnosti, ki bo 26. junija, razglasila željo in namero, da se ji čimprej pridruži kot polnopravna članica. Namera, ki ji pravzaprav ni mogoče ugovarjati, vendar že zdaj zbuja tehtne pomisleke. Je res treba, da zdaj, ko smo se komaj rešili beograjskega, sami tiščimo v okrilje bruseljskega centralizma in unitarizma? Ta je sicer bolj olikan -- a tudi bolj učinkovit! Kakšne so možnosti za preživetje slovenske kulturne posebnosti (jezika in vsega, kar nas je 1300 let ohranjalo v stiski med germanskim, romanskim, bizantinskim in mohamedanskim evropejstvom), ko se bo soočila s tako močnim in učinkovitim, kibernetičnim sistemom upravljanja? Danci so ob podobnih vprašanjih odreagirali tako, kot so. Tudi to (nam) da misliti: da je bilo Dancev in Slovencev pred sto leti približno enako; eksodus v Ameriko, obe svetovni vojni in sodobna malodušnost pa so botrovali dejstvu, da je Dancev danes pet, Slovencev pa komaj dva milijona. Gre za hamletovsko dilemo, za biti ali ne biti. Na svetovni ekološki konferenci v Riu de Janeiru so se spraševali, kako zaščititi nekatere ogrožene živalske vrste. Ko je dr. Janez Drnovšek odhajal tja, je izjavil, da bo podpisal konvencijo o biološki raznovrstnosti. George Bush je ni; če bi se je držal, bi v naslednjih štirih letih zmanjšal gospodarsko rast za dva odstotka. Je pač tako: Američani, Francozi, Nemci, Angleži in drugi veliki narodi se ne počutijo ogroženi njihovi politiki pa mislijo le za štiri leta vnaprej. Slovenci pa smo tako redki "ptiči", da si kaj podobnega ne moremo privoščiti. Zato je prav, da se zavzemamo za ohranitev redkih živali, še prej pa moramo poskrbeti zase. Da ne bo kdaj pozneje kdo ugibal, kaj je (bilo) gnilega v deželi kranjski! STRANKARSKE NOVICE Stranka demokratične prenove Zaščita rek, podtalnice in zraka Ljubljana, 9. junija - Poslanski klub Stranke demokratične prenove predlaga ob svetovnem dnevu varstva okolja, da ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora pripravi do letošnjega septembra poročilo o uresničevanju programa varovanja in zboljšanje kakovosti rek in podtalnice v Sloveniji s poudarkom na izvajanju sanacije reke Save. Poročilo naj bo obravnavano v skupščini. Prvi programi so hili sprejeti že leta 1987, pa se ne izvajajo, prav tako pa ni jasno, kdo bo odgovoren v primeru tujih sovlaganj v verigo iavskih elektrarn za ekološko sanacijo reke. Poslanski klub tudi predlaga drŽavi Sloveniji, da izda garancijo za najem posojil za odžvepljevanje dimnih plinov v termoelektrarni Šoštanj. Nekatere /holjšave so bile že narejena, zaradi pomanjkanja denarja pa bi bila sanacija lahko končana šele leta 1995. Tuji vlagatelji ne bodo sodelovali brez garancije države. • J. K. Liberalna stranka Tujcem razprodajamo premoženje Ljubljana, 9. junija - Liberalna stranka opozarja na to na primeru mešane bančne družbe Bank Austria Ljubljana, ki v svoji letni bi-tartci m i/kazala dobička in slovenskim delničarjem ni izplačala dividend za njihove deleže, čeprav banke ustvarjajo pri nas dobičke, ki pa jih zaradi neizterljivosti odpišejo, vendar njihovo hipote-kurno jamstvo ostane, kar je pot do lastništva družbenega premoženja, lo je posledica pomanjkljive slovenske zakonodaje. Enako se dogaja tudi v gospodarstvu. Lastninska zakonodaja mora upoštevati nacionalni konsenz, ki pa gaje v sedanji nelegitimni skupščini ni mogoče doseči, zato naj jo sprejme na novo izvoljena skupščina. Oblikuje naj se konzorcij uspešnih slovenskih podjetij, ki naj bi deloval s podporo strank različnih usmeritev. Takih podjetij je okrog 350. • J. K. Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Razprava o osnutkih volilnih zakonov seje le začela Prva glasovanja ta teden Prav sklepčnost utegne biti ob vsebinskih razhajanjih največji problem pri sprejemanju volilne zakonodaje. Ustava terja namreč dvotretjinsko večino, te pa pretekli teden ni bilo, zato bo glasovanje ta teden. Ljubljana, 16. junija - Družbenopolitični zbor in zbor občin sta razpravo o svežnju prvih treh volilnih zakonov (volitve v državni zbor in državni svet, volitve predsednika) končala, sklepala pa bosta na seji, ki je sklicana za jutri. Majhne in zunajparlamen- tarne stranke grajajo predlagani sistem, ker daje prednost velikim strankam. Demokratska stranka je za sorazmerni oziroma proporcionalni sistem z elementi večinskega, narodni demokrati predlagajo, da bi 44 poslancev volili po večinskem in 44 po proporcional- Parlament zahteva odgovornost Skupščinski odbor za kreditnomonetarni sistem je obravnaval vdor v monetarni sistem Slovenije oziroma stanje na računu 533 ob izplačevanju zadnjih pokojnin. Po sodbi Banke Slovenije je šlo 2. junija za kreiranje novega denarja za en dan, to pa je isto, kot če bi državljan izdal ček brez kritja. SDK izrecno ne sme izvrševati plačil brez kritja. Odbor terja ugotovitev odgovornosti Banke Slovenije, Službe družbenega knjigovodstva, SP1ZA in Ljubljanske banke in preiskavo s strani tožilstva in notranjega ministrstva. Imenuje naj se posebna parlamentarna preiskovalna komisija, saj odbor nima pristojnosti preiskovalne komisije. STRANKARSKE NOVICE Ustanovni občni zbori SKD V Evropo ne moremo z nedemokratičnim parlamentom Dovje, 15. junija - Predsednik SKD Lojze Peterle se je udeležil ustanovnih občnih zborov krajevnih odborov SKD v Begunjah in na Dovjem. Politična zgodovina ne pozna kar treh »jurišev« na vlado ali treh nezaupnic. Mladi krščanski demokrati so organizirani že v 42 slovenskih občinah. Predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle se je minulo soboto, 13. junija, mudil na Gorenjskem, koje najprej prisostvoval zboru krajevnega odbora SKD Žirovnica, nato pa se je v Begunjah in kasneje na Dovjem udeležil ustanovitve krajevnih odborov SKD v teh krajih. Na Dovjem je bila kulturna dvorana pretesna za vse, ki so prišli na ustanovni občni zbor dovškega odbora SKD. Poleg krajanov je bil na zboru tudi predsednik skupščine občine Jesenice dr. Božidar Bru-dar in predstavniki nekaterih drugih strank jeseniške občine. Predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle je v pozdravnem nagovoru med drugim dejal, da dandanes marsikoga še vedno moti »krščansko« v naslovu stranke, vendar morajo priti časi, ko različnost ne bo nikogar več motila. Danes marsikje še vedno strašijo pred krščanstvom in pri tem omenjajo nekdanjo SLS, ki pa je po Peterletovih besedah v tistih časih, ko je delovala, naredila veliko pozitivnega. Zdaj seje SKD pridružila tudi ta stranka in obogatila vrste SKD, saj so prišli vanjo podjetni Slovenci z vsega sveta. Ko je govoril o pripravah na volitve, je dejal, da bo predvolilni boj v marsičem ostrejši od prejšnjega. Volitve pa pred 23. decembrom morajo biti, saj v svet ne moremo z izkaznico, kakršno imamo zdaj: s takim parlamentom, ki ni demokratičen. Po ustavi naj bi dobili parlament z manj poslanci kot zdaj, ki pa bodo profesionalci. Lojze Peterle je med drugim tudi dejal, da smo Slovenci z osamosvojitvijo prvič izkazali zgledno enotnost, vzdržali in na samostojni in priznani državi je treba graditi naprej. Eno izmed najbolj pomembnih vprašanj je, kako bomo vstopali v Evropo: SKD bo pripravila koordinacijo, ki se bo ukvarjala z vprašanji vključevanja v Evropo. Izrazil je upanje, da bodo evropski krščanski demokrati, ki so pomagali Sloveniji že prej, ponudili ustrezno pomoč tudi zdaj. Lojze Peterle je ob koncu dejal, da so »trije juriši« na njegovo vlado ali tri nezaupnice svetovni rekord v politični zgodovini. Zdaj se bo bolj posvetil stranki, z zadovoljstvom pa ugotavlja, da so povsod po Sloveniji ljudje pripravljeni delati. Mladi krščanski demokrati imajo svoje organizacije že v 42 slovenskih občinah. Na ustanovnem občnem zboru na Dovjem so za predsednika odbora izvolili Janka Kokošarja.# D. Sedej Sivi panterji Kranj Zbor članov Kranj, 16. junija - Jutri, 17. junija, ob 17. uri bo v sejni dvorani na Poštni 3 v Kranju zbor Sivih panterjev kranjske občine. Na zboru bodo uredili odnose med Sivimi panterji in občinskim odborom li-beralnodemokratske stranke in izvedli dopolnilne volitve v organe seniorske frakcije ter se pogovorili o delu in prihodnjem sodelovanju. • J. K. Narodna demokratska stranka Brez dodatnih obveznosti za begunce Ljubljana, 9. junija - Slovenija naj zavrne kakršnekoli posebene obveznosti do beguncev iz. Bosne in Hercegovine. Stališče mednarodne skupnosti za Slovenijo ni sprejemljivo, ker nas ima še vedno za del bivše Jugoslavije. Slovenija naj mednarodne predpise s področja begunstva spoštuje, tujci, ki nimajo statusa begunca, pa naj bodo ljudje, ki nimajo dovoljenja za bivanje v Sloveniji. V BiH naj se oblikujejo varnostna območja pod mednarodnim nadzorom, vanje pa je treba usmeriti begunce. Interesi slovenskega naroda morajo biti zaščiteni, preveč beguncev pa prinaša nestabilnost. • J. K. * nem sistemu in če bi bilo to sprejeto, bi stranka odstopila od zahteve po referendumu, ljudska stranka pa sistem, ki gaje predlagala ustavna komisija, podpira. Poslanski klub Demosa je terjal, da se v zakon zapiše zahteva, da mora vsak kandidat ob sprejemu Kaj bo z rento in delavci Skupščina je sprejela Zakon o trajnem prenehanju izkoriščanja uranove rude in preprečevanju posledic rudarjenja v rudniku urana Žirovski vrh. Zbor združenega dela je glede na to, da določila o renti, ki naj bi jo dobivala škofjeloške občina, ni v zakonu, naložil vladi, naj problem rente posebej obravnava, prav tako pa tudi položaj delavcev, ki so ostali po zaprtju rudnika brez dela. Radovedni poslanci Na zadnji seji parlamenta je bila zastavljena kopica poslanskih vprašanj. Zakaj Univerzitetni klinični center še nima statusa zavoda, čeprav je bil zakon sprejet že pred 14 meseci, zakaj na mejnih kamnih še ni novih označb, da gre za državo Slovenijo, kdaj bo vlada reorganizirala energetiko, kako je z izplačevanjem pokojnin hrvaškim upokojencem, ki živijo v Sloveniji, kdaj bo vlada pripravila poročilo o uresničevanju denacionalizacije, kdaj bodo povišana nadomestila brezposelnim, kdaj bomo odprli diplomatska predstavništva v državah, kjer živi veliko izseljencev, kaj se dogaja s slovenskimi objekti družbenega standarda na Hrvaškem. kandidature pisno izjaviti, da ni nikdar sodeloval s tajno policijo, bil njen agent ali sodelavec. Ker je za sprejem volilne zakonodaje potrebna dvotretjinska večina, te pa pretekli četrtek ni bilo, bodo sklepali jutri. Zbor združenega dela o volilni zakonodaji pretekli teden še ni razpravljal in sklenil, da bo začel z obravnavo jutri. Kako in kdaj se bo začela parlamentarna razprava o lastninski zakonodaji je težko napovedovati. Zbor združenega dela se bo jutri lotil predloga štirih poslancev in vlade. V drugih dveh zborih pa še ni odločitve, ali bodo obravnavali ta zakon ali pa bodo nadaljevali z razpravo o osnutku, ki ga je pripravila prejšnja vlada. Gre za proceduralno vprašanje, ki bo vsaj v dveh zborih burilo poslance še jutri. Skupščina je sprejela zakona o ustanovitvi dveh novih šol in sicer Visoke kmetijske šole v Mariboru, ki bo specializirana predvsem za sadjarstvo in vinogradništvo, in Visoke šole za socialno delo v Ljubljani • J. Košnjek Sindikat Neodvisnost ustanavlja svoje podjetje Slovenski otroci v italijanskih šolah Jesenice, 15. junija - Sindikat Neodvisnost za Gorenjsko se vključuje v vso problematiko, s katero se srečujejo zaposleni. Več uspešnih akcij. Skupaj z italijanskimi sindikati pošilja v šolo 27 učencev, ki se bodo izobraževali v dveletnih in triletnih srednjih šolah v Italiji. Sindikat Neodvisnost gorenjske regije ima na Gorenjskem 25 tisoč članov, odbore po vseh gorenjskih občinah in v Kamniku, v minulem obdobju pa so organizirali pravno pomoč in se aktivno vključevali v razreševanje vseh problemov. Neodvisnost med drugim ne pristaja na to, da bi se del plač ali regres izplačeval v bonih ali v obrokih, saj so boni vnovčljivi le v nekaterih trgovinah, kar posledično pomeni nelojalno konkurenco. Njihova pravna služba se dnevno srečuje s pojavi nelegitimnega odpuščanja delavcev, predvsem hujših invalidov in mater z otroki kot tudi z ostalimi kršitvami. In direktorji, ki na veliko zlorabljajo svoj položaj: delavca ocenjujejo po številu konfliktov, ki jih ima z vodilnimi, ne pa po učinkovitem delovnem prispevku. Vodilni delavci pred sprejetjem zakona o lastninjenju želijo privatizirati čimveč firm: takšna namera je bila v tržiškem Peku, v IKOSU Kranj, denimo, zdaj pa sindikat Neodvisnost zbira podatke o privatizaciji v turizmu v jeseniški občini. Sindikat Neodvisnost je poleg ostalih akcij v minulem letu med prvimi organiziral solidarnostno pomoč za Hrvaško. Sindikat Neodvisnost ima redne prijateljske stike z italijanskimi in avstrijskimi sindikati. Z italijanskimi sindikati sodelujejo na področju šolstva, gospodarstva, z avstrijskimi pa na področju izobraževanja, športa, turizma, kulture. Člani sindikata so se trudili, da bi pomagali čimveč brezposelnim tudi tako, da bi jim preko avstrijskega in italijanskega sindikata našli delo onstran meje. A ni šlo: avstrijski sindikati so odkrito povedali, daje tudi v Avstriji precejšnja nezaposlenost, bojijo pa se še večje. Že zdaj so na Koroškem zaradi azijske konkurence morali zapreti polovi; co obratov, ki se ukvarjajo z dodelavnimi posli. Celo podružnici Siemens v Beljaku s 1.200 zaposlenimi grozi, da jo bodo zaradi cenejše delovne sile v Aziji morali zapreti. Razen tega pa avstrijski sindikati ne morejo dovoliti, da bi naši delavci na Koroškem delali za polovico manjšo plačo, kot jo imajo avstrijski delavci. Italijanski sindikati so verjetno zato, ker je Furlanija - Julij; ska krajina gospodarsko nekoliko zaspala in zaostala, pokazali večjo prožnost. Pri nas so pripravljeni odpreti tovarno, razen tega pa so poskrbeli, da se bo okoli 21 učencev iz Slovenije šolalo v sindikalnem srednjem učnem centru v Italiji že letošnjo jesen. Izbrali so jih predvsem po socialnem statusu družine, pred šolanjem bodo obiskovali intenzivni tečaj italijanskega jezika, izobraževali pa se bodo za poklic lesarja, obdelovanje lesa, avtomehani-ka. avtokleparja in vodovodnega instalaterja. Šolanje in bivanje bosta brezplačna, šola priznana tudi v Sloveniji. Sindikat Neodvisnost ustanavlja tudi svoje podjetje, ki se bo ukvarjalo s trgovino, turizmom, izobraževanjem za delo, poskušali pa bodo ustanoviti tudi zasebno šolo.# D. Sedej Istanovitelj in izdajatelj: GLAS t rodniSka politika: neodv sni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem t Predsednik Časopisnega sveta- IViin Bi/.jak Direktor in glavni urednik: Marku Valjavc^ Odgovorna urednica: I eopoldina Bogataj Novinarji in uredniki: Helena Jelov čan. Jože Kosnjck. I ea Meneinuer. Slojan Saje. Darinka Sedej. Vilma Stanov nik. Marija Volčiak. Cveto /aplotnik. Danica /avrj-/.ii / -1: (iora/d Sinik / Tisk: Podjetje DELO jCR-T** l asopisi K K \ VI 10 podiof l >K I VISM GLAS Andrej žalar. Štefan žarui Oblikovanje: luoi Pokom Tehnično urejanje: Ivo Seknc. Mirjana Drnksler. Nada Prevc Lektoriranje: Marjeta Vozlič; Fotografija. ■ Bleivveisovu 16. telefon: 218-463. tclefax: (064) 215-366 / Mah og lelel.-n: 217-9611 n imeniki im.uv in rev ij, I nihlj t rednistvo: MoJe Pijadeja I. telefon: 2H-860. 211-835 L'fav: 213-163 Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: »prejemamo neprekinjeno 24 m a ne v no ha avtomatskem odzivniku; uradne ure; vsak dan 7, -17.00,. t lisopis izhaja oh ioi ki h in petkih. 11 nomisi i /a milno: letna naročnina 140 DEM, Oglasne storitve: po ceniku, Prometni d.nek no stopnji 5 odstotkov (mnenje RMI 23/2 Naročnina: trimesečni obračun Gospodarski program Drnovškove vlade Brez dodatnega zadolževanja v tujini 6-odstotna inflacija še ne dovoljuje "mirnega spanja", zato bo nova vlada umirila cene, še bolj pa plače. Kranj, 15. junija - Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek Je na četrtkovi tiskovni konferenci predstavil zasnovo ekonomske politike, ki jo je sprejela vlada. Skušala bo sanirati podjetja in banke, zmanjšati inflacijo in nasploh uveljaviti normalni finančni sistem, program poleg splošnih usmeritev vsebuje tudi konkretni seznam, ki obsega petindvajset, časovno opredeljenih nalog po ministrstvih. Vlada ocenjuje, da se bodo z uresničevanjem program gospodarske razmere izboljšale v osmih mesecih do enega leta, saj je toliko časa potrebnega, da se podjetja prilagodijo dohodkovno povečani zanimivosti izvoza. Same usmeritve pa presegajo to dobo, saj njihova uresničitev zahteva nekajletno zavestno politiko proračunskih primanjkljajev. Z zornega kota podjetij pa pomenijo umiritev plač, tečaja, obresti, davkov in prispevkov ter začetek reševanja notranje dolžniške krize in zagotavljanja finančne discipline, kar je povezano s finančno rekonstrukcijo podjetij, bank in državnega sektorja. Tečaj naj bi se zvišal Med tri probleme, ki jih bo razrešila takoj, je vlada uvrstila posredno financiranje menjave s tujino, prilagajanje deviznega tečaj do ravni, ki ne bo zavirala rasti vrednosti izvoza in vrednotenje ter razvoj menjave z n«kdanjimi jugoslovanskimi republikami. S povečanjem uvoza, ki je bil dodatno že sproščen, bo znižala presežek v bilanci, z aktivnejše tečajno politiko bo zaustavljeno zniževanje tečaja tolarja, ki naj bi ga s povečanjem povpraševanja po devizah zvišali. Ob sotočju Save Več denarja za sanacijo podjetij in bank Letošnji državni proračun je ocenjen na 26,5 odstotka družbenega bruto proizvoda, v njem imajo intervecije v gospodarstvo 6,4-odstotni delež, 11-odstotnega pa predvideni proračunski primanjkljaj. Lanski presežek proračuna v višini 2,8 milijarde tolarjev bo porabljen za odplačila posojil, ki v letošnjem proračunu niso bila predvidena. Nakup vojaških stanovanj bo mogoč z devizami, lanska izguba javnih zavodov (brez zdravstva) bo pokrita s tekočim poslovanjem, v javnih podjetjih bo opravljena revizija, podaljšano bo plačilo lanskih prispevkov in davkov, saj podjetja skupaj z obrestmi niso plačala 7,2 milijarde tolarjev. Več denarja naj bi bilo v proračunu za sanacijo podjetij in bank: 7,5 do 11 milijard tolarjev za predstečajne postopke v podjetjih, 12 do 15 milijard tolarjev za finančno prenovo bank, 3 milijarde tolarjev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in 0,5 do 1,5 milijarde tolarjev za povečanje tekoče proračunske rezerve, ki so bile porabljene za stroške z begunci. Celotni obseg sredstev namenjenih iz proračuna podjetjem in bankam bi tako znašal 41 milijard tolarjev oziroma 5,8 odstotka bruto družbenega proizvoda. Večji proračunski primanjkljaj Predvideni bruto proračunski primanjkljaj bi se tako povečal na 47 milijard tolarjev oziroma 6,6 odstotka bruto družbenega proizvoda. Predvideva zadolževanje v višini 18,8 milijarde tolarjev, od tega 10,6 milijarde tolarjev za odplačevanje starih posojil in 8,2 milijarde tolarjev čistih novih dolgov. Proračun naj bi se zadolževal doma, predvsem v javnem sektorju, pri zavarovalnicah, bankah, gospodarstvu in prebivalstvu. Domače varčevanje naj bi spodbudili z davčno ureditvijo, država pa bo razpisala nove obveznice. Uvoz bo kreditiran iz deviznih rezerv, za mala in srednja podjetja pa država ustanovila poseben sklad z kreditiranje uvoza opreme. Preusmerjanje domačega varčevanja v državne vrednostne papirje in povečanje deviznih rezerv skupaj s povratnim tokom prek deviznega kreditiranja podjetij s strani države in nekaterih domačih bank ter delnega izboljšanja portfelja bank, ob neposred-njem zadolževanju podjetij v tujini bo zmanjšalo stroške financiranja ter vplivalo tudi na znižanje domačih obrestnih mer. Umiritev plač in cen Uravnavanje plač prek kolektivnih pogodb bo ostalo v veljavi, onemogočeno pa bo prenašanje pretekle inflacije v na- slednje obdobje. Izhodiščna plača naj bi spet znašala 60 odstotkov povprečne plače v gospodarstvu, kakor je bilo določeno leta 1990. Če bo inflacija do 5- odstotna mesečno, se plače ne bodo povečale; če bo 5-do 10-odstotna, se bodo plače povečala za 4 odstotke plus 90 odstotkov povečanja nad 5 odstotki; če bo inflacija več kot 10-odstotna, se bodo plače povečale za 9 odstotkov plus 90 odstotkov povečanja nad 10 odstotki. Enake učinke naj bi dosegli v negospodarstvu. Rast cen v javnem sektorju bo počasnejša od splošne rasti cen. V javnem sektorju bodo opravili revizijo, spremljali njihove vhodne stroške, kar bo osnova za določanje cen, takoj pa bodo uveljavljeni ukrepi za racionalizaicijo poslovanja. Pomoč pred stečajem podjetij_ Vlada namerava odpraviti moratorij na stečaje podjetij, vendar pa jim bo pred tem pomagala, zato vsa ne bodo šla v stečaj, rešila se bodo tista, ki imajo možnosti za preživetje. Podjetja bodo izdala obveznice, z rokom do enega leta. Država jih bo odkupila od tistih podjetij, ki bodo predložila bančno garancijo in ki jim bodo banke za enako obdobje reprogramirale posojila, pri čemer bo bankam obresti plačeval proračun. Podjetja, ki v tem obdobju ne bodo odkupila svojih obveznic nazaj, bodo imela tri možnosti: takojšen stečaj, sprememba obveznic v lastniški vložek države ali vnovčitev bančnih garancij. Banke bodo prav tako imele možnost spremeniti garancije v lastniške deleže. Država bo dolgove odkupila podjetjem, za katera banke ne bi pristale na zamenjavo garancij oziroma v preteklosti danih posojil v lastniški vložek in jim bo stečaj grozil predvsem zaradi neustreznega financiranja poslovanja. Odločitve o usodi teh podjetij, kakor tudi o usodi tistih, ki jim banke ne bodo hotela dati garancije, so sprejemalo ministrstvo za industrijo s sodelovanjem ministrstva za delo, agencije za prestrukturiranje in državnega sklada za razvoj. • M. Volčjak Je bila kupnina porabljena tako, kot določa zakon? Radovljica, 12. junija - Da je občinski izvršni svet že tretjič v zelo kratkem času obravnaval poročilo o gospodarjenju z občinskimi stanovanji, kaže na to, da na tem področju, predvsem pri uresničevanju stanovanjskega zakona, ni bilo vse v najlepšem redu. Posebna komisija, v kateri je bila tudi predstavnica Javnega pravobranilstva Gorenjske, je ugotovila, da je prodaja družbenih stanovanj potekala po zakonu, medtem ko poraba kupnine v nekaterih primerih ni bila namenska oz. povsem v skladu z zakonskimi določili. V občini so, na primer, primanjkljaj od predlani pokrivali s kupnino za prodana stanovanja solidarnosti in vzajemnosti. Sredstva, s katerimi je občina od nekaterih podjetij odkupila stanovanja, da bi jim pomagala iz likvidnostnih težav, po ugotovitvah komisije niso bila namensko porabljena; prav tako tudi ne sredstva, ki so jih namenili za predčasno odplačilo stanovanjskega posojila. nil" niti toliko, kolikor je za nohtom črnega, pa so se podražili nekateri izdelki. To je po metodologiji, kakršno predpisuje republika, že zadosten razlog, da tudi komunalna podjetja podražijo svoje storitve. Radovljiški izvršni svet se je na zadnji seji strinjal s predlogom Komunale Radovljica, da juni- ja poveča cene komunalnih storitev za 5,12 odstotka. Komunala je v prvem četrtletju ustvarila nekaj dobička le v smetarski dejavnosti, v vseh ostalih pa izgubo (v vodovodni 1,6 milijona, pri kanalizaciji en milijon in pri čiščenju odplak nekaj več kot pol milijona tolarjev). • C. Zaplotnik Lojze Peterle v Škofji Loki V Zako le prek Rečice Na Bledu velja od 2. junija nova prometna ureditev ob jezeru. Cesta od Prešernovega spomenika do Male Zake je zaprta za avtomobile in namenjena pešcem, kolesarjem in koči-jažem. Prepoved ne velja za dostavo in za zaposlene v vilah Zlatorog in Rog, kjer sta uprava Triglavskega narodnega Parka in prostori Smelta. Cesta 'z Velike v Malo Zako je bila bila doslej zaprta za promet iz obeh smeri, po novi ureditvi pa Je enosmerna. Največja sprememba, na katero je tudi sicer največ pripomb, je enosmerni Promet od Velike Zake do modne hiše Pristava oz. do bohinjske ceste. To praktično pomeni, da je dostop v kamp mo-8oč le preko Rečice in da mo-ra, na primer, kmet z Bohinjske Bele peljati gnoj svojemu prijatelju na Župančičevi cesti prek vsega Bleda. Nova prometna ureditev prepoveduje tudi parkiranje ob obali jezera. Ker pa v kraju ni zadosti parkirnega prostora in urejenih kopališč, razmišljajo celo o tem, da bi tedaj, ko bi bila parkirišča zasedena, Bled "zaprli". Naj bo tako ali drugače: vse to je le gašenje (poletnega) požara in izhod v sili, ko Bled obišče na tisoče domačih in tujih gostov; dolgoročna rešitev za kraj pa sta cestni obvoznici proti Bohinju in Gorjam. Bled bi južno obvoznico že imel, če pred leti ozki interesi ne bi prevladali nad širšimi. Dražje komunalne storitve Čeprav se tolar maja v razmerju do marke ni "premak- V četrtek, 18. junija, ob 19.30 uri bo v dvorani šolskega centra na Podnu v Škofji Loki predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle spregovoril o političnih razmerah v Sloveniji po zamenjavi v vladi ter o usmeritvah SKD po kongresu. Hkrati bodo v Škofji Loki ustanovili tudi krajevni odbor kršanskih demokratov. Občinski odbor SKD lepo vabi vse člane in prijatelje stranke. za Občinski odbor SKD Jernej Prevc OSNOVNA ŠOLA FRANCETA PREŠEREN KRANJ Svet šole OŠ Franceta Prešerna Kranj razpisuje prosta dela in naloge POMOČNIKA RAVNATELJA — z minimalno učno obveznostjo (za mandatno dobo 4 let) Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da je učitelj, vzgojitelj predšolskih otrok, pedagog, specialni pedagog, psiholog, socialni delavec ali knjižničar — da ima opravljen strokovni izpit — da ima 5 let delovnih izkušenj — da ima organizacijske in strokovne sposobnosti, ki jamčijo, da bo s vojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in ciljev zavoda, kar dokazuje s svojim minulim delom. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 8 dneh po objavi razpisa. Bravo, odličnjaki Pričakovali bi, da so učenci, ki vseh osem let osnovne šole nosijo domov odlična spričevala, sila redke bele vrane. Vendar ni čisto tako. V kranjski občini jih je letos skupaj 132, v škofjeloški okroglo 70. Prvakom v znanju iz obeh občin sta v petek kranjski župan Vitomir Gros (v nujni odsotnosti ga je zamenjal Marjan Kne) in škofjeloški Peter Havvlina priredila sprejem. Posnetek je s sladkosnede zakuske kranjskih odličnjakov. - Foto: Katja Pre- V ERO spet stavkajo Zahtevajo odstop vodstva Kranj, 15. junija - Pred mesecem dni so se delavci kranjske Iskre ERO v upanju, da bo vodstvo podjetja spoštovalo dogovor, po dveh dneh stavke vrnili na delo. Danes zjutraj so spet začeli štrajkati, kako dolgo bodo tokrat, predsednik sindikata Milan Zaplotnik in podpredsednik Janez Bešter, nista vedela odgovoriti. Delavci ERO so se odločili za ponovno stavko na jutranjem zboru, ker vodstvo podjetja ne spoštuje dogovora izpred meseca, sklenjenega s stavkovnim odborom. Če ponovimo na kratko, gre za plače, regres, obveznice, plačilni dan. Zahtevi po spoštovanju dogovora je zbor delavcev danes dodal še eno, zahtevo po odstopu celotnega vodstva oziroma zamenjavi direktorja. V. D. direktorja Miro Krek je upravnemu odboru že pred časom ponudil odstop, a ker upravni odbor za to delo ni našel primernega drugega človeka, je Kreka podprl. Vodstvo podjetja delavcem po besedah obeh sindikalnih zastopnikov ni sposobno dati, kar zahtevajo in do česar so upravičeni. Ponuja jirn zgolj zajamčeno plačo, to je 90 odstotkov plače prejšnjega meseca, brez vseh dodatkov, povečano za rast življenjskih stroškov. Za jutri, torek, je napovedan skupni sestanek upravnega odbora podjetja in stavkovnega odbora, kjer bodo poskušali najti izhod iz brezizhodnega položaja. # H. J. Območna organizacija svobodnih sindikatov Gorenjske Omajana je tudi pravna varnost delavcev Jesenice, 16. junija - Sindikalna pravna pomoč, ki je bila prej omejena na svetovanje članom in zastopanje posameznikov pred sodišči združenega dela, ima v današnjih okoliščinah precej zahtevnejše delo. O tem danes govorijo tudi na seji sveta območne organizacije svobodnih sindikatov na Jesenicah. Korenite družbene spremembe so z vso ostrino zarezale v materialni, socialni in statusni položaj delavcev. Nova zakonodaja je delavcem močno omejila pravice, medtem pa je vodstvom povečala pristojnosti, kar so mnogi izkoristili sebi v prid in delavcem v škodo. Vsega zakonodaja še ni do kraja uredila, v pravni praznini pa se razraščajo številne nezakonistosti, zlorabe, prisvajanje (še vedno) družbenega premoženja in šikaniranje zaposlenih. Delavci v večji meri kot kdaj prej iščejo pravico pri številnih ustanovah, tudi pri sindikatu in na sodiščih združenega dela, ki so dobesedno zasuta z vlogami. Pravna pomoč pri sindikatih, ki je v preteklosti igrala obrobno vlogo, v teh razmerah postaja vse pomembnejša. Med njene naloge med drugim sodi tudi zastopanje delavcev v stečajnih postopkih, članstvo v upniških odborih, odkrivanje primerov divjega lastninjnja, sodelovanje v pogajanjih za kolektivno pogodbo... Svobodni sindikat na Gorenjskem je na primer zastopal delavce v stečajih BPT, Elima in Elana, kjer so se pojavili kot upniki. V primeru Elana, ki je zaključen, mu je uspelo v pretežni meri izposlovati zahtevano. Pri varstvu pravic delavcev se najpogosteje pojavljajo primeri, kot so začasni in trajni presežki delavcev ter čakanje na delo, disciplinski postopki, prenehanje delovnega razmerja, plačila nadomestil za osebne dohodke in regresov za letni dopust, uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pravice delavcev pri zasebnikih. V zvezi z izkušnjami, ki jih imajo sindikati v zvezi z varstvom delavskih pravic, bodo na današnji seji predlagali več ukrepov. Svoji sindikalni centrali predlagajo, naj oblastnim organom naslovi zahtevo za čimprejšnjo opredelitev družbenih pravobranilcev samoupravljanja in zakonsko ureditev njihovih pooblastil ter ustanovitev delavskih sodišč. Sindikalni pravni pomoči je treba zagotoviti pravico zastopanja delavcev pred sodišči, kadar gre za zadeve iz delovnega razmerja, enakovredno z odvetniki. V območnem sindikatu bodo postopno osnovali pravno službo, ki bo kos vse večjemu pritisku delavcev po varstvu pravic. Ministrstvo za delo pa vnovič opozarjajo na pomanjkljiva pooblastila in šibko kadrovsko zasedbo inšpekcij za delo, ki jim je naloženo varovanje delavskih pravic. • D. Z. Zlebir LETOVANJE V MARIND0LU OB KOLPI med 12. in 25. julijem, zate, če si star(a) 14 do 18 let. Zabavali se bomo v vožnji s kanuji, plavali bomo, se učili plesa in igranja na kitaro, zurirali pozno v noč... Potrebuješ le spalno vrečo in 120 DEM v tolarski protivrednosti - lahko v dveh obrokih. Kaj še čakaš? Piši na naslov DEMOKRATIČNI FORUM, Poštna 3, Kranj. Prijave zbiramo do 20. junija. PO GORENJSKEM UREJA: ANDREJ ŽALAR TURISTIČNI BIRO IN POČIVALIŠČE - Ob blejski vpadnici, v križišču za golf igrišče, je Turistično društvo Ribno skupaj s Turističnim podjetjem Ribno v soboto dopoldne odprlo turisti-čno-informativni biro in urejeno počivališče. V sezoni bo biro odprt vsak dan ves dan, izven sezone pa po potrebi oziroma za konec tedna. V Turističnem podjetju skupaj z društvom Ribno, kjer imajo že zdaj okrog 400 zasebnih turističnih postelj, v hotelu Ribno pa še 130, prav zdaj urejajo vse potrebno, da bo v biroju tudi menjalnica. Lokacija in program biroja bosta, kot so povedali turistični delavci iz Ribnega, skušala obogatiti informativno dejavnost za celotno blejsko kotlino in dolino Save Bohinjke z bohinjsko turistično ponudbo. Sicer pa je TD Ribno v začetku leta izdalo tudi turistični prospekt. Turistični biro je v soboto odprl predsednik radovljiške občinske skupščine inž. Vladimir Černe, gospodinje iz TD Ribno pa so postregle s pecivom. - A. Ž. Oživiti delo kranjskega TD - Preddvor - Na seji občinske turistične zveze Kranj v petek v Preddvoru so ocenili, da je bilo letošnje delo turističnih društev v občini uspešno. Le v kranjskem turističnem društvu bi bilo treba dejavnost oživiti, posebej še na območju mestnih krajevnih skupnosti, kjer bi bilo treba posebno skrb nameniti negovanju in varovanju okolja in popestritvi družabnega življenja v mestu. Na seji so se seznanili s sklepom o uskladitvi vrednosti točke v zakonu o turistični taksi, ki bo po novem v R Sloveniji 6,5 tolarja. Sklenili so tudi, da bo julija v občini začel izhajati Informator z vsemi prireditvami v mesecu, k sodelovanju pa so povabili poleg TD in ZKO tudi Športno zvezo in Planinsko društvo Kranj. Programe za Informator bo do 20. v mesecu sprejemala g. Poga-čarjeva na SO Kranj oziroma tudi Gorenjska turistična zveza Kranj. Na seji so imenovali še komisijo za ocenjevanje turističnih društev v občini. Letošnja akcija ima naslov Moja dežela urejena in čista, ocenjevanje pa bodo končali 10. julija. Seje so se udeležili tudi predstavniki izvršnega sveta občine Kranj in GTZ, na njej pa so izrekli posebno pohvalo članom turističnega podmladka, mentorjem in vodstvu šole Matije Valjavca iz Preddvora za osvojeno prvo mesto na 6. festivalu v Slovenj Gradcu Turizmu pomaga lastna glava. Za 22. srečanje turističnih delavcev Gorenjske, ki bo 19. septembra v Preddvoru, so imenovali tudi organizacijski odbor, vodi pa ga Janez Kuhar. Praznik Cvetja V Cerkljah Cerklje V Cerkljah in v vaseh pod Krvavcem se vneto pripravljajo na jubilejno 25. razstavo cvetja in 22. razstavo lovstva, ribištva in čebelarstva pod pokroviteljstvom izvršnega sveta skupščine občine Kranj, ki bo v Osnovni šoli Davorina Jenka v Cerkljah od 2. do 5. julija. Razstavo bodo slovesno s kulturnim programom odprli 1. julija ob 20. uri. Poleg cvetja, ki mu bo posvečen največji poudarek na razstavi, bo nedvomno zanimiv tudi lovski del, privlačna pa bosta tudi čebelarski in ribiški del. Na razstavi bodo sodelovali poleg gospodinj tudi zasebni vrtnarji in družbeni sektor. K sodelovanju pa so povabili tudi turistična društva kranjske občine. Gostinstvo pa se bo predstavilo z domačimi jedrni. Kreator letošnje razstave je Štefan Močnik. Vse informacije in tudi prijave za sodelovanje na razstavi dobite v TD Cerklje ali po telefonu na številko 064/422-506 pri Mari Tar-manovi. • jk Penzion Zaplata V TupaliČah - Tupaliče - Konec tedna bo v Tupaličah pri Preddvoru odprt gostinsko-turistični objekt s 44 ležišči v 20 sobah, s 180 sedeži v restavraciji in v pokriti terasi 90 ter s pokrito garažo za 30 avtomobilov. V gostinskem objektu odprtega tipa bo na začetku okrog 10 zaposlenih, kasneje pa 16 do 20, kar pomeni tudi toliko novih delovnih mest. Objekt je že 1938. zgradil Jurij Robnik in je po vojni menjal lastnike. 1986. leta pa ga je odkupil Ivan Preša iz Cerkelj in ga temeljito prenovil, tako daje ohranil le zunanji izgled. Dodana pa je terasa in pod dvoriščem velika garaža. • (až) Priprave na praznovanje - Jezersko - Konec tedna bodo z različnimi prireditvami proslavili krajevni praznik v krajevni skupnosti Jezersko. V krajevni skupnosti, kjer si pod vodstvom predsednika sveta KS Milana Kocjana prizadevajo uresničevati letošnji program, so pred nedavnim postavili tudi dve pokriti avtobusni postajališči. Eno na temeljih nekdanje žage, drugo pa pri odcepu za Planšarsko jezero. • (S.S. - až) Srečanje Kranjskih Janezov - Nova Oselica - Turistično društvo Sovodenj bo v nedeljo, 21. junija, ob 15. uri v Novi Oselici pri Sovodnju že petič priredilo tradicionalno srečanje Kranjskih Janezov. Po himni bodo v programu razvili tudi svoj prapor. Vsi Janezi, ki bodo prišli na prireditev, pa bodo dobili tudi značko in šilce "kratkega", če se bodo vpisali v register Janezov. Na vse dosedanje prireditve (lani je odpadla) je prišlo okrog 70 Janezov. Modernizacija ceste Sovodenj - Kladje Republika Slovenija OBČINA RADOVLJICA Uprava za urbanizem JAVNA OBRAVNAVA predlogov za spremembo družbenega plana občine Radovljica Vabimo vas, da se udeležite javne obravnave osnutka sprememb in dopolnitev DP občine Radovljica. Obravnave bodo potekale v naslednjih terminih: za območje Radovljice - v mali sejni sobi SO Radovljica v torek, 16. 6. 1992, ob 18. uri v prostorih KS Bled, v torek, 16. 6., ob 19.30 uri v prostorih KS Boh. Bistrica v sredo, 17. 6. 1992, ob 18. uri UPRAVA ZA URBANIZEM OBČINE RADOVUICA za območje Bleda: -za območje Bohinja: - Pozabimo na politično geometrijo P. Havvlina: "Če cesta letos ne bo modernizirana, jo bomo delali tri leta." - V. Demšar: "Problem je očiten in poslanci bi morali politične "bojne sekire" zakopati." Ermanovec, 15. junija - Sestanku minuli teden v petek v planinski koči na Ermanovcu, ki je bil po udeležbi iz Republike na skoraj najvišji strokovni ravni, po zasedbi iz občin Idrija (Janez Podobnik - Milan Božič) in Škofja Loka (Peter Havvlina - Vincencij Demšar) pa na najvišji, udeležili pa so se ga tudi nekateri poslanci (E. Fel-trin in M. Podobnik) in direktor Cestnega podjetja Kranj (B. Dri-novec), bi lahko rekli tudi preventivni. Sklicatelj je bil sicer predsednik občinske skupščine Idrija Janez Podobnik, izkazalo pa se je, da je bila odločitev za srečanje na Ermanovcu še kako upravičena, saj letošnja modernizacija regionalne ceste Sovodenj - Kladje vendarle ni tako brezskrbno zanesljiva, kot bi na programsko opredelitev v republiškem proračunu pričakovali. Da imajo "Primorci nos" za preventivno delovanje, je posredno ugotovil tudi predsednik škofjeloške občine skupščine Peter Havvlina, ki je priznal, da ni verjel svojim službam v občini, da se pri tej cesti tudi letos lahko zaplete. Pa se ne bi smelo; nenazadnje tudi zaradi denarja ne, saj je kljub prvotni finančni opredelitvi na začetku leta še vedno po julijskih cenah nekako v mejah predvidenega v proračunu. "Če pa cesta letos ne bo modernizirana, bi to pomenilo, da jo bomo delali kar tri leta," je resignirano poudaril škofjeloški predsednik Havvlina. To pa bi bilo že naravnost smešno za 1600 metrov dolg odsek regionalne ceste (Sovodenj - Kladje), ki povezuje dve pokrajini; Gorenjsko in Primorsko, in ki je gospodarsko vse bolj pomembna, kot je poudaril Metod Sedej iz ETE Cerkno. Pa vendar sta pomočnik ministra za promet in zveze Milan Vrečko in Metod di Bati-sta iz Republiške uprave za ceste ugotavljala, da je denarni račun ta trenutek (ob analizi proračuna in morebitni novi nastavitvi le-tega ali pa vsaj spremembah) zelo negotov. Na ministrstvu za promet imajo trenutno za ta mesec opredeljena sredstva že prepolovljena. Predstavniki obeh občin kot republike, poslanci, obeh KS (Sovodenj in Cerkno) in direktor C P Kranj sicer niso izrazito podvomili o tem, da bi letos še ta, sicer edini letošnji gorenjski odsek, izpadel iz programa, vendar pa ga časovne kasnitve lahko podaljšajo najmanj do konca leta. To pa bi bilo po mnenju predstavnikov občine Idrija, in gospodarstva v njej, nevzdržno. Njihovi oceni je pritrdil tudi Vincencij Demšar iz Škofje Loke in poudaril, da bi poslanci pri tovrstnih problemih morali zdaj politične "bojne sekire" zakopati in za trenutek pozabiti na politično geometrijo. Mnenju Demšarja sta pritrdila tudi poslanca Fel-trin in Podobnik, čeprav je slednji poudaril, da bi poudarjanje in izpostavljanje tega kratkega odseka v parlamentu kot problem delovalo najbrž zelo neresno in bi izzvalo posmeh. Problem je pač, da ima ministrstvo v proračunu 225 milijonov dolarjev. Samo za solidno vzdrževanje pa bi potrebovalo 140 do 150 milijonov. Potem pa so tu še anuitete, novogradnje, avtoceste..., je poudaril pomočnik ministra za promet Milan Vrečko. Res pa je tudi, da je prav ta odsek po drugi strani precej zahteven in je bilo zanj že tudi na strokovnem področju doslej precej različnih razmišljanj. Še najbolj spodbudna je bila pravzaprav razlaga in utemeljitev direktorja CP Kranj Bogdana Drinovca, ki ji (razen časovno prepozno) ni nihče resno oporekal. Najbolj zahtevni na odseku so oporni zidovi. Skušali jih bodo, kjer bo to le mogoče, nadomestiti s kastami. Na ta način bi tudi deloma pocenili stroške. Sicer pa bi po dinamiki v začetku oktobra cesto lahko začeli asfaltirati, urejena pa bi bila do konca oktobra. To pa časovno ni najbolj ugodna rešitev, so menili na posvetu. Morda bi lahko čas za izgradnjo, če bodo v republiki rešili denarni zaplet, skrajšali, če bi gradbišče med gradnjo zaprli, promet pa za ta čas preusmerili na obvozne ceste. • A. Žalar Lokacijska obravnava o prašičji farmi na Visokem Bo tudi Kranj sprejel moratorij? Investitor Alojz Stružnik z Visokega pravi, da z gnojevko ne bo ogrožal podtalnice, zmanjšal pa bo sedanjo porabo umetnih gnojil za štiri petine. - Predsednik KS Rajko Bakovnik pa je med drugim poudaril, da krajevna skupnost zahteva, da se za kranjsko območje pred izdajo dovoljenj izdelajo ekološki kriteriji za gradnjo prašičjih farm. Kranj, 15. junija - Ze začeti (črni) gradnji prašičje farme v neposredni bližini Sportno-rekreacijskega centra v KS Visoko pa nasprotujejo za zdaj s 300 podpisi tudi krajani, še posebno tehtne pomisleke pa imajo tisti v bližini načrtovanega objekta. Njihovemu izrazitemu in odločnemu NE pa se pridružujejo tudi športniki in člani Turističnega društva. Sicer pa ob obravnavi za izdajo lokacijskega dovoljenja, ki jo je z investitorjem, predstavniki KS in stanovalcev minuli petek pripravil sekretariat za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, ni sporno samo ekološko stanje prašičje farme, marveč KS hkrati ugotavlja, da z začeto črno gradnjo investitor Alojz Stružnik nezakonito posega v parcele, ki so last krajevne skupnosti Visoko. Ob tem ko KS ugotavlja nezakonit poseg v njene parcele, investitor pa takšni ugotovitvi oporeka in trdi, da s te plati zadeva ni sporna, in bi najbrž že to pomenilo, da je treba stvari najprej zemljiško dejansko opredeliti in razčistiti, pa je bilo na obravnavi v nadaljevanju največ govora o ekoloških vprašanjih. Proti takšni farmi so v KS in še posebno krajani v neposredni okolici načrtovanega objekta. Investitor je zagovarjal med drugim stanje, ko na primer takšne farme niso nič ekološko nenavadnega v sosednji Avstriji, pa ima ta po drugi strani hkrati visoko razvit turizem. V krajevni skupnosti pa s pridobljenimi strokovnimi in praktičnimi podatki nasprotujejo gradnji. Ob tem se sklicujejo na podatke Biotehnične fakultete, da v Sloveniji sami priredimo štiri petine potrebnega prašičjega mesa in če bi sedanjo povprečno težo bekonov povečali le za deset kilogramov na žival, bi sami pokrili vse domače potrebe. Ob tem pa en prašič predstavlja za okolje štirikrat večjo obremenitev kot človek. Glavni razlog (smrad niti ni najbolj pomemben) je gnojevka in njeno pronicanje v podtalnico zaradi lahke peščene zemlje. Ob tem, ko priznavajo stroki, da te in še druge ocene in ugotovitve pozna, se ji čudijo, da taista stroka na območju sto metrov brez pomisleka dovoli izgradnjo treh takšnih farm, kot je to primer v Ho-temažah. Ugotovitve predstavnika stanovalcev oziroma najbližjega soseda so, da bi se ob izgradnji farme počutil ogroženega in najbrž ne bi bil edini, ki bi želel tako rekoč novo hišo prodati in se odseliti. Negativne posledice farm v Hotemažah čutijo ob določenih vremenskih razmerah celo krajani Olševka (dober kilometer od Hotemaž). Če bi bilo potrebno, bi se v krajevni skupnosti z referendumom opredeljevali o gradnji te farme, za zdaj pa s podpisi in stališči zahtevajo takojšnjo sanacijo nezakonitega posega v zemljišča. Od IS pričakujejo, da bo sprejel moratorij na gradnjo prašičjih hlevov do sprejema Pupov, ki naj bi opredelili, kje so takšne gradnje dovoljene in kje ne. Za kranjsko območje KS predlaga, da se pred izdajo dovoljenj izdelajo ekološki kriteriji za gradnjo prašičjih farm. Pridobi naj se pri konkretni lokaciji tudi mnenje ribičev in vodnogospodarske uprave. Če pa bi upravni organ vendarle izdal lokacijsko dovoljenje, sprašujejo, kdo bo povrnil že vložena sredstva v Športni park in bodoči turistični center in kdo bo nadomestil izgubo pričakovanega dobička in načrtovanih zaposlitev v parku v prihodnje. Opozarjajo pa tudi, da je v Sloveniji že zdaj precej ekološko spornih gradenj, ki jih je izsilila predvsem stroka, ljudje pa bodo še dolgo plačevali davek zaradi dragih sanacij in postopkov zapiranja nekaterih takšnih objektov. Alojz Stružnik (investitor) v izgradnji farme ne vidi nobene ogroženosti za okolico, saj so te farme vodotesne, sam pa ima zemlje dovolj za gnojenje z gnojevko. Z njo bi za kar štiri petine zmanjšal porabo sedanjih umetnih gnojU, ki so prav tako, kot je poudaril, ekološko vprašljiva. Nenazadnje pa je njihova kmetija stara že 400 let, Športni park pa deset let in vrh tega tudi grajen na črno, je bila ugotovitev, ki so jo poudarili Krčevi oziroma Stružnik, s pripombo, da so bili krajani zavedeni in da zemljišče ni sporno (čemur pa je predstavnik KS oporekal). In razplet? Sekretar sekretariata za urbanizem Miha Perčič je ugotovil, da za farme v Hotemažah njihov organ ni izdal dovoljenja, da pa se pojavlja vse več vlog iz raznih krajev v občini za prašičje farme, kar je glede na sedanje prostorsko urejanje in namembnost prostora nenavadno, ker je "tradicija" tega območja govedoreja in ne prašičjereja. Zato v sedanji zainteresiranosti po prašičereji ugotavljajo svojevrsten problem, ki ga bodo obravna- vali najprej še v skupščinskih organih. Znano jim je tudi stališče Radovljice, ki se je pred pritiski zavarovala z izdelavo študije o minifarmah za prašiče. Razmišljanje, ali naj bi Kranj naredil nekaj podobnega, pa je ostalo odprto in nedorečeno. Sicer pa bo v konkretni zadevi, kar zadeva prostor, treba počakati v enem delu tudi še na stališča Sklada stavbnih zemljišč. • A. Žalar Gorenjsko prvenstvo harmonikarjev Gorenjski prvak je Ambrož Bogataj Turistično društvo in KUD Jože Papler iz Besnice sta v nedeljo potrdila, da so sposobni organizatorji. V Ljubečno se je uvrstilo 15 harmonikarjev z Gorenjskega. Besnica, 15. junija - Z nedeljsko organizacijo prvega Gorenjskega prvenstva v igranju na diatonično harmoniko so prireditelji - Turistično društvo in KUD Jože Papler v Besnici tudi dejansko potrdili« da jim v kraju želja in prizadevanj po turizmu ne manjka. Predstavnik Ljubečne, za katero so v nedeljo na prvenstvu v Besnici pod pokroviteljstvom Merkurja iz Kranja (med sopokrovitelji pa je bil tudi Gorenjski glas), je že potrdil, da bodo Besničani tudi prihodnje leto prireditelji izbirnega tekmovanja. Letošnje pa bo v Ljubečni za Zlato harmoniko 13. septembra." Iz različnih krajev Gorenjske je tokrat nastopilo v Besnici 38 harmonikarjev. Tekmovali so v štirih starostnih skupinah, nastope pa je ob povezovanju Borisa Kopitarja ocenjevala strokovna komisija pod vodstvom Slavka Avsenika - mlajšega. Sicer pa je turistično-kulturna prireditev, ki so jo tokrat podprla številna podjetja in posamezniki, privabila več kot dva tisoč obiskovalcev. Prireditev pa ni bila zgolj tekmovanje, ampak so ob tej priložnosti v šoli v Besnici pripravili tudi zanimivo razstavo glasbil, tekmovanje pa se je potem prevesilo v veselo srečanje pozno v noč z žrebanjem nagrad, gost na prireditvi pa je bil tudi domačin in hkrati minister za informiranje Jelko Kacin, ki je v pogovor^ potrdil, da so v Besnici dobri organizatorji in prizadevni turistični delavci. "Čeprav tovrstnih prireditvenih izkušenj nismo imeli in smo bili pravzaprav prese* nečni, da nas je Ljubečna izbirala po raz* pisu za prireditelja Gorenjskega prvenstva v diatonični harmoniki, sem s prireditvijo zares zadovoljen. Spodbuda pa je II tudi potrditev predstavnika Ljubečne, d* bomo prireditelji tekmovanja tudi prihod* I 1 nje leto. In hvala vsem, ki so nam pomagali," je povedal predsednik organizacijskega odbora in Turističnega društva Besnica Miha Sušnik. Na tekmovanju, ki so ga popestrili s kulturnim programom med nastopom harmonikarjev, je zmagal in osvojil ime gorenjskega prvaka za leto 1992 Ambrož Bogataj iz Besnice. V posameznih skupinah pa so bili najboljši: Beti Bogataj iz Besnice (do 16 let), Ambrož Bogataj iz Besnice (od 16 do 45 let), Niko Ušeni-čnik iz Bitenj (od 45 do 65 let) in Franc Fabijan iz Besnice (nad 65 let). • A. Žalar PO GORENJSKEM UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR Sanitarno in zdravstveno stanje begunskih centrov Epidemije bi že izbruhnile škofjeločanka dr. Branka Bizjak redno obiskuje gorenjske begunske centre. Splošni vtis: čisto, ljudje niso zanemarjeni, a izjeme so povsod. Redni pregledi in analize. Težji nadzor nad tistimi, ki bivajo pri družinah. Kadarkoli gledamo televizijske posnetke iz Bosne in Hercegovine in sočustvujemo s prizadetim prebivalstvom, ki beži tudi v Slovenijo, se marsikomu kljub vsej humanosti porodi tudi povsem umestno vprašanje o tem, kako so v resnici zdravstveno pregledani in s tem tudi zaščiteni begunci v slovenskih begunskih centrih. Še posebej, ker se sem in tja širijo govorice tudi na povsem uradnih mestih, da naši zdravniki nimajo časa, da bi vse begunce takoj pregledali, saj je naših zdravnikov premalo, beguncev pa preveč. Kaj, če se epidemiološki virusi zanesejo tudi med otroke •n domače prebivalstvo? "Nikomur se takšnih in podobnih pomisli ni treba sramovati - prej nasprotno. Gre za zdravje prebivalstva v Sloveniji in tudi za zdravje samih nesrečnikov, ki bežijo preko meje. Med tistimi zdravniki, ki redno, korektno in strokovno pregledujejo begunske centre po Gorenjskem, je Škofjelo-Canka dr. Branka Bizjak, ki je kot zdravnica zaposlena na sanitarni inšpekciji Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko. Po poklicu je zdravnica in danes med drugim zadolžena, da ugotavlja zdravstvene in sanitarne razmere med begunci, ki so prišli na Gorenjsko. Kaj pravi dr. Branka Bizjak? »Vse, ki kakorkoli dvomijo ali sumijo, da gorenjski begun- Begunski center na Hrušici. V zbirnih centrih v Sloveniji so higienske razmere kljub velikemu številu beguncev zadovoljive in še obvladljive, je v pogovoru za STA povedala republiška sanitarna inšpektorica dr. METKA MACAROL HITI. Begunci so nastanjeni v zidanih objektih, ki so priključeni na vodovod in kanalizacijo, vendar ti objekti niso bili predvideni za bivanje tolikega števila ljudi, zlasti ne otrok. Higienski standard v centrih je različen, pravi dr. Hitijeva, odvisen pač od bivalnih razmer in vzdrževanja higiene. Zato v centrih še najbolj potrebujejo higienske in toaletne potrebščine ter bojlerje, pralne in pomivalne stroje. Zaradi velikega števila ljudi ter manjše odpornosti zaradi doživetih stresov je večja tudi možnost obolevanja. Najpogostejše bolezni, ki se pojavljajo v zbirnih centrih, so driska, ušivost, garje, hepatitis, ponekod tudi otroške nalezljive bolezni. Dr. Hitijeva opozarja tudi na 45 tisoč beguncev, ki živijo pri družinah in nad katerimi ni nobenega zdravstvenega nadzora. Sicer pa Slovenija nudi beguncem zdravstveno oskrbo, ki jo bo samo junija veljala okrog 40 milijonov tolarjev. • D. Ž. ski centri ne bi bili redno sanitarno in zdravstveno nadzorovani, moram takoj pomiriti: ogledi in pregledi so redni, vse je pod nadzorom. Službe, od RK do socialne in patronažne ter inšpekcijske, med seboj zelo dobro sodelujejo in karkoli bi se nepričakovanega pojavilo - takoj bi bili obveščeni in takoj bi ukrepali. Moram pa povedati, da lahko nadzorujemo le tiste begunce, ki so prijavljeni in v centrih, medtem ko nadzora ni nad tistimi, ki bivajo pri družinah. Teh je predvsem na Jesenicah izredno veliko, saj so številne jeseniške družine sprejele svoje sorodnike. Po mojem mnenju je v centrih za begunce lepo poskrbljeno, saj dobijo tri obroke na dan, imajo čajne kuhinje, vsi otroci, predvsem dojenčki, so bili takoj cepljeni. Povsod v večjih centrih so sprejemni prostori, kjer begunci najprej prespijo in šele po zdravniškem pregledu jih napotimo v ostale prostore. V kuhinjah, kjer se pripravlja hrana, so zaposleni izključno le tisti, ki imajo živilski pregled - begunke so zadolžene le za čistočo in pospravljanje. Pojavile so se edinole uši, imeli smo en primer garij in nekaj primerov driske. In ker se bojimo pojava tifusa, zlatenice, Zavod redno opravlja preglede. Če bi epidemije izbruhnile, bi že izbruhnile - inkubacijska doba vendarle ni tako dolga. Begunci, ki so v centrih Tehnika v Škofji Loki, Kranju, na Ljubelju, na Jesenicah ali v Bohinju v Stari Fužini, imajo dober bivalni status. Mislim, da so na splošno izredno skromni in hvaležni. Kar se higiene tiče, imam na splošno vtis, da niso zanemarjeni, da so čisti, a izjeme so tako kot povsod tudi v begunskih centrih. • D. S. 1 POMISEL Javna dela so slabo plačana Bolj socialna pomoč kot plačilo za delo škofja Loka, junija - Na več mestih po Gorenjskem potekajo javna dela, ki za nekaj mesecev zaposlijo brezposelne. Kako slabo so plačana ta opravila, so nas ondan opozorili z delovišča pod Starim vrhom, kjer skupina brezposelnih dela pri vdrževanju cest. Njihov »mesečni dohodek« se suče okoli skromnih devet tisočakov... Kako to, da so javna dela tako slabo plačana in kako se sploh oblikuje ta zaslužek, smo vprašali Andrejo Švegelj, strokovno sodelavko z Zavoda za zaposlovanje v Kranju, ki ima na skrbi javna dela. »Za javna dela. ki so del aktivne politike zaposlovanja, prihaja denar iz propračunskih sredstev. Osnovni vsebinski koncept Javnih del jih namreč ne predvideva kot redno obliko zaposlitve. Pač pa kot začasno vključitev v Zaposlitev. Na ta način namreč brezposelnim po eni plati blažijo socialno stisko, po drugi pa J|h ohranjamo v delovni kondiciji in pomagamo pri usposabljanju za kasnejšo trajno zaposlitev. Medtem ko delajo v javnih delih, dobijo denarno pomoč (ta znaša ^0 odstotkov osebnega dohodka Zaposlenega na podobnih delih). k tej pa še nagrado. Ta mesec so. denimo, tisti, ki delajo na klasičnih komunalnih delih, dobili okoli 11.500 tolarjev, k temu pa še regres za prehrano, ki je maja znašal 4.000 tolarjev. Zavod za zaposlovanje pri javnih delih pokrije stroške dela. nagrado prispeva izvršni svet občine, kjer javna dela potekajo, medtem ko tretji partner, izvajalec del, poskrbi za pokritje materialnih stroškov. Zavod plača tudi zdravniški pregled in morebitno izobraževanje ali usposabljanje, za ta čas pa brezposelnim pri javnih delih plačuje tudi prispevek za pokojninsko zavarovanje (torej ta čas teče tudi delovna doba) in nujno zdravstveno zavarovanje.« Andreja Švegelj še poudarja, da je vključevanje v javna dela prostovoljno in tudi brez sankcij, če brezposelni tako možnost od- kloni. Pravico do sodelovanja v javnih delih imajo vsi iskalci zaposlitve, na zavodu pa dajejo prednost tistim, ki ne prejemajo nobenega nadomestila ali denarne pomoči za čas brezposelnosti. Če pa je med tistimi, ki delajo v javnih delih, tudi prejemnik denarnega nadomestila, mu to teče naprej, za delo pa dobi le nagrado, se pravi stimulativni del prej omenjene »plače«. Zaslužek, ki ga dobijo ljudje, angažirani v javnih delih, je lahko tudi nižji kot nadomestilo, ki ga prejemajo nekateri brezposelni. To pa zato, ker je nadomestilo za čas brezposelnosti odvisno od plače, ki jo je zdaj brezposelni prejemal tri mesece, preden je ostal brez dela. Dobi namreč 70 odstotkov svojega povprečja zadnjih treh mesecec, kasneje pa 60 odstotkov. Če je imel visoko plačo, se to kajpada pozna tudi pri nadomestilu. »Plačilo« pri javnih delih pa je, kot že omenjeno, 70 odstotkov plače na podobnih delih. Če gre za enostavna komunalna dela. so zaslužki pač nizki. Toda Andreja Švegelj opozarja, da med javnimi deli niso samo komunalna, pač pa tečejo tudi so-cialnovarstveni programi in programi v begunskih centrih. Sicer pa o tem več prihodnjič. Tudi Brane Ziberna iz Cestnega podjetja v Kranju, ki ima na skrbi javna"* dela, nam je postregel z nekaj številkami. Plačilo za javna dela je sestavljeno iz osnove in stimulativnega dela. Osnova je denarna pomoč, ki ta mesec znaša 9.355 tolarjev. Stimulacija pa se giblje okoli treh tisočakov, njena višina je odvisna od posameznikove pridnosti. Delavci pri javnih delih dobijo tudi vrnjene prevozne stroške, če se na delo vozijo, in povračilo za prehrano. To je za ta mesec znašalo nekaj manj kot štiri tisočake. Te podatke nam je sogovornik prebral s še sveže plačilne liste za mesec junij. Sicer pa je tudi povedal, da javna dela na vzdrževanju cest opravljajo v petih gorenjskih občinah od 1. aprila dalje, brezposelni pa bodo pri tem angažirani devet mesecev. • D. Z. Žlebir Piknik v domu upokojencev Kranj, 11. junija - V sredo so imeli oskrbovanci kranjskega doma Upokojencev tradicionalni spomladanski piknik. Veselica na vrtu se je začela že °b enajstih dopoldne, najvztrajnejši so v prijetni senci dreves zdržali tja v popoldne. Na piknik so povabili tudi zunanje sodelavce z Rdečega križa, centra za so-c'alno delo. delavske univerze ter vodilne občinske može. da bi jim Jjstanovo in življenje v njej podiže predstavili. Prišla so tudi dekleta, ki bodo poleti v okviru javnih del z različnimi dejavnostmi zaposlovala in kratkočasi-a oskrbovance. Za sproščeno vzdušje na pikni-?*• je poleg d"bre volje, ki je imajo oskrbovanci že tako na pretek, feskrbela tombola, domski pevski /bor je uvodoma /apel svojo ^mno "Prav še Metod Praprotnik, pa so najbolj poskočni mladostno zaplesa- ranjski /von*' oneta Mlakar lepo mi poje ta . ob zvokih dua a in Slav ke Vod« n'k. ki Ne jima je tokrat pridružil Oskrbovanci so ob kozarčku rujnega odprli svoja grla. Nagrajenka z glavnim tombol-skim dobitkom, svinjsko glavo, ki so jo kasneje seveda razkosali in solidarnostno razdelili. li. Posebno vneti so pred mikrofonom tudi peli in recitirali. Vsi po vrsti so zatrjevali, da si takšnih prijetnih dni v kranjskem domu še želijo. • Foto: H. Jelov-čan Delavec je plačan poltretjo marko na uro Od neuspelih pogajanj sindikatov s prejšnjo vlado in od ponesrečene splošne stavke marca so tudi opozorila na materialni in socialni položaj delavstva malce potihnila. Nedvomno so tovrstno nezadovoljstvo ublažila tudi pričakovanja v zvezi z novo vlado, ki s poudarjeno gospodarsko noto v svojem programu obeta najprej rešitev nakopičene gospodarske težave. Sodeč po najnovejših glasovih iz sindikatov pa ji ne bo dano sto dni, da se izkaže, saj oživljajo zahteve po socialnem sporazumu, zmanjšanju obremenitev gospodarstva, pocenitvi državnega aparata, pravičnejšem davčnem sistemu, večji pravni varnosti delavstva... Kratkotrajni molk še zdaleč ne pomeni, da se delavcem godi kaj bolje. Nasprotno, vse slabše se jim piše, kar dokazujejo tudi številke. Povprečna slovenska plača je marca znašala 24.092 tolarjev, minimalna košarica življenjskih stroškov za štiričlansko družino pa maja že 44.447 tolarjev. To pomeni, da dve povprečni plači ta čas ne zadoščata niti za pokritje nujnih mesečnih stroškov. Pri tem 63 odstotkov zaposlenih prejema plače do povprečja. Hrana v košarici predstavlja že 60 odstotkov vseh stroškov, bivalni stroški pa 25 odstotkov. Mesečne košarice življenjskih stroškov, napravljene po izračunih izpred desetletja, danes nedvomno ne odražajo več standarda, ki ga živimo. Prepad med izračunanimi povprečnimi življenjskimi stroški, ki za štiričlansko delavsko družino že presegajo sto tisočakov, in našimi prejemki, je več kot očiten. Izračunana, vendar ne tudi dejanska poraba, je nemara res na evropski ravni, plače pa še malo ne. Slovenski delavec namreč zasluži na uro samo 2,5 nemške marke. Posebno težko se godi brezposelnim s pičlimi nadomestili in tistim delavcem, ki trenutno pod stečajnim moratorijem čakajo na tak ali drugačen izhod, medtem pa prejemajo najnižje možne plače. Kako v takih okoljih odmevajo podražitve hrane in bivalnih stroškov, ki sodeč po potrošni košarici že predstavljajo nad tri četrtine vseh življenjskih stroškov, si ni težko predstavljati. Sicer pa imamo tak primer tudi na Gorenjskem. Svobodni sindikati namreč glasno protestirajo zoper podražitev bivalnih stroškov na Jesenicah, kjer nad polovico zaposlenih zasluži manj od povprečja, da o vse številnejših nezaposlenih sploh ne govorimo. V sindikatih so na osnovi analize o izvajanju kolektivnih pogodb v tej občini izračunali, da je polovica vseh zaposlenih razvrščena v prve štiri tarifne razrede in da v povprečju zasluži do 14.824 tolarjev. Ob predpostavki, da sta zaposlena oba zakonca, to znaša 61 odstotkov življenjskih stroškov in to še pred nameravano podražitvijo. • D. Z. Žlebir VESTI Tekmovanje za zdrave zobe Kranj, 11. junija - V osnovni šoli Helene Puhar so se ob koncu šolskega leta spet zbrali otroci 25 osnovnih šol iz kranjske občine, ki tekmujejo v vseslovenski akciji za zdrave zobe. Pripravili so jim prisrčen program, v katerem sta sodelovala zbor in orkester šole Helene Puhar ter plesna skupina Raglje, zatem pa so bili najboljši razredi nižjih stopenj deležni priznanj za vzorno umivanje zob. Navzoča sta bila tudi prim. dr. Janez Vr-tovšek, predsednik stomatološke sekcije Slovenskega zdravniškega društva, in prim. dr. Tatjana Leskovšek, vodja tekmovanja za zdrave zobe. V Kranju akcijo vodi dr. Joža Rebolj, otrokom pa je spregovoril tudi dr. Franc Porenta, direktor Zobne poliklinike v Kranju. STOLPEC ZA UPOKOJENCE S kolesi V Poljansko dolino - Sekcija za kolesarjenje pri Društvu upokojencev Kranj prireja kolesarski izlet v Poljansko dolino. Po prvi, lažji varianti, je končni izlet v Poljanah, za tiste s kondicijo pa v Zireh. Izlet bo v torek. 23. junija, ob 8. uri. izpred društvene stavbe na Tomšičevi 4. Vodita ga Jože Šparovec in Karel Polajnar. Težič, junija - Maja je občinska organizacija Rdečega križa iz Tržiča prejela dobrodelni prispevek 132 tisoč šilingov od gospoda Otta Haasa iz Zvveibruckena. Denar je namenila za potrebe beguncev iz Bosne. Prispevek je osebno izročil Peter Smuk, predsednik občine Tržič (na sliki). MERCATOR TOK RADOVLJICA Lesce, Rožna dolina 50 objavlja po sklepu 41. seje.Komisije za medsebojna delovna razmerja dne 4. 6. 1992 prosto delovno mesto: VODJE OBRATA POUČE Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — višja ali visoka šola kmetijske smeri (živinoreje ali poljedelstva) — najmanj 2 leti delovne dobe Delo bomo sklenili za določen čas, za čas poskusne dobe 6 mesecev. Po uspešno opravljeni poskusni dobi se bo delo sklenilo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prošnje z dokazili o izobrazbi in delovnih izkušnjah naj kandidati pošljejo v roku 8 dni od razpisa na naslov: M-TOK Radovljica, Rožna dolina 50 (odbor za medsebojna delovna razmerja). Kandidati bodo o rezultatih objave obveščeni v roku 15 dni. V skladu s 5 členom Odloka o priznanjih občine Jesenice (Uradni vestnik Gorenjske) in sklepa komisije z dne 12. junija 1992, Komisija Skupščine občine Jesenice za občinska priznanja in odlikovanja objavlja RAZPIS ZA PODELITEV OBČINSKIH PRIZNANJ 1. Občinsko priznanje se podeljuje: 1. Posameznim zaslužnim delavcem ali skupini delavcev za: - večletno uspešno in vidno delo, izredne delovne in druge uspehe v podjetjih, društvih ter drugih organizacijah in skupnostih, ki so prispevale k napredku in razvoju občine ter pri uveljavitvi občine Jesenice v širšem območju, - izjemno pomembna koristna dejanja na katerem koli področju delovanja, ki so trajnejše družbene vrednosti, - za izredne uspehe, rezultate ter konkreten prispevek pomemben za razvoj občine. 2 Podjetje, družbenim in drugim organizacijam in skupnostim ter društvom za: - nadpovprečne in izjemne rezultate s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti, ki so prispevali in prispevajo k razvoju in napredku občine, - za izredne uspehe in dosežene rezultate zaradi znanstvenega odkritja, novatorstva, racionalizatorstva ter oblikovanja novih organizacijskih oblik, pomembnih in koristnih za ožjo in širšo družbenopolitično skupnost. Predloge za podelitev lahko podajo: - podjetja, krajevne skupnosti, stranke, organi družbenopolitične skupnosti, društva, družbene in druge organizacije ter skupnosti. 3. Predlogi morajo biti podani pisno in obrazloženi, vsebovati morajo podatke o predlaganih kandidatih, ter predloženi komisiji Skupščine občine Jesenice za občinska in priznanja odlikovanja najkasneje do 30. junija 1992. Dr. Marija Bračko, častna občanka Škofje Loke Skrbi za bolnika se ne more poplačati TRZISKIHIT 1. Stav - SHAKESPEARS SISTERS 2. Rad bi bil s teboj - MIRAN RUD AN 3. Show must go on - QUEEN Tuja predloga: Vaš: WHY ME - LINDA MARTIN Naš: LAS VEGAS - ZZ TOP Domača predloga: Vaš: PESEM SRCA - IVO RADIN Naš: MESTNA PUNCA - JANKO ROPRET IZŽREBANKA: URŠKA JENKO, PRVOMAJSKA 5, 64226 ŽIRI. ČESTITAMO! Iz predlaganih skladb in skladb iz lestvice » TRŽIŠKUUT« si sestavite svojo lestvico in tri vpišite na kupon. Pripišite še dva svoja predloga, za katera si želite, da se na lestvico uvrstita. Pripišite še svoj naslov in vse skupaj pošljite na naslov RADIO TRŽIČ, BALOS 4, 64290 TRŽIČ, do četrtka, 18. 6. 1992. Lestvico lahko poslušate vsak četrtek ob 18.05 na Radiu Tržič. Kupon št. 5 RADIO Predloga: Tuji Domači Naslov STOPITE NA TRDNA TLA! STOPITE NA KLINKER KERAMIČNE PLOŠČICE IKI UUBEČNA Škofja Loka, 15. junija - V petek zvečer bodo v dvorani Loškega odra slavnostno podelili občinska priznanja za leto 1991. Najuglednejše, naziv častne občanke, bo sprejela dr. Marija Bračko. Marija Bračko je za Ločane pojem odlične, požrtvovalne splošne zdravnice, ki je bogatila škofjeloško zdravstvo polnih trideset let, od 1945 do 1975. Za zdravnico je bila rojena. -——-—- Že kot dekletcu ji je doma, na Češnjici pri Železnikih, kadar so klali, mama morala razkazovati notranje organe. Kar pomnije govorila, da bo zdravnica. Starejši brat ima veliko zaslug, da so jo poslali na študij v Ljubljano, na takrat še nepopolno fakulteto. Končala gaje v Beogradu, tam je kot mlada zdravnica najprej stažirala, potem se je preselila v Maribor. Zelja po znanju jo je malo pred vojno vodila na Dunaj, kjer je poldrugo leto specializirala pediatrijo. Rojstvo dveh otrok in pa vojna ji je, tako kot marsikomu, preokrenila tok. Po krajši postaji v Slovenskih goricah seje z družino 1945. leta vrnila v Škofjo Loko, tako rekoč domov. Takrat v Škofji Loki še ni bilo zdravstvenega doma, zdravnikov, ki bi si delili bolnike, dežurstva, ne reševalnih avtomobilov. Peš, s kolesom, na vo-zeh je v popoldnevih in nočeh gazila in bredla poti k bolnikom od Zabnice, Križne gore, Bukovščice, Sv. Lenarta, Za-prevalja, Loga, Gabrške gore, Valterskega vrha, Bukovega vrha, Bodoveljske in Puštalske grape, Sv. Ožbolta, Sv. Andreja in Sv. Barbare, Močeradnika pa vse do Jeprce. Kako ste naporno delo brez urnika združevali z družino, dvema otrokoma? »Mož je bil finančni inšpektor, takrat tudi vse dni zdoma. Njegova mama je bila izredno dobra, vodila je gospodinjstvo, vzgajala otroka, prevzemala telefonska naročila za obiske na domu. Na srečo sem imela dve zares sposobni sestri. Občina mi je dala petsobno stanovanje. V eni sobi je bila čakalnica, v drugi ambulanta. Bilo je strašno tesno, bolniki, ki jim je bilo slabo, so legli kar na kavč v dnevni sobi. Ena od porodnic je celo rodila pri nas. Dopoldne sem delala v ambulanti, mislim, da smo začenjale ob šestih zjutraj. Delo se je običajno zavleklo pozno v popoldne, dokler so bili bolniki v čakalnici. Če bi jih zavrnila, bi jih bilo naslednji dan še več pred vrati. Na dan se je zvrstilo od šestdeset do sto bolnikov, včasih tudi več. Ko seje ambulanta zaprla, v nujnih primerih tudi prej, sem morala na hišne obiske. Šlo je ničkoliko noči, ko so me klicali k bolnikom, na srečo sem vselej, ko sem prišla nazaj, takoj zaspala. Najbrž od utrujenosti. V glavnem sem se vozila s kolesom, v začetku sploh z moškim, včasih me je z motor- jem peljal pokojni Eržen, medtem je imel porode "čez" Franc Štrekelj. Le na nočne obiske sem vedno hodila s tistim, ki me je prišel iskat. Obiski so bili takrat brezplačni. Ne vem, da bi nam kdo umrl. Najhuje je bilo, ker takrat še nismo poznali tablet penicilina, antibiotikov. Za vsako angino je bolnik moral dobiti nekaj injekcij, dajala sem jih seveda na domu. Danes je zdravnikom neprimerno lažje. Rešilci pripeljejo bolnika v zdravstveni dom, če je že treba na hišni obisk, vodi na vsah hrib dobra cesta. Sama sem se vedno ustrašila, če je bilo treba na Sv. Ožbolt ali Sv. Barbaro ali na Valterski vrh.« .SV«' bili kdaj posebno veseli, da ste zdravnica, da lahko pomagate? »Spomnim se dveh primerov, ko je porodnicama prirasla posteljica. Eno od njiju sem našla že v mlaki krvi. Ce jima ne bi znala hitro pomagati, bi umrli. Sicer pa sem, morda zato, ker sem ženska, ker sem bila sama za odločitve, bolnike vedno, kadar jim nisem vedela pomagati, raje pošiljala k specialistom, na kliniko.« Zdravstveni dom v Škofji Loki je bil nujno potreben. Zgradili so ga 1952. leta, zanj ste se borili tudi v klopeh občinske skupščine. Gotovo vam je prinesel veliko olajšanje? »Pridružil se mi je še en zdravnik. Čeprav sva oba delala kot hišna zdravnika, brez razmejenega dežurstva - dežurstvo je vpeljal šele dr. Košir - je bilo neprimerno lažje. Spomnim se, kako smo bili sprva celo užaljeni, ko so začeli porodnice pošiljati v Kranj, šele kasneje smo videli, kako je to dobro.« Vaša posebna skrb je veljala varovancem Centra slepih in slabovidnih v Škofji Loku Tu ste delali še tri leta po upokojitvi. Kaj pa danes, vas še "prime", da bi oblekli belo haljo? »Popolnoma sem odrezala. Bilo je dovolj. Razen tega zdaj, po sedemnajstih letih pokoja, niti nisem več na tekočem z novimi zdravili, da bi bolnikom, če bi me vprašali, znala svetovati.« Kaj menite o današnjem zdravstvu, se vam ne zdi, da manjka med zdravniki in bolniki človeških stikov? »Ne želim biti nikomur sodnica, mislim pa, da je biti družinski zdravnik nekaj izjemno lepega; poznaš vso družino, vse bolezni...« Ste bili v vseh letih službovanja kdaj bolni? »Bolna sem bila, najbolj so me mučile migrene, imela sem tudi žolčne napade, vendar sem vse prebolevala na nogah. "Položila" me je le angina, takrat sem morala za štirinajst dni na bolniško. Zdravniki smo neradi bolni.« Kaj se vam zdi najtežje v zdravniškem poklicu? »Odgovornost in skrb za bolnike, tega nihče ne more poplačati. Fizično delo ni problem, ali ga zmoreš ali ga ne, skrbi pa se nikoli nisem mogla otresti. Zato sem vedno raje šla k bolniku, čeprav ponoči, čeprav v dežju, snegu, kot bi tvegala, da se kaj zgodi.« • H. Jelovčan Ob smrtni nesreči v Vintgarju Zaprite sotesko Vintgar! Gorje, 15. junija - V soteski Vintgar se je zgodila huda nesreča: petnajstletna deklica iz Lendave je umrla, ker jo je zadelo padajoče kamenje v soteski. Zavarujte pobočja ali poskrbite za čelade - dotlej pa Vintgar zaprite! Soteska Vintgar je nedvomno ena najlepših slovenskih naravnih sotesk, ki jo poleti, ko je odprta, obišče veliko domačih in tujih obiskovalcev. V časih, ko ne smemo ali ne moremo kaj dosti razmišljati o letovanju na morju ali v tujini, bo Vintgar obiskalo še več domačih gostov: kaj je lepšega kot prijeten sprehod in uživanje v izjemnih naravnih lepotah hladnega Vintgarja? Soteska Vintgar pa ima žal tudi svoje temnejše in nevarnejše plati. Vsega obžalovanja je vredno, da se je pred nedavnim v Vintgarju zgodila huda nesreča. V času šolskih končnih izletov je v Vintgarju vse polno šolskih skupin - od blizu in daleč. Tako je Vintgar obiskala skupina okoli 100 otrok dvojezične šole iz Lendave. Bilo je tako, kot je vedno ob takih množičnih obiskih. Vrišč otrok pred sotesko, otrok, ki so komaj čakali, da si ogledajo to naravno znamenitost. Domačinka, ki ob vhodu že šestnajst let prodaja vstopnice in spominke, je tako kot vedno opozorila tudi to skupino: razdelite otroke v manjše skupinice in dobro pazite nanje! Pri radovedni in razposajeni mladeži pač nikoli ne veš, kdaj se bo komu zahotelo kaj preveč nagniti preko ograj ali mostička. In tokrat se je zgodilo. Zgodilo nekaj tragičnega. Nenadoma so iz soteske na gorjansko stran upehani prihiteli otroci in kričali: telefon, telefon, rešilca! V soteski, že na drugi strani proti Blejski Dobravi, je skala, ki se je odkrušila s pobočja, v glavo zadela petnajstletno deklico iz Lendave! Kar nekaj časa je trajalo, da so deklico odpeljali, kajti morali so jo prinesti domala skozi vso sotesko na gorjansko stran. Otroke je hipoma minila vsa radoživost in razposajenost: po-. sedli so pri vhodu in prestrašeni čakali, kdaj ponesrečno deklico prineso iz soteske. Dolge minute je med otroki pri vhodu vladala grobna tišina... Deklica je bila hudo poškodovana. Tako zelo, da so jo iz jeseniške bolnišnice morali takoj odpeljati v ljubljanski Klinični center. Deklica ni preživela, (mrla je! Ob tej tragični nesreči v soteski Vintgar so se vzdignili glasovi tistih, ki opažajo, da v Vintgarju že nekaj časa prihaja do poškodb zaradi odkrušene-ga skalovja. To so odrgnine zaradi odkruškov ali manjših skal, ki padajo s pobočja v sotesko. Zadnja nesreča pa je bila le prehuda, da bi molčali še naprej: saj se vendarle lahko danes ali jutri ponovi v taki ali še hujši obliki! Soteska Vintgar je stara 99 let in v tem času so se v soteski zgodile »le« štiri smrtne nesreče. Vse te nesreče ali hujše poškodbe so nastale večinoma med delavci, ki so vzdrževali sotesko. Pred dvema letoma so skale v soteski tako zelo poškodovale tedanjega predsednika Turističnega društva, da je umrl. In prav nedavnim so ob popravilu mostička delavci čisto po naključju vstopili vstran, ko se je s pobočja usul plaz kamenja.... Turistično društvo Gorje sotesko res zgledno vzdržuje, saj vsako leto popravijo vse mo-stičke in jo uredijo tako, da je za obiskovalce kar najbolj varna. Pravijo pa, da se mrež, s katerimi bi lahko zavarovali vse kamnite previsne stene, ne da dobiti in jih je nemogoče namestiti. Kmetom, ki nad sotesko obdelujejo svoje površine, so prepovedali delo v času, ko so v soteski obiskovalci in kmetje se te prepovedi držijo. Ne drži pa se je seveda divjad, ki je v soteski in ki tudi lahko povsem nepričakovano sproži kamniti plaz. Kljub temu da Turistično društvo v soteski gospodari po svojih najboljših močeh in redno odvaža na kupe odpadkov in smeti - z dna Vintgarja bi lahko odpadke pobrali samo potapljači - bi po mnenju nekaterih obiskovalcev li 'iko poskrbeli tudi za več varnostnih ukrepov. Med drugim bi recimo lahko v »tunelih« prebarvali skale na rdeče ali z vidnej- šo barvo, da se vanje obiskovalci ne bi zaletavali. In še več je teh manjših preventivnih zadev, ki po tej tragični nesreči niti niso tako bistvene. Bistveno je, da se je zgodila in da bi pri tisti priči morali Vintgar nemudoma in brez vsakih dodatnih vprašanj takoj in za vse zapreti! Občinske komisije si lahko ogledujejo kraj nesreče in ugotavljajo, kar ugotavljajo, ampak v Vintgarju so bili še oni dan, ko je najbolj deževalo in je teren najbolj spolzek in razmočen, novi obiskovalci! Nimamo niti najmanjšega namena, da bi kakorkoli želeli škodovati Turističnemu društvu Gorje, ki Vintgar vzdržuje po svojih najboljših močeh, še posebej ne Lojzetu Klinarju, ki se je kot gospodar društva edini pozanimal, kako je poškodovani deklici in iskreno obžaloval, kar se je bilo zgodilo. Ob vsem tudi nimamo namena, da bi obelodanili ime tistega odgovornega, ki nam je prostodušno izjavil, da vsakomur lahko prileti opeka na glavo in da jo po tej logiki vsak lahko stakne tudi v Vintgarju. Želimo le povsem resno reči, da si v primeru, če plačaš vstopnino, plačaš predvsem tudi varnost. Vsaj tisto varnost, za katero je odgovoren upravljalne kateregakoli objekta. Če res ni možno zavarovanje z mrežami, bi morali vsem obiskovalcem preskrbeti čelade, kajti Vintgar JE NEVAREN! Ali si po tem, ko je lendavski deklici priletel kamen v glavo in je umrla, sploh kdo še upa poslati svojega otroka skozi sotesko? Zaprite vendar Vintgar! Zaprite za toliko časa, dokler ne boste poskrbeli za POPOLNE preventivne ukrepe pred padajočimi skalami !• D. Sedej Z novo industrijsko prodajalno v prostorih prodaje gradbenega materiala MERCATOR -Izbira Kranj v HRASTJU in STRAZISČU NAVOUO SOVAM: • KLINKER KERAMIKA • OPEČNI IZDELKI • KERAMIČNI PROIZVODI DRUGIH PROIZVAJALCEV • SANITARNA KERAMIKA NAKUP JE MOGOČ TUDI S ČEKI IKI UUBEČNA v Hrastju, tel.: 064/326-462 v Stražišču, tel.: 064/312-123 KULTURA UREJA: LEA MENCINGER 85 let godbe Gorje NEPRETRGAN TRUD GENERACIJ Kadar gre za tako visok jubilej, kot so ga konec tedna proslavljali godbeniki iz Gorij, je to za kraj pravi praznik. In 85-letnica Godbe Gorje je od petka do nedelje blizu 2800 krajanom v Gorjah in okoliških krajih resnično dala s slovesnimi in veselimi dogodki praznično razpoloženje. Slavnostni koncert, na katerem so podelili ob jubileju Gallusove značke, je bil v petek, v soboto in nedeljo pa so se domačinom in obiskovalcem predstavili tudi godbeniki iz Rutesheima v Nemčiji in nekaterih gorenjskih krajev. Gorje, 15. junija - 85 let dolgo poslanstvo gorjanskih godbenikov, ko se je v njeni sestavi zamenjala že vrsta članov več generacij, sega v začetek stoletja, v leto 1907. Najbrž je godba obstajala že prej, vendar takrat je začela delovati pod okriljem gasilcev. Njen prvi vodja je bil Anton Kocjančič - Mačkov Tonej, ki je godbenike vodil vse do leta 1920. Za njim so bili potem dirigenti Bogo Kunstelj in Janez Šolar ter Miha Bergant. Po vojni pa so bili pomembni vodilni možje v godbi Tomaž Šolar, Julij Sorgo in prof. Lojze Velkavrh. Slednji vodi godbo s krajšo triletno prekinitvijo, ko je prevzel dirigentsko palico Bogo Pikš, že od 1977. leta. mer pri Rozmanovih - Zvegeljno-vih po domače, ali Ponikvarjevih in Torkarjevih. Iz Martineževe družine pa so danes med godbeniki najstarejši 69-letni oče Franc, trije njegovi otroci in kot najmlajši tudi 12-letni Žiga, vnuk Franca Poklukarja. Že vrsto let se gorjanski godbeniki lahko pohvalijo, da je v Slo- veniji m pomembnejše prireditve, na kateri ne bi imeli slovesnega oziroma otvoritvenega nastopa ali pa ne bi vsaj popestrili program dogajanja. Nenazadnje so redki, ki so nastopili že petkrat tudi na vrhu Triglava. Zato ni Čudno, da imajo danes poleg vrste bolj in manj pomembnih tudi tri še posebno dragocena priznanja. Najvišje priznanje - zlate plaketo v tretji jakostni skupini so dobili 1985. leta na tekmovanju pihalnih orkestrov v Slovenije v Krškem. S tem so se uvrstili v drugo jakostno skupino in po- tem v tej skupini prav tako zlato plaketo na tekmovanju štiri leta kasneje v Mengšu. Pred tremi leti pa so godbeniki dobili tudi Turistični nagelj TV Slovenija, na katerega, pravijo, so še posebej ponosni. Nepretrgan trud generacij, ki je na začetku in v prvih desetletjih obstoja in delovanja nadaljeval in ustvarjal na podlagi veselja in ljubiteljskega izročila, je danes prerasel v trden in strokovno podkovan šolan kader, ki je z dirigentom prof. Lojzetom Velkavrhom tudi steber godbe. Seveda pa brez ljubiteljske dejavnosti pri tem in brez številnih neplačanih ur vsak teden, mesec in ob 80 nastopih na leto ne bi šlo. Gorjanskim godbenikom je tradicija postala tako rekoč etnografska obveza in skrbno varovana dediščina. Zato jim velja spodbudna čestitka tudi za naprej ob letošnjem jubileju. • A. Žalar Poleg bornastih in srebrnih so na slavnostnem koncertu podelili zlate Gallusove značke Antonu Poklukarju, Branku Ambrožiču, Branku Poklukarju, Marjanu Slivniku, Matevžu Šimnicu, Milanu Slivniku, Ediju Torkarju, Vinku Larisiju in Andreju Poklukarju. Dirigenti so bili v zgodovini gorjanskih godbenikov nedvomno nosilci razvoja godbe. Ta pa ni bil majhen in ni čudno, da je danes Godba Gorje znana povsod v Sloveniji in nič manj tudi izven meja v Franciji, Nemčiji, Avstriji. Vendar brez mož, fantov, žena in deklet, ki so se leta in desetletja dvakrat na teden odpovedovali vsakodnevnim opravilom, delu, prostemu času, domu..., jubileja danes najbrž ne bi proslavljali. Pred desetimi leti na Andrej Poklukar, sedanji predsednik godbe: "Ljubiteljsko, neplačano delo je bilo vedno osnova delovanja vseh članov godbe. Tako je tudi zdaj. Želja in cilj je, da bi dobili nove inštrumente. Sicer pa gre tokrat za proslavitev jubileja zahvala predvsem generalnemu pokrovitelju Špe-ceriji Bled in številnim drugim, ki so praznovanje podprli s prispevki in nagradami." primer je godba imela 35 članov. Od jubilantov ob 75-letnici jih je danes v sestavi še 16, vendar današnji orkester ni prav nič okrnjen. Zasluga gre predvsem prof. Lojzetu Velkavrhu, ki že 15 let vodi oddelek Glasbene šole v Radovljici v Gorjah. Danes je sestava godbe zelo pomlajena. Marsikje je postalo igranje pri godbi in članstvo v njej že kar družinska tradicija, kot na pri- Umetniški svet združenja likovnih umetnikov je izbral GROHARJEVA STIPENDIJA SLIKARJU JURETU KALANU Prva v nizu prireditev praznovanja rožnika na Škofjeloškem je bila v petek zvečer podelitev Groharjeve štipendije in otvoritev razstave del štipendista akademskega slikarja Jureta Kalana v galeriji Ivana Groharja na Mestnem trgu. Štipendija, ki jo podeljuje škofjeloško združenje likovnih umetnikov, je tradicionalna, namenjena predvsem za spodbudo mladim, obetavnim ustvarjalcem v obdobju, ko od svoje umetnosti še ne morejo živeti. Škofja Loka, 15. julija - »Škofja Loka je v Sloveniji na prvem mestu po številu likovnih umetnikov na prebivalca,« je v uvodu podelitve štipendije dejala predsednica društva Neža Maurer. »Srečni smo, da imamo združenje in ljudi, ki v njem dobro delajo. Združenje še vedno obstaja in bo, ne glede na denarne razloge. Prav zaradi teh razlogov letos ne bomo podelili nagrade in štipendije. To ne bo prvič, večkrat je že odpadla ali nagrada ali štipendija. Glavni kriterij pri podelitvi je bila kvaliteta. Letos je bilo denarja le za eno. In ker je prihodnost svetlejša od preteklosti, bomo podelili štipendijo. Denar smo dobili tudi od zvestega sponzorja galerije Janeza Jenka, 300 mark je daroval prejšnji razstavljalec v Groharjevi galeriji Tomaž Kr-žišnik.« Galerija Ivana Groharja torej živi naprej in bo živela ne glede na to, kako se bo zasukalo z vračanjem nacionaliziranega premoženja, če bodo, kot pravi Neža Maurer, za to vsi Ločani. Druga dobra stvar za škofjeloško umetnost je kašča, ki bo po obnovi postala zakladnica umetnosti, domači umetniki so pripravljeni, da jo napolnijo. Za tretji uspeh združenja likovnih umetnikov Škofje Loke pa si Neža Maurer šteje posmrtni sprejem slikarja Iveta Šubica med častne obča- ne Škofje Loke. Škofjeloška skupščina ga je s tem nazivom počastila prav na pobudo združenja. Letošnjega Groharjevega štipendista Jureta Kalana je v skopih besedah predstavil predsednik umetniškega sveta združenja likovnih umetnikov kipar Metod Frlic. Na njemu svojstven način, seveda. O mladem Kalanu, ki si je za izhodišče izbral Rembrandta, figurali-ko, ki jo po svoje oblikuje, je namreč dejal: »Moje besede naj ne bi umazale njegovih slik...« Jure Kalan, doma iz Železnikov, je diplomiral pred dvema letoma pri prof. Meti Kraševec. Povedal je, da mu je figuralno slikarstvo pač najbližje, da je pred kratkim samostojno razstavljal v Ljubljani, zdaj je del razstavne zbirke na ogled v škofjeloški galeriji Ivana Groharja. Tukajšnji prostor je za Kala-nova velika platna nekako premajhen, kljub temu govore. Ljudje, kot jih vidi slikar, so s svojimi idiotskimi obrazi pretresljivo ogledalo našega današnjega časa, posmeh življenju, kot ga živimo. Vsekakor je Groharjeva štipendija prišla v prave roke. O mladem Juretu Kalanu bomo še slišali. • H. Jelovčan, foto: P. Kragelj KONCERT ZA KAPELO NA _KREDARICI_ Mengeš, 15. junija - Slovenski krščanski demokrati Mengeš in župnijski urad Dovje v soboto, 20. junija, ob 20. uri pripravljata v športnem parku v Mengšu veliki koncert. Izkupiček od vstopnin bo namenjen za izgradnjo kapele na vrhu Triglavu. V programu bodo poleg mengeške godbe in logaškega pihalnega orkestra nastopili še trio Svetlin, Stoparji, Slovenski kvintet, Miha Dovžan, Obvezna smer. Logaški oktet, okteti Lek, hratov Pirnat, To-sama in Ribnica ter kvintet bratov Zupan. Nastopil bo tudi Boris Ca-vazza ter mešana pevska zbora Te Deum Ljubljana in Glasbena matica Ljubljana. Razen teh izvajalcev bosta nastopila še baritonist Marcos Bajuk in pianistka Damijana Zupan. Voditelja večera bosta Janez Dolinar in Alenka Hofferle. Vsem oktetom pa bo dirigiral prof. Karel Leskovec. • D. S. KULTURNI KOLEDAR ŠKOFJA LOKA - RAZSTAVA - Danes, 16. junija, bo ob 19. uri v galeriji ZKO v knjižnici Ivana Tavčarja otvoritev rezbarij in vžganih lesenih izdelkov Jožeta Zepiča. Izbor in postavitev razstave je pripravil kustos Loškega muzeja. ŠKOFJA LOKA - V četrtek 18. junija 1992, ob 19. uri bo v Knjižnici Ivana Tavčarja v Škofji Loki predstavitev knjige domačega avtorja iz Škofje Loke Franca Kriinarja SLOVENSKA GLASBA V NARODNOOSVOBODILNEM BOJU. Knjigo je izdal Znanstveni inštitut Filozofske fakultete v Ljubljani. GROBLJE - KONCERTI - Danes, 16. junija, se s prvim koncertom ob 20. uri začenja Festival komorne glasbe Koncerti Groblje 92, ki pomenijo nadaljevanje 22 letne tradicije v domžalski občini. Nastopil bo Komorni orkester Domžale - Kamnik s solistoma Tomažem Lorenzom in Volodjo Balžalorskim. LJUBLJANA - FILMI O KIPARSTVU - V okviru razstave evropskega kiparstva Tišina - protislovje oblike resnice, bodo v sredo ob 10. in 19. uri v informacijskem centru Moderne galerije neprekinjeno na ogled trije filmi o evropskem kiparstvu osemdesetih let, ki jih je posredoval informacijski center ZR Nemčije. KAMNIK - RAZSTAVA - V sredo bodo ob 19. uri v razstavišču Veronika v Kamniku odprli razstavo slik in grafik akademskega slikarja Vinka Železnikarja, ki bo odprta do 5. julija. Vinko Železnik se v zadnjem času ukvarja predvsem z grafiko in izpopolnil tehniko svetlotiska v tako imenovano gelografijo. KRANJ - RAZSTAVI - V sredo ob 18. uri v Prešernovi hiši otvoritev razstave karikatur Aljane Primožič, ob 18. uri in 30 minut pa v galeriji v Mestni hiši otvoritev razstave akademskega slikarja Mateja Metlikoviča. Na otvoritvi se bo z recitalom predstavil igralec Janez Albreht, po otvoritvi pa bo v Baročni stavbi (Tavčarjeva ul. 43) Mohorjeva družba iz Celja predstavila knjigo Pesem o neiztrohnjenem srcu (izbrane pesmi K. VVoj-tyle). LJUBLJANA - RAZSTAVA ČOLNARJEV - Veliki ceh čolnarjev iz Ljubljane vabi v sredo ob 19. uri na otvoritev razstave na temo "900 let borb čolnarjev v Ljubljani", ki bo pripravljena v galeriji Lala v Židovski ulici. Razstava je nastala s sodelovanjem omenjene galerije, Trnovske župnije, Arhiva Slovenije in Mestnega muzeja. LJUBLJANA - RAZSTAVA - V četrtek bo ob 18. uri v spodnjih prostorih Moderne galerije otvoritev razstave ekspresioni-stičnih grafik Toneta Kralja iz galerije Božidar Jakac iz Kostanjevice na Krki, ki jo je pripravil dr. Andrej Smrekar. ŠKOFJA LOKA - PREDSTAVITEV KNJIGE - V četrtek, 18. junija, bo ob 19. uri v Knjižnici Ivana Tavčarja v Škofji Loki predstavitev knjige domačina Franca Križnarja Slovenska glasba v narodnoosvobodilnem boju, ki jo je izdal Znanstveni inštitut Filozofske fakultete v Ljubljani. RADOVLJICA - KONCERTA PEVSKIH ZBOROV - V okviru prireditev Radovljiško poletje 1992 bo v petek, 19. junija, v atriju župnišča v Radovljici, koncert obrtniškega moškega pevskega zbora Zvon Muta in ženskega pevskega zbora Vezenine Bled. V primeru slabega vremena bo prireditev v graščinski avli. KRANJ - KONCERT - V soboto, 20. junija, bo ob 20. uri v dvorani kranjske Gimnazije 22. letni koncert Akademskega pevskega zbora France Prešeren z dirigentom Bakijem Jashari-jem. KAMNIK - KLAVIRSKI KONCERT - V soboto bo ob 19. uri in 30 minut v dvorani Veronika v Kamniku klavirski koncert Musica Aeterna, ki ga prireja Zveza kulturnih organizacij Kamnik. Nastopila bo Eva Bohte študentka 1. letnika Akademije za glasbo pri prof. Dubrovki Tomšič - Srebotnjakovi. TRŽIČ - SREČANJE PIHALNIH ORKESTROV GORENJSKE - ZKO Gorenjske in Tržiča organizirajo v soboto, 20. junija, nastop pihalnih orkestrov. Nastopili bodo pihalni orkestri iz Tržiča, Jeseniških železarjev, Kranja, tovarne Alples Železniki, Pihalna godba Gorje in Moravče. Ob 17. uri bo povorka orkestrov po ulicah Tržiča, ob 18. uri pa koncertni nastop v atriju SO Tržič. V primeru slabega vremena bo koncert na osnovni šoli Bistrica. TRŽIČ - RAZSTAVA - Osnovna šola Zali Rovt in Zavod za kulturo in izobraževanje Paviljon NOB Tržič so pripravili 12. junija razstavo z naslovom Življenje vrat. Razstava bo odprta do 28. junija, ogled pa je možen vsak dan, razen ponedeljka, med 17. in 19. uro, v soboto in nedeljo pa od 9. do 12. ure. REVIJA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV V nedeljo, 14. junija 1992, je bila v tržiški farni cerkvi osrednja pevska prireditev - Revija cerkvenih pevskih zborov dekanije Ir/ič. Drugo leto zapored sta bila organizatorja dekanija Tržič in ZKO občine Tržič. Prej je bilo srečanje izključno v domeni tržiške dekanije. Prireditve se je udeležilo več kot 300 pevcev, kar kaže na izredno množičnost tržiškega zborovskega petja. Nastopilo je 15 zborov (6 otroških in 9 mešanih) in tri komorne skupine iz vseh župnij dekanije Tržič (iz Bistrice, Dupelj, Kovorja, Loma, Trsteni-ka. Goric Tn Križev). Predstavljene so bile izključno pesmi domačih in tujih avtorjev s katoliško versko tematiko. Razpon kvalitete izvajalcev pa sega od t.i. priložnostnega zborovskega petja do zelo kvalitetno izbranega in izvedenega nastopa. To velja zlasti /a vse tri skupine, ki so letos sodelovale tudi na osrednji tržiški prireditvi »Tržič poje« (CPZ Ignacij Hladnik, kvintet Pueri Cantorum in dekliško vokalna skupina Rosa). Pred začetkom revijskega programa je mag. Angela Tomanič izvedla za to priložnost napisana dela Fanfara za Tržič prof. Jožeta Trošta, ki je tudi sicer reden gost vsakoletnih revij cerkvenih pevskih zborov tržiške dekanije in ki je ob zaključku letošnje prireditve vodil skupni nastop zborov, spremljava na orglah pa je bila tudi v teh zaključnih pesmih v rokah Angele Tomanič. Prireditev si je ogledalo več kot 400 obiskovalcev. Smiljana Knez Turistično društvo Preddvor vabi vse ljubitelje in lastnike narodnih noš, da se udeležijo naše prireditve »KMEČKA OHCET V PREDDVORU«, zbor narodnih noš pa bo v petek, 26. junija 1992, ob 17. uri, v soboto pa ob 10. uri na terasi ob jezeru Črnava. I MILIJON DEM # S K O F I A Lesna industrija in objekti p. o. Kidričeva 56 64220 Škofja Loka Lio, lesna industrija in objekti Škofja Loka vabi k sodelovanju DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA ARHITEKTURE ALI GRADBENIŠTVA za delo tehnologa I. v OE Lesno stavbarstvo z najmanj tremi leti delovnih izkušenj. Poskusno delo traja 3 mesece. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj vlože pisne ponudbe v 8 dneh po objavi na naslov: LIO Škofja Loka, Kidričeva c. 56. STIPENDIJE za učence STOGŠ Vsakoletno podeljevanje štipendij se bliža zaključni fazi. Vsi, ki ste zainteresirani za sodelovanje v Gorenjskih oblačilih, v Kranju in na Jesenicah, in ste se odločili za poklic ŠIVILJE, lahko naslovite vlogo na GORENJSKA OBLAČILA, KADROVSKI SEKTOR, Blei-vveisova 30, Kranj. Vloge, ki naj vsebujejo obrazec za štipendije SNP-1, življenjepis in zadnje spričevalo, pričakujemo najkasneje do 30. junija 1992. Razgovore, na katerih se bomo dogovarjali o možnosti skupne poti in sodelovanja, bomo imeli v prvem tednu julija. aViniranp ra CEKIN PINESTA po KRANJ, Gostinstvo, turizem, trgovina, Stritarjeva 8 Tel., fax: 064-212-052 V letošnji sezoni organiziramo v Gorenjskem letovišču v Pineti - Novigrad individualno letovanje za odrasle in njihove družine - CENE: polni penzion odrasli 20 DEM otroci (3-12 let) 14 DEM Veseli bomo vašega obiska v Gorenjskem letovišču v Novigradu! SREDNJA ŠOLA EKONOMSKE IN DRUŽBOSLOVNE USMERITVE KRANJ Srednja šola ekonomske in družboslovne usmeritve Kranj objavlja prosta dela in naloge: 1. DVEH UČITELJEV ANGLEŠKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA za določen čas s polnim delovnim časom (en kandidat za šolsko leto, drugi za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu). Pogoj: - visoka izobrazba na dvopredmetni študijski smeri in opravljen B diplomski izpit iz angleškega jezika in književnosti oziroma nemškega jezika in književnosti 2. UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA IN KNJIŽEVNOSTI za določen čas s polnim delovnim časom Pogoj: - visoka izobrazba iz slovenskega jezika in književnosti kot samostojne študijske skupine ali kot A ali B predmet v povezavi z drugo študijsko skupino. 3. DVEH POMOČNIKOV RAVNATELJA za dobo 4 let Pogoj - za pomočnika ravnatelja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje splošne in posebne pogoje za učitelja določene z zakonom, ima visoko izobrazbo in najmanj pet let delovnih izkušenj na področju izobraževanja. Prošnje z dokazili naj kandidati pošljejo v roku 8 dni od objave na naslov: Srednja šola ekonomske in družboslovne usmeritve Kranj, Komenskega 4. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po izbiri. OBČINSKA KNJIŽNICA JESENICE TRG TONETA ČUFARJA 4 JESENICE Občinska knjižnica Jesenice razpisuje naslednji prosti delovni mesti VIŠJI KNJIŽNIČAR - 2 osebi Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - VI. stopnja strokovne izobrazbe humanistične ali družboslovne usmeritve (zaželena bibliotekarska smer), - opravljen strokovni izpit iz bibliotekarske stroke, - eno leto delovnih izkušenj. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Občinska knjižnica Jesenice, Trg Toneta Cufarja 4, 64270 Jesenice. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po odločitvi. Izvršni svet Skupščine občine škofja Loka na podlagi sklepa 78. seje izvršnega sveta razpisuje JAVNI NATEČAJ ZA REŽIJO ŠKOFJELOŠKEGA PASIJONA Kandidati naj odboru za izvedbo Loškega pasijona pri izvršnem svetu Skupščine občine Škofja Loka predložijo: 1. Osnovno in idejno zamisel izvedbe oz. vsebinski in režijski koncept Loškega pasijona; 2. Predvidijo obliko izvedbe (statično ali obliko procesije), ki naj bo podrejena kraju dogajanja - mestu Škofja Loka; 3. Navedejo predvideno število vseh udeležencev (igralcev: profesionalnih in ljubiteljskih, strokovnih delavcev: kostu-mografov, scenografov, tonskih mojstrov, strokovnih delavcev za masko, luč,... statistov) in predviden rok uprizoritve; 4. Predvideno ceno stroškov uprizoritve, upoštevajoč idejni oz. režijski koncept, stroške za kostume, sceno, osvetlitev, rekvizite, ozvočenje, propagando, honorarje za strokovne delavce, poklicne igralce, prevozne stroške...); 5. Prispele projekte bo obravnaval odbor za izvedbo Loškega pasijona, ki za natečaj razpisuje tri nagrade: prvo v višini 4.000,00 DEM, drugo v višini 2.000,00 DEM in tretjo v višini 1.000,00 DEM, vse izplačane v tolarski protivrednosti. S podelitvijo prve nagrade pridobi razpisovalec natečaja pravico do ustvarjenega dela, prvonagrajenci pa v primeru izvedbe Škofjeloškega pasijona pravico do režije Škofjeloškega pasijona. 6. Rok za natečaj traja do 30. oktobra 1992, kandidati pa naj svoje predloge pošljejo na naslov: IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČI ŠKOFJA LOKA Odbor za izvedbo Loškega pasijona Poljanska c. 2 64220 Škofja Loka. NE KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Gorski svet - varstvo in razvoj Gore brez gozda so kot hiše brez strehe Gozdnatost naših gora je še zelo visoka, v zadnjem času se je celo izboljšala. To ni naključje, ampak je predvsem rezultat stoletnega zavedanja o pomenu gozdnega rastja za varstvo pred naravnimi ujmami. Bled, 11. junija - Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije in Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva Bled sta v četrtek pripravila v dvorani blejskega gozdnega gospodarstva posvet z naslovom Gorski svet - varstvo in razvoj. Posveta so se poleg gozdarjev udeležili tudi kmetijci, vodarji, naravovarstvenih, turistični delavci, gospodarstveniki in drugi. Omenimo le nekatera razmišljanja, ugotovitve in ocene! Republiški poslanec in č|an darski in tehnični razvoj ter ži- stranke Zelenih dr. Hubert Po-žarnik je opozoril na nekaj problemov in pojavov, ki posredno ali neposredno vplivajo tudi na gozd. Ob fenomenu tople grede oz. pregrevanju zemeljske površine in ozračja predvidevanja kažejo, da se bo v naslednjih petdesetih letih povprečna temperatura na našem planetu (ob predpostavki, da takoj nečesa ne ukrenemo) povečala za 2,5 stopinje Celzija. Na severnem in južnem polu bo prišlo do taljenja ledu, gladina morja se bo do leta 2030 dvignila za 20 centimetrov, do leta 2050 za 30 do 100 centimetrov, nekateri najbolj zeleni in plodni deli kontinentov pa se bodo spremenili v puščavo. Na ozemlju Evrope je ogroženih ali pred izumrtjem 22 vrst višjih rastlin, 40 odstotkov plazilcev in sesalcev, polovica vseh vrst rib ter 20 odstotkov ptic in nevretenčarjev. Približno 40 odstotkov gozdov v'Evropi (v nekaterih državah pa še precej več) je zaradi onesnaženosti voda in zraka že resno poškodovanega. Če je 1978. leta prišlo na vsakega Zemljana 31 arov plodne zemlje, je bo leta 2000 še 16 arov in leta 2050 samo še 800 kvadratnih metrov. Vsako leto vetrovi, vode in drugi vplivi odnesejo in uničijo 26 milijard ton plodne zemlje. Zemlja je zaradi namakanja vse bolj slaba. Vsako uro izumre ena živalska vrsta, nova pa se porodi le vsako leto... "Napačen, stihijski, ljudem in naravi nenaklonjen gospo- vljenjske navade ljudi v bogatih in razvitih industrijskih deželah so pripeljale svet na rob propada, pred brezno jedrskega uničenja, lakote velikega števila prebivalstva in propadanja narave. Po splošnem mnenju strokovnjakov imamo na voljo še nekako dvajset let, da preusmerimo tirnice in uberemo pot iz nevarnosti," je dejal dr. Hubert Požarnik in poudaril, da bi se gozdarji kot ugledni strokovnjaki morali bolj zavzemati za varstvo narave sploh in ne samo gozda. Samo 2.000 hektarjev gozda je brez splošno koristnih funkcij Ko je Janez Košir iz blejskega gozdnega gospodarstva govoril o gozdu in njegovi vlogi v gorskem svetu, je "postregel" z nekaterimi zanimivi podatki, ugotovitvami in ocenami. Rezultati raziskave, s katero so pred dvema letoma prvič pri nas ugotovili in ovrednotili splošno koristne funkcije gozda, je pokazala, da v blejskem gozdnogospodarskem območju le 2.000 hektarjev gozda (od skupno 58.080) nima posebej poudarjenih splošno koristnih funkcij. Kar 63 odstotkov gozdov ima močno poudarjeno varovalno vlogo pred erozijo, plazovi, hudourniki in poplavami, 13 odstotkov gozdov ima poudarjeno hidrološko vlogo (gozd omogoča trajno preskrbo s pitno in z industrijsko vodo), 44 odstotkov gozdov ohranja naravno in kulturno dediščino, 29 odstotkov gozdov ima poudarjeno turistično-rekreacijsko vlogo... Na 30 odstotkih površine gozdov se prekrivajo vsaj tri splošno koristne funkcije gozda, na 14 odstotkih štiri in več. Problemov je veliko: gozdove ogrožajo nadpovprečna onesnaženost zraka, naravne ujme, preštevilna jelenjad in muflon, nenadzorovana gozdna paša goved, ovc in celo konj, brezza-konje v zasebnih gozdovih (četrtina dreves je posekana brez strokovne izbire), krčenje brez krajinske presoje - in še bi lahko naštevali. Čeprav je gozdarstvo v kriznih razmerah, se gozdarske vrste krčijo in so že manjše kot 1964. leta. Ob tem se zastavlja vprašanje: bodo gozdarske probleme lahko reševali ljudje, ki o okolju malo-dane niso nič slišali. Vztrajajo le najbolj navezani Martin Šolarje (namesto zadržane dr. Ane Barbič) predstavil nekatere ugotovitve iz raziskave o razvojnih možnostih (kmečkih) gospodinjstev v Triglavskem narodnemu parku. Raziskava je pokazala, da ljudje v parku živijo "skromnejše in trše" kot ostali. Skoraj tretjina gospodinjstev je odvisna od različnih vrst socialne pomoči ali pa je prepuščena lastni iz-nadljivosti. Gozdarstvo predstavlja edini vir dohodka le enemu gospodinjstvu, v vsakem sedmem pa je gozdarstvo eden od virov zaslužka. Kar 40 odstotkov gospodinjstev ima v kuhinji samo hladno tekočo vodo, telefon ima le vsako šesto gospodinjstvo, avtomobil okrog 60 odstotkov gospodinjstev. Več kot 80 odstotkov anketiranih ne gre nikoli v gledališče, ne obiskuje športnih prireditev, se ne ukvarja s špor- Rejsko delo na Gorenjskem (II) Zaostanek za razvitimi se manjša Gorenjski kmetje so bili znani kot dobri rejci cikaste pasme. Cikasta pasma je bila znana kot skromna, lažjega tipa, z dobrimi pašnimi lastnostmi, dolgo življenjsko dobo, relativno dobro mlečnostjo in zaradi skromnega okvirja s slabšimi lastnostmi za proizvodnjo mesa. S spreminjanjem tržnih razmer cikasta pasma ni bila več konkurenčna s produktivnejšimi pasmami. Kot pasma je zašla v krizo, saj ni mogla konkurirati v proizvodnji mleka z mlečnimi pasmami in v proizvodnji mesa s kombiniranimi pasmami. Pred rejci se je postavilo vprašanje, kako naprej? Bilo je več možnosti: s križanjem z mesnimi pasmami izboljšati lastnost za proizvodnjo mesa, s križanjem z mlečno pasmo povečati okvir in mlečnost ali s primerno kombinirano pasmo za proizvodnjo mleka in mesa zamenjati in pretopiti cikasto pasmo. Iskanja so potekala v vseh treh smereh. Za izboljšanje pitovnih lastnosti in kvalitete mesa se je cika križala z mesno pasmo herr-ford. Mlečnost so poskušali izboljšati s križanjem s črnobelo pasmo. Za pretapljanje in zamenjavo pasme se je začela uvajati lisasta srnami. To je prišlo najbolj do izraza pri križanju cike s črnobelo pasmo. Rejci niso ustrezno krmili živali, tako daje prišlo do velikih težav v proizvodnji (plodnostne motnje, presnovne motnje, ipd.). Leta 1964 je bilo v Kranju posvetovanje gorenjskih rejcev in strokovnjakov. Na osnovi rezultatov dotedanjega dela so se odločili, da se cikasto pasmo zamenja in pretopi z lisasto pasmo. Lastni osemenjevalni center in uspešna izbira bikov za osemenjevanje, ki so dajali dobre potomce, je pripomogla k hitremu napredku pri zamenjavi in pretapljanju pasme. Ker so gorenjske kmetije majhne, je gospodarna proizvodnja le v primeru, kjer je vloženega veliko dela. V govedoreji pa je to mlečna proizvodnja. Vzporedno z intenziviranjem mlečne proizvodnje se je na Gorenjskem začela širiti črnobela pasma. Tako da je danes na Gorenjskem 75 odstotkov krav lisaste pasme in 25 odstotkov črnobele pasme. Gorenjska je bila v živinoreji po proizvodnji mleka vedno vodilna. Z zamenjavo pasme pa je nekaj časa zaostajala, sedaj pa je ponovno v ospredju. To je vidno iz naslednje preglednice: Mlečnost krav v kontroli proizvodnje: Slovenija Gorenjska Leto Mleko Tolšča Beljak. Mleko Tolšča Beljak. kontrole kg % % kg 0/. 0 L 1970 3249 3.82 3133 3.77 1980 3335 3.71 3410 3.84 1990 4092 3.74 4509 3.82 1991 4131 3.77 3.16 4651 3.87 3.28 pasma. Ne prva ne druga izbrana pot ni prinesla pravega uspeha. Niti rejci niti strokovnjaki niso bili pripravljeni na tako velike spremembe proizvodnih lastnosti, kot jih je prineslo križanje z visoko produktivnimi pa- S temi rezultati še vedno zaostajamo za deželami z razvito govedorejo, vendar pa nam je v tolažbo lahko to, da se ta razlika manjša, ne pa veča, kot v nekaterih drugih panogah. Mag. Peter Kunstelj, dipl. ing. agr. tom, ne hodi na daljša potovanja... Na območju parka skorajda ni družin, ki bi imele vse štiri člane jedra družine (go-spodar-partner, naslednik-part-ner). 77 odstotkov naslednikov (naslednic) je še samskih, izobražena dekleta se odseljujejo. Vztrajajo le najbolj navezani, pa tudi tem se ne obeta najlepša prihodnost, če si ne bodo ustvarili družine. V 82 odstotkov naselij pelje asfaltirana cesta, nobeno naselje nima otroškega vrtca, le slaba polovica pa podružnično šolo. Vstopnica za Evropo: spoštovanje mednarodnih konvencij Janez Bizjak iz zavoda Triglavski narodni park je dejal, da je iskanje ravnotežja in skladnosti med varstvom in rabo gorskega sveta zadnjih petnajst let glavna tema politike in politikov alpskih držav. Slovenija bo morala ob njenem odpiranju v razviti svet sprejeti jasen koncept varstva, rabe in razvoja gorskega sveta ter se posloviti od dvojnih meril in od sprenevedanja. Ker so problemi varovanja narave in ohranjanja naravnega ravnotežja naddržavni problemi, posameznim državam ni dovoljeno, da bi delale drugače, kot je dogovorjeno in podpisano, ampak morajo upoštevati pravila obnašanja v sosednjih državah in mednarodne konvencije. Za Slovenijo so pomembne predvsem tri konvencije: konvencija o zavarovani naravi, ki določa temeljna načela in podrobnejša merila za različne kategorije zavarovane narave, alpska konvencija, ki določa skupne obveznosti za varstvo Alp in za drugačno gospodarjenje v gorskem svetu, in bernska konvencija, ki določa ukrepe in obveznosti držav za varstvo rastlinskega in živalskega sveta. • C. Zaplotnik O tržnem redu na blejski tržnici Bled - Izvršni svet predlaga občinski skupščini, da na naslednjem zasedanju po hitrem postopku potrdi pravilnik o tržnem redu na blejski tržnici. Pravilnik je že sprejelo trgovsko podjetje Mercator - Savica Ljubljana, ki upravlja s tržnico; po zakonu o blagovnem prometu pa ga mora potrditi tudi občinska skupščina. Ko je pravilnik obravnaval izvršni svet, je sklenil, da mora upra-vljalec pobirati pristojbino tudi za prostor, ki ga zasedajo vozila, s katerih prodajajo blago. Na tržnici je mogoče prodajati vsak dan od 6. do 19. ure, prodajati in kupovati pa je dovoljeno vse vrste predelanih in nepredelanih kmetijskih pridelkov, cvetlice, zdravilna zelišča, gozdne sadeže, sadike, semena in izdelke domače obrti.« C. Z. Združenje veterinarjev za male živali Ljubljana - Skupina veterinarjev, ki se ukvarja z zdravljenjem malih živali, je ob koncu lanskega decembra ustanovilo Slovensko združenje veterinarjev za male živali, ki je bilo uradno registrirano letos spomladi. Združenje skrbi za različne oblike strokovnega izpopolnjevanja in za strokovno in znanstveno sodelovanje s sorodnimi /druženji doma in v tujini, članom pa pomaga tudi pri nabavi opreme in zdravil. V sodelovanju z Veterinarsko fakulteto v Ljubljani je že pripravilo simpozij o aktualnih boleznih malih živali, na katerem so z referati sodelovali strokovnjaki iz šestih evropski držav. Ker v Sloveniji skokovito narašča število malih živali, se povečuje tudi povpraševanje po tovrstnih storitvah. Veliko pove podatek, da je klinika za mesojede živali imela 1971. leta 1112 pacientov, 1980. leta 3742, pred dvema letoma pa že 17O72...0 C. Z. KMETIJSKI KOMENTAR 2v CVETO ZAPLOTNIK Brez spodbud in olajšav bodo problemi ostali Da v naravi, še zlasti pa v narodnem ali naravnem parku, ki ga vsaka država poskuša posebej zavarovati, prihaja do navzkrižja med različnimi interesi, dejavnostmi in potrebami, najbolje dokazujejo razmere v edinem slovenskem parku, v Triglavskem narodnemu parku. Ta tudi po desetih letih (kot pravi Janez Bizjak) kaže dolg seznam nerešenih konfliktov in neusklajenosti med dejavnostmi, ki posegajo v prostor. Med temi dejavnostmi sta tudi gozdarstvo in kmetijstvo. Če so gozdarji in naravovarstveniki uskladili različna gledanja na gradnjo gozdnih cest in traktorskih vlak ter na varovanje nekaterih območij, ki so pomembna za ohranitev redkih ali ogroženih živalskih vrst, pa je še vedno nedokončana zgodba o varovanju območja Martuljek. Zakon o denacionalizaciji bo starim, nerešenim konfliktom dodal nov "navzkrižni ogenj" različnih interesov - konflikt med nekdanjimi lastniki, ki tudi na območju parka želijo v naravi nazaj, kar jim je bilo odvzeto v povojnem boljševističnem času, in sodobnimi težnjami (po svetu), da čimveč gozdov v parku zaradi lažjega uveljavljanja naravovarstvenega interesa dobi državno lastništvo. Mednarodna konvencija o zavarovani naravi, mimo katere tudi Slovenija ob vstopu v razviti svet ne bo mogla, je namreč zelo stroga in med drugim določa tudi to. da v gozdovih osrednjega območja gozdarska raba ni dovoljena. Številna nasprotja so tudi med naravovarstvenim in kmetijskim interesom. Gre predvsem za probleme pri urejanju (melioraciji) zemljišč, pri gnojenju območij, ki so pomembna kot vodnoz-birna območja za regijo ali državo (Radovna, Voje, Pokljuka, Uskovnica), za pašni nered nad gozdno mejo in divjo pašo, za pojav nekaterih zveri v parku - in še bi lahko naštevali. Problemi ostajajo in veliko teh bo ostalo vse dotlej, dokler država ne bo poskrbela za "posebne družbene spodbude, pomoči in različne olajšave za drugačne delo, težje delo. težje in nevarnejše delovne pogoje, manj donosno delo". V zavodu parka se tega sicer dobro zavedajo, država pa problem odlaga in odlaga. In dokler bo tako, bodo prebivalci parka težko razumeli, da je prostor, v katerem živimo, več vreden in vsenarodno pomemben. MEŠETAR Premije, regresi in nadomestila Slovenska vlada je še v času, ko ji je predsedoval Lojze Peterle, sprejela odlok o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter za pridelavo hrane. Da bi na kmetijah spodbudili najemanje posojil za hitrejšo i/gradnjo ali ureditev objektov, predvideva odlok tudi regresiranje obresti za novonajeta posojila. Regres je mogoče uveljaviti le /.a obresti na investicijska posojila, najeta od 1. januarja 1990 dalje, in le za tiste naložbe, ki jih predvideva odlok. Regresiranje obresti velja le za posojila, ki v skupni investicijski vsoti ne presegajo 2()-odstotnega deleča: regres pa se izplačuje le v višini 25-odstotkov absolutne vrednosti obresti posameznega obroka. Odlok predvideva tudi regresiranje obresti od posojil za financiranje pitanja živine in sezonskega odkupa pridelkov. Do regresa pri posojilih za financiranja pitanja govedi in prašičev so poleg kmetijskih zadrug, kmetijskih podjetij upravičeni tudi kmetje, pri odkupu pridelkov pa podjetja, ki se ukvarjajo /. odkupom o/, s predelavo. Poglejmo, kolikšna je stopnja regresa, /a kolikšno obdobje ga je mogoče uveljavljati in za kolikšne (največje) /neske posojila! pridelek čas regres, (v mesecih) stopnja regres, (v %) višina priznanega posojila (v SLT/glavo-kg) govedo 12 30 20.000,00 prašiči 4,5 30 4.000,00 semenski krompir 4 30 50,00 pšenica 4 30 14,00 jabolka 3 15 33,60 Trgovina KMEČKI STROJ, Sv. Barbara 23 pri Škofji Loki Velika ponudba, ugodne cene, dodatni popusti /a gotovinsko plačilo in možnost dobave strojev na dom! Ponujamo vam '.se vrste nove in rabljene kmetijske mehanizacije, traktorje Zetor. Univcrsale, Ursus in Deutz, traktorske gume. akumulatorje, rezervne dele za traktorje Zetor in Deutz, umetna gnojila KAN in NPK 15-15-15, vse vrste krmil in krmnih dodatkov. Po zelo nizkih cenah lahko kupite vse vrste sredstev /a varstvo rastlin. Ponudba tedna: gozdarski vitel Tajfun EGV-40 za 74.970 SLT, nakladalka Pionir 20 za 401.385 SLT, puhalnik Tajfun z motorjem za 99.645 SLT, kiperprikolica Tehnostroj (4,5 tone) za 240.765 SLT, trosilec Orjak 40 za 265.849 SLT in vrtne kosilnice Muraj za 25.987 SLT. Vse cene so s prometnim davkom. Pokličite: 064-622-575. od 8. do 17. ure. v soboto do 12. ure! M JELOVICA lesna industrija ŠKOFJA LOKA vabi k sodelovanju novega sodelavca za delovno mesto VODENJE SPLOŠNE SLUŽBE Od kandidatov pričakujemo: — da imajo VII. st. strokovne zahtevnosti za poklic dipl. pravnik —- da imajo nad 36 mesecev delovnih izkušenj na področju pravnih in drugih splošnih zadev — zaželeno je, da imajo opravljen pravosodni izpit Delovno razmerje bomo sklenili /a nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili pošljite v roku 8 dni na naslov: Jelovica, Ll Škofja Loka, Kidričeva 58, kadrovska služba. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 8 dni po sprejeti odločitvi. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Test: Renault clio 1.4 RT Narodna posebnost Renault clio je bil lansko leto evropski avto leta, precej uspešen pa je bil tudi na našem trgu, kjer je zaenkrat (žal) na voljo z dvema različnima motorjema in v izvedbi s petimi vrati z vsemi tremi paketi opreme. Tokrat smo posegli v vrh in preizkusili clio z 1,4-litrskim motorjem in najbogatejšo opremo. Ker se po naših cestah vozi že kar precej cliov, verjetno tega avtomobila ni več potrebno posebej opisovati. Pripomnim naj le to, da je za moj okus izvedba s tremi vrati vsaj na oko bolj simpatična. Sicer pa tudi izvedba s petimi vrati, ki je nekoliko manj agresivnejša omogoča dokaj razkošen vstop v potniški prostor, kjer je v paketu opreme z oznako RT nekaj prijetnih stvari: prednja sedeža sta dobro bočno oprijemljiva, z nekoliko premehkima sedalni-ma deloma, zadnja klop je udobna in tudi tisti, ki so nekoliko večji, voznika s koleni ne bodo suvali v hrbet. Prostornina potniške kabine je seveda zasnovana po načelu večji znotraj kot zunaj, kajti ves čas je treba imeti pred očmi, da je clio avto nižjega razreda. Z vidika opremljenosti je razveseljiva založenost armaturne plošče, kjer ima voznik pregled nad hitrostjo, motornimi vrtljaji, temperaturo motorja, količino goriva in olja. Resda bi bili inštrumenti lahko preglednejši, vendar je celostna podoba armaturne plošče zadovoljiva. Volanskemu obroču, ki ni ravno vzor oblikovalske spretnosti bi ob pnevmatikah 165/13 skoraj pristajal servoojačeval-nik, tako pa ostaja vrtenje predvsem na mestu razmeroma težavno. Zato pa se clio odkupi z lahkotnim menjalnikom, ki je narejen za športni stil voznika in naklonjen hitremu prestavljanju. Tisti, ki ne mislijo vozi- la ravno pogosto obremenjevati, se lahko brez zadržkov odločijo za šibkejši 1,2 litrski motor. S 1390 kubičnimi centimetri motor, ki se ponaša z imenom energv, je motor poleg solidnih pospeškov kos tudi najvišji končni hitrosti, ki po naših meritvah znaša 173 kilometrov na uro, kar pa je za podvozje, kakršno ima clio povsem dovolj. Na grbinastih cestah začne avto pri višjih hitrostih neprijetno poskakovati, udarci ceste pa povzročajo zoprn ropot. Zavore zahtevajo nekoliko odločnejši pritisk na pedal, pri testnem avtomobilu pa seje pri ostrejšem zaviranju slišal tudi zamolkel hrup. Voznik pa je lahko skoraj povsem brezskrben glede lege na cesti, saj se clio rad drži želene smeri, razen v daljših ovinkih, kjer zahteva nekaj malenkostnih volan-skih popravkov. Preglednost je pri tem avtomobilu na račun zajetnih steklenih površin dobra, če odštejemo notranje nastavljivi bočni ogledali, ki sta kar krepko pre- Mitsubishi ostaja v Sloveniji Po lanski vojni in ureditvi razmer v Sloveniji so pri japonskem Mit-subishiju prvič napovedali, da poleg pokrivanja hrvaškega trga (zastopnik je zagrebški Unikomerc), da želijo biti prisotni tudi na slovenskem trgu. Napovedi so uresničili ob koncu lanskega leta, ko so skupaj s podjetjem Impuls iz Kopra ustanovili podjetje Mitsubishi mo-tors d.o.o. Koper, ki zdaj skrbi za prodajno in servisno mrežo v Sloveniji. Takšno odločitev so pri Mitsubishiju, oziroma pri londonskem predstavništvu, ki je zadolženo za Slovenijo, odločili predvsem zaradi dobrega sodelovanja z Luko Koper, preko katere že poteka distribucija mitsubishijev za Hrvaško. Tako bo tudi v Sloveniji na voljo celotna paleta iz Mitsubishijevega programa. Trenutno čaka na kupce največ coltov, v zalogi pa so tudi večji lancerji in terenci pajero, ter dostavni program lahkih vozil. Prodajo novega colta obljubljajo v sredini drugega polletja, na trg pa bo prišla tudi nova limuzina sigma, ki se ponaša s 3-litrskim V6 motorjem s 24 ventili, usnjem na sedežih, ter obilico elektronike in po želji z avtomatskim ali klasičnim menjalnikom. Tehnični podatki: Kombili-muzina s štirivaljnim prečno postavljenim motorjem ener-gy, 1390 ccm, 58 kW. Najvišja hitrost (tovarna): 175 km/h, poraba goriva po ECE normah: 4,8/ 6,6/ 7,6 l osvinčenega ali neosvinčene-ga goriva na 100 km. majhni. Sicer pa so takšni drobni spodrsljaji nastali predvsem po zaslugi oblikovalcev, ki so pri določenih delih očitno imeli glavno besedo. Renault clio 1.4 RT je za vožnjo prijeten in svež avto, s številnimi dodatki, kot so meglenke, da- ljinsko centralno odklepanje, zložljiva zadnja klop, ki prtljažni prostor poveča iz sorazmerno skromnih 265 na solidnih 1055 litrov, kar pa je tudi za srednje velike družinske prevoze povsem dovolj. • M. Gregorič Mitsubishi pajero: terenec za vse priložnosti Sicer pa so si pri Mitsubishi motors d.o.o. Koper zaradi neugodnih gospodarskih razmer zastavili skromen, vendar vsaj približno uresničljiv cilj: okoli 250 avtomobilov naj bi letos našlo slovenske kupce. Sicer pa se bodo usmerili v širitev prodajne in servisne mreže, učinkovito dobavo rezervnih delov in organizacijo reklamacijskega centra pri servisu Šubelj v Domžalah. Mitsubishijev zaščitni znak so trije diamanti, ki pomenijo kvaliteto (reklamacije so uspeli zmanjšati s 7 na vsega 4,5 odstotka), to pa želijo udejaniti tudi na slovenskem trgu. • M. Gregorič p.o.KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ - LJUBLJANSKA 22 Testno vozilo podjetja Alpetour Remont Kranj -Labore, ki prodaja in servisira vozila Renault. V mesecu juniju lahko kupite vozilo Renault pri Remontu s popustom nad 1.000 DEM, vsak kupec pa prejme darilo - avtoradio. Odkupujemo tudi rabljena vozila. O ugodni ponudbi se lahko prepričate v avtosalonu na Laborah ali po telefonu 223-276. &ALT BALT BIRO D.O.O. KIDRIČEVA 26/C 64270 JESENICE TEL. -FAX 064/861-204 Vsak dan od 8. do 16.30, sobota od 9. do 12. ure CENIK VOZILA V ZALOGI! HONDA C0NCERT0 1,4 4 D (SIV. MET.) 23.800 DEM NISSAN PRIMERA 5DR 2,0 LX KAT (BEIGE.MET) 31.600 DEM HONDA CMC 1.6 ESi KAT 29.600 DEM SUZUKI SVVIFT 1,3 GTl 3D (BELA - BLACK) 21.700 DEM DAIHATSU CHARADE 1,0 5D TD (BLACK) 18.600 DEM DAIHATSU APPLAUSE 1,6 4 D (TEM. SIVA MET.) 23.800 DEM DOBAVA DO 14 DNI RAT UNO 70 SIE KAT 19.700 DEM FIAT T1P0 OD 21.300 DEM DAUE FIAT TEMPRA 1,6 IE KAT 23.200 DEM OPEL VECTRA OD 29.800 DEM DAUE TO JE SAMO DEL NAŠE PONUDBE, KI OBSEGA ŠE VOZILA AUDI, RENAULT, MERCEDES. VSE NAVEDENE CENE SO PODANE Z VSEMI STROŠKI, DO REGISTRACIJE! V RAČUN VZAMEMO VAŠE RABLJENO VOZILO. p.o.KRANJ RENAULT 5 ZNIŽANJE CEN DODATNE OPREME DO 30.6. IZ BOGATE PONUDBE: Vlečna kljuka Prtljažnik Strešno okno VVebasto Merilec porabe goriva Ključavnica ročne zavore Spojler Bočne letve Ura Preproge 3.922 SLT 3.907 SLT 14.988 SLT 1.404 SLT 1.620 SLT 4.774 SLT 15.416 SLT 5.228 SLT 1.063 SLT ALPETOUR REMONT KRANJ LABORE Tel.: 221-031 M do.o.,TRŽIĆ Pohištvo ALPR0M na Gorenjskem sejmu v Kranju vam predstavlja I AftpA nov program vzmetnic vseh dimenzij Vzmetnice LAGEA 0PAL 190 x 90 cm lahko kupite že za samo 7.894.- SLT Se priporoča ALPR0M na Gorenjskem sejmu v Kranju. Odprto vsak dan od 9. do 11.30 in od 14. do 19. ure, telefon: 222-268 ^ tr^c^ertmut, UGODNOSTI, KI JIH NUDI TCČ A VTOMARKET lVTOMARKE TRGOVINA-UVOZ-IZVOZ Tel.: 371-176, 374-543 Fax.: 374-693 Ljubljana-Ćrnuće AVTOMOBILI FIAT IN ALFA - 10% POPUST Stara cena v SLT Nova cena v SLT PANDA 750 L 767.100,00 690.390,00 UNO 45 S 961.800,00 865.620,00 UNO 60 S 1.144.800,00 1.030.320,00 TIP0 1,6SX 1.409.700,00 1.268.730,00 ALFA 33 1,3 1.322.760,00 1.190.500,00 Cene so do registracije in veljajo do spremembe tečaja DEM. Dobava takojl Količine so omejene! Pri nakupu novega avtomobila je možen odkup rabljenega avtomobila! POSEBNA PONUDBA: PANDA 4X4 cena do registracije 1.097.000,00 SLT Možen je ogled in nakup FIAT 500 CINOUECENTOI VELIKA IZBIRA ORIGINALNIH NADOMESTNIH DELOV FIAT! Avtomobili YUGO 45 za samo 385.000,00 SLT m YUGO 55 za samo 445.000,00 SLT Cene so do registracije. TOVORNA IN DOSTAVNA VOZILA IVECO-RIVAL - 15% POPUST Piki im i iti Ford ESC0RT 1,4i CLX ^ Ford ESC0RT 1.8i 16V Ford 0RI0N elegance 1.8i 16V Opel ASTRA 1.4i GL Opel VECTRA 1.6i GL VOZILA SO V ZALOGI V KRANJU Kranj, Skalica 1, tel.: 324-734 15.900 DEM 17.310 DEM 19.100 DEM 16.400 DEM 19.800 DEM VOZILA SUBARU© V KLETNI PRODAJI GLOBUSA \UAl3MXj KRANJ TRGOVCI POZOR V zalogi so žarnice 25VV-100VV čiste in mat po samo 50 SLT Sp. Besnica 58, 64201 Zg. Besnica tel.: 064/403-064, fax: 064/403-277 Turistično društvo Preddvor razpisuje najem stojnic na prireditvi »KMEČKA OHCET V PREDDVORU« Vsi zainteresirani naj pismeno vlogo pošljejona naslov: Turistično društvo Preddvor, Preddvor 4a, 64205 Preddvor POSLI IN FINANCE Torek, 1«. junija 1992 UREJA: MARIJA VOLCJAK 11. STRAN ♦ GORENJSKI GLAS Delničarjem Zavarovalnice Triglav d.d. izplačane dividende Ljubljana, 15. junija - Največje slovensko zavarovalniško delniško družbo, Zavarovalnico Triglav Ljubljana, je decembra '990 ustanovilo 441 delničarjev, ki so oblikovali ustanovitveni *apital, razdeljen na 3600 rednih ustanoviteljskih delnic. Delniška družba je začela poslovati I. januarja 1991 in je lansko leto zaključila z zelo dobrim poslovnim rezultatom, zato so se delnici na skupščini minuli četrtek odločili, da se iz usvarjenega dobička izplača dividende v neto znesku 9.615,- tolarjev na delnico. Lansko poslovno leto, ko je Zavarovalnica Triglav poslovala *°t delniška družba, je bilo po oceni delničarjev »leto izrednih razmer«. Kljub temu je delež Zavarovalnice Triglav d.d. na slo-yenskem zavarovalnem trgu dosegel že 75,9 odstotka, leto poprej Je znašal 70 odstotkov. Leta 1992 je Zavarovalnica Triglav dose-8'a inkaso zavarovalne premije v zvesku 9,4 milijarde tolarjev, v teJ premiji pa je delež zasebnega sektorja 55 odstotkov (leto po-PreJ je bil samo 45 odstotkov). Lani je Zavarovalnica Triglav izplačala kar 6,5 milijarde tolarjev odškodnin, od tega 3,2 milijarde za avtomobilske škode (odgovornost, kasko). Delničarji Zavarovalnice Triglav so za leto 1992 sprejemali dva zaključna računa - ločeno so obravnavali dosežene poslovne ^zultate Triglava v Sloveniji in na območju Republike Hrvaške, zavarovalnica Triglav d.d. je lani v Sloveniji ustvarila 432 milijonov dobička, medtem ko so enote Zavarovalnice Triglav na Hrvaškem poslovno leto zaključile z izgubo v višini 301 milijon tolarjev. Celotna izguba je kot nepokrita prenesena v letošnje leto. Na skupščini so delničarji sprejeli sklep o ustanovitvi mšane zavarovalniške družbe »Sava osiguranje« s sedežem v Zagrebu, s šlepom pa so omogočili ustanovitev samostojne zavarovalnice todi za območje Istre - v obe zavarovalnici Triglav vlaga svoje Premoženje v enotah, ki jih ima na Hrvaškem. Na letni skupščini 5° delničarji izvolili 17-članski upravni odbor, ki mu predseduje Danilo Kovačič, direktor HIT Nova Gorica. Delničarje z Gorenjskega v upravnem odboru zastopata Jelka Vidali iz Železarne Jesenice in Franc Balanč iz kranjske Save. M. Va. Hotel Svoboda bo odslej hotel Astoria Bled - Ljubljanske mlekarne so že pred časom odkupile od JLA °z. od njenega vojaško gostinskega podjetja Crvena zvezda vse Premično premoženje hotela Svoboda, vile Prešeren in depan-dans Gorenjka in Istranka; stavbe, ki so del delitvene bilance Premoženja nekdanje Jugoslavije, pa so dobile v najem od Republike Slovenije oz. od njenega ministrstva za obrambo. Kot najemnik stavb nekdanje JLA so že obnovile in 1. aprila letos odprte preurejeno vilo Prešeren, obnova notranjščine in zunanjščine hotela Svoboda, ki je zaprt že približno leto dni, pa se približuje " koncu. Če bo šlo vse po načrtih, bodo Ljubljanske mlekarne Preurejeni hotel s 177 ležišči odprle ob koncu junija oz. ob dnevu slovenske državnosti. Da bi prekinili neslavno tradicijo* vojaškega hotela, mu bodo spremenili tudi ime. Hotel se odslej ne bo več imenoval Svoboda, ampak Astoria. Zgodovinski viri navaja-C' Z? ^e na tem mestu nekdaj že stal hotel z enakim imenom.* Vrhniška pekarna zdaj tudi v Kranju Po Jernejev kruh ^Bnj, 12. junija • ŽITO - Pekarna Vrhnika je v petek v Kranju za hotelom Jelen odprla *• »vojo enajsto pekarno po vrsti In bo poleg dela Ljubljane, vse Notranjske In dela ^morske zdaj s svojim odličnim kmečkim kruhom in vsemi drugimi Izdelki, po kate-^ slovi, tešila želje po dobrem kruhu tudi Kranjčanom in okolici. Kako dober je nji-"°v Jernejev kruh, smo Gorenjci lahko okuiall že nekajkrat zapored na raznih sejmih ^ Kranju, kamor so prihajali s svojo potujočo pekarno, prav tako pa v petek, ob otvo-^ nove pekarne za Jelenom. Prava mala slovesnost je bila z govori, iskrško tolklo-r° In nastopom najmlajših Iz vrtca Kekec. &a bi ti videla, kakšen kruh imajo zdaj v Kranju!' mi pripoveduje soseda čez ograji 'lak je kot harmonika, poglej, tako me-ftak," mi kaže s prsti, "kot elastičen, skorja Pa dobro zapečena. Tak kruh imam jaz ra-Qa in v ponedeljek grem kar s kolesom Ponj, če le ne bo dežja.' No, moji sosedi S je želja uresničila in marsikateremu ^anjčanu, saj dober glas seže v deveto *J*j pravijo. Mi pa smo si novo vrhniško Pekarno ogledali od blizu. . Najbolj sodobna je, vsi stroji so uvoženi '* •talije. Nobenih vreč ne bo nikjer, moko 0arnostojno urejanje vseh odnosov glede organizacije in vodenja mednarodnega železniškega prometa, tudi zanje začno s tem veljati mednarodni predpisi za tovorni in potniški železniški promet, možno pa je vključevanje v številne druge organizacije, strokovna telesa in društva. Prek slovenske vlade že poteka postopek za vključitev Slovenije v konvencijo o mednarodnih železniških prevozih COTIF, s čimer bodo Slovenske železnice postale samostojni pravni subjekt in bodo lahko neposredno urejale odnose v mednarodnem železniškem prometu. V Sloveniji pa bodo na tej osnovi sprejeti tudi posebni zakonski predpisi za železniški promet glede urejanje varnosti in vseh drugih vprašanj, ki bodo nadomestili začasno veljavne bivše zvezne zakone na tem področju. Japoncem sploh ni enostavno manj delati (STA) Število delovnih ur na Japonskem je najvišje v razvitem svetu, mnogi ne vedo, kaj bi počeli v prostem času, zato si sami podaljšujejo delavnik in v poslovnih stavbah pogosto gori luč tja čez polnoč. Povprečen Japonec je lani na delu prebil 2.052 ur, vlada pa bi rada to številko do leta 1997 znižala na 1.800 ur, zato že potekajo prepričevanja o prijetnostih prostega časa. Sociologi opozarjajo, da pretiran delavnik prizadene družino in s tem posredno podjetja, veliko govorijo o fenomenu "delanje do smrti". Ministrstvo za zdravstvo je pripravilo študijo sindroma kronične izčrpanosti (CFS), ki ogroža vse več ljudi, učinkovite terapije pa ni, rahlo izboljšanje je moč doseči le z večjimi dozami vitamina C, Večina Japoncev se boji krajšega delovnega časa, pričakovati je moč odpor poslovnežev, ki radikalno krčenje utečenega delovnega časa utegnejo razumeti kot nevarnost v gospodarski tekmi z Ameriko. Vladni načrt /e zdaj mnogi povezujejo z nujnostjo zmanjšanja proizvodnje zaradi gospodarske recesije. Japonska /veza delodajalcev sodi, da bi delavnik moral znašati 1.950 ur. kar je približno enako ameriškemu povprečju. Minister za turizem in gostinstvo Janez Širše obiskal Bled Na Bledu manj optimistični kot minister Blejski hotelirji pravijo, da letos ne bo moč doseči 60 odstotkov turističnega prometa izpred dveh let, temveč kvečjemu 35 odstotkov. Glede igralnic nova vlada še nima koncepta, Širše pa sodi, da se s tem denarjem ne bi smel napajati proračun, temveč bi se moral vračati v razvoj turizma. Tujega kapitala pa naj v igralnicah ne bi bilo. Bled, 12. junija - Janez Širše optimistično napoveduje, da naj bi slovenski turizem julija in avgusta dosegel promet, kakršen je bil običajno na letni ravni, v letošnjem letu pa naj bi dosegli 60 odstotkov turističnega prometa leta 1990. Napovedi blejskih hotelirjev so veliko manj optimistične, v pogovoru so mu natresli kopico problemov, posebej opozorili na prolematiko slovenskega letalskega prevoznika Adrie Ainvavs, ki je nekdaj na Bled pripeljal 60 do 65 odstotkov gostov, in na neprepoznavnost Slovenije v tujini, kjer veliko ljudi ve za Bled, ne vedo pa za Slovenijo. V zasnovi ekonomske politike, ki jo je nova slovenska vlada predstavila v četrtek, ima turizem poseben poudarek, kar je korak naprej, je dejal Janez Širše. Vodilo kratkoročne ekonomske politike je vzpostavitev ravnotežja na trgu, med izvozniki in uvozniki, s spodbujanjem izvoza, ter normalno delovanje finančnega sistema, s poseganjem v politiko obrestnih mer, s kontrolo cen storitev in javnega sektorja ter z zaostajanjem plač za rastjo cen, ob ohranitvi realne življenjske ravni. Vlada bo zastavila sanacijo podjetij in bank ter prestrukturiranje industrije, tudi podjetij, ki so na robu stečaja. Turizem bo pridobil z aktivnejšo tečajno politiko, s stabilnejšimi pogoji gospodarjenja (zadrževanje plač, cen, manj zaščite v kmetijstvu) in z znižanjem obrestnih mer. Na razpolago pa bodo sredstva za reševanje turističnih podjetij, ki so na robu stečaja, za pospeševanje turizma in za pripravo turistične sezone. Ločitev tekočega poslovanja od starih bremen Širše je optimistično napovedal, da naj bi slovenski turizem v vrhu sezone - julija in avgusta - dosegel nekdanjo letno raven turističnega prometa, na letni ravni pa naj bi letos dosegli 60 odstotkov turističnega prometa izpred dveh let. Ministrstvo bo od podjetij nemudoma zahtevalo podatke o poslova- nju, posebej o tekočem poslovanju in posebej o bremenu preteklosti, ki ga nameravajo reševati po posebnem programu sanacije gospodarstva in bank na državni ravni. Podatki o tekočem poslovanju naj bi vsebovali tudi manjše investicije, predvsem v smislu odprave ozkih grl in za izboljšanje kakovosti, priprave za poletno in zimsko sezono. Na osnovi teh podatkov bo moč realno oceniti turistično breme, ki ga mora razrešiti država, po drugi strani pa se ne bi razprodajah v dogovorih s tujimi investitorji. Letos gostov zelo malo Naše napovedi niso tako optimistične, na Bledu ocenjuje- mo, da ne bomo mogli doseči 60 odstotkov turističnega prometa izpred dveh let, temveč kvečjemu 35 odstotkov, je dejala Jana Špec, direktorica TPS Bled. Več kot polovico prometa ima Bled v treh poletnih mesecih, ki so pred vrati, zato je črnogledost razumljiva. Lani je bil izpad turističnega prometa 60-odstoten, od tega tujskega 80-odstoten, vrednostno je to pomenilo izpad 23 milijonov mark. Zaposlenost so na Bledu zmanjšali za 21 odstotkov. V letošnjih petih mesecih je bilo gostov 75 odstotkov manj kot lani v tem času, kar kaže, da se blejski turizem še ni pobral. Turistična podjetja imajo pri bankah 70 milijonov tolarjev dolgov, dobaviteljem dolgujejo 100 milijonov tolarjev. V zadnjih mesecih so na Bledu gostili več skupin tujih novinarjev, skupna propagandna akcija za Bled, Bohinj, Bovec in Kranjsko Goro trenutno poteka v Italiji, morda jim bo uspelo privabiti več gostov. Niso pa uspeli zbrati sredstev za prodajni katalog Julijskih Alp. Predraga Adria Airvvavs Lani je bil naš glavni problem zaprtje ljubljanskega letališča, tudf zdaj problematika Adrie Airways ni razrešena, je dejal Matjaž Završnik, direktor prodaje Golfa in Parka. Bled je imel namreč včasih 60 do 65 V Gorenjski banki ocenjujejo, da se bo turizem pobral šele v dveh do treh letih. V tednu dni bodo operativna posojila za pripravo turistične sezone, za katere garantira država, ponudili pa bodo tudi odlog odplačila dosedanjih posojil, kar so lani že napravili. Na račun Gorenjske banke je bilo izrečenih nekaj pikrih, slišali smo, da je pri posojilih zahteva ne samo garancijo, temveč tudi hipoteko države. Janez Širše je dejal, da so garancijo dali, ne pa hipoteke, saj bi bila čudna, razume pa previdnost bankirjev. Veliko denacionalizacijskih zahtevkov se na Bledu nanaša na vračanje v naravi, pojavljajo se tudi zahteve po vračanju obale Blejskega jezera. Janez Širše je dejal, da konkretnih primerov ne pozna, da nanje doslej ni bil opozorjen, ne more pa biti v interesu družbe, da je obala Blejskega jezera uporabljena neproduktivno, zato jo bo potrebno reševati posebej, podobno kot Triglavski narodni park. Blejski hotelirji se jezijo zaradi 5-odstotnega davka na storitve, kije zanje hud udarec. Oprostitve so deležni le, kadar prispe iz tujine direktno plačilo, niso pa, če prispe prek agencije. Podobno je ne morejo uveljaviti tudi pri drugih storitvah, denimo na igrišču za golf, kamor prihajajo v gla vnem tujci. odstotkov letalskih gostov, predvsem iz Anglije in ZDA, tudi iz Izraela in drugih oddaljenejših dežel, večina jih je prispela prek ljubljanskega letališča. Na Bledu so s pomočjo razvojnega dinarja v preteklih letih preuredili Festivalno dvorano in postavili žičnice na Straži, investiciji sta znašali 10 milijonov mark. Zdaj bi radi dokončali razširitev igrišča za golf, kjer je zaradi pomanjkanja denarja investicija ostala na tri četrtine poti. Pripravljeni so tudi načrti za obnovo Blejskega gradu, denarja pa seveda ni. Problematika slovenskega letalskega prevoznika Adrie Air-ways zato krepko vpliva na blejski turizem, ker na Bledu ne vedo, kako bo razrešena, težko načrtujejo promet. Ker Adria nima čartrskih poletov, so njene cene polovico višje, polet je za blejskega gosta 100 do 200 dolarjev dražji v primerjavi z Lufthanso. Adria se svojevrstno pobira, ostala bo slovenski prevoznik, seveda pa se ji je spremenil trg, saj jugoslovanskega ni več, je dejal Širše, ki bo v kratkem obiskal tudi Adrio Airways. Neplačniki elektrike dolžni 5,4 milijarde tolarjev Industriji bodo poostrili izklope elektrike Ljubljana, 9. junija - Največja problema sta cena in neplačevanje elektrike, sploh pa je problemov v energetiki veliko več, kot sem pričakoval in težje so premagljivi, je na tiskovni konferenci dejal novi energetski minister Franc Avberšek. Dokončali bodo vodno elektrarno Vrhovo, preverili varnost in ekonomičnost jedrske elektrarne in se šele nato odločali o njenem zaprtju. Posebna revizijska komisija bo pregledala poslovanje elektrogospodarstva in upravičenost zahteve po 79- odstotni podražitvi elektrike. Porabniki elektrike so dolžni že 5,4 milijarde tolarjev, v kar obresti niso vštete, od tega slovenske železarne približno 1 milijardo tolarjev. Dolg predstavlja približno enomesečno realizacijo elektrogospodarstva, v to številko pa ni vštetih 1,4 milijarde tolarjev hrvaškega dolga za elektriko iz jedrske elektrarne Krško. Vendar je tudi elektrogospodarstvo velik dolžnik, saj je slovenskemu gospodarstvu dolžno 3,5 milijarde tolarjev, vendar ne podjetjem, ki so dolžna njemu. Energetski minister Franc Avberšek je napovedal izterjavo dolgov, kar naj bi dosegli s poostrenimi izklopi elektrike industriji, saj bo sicer zmanjkalo elektrike za redne plačnike. Nova vlada naj bi velikim porabnikom del elektrike zagotovila po nižji ceni, vendar je problem v tem, da imamo v normalnih razmerah elektrike komaj dovolj, zato nikakor ne bo racionalno, če bi veliki po- Z gradnjo vodne elektrarne Vrhovo bodo nadaljevali, vanjo je potrebno vložiti še 34 milijonov mark, elektriko naj bi začela dajati decembra. Izgradnja savske verige elektrarn pa bo verjetno odložena. rabniki dobivali elektriko po 5 pfenigov iz elektrarn na premog, kjer pridobljena kilovat-na ura znaša 12 pfenigov. Nižja cena elektrike je smiselna le za tisti del njihove proizvodnje, ki je namenjen domačemu trgu, nikakor pa ne za izvozno. Sicer pa so med velikimi porabniki še najmanj prilagodljivi v tovarni aluminija v Kidričevem, najbolj prožni so bili v tovarni umetnin gnojil v Rušah, oboji pa so slabi plačniki. Pri nedavni 12-odstotni podražitvi je vlada upoštevala izračune Bajtovega inštituta, ni pa bila prišteta aprilska in mai- V energetiki je največ problemov pri elektriki, če izvzamemo zaplet z zemeljskim plinom. Država je namreč izgubila tožbo Petrolovega podjetja Zemeljski plin o povrnitvi škode zaradi prenizke cene plina, čemur ugovarja ministrstvo za trgovino. Izpad je znašal 817 milijonov tolarjev, Zemeljski plin je dobavitelju plina dolžan 13 milijonov dolarjev, 10 milijonov dolarjev pa potrebuje za zimske zaloge plina. ska rast cen, zaradi česar je ministrstvo predlagalo 27,9-od-stotno podražitev. Vendar bi za normalno poslovanje potrebovali 79-odstotno podražitev, je dejal Avberšek. Odbor za gospodarstvo, ki ga vodi podpredsednik vlade Herman Rigelnik, je ustanovil posebno revizijsko komisijo, ki bo pregledala poslovanje elektrogospo- Nov tarifni sistem :a elektriko bo potrebno spremeniti ali celo ukiniti, saj ima veliko šibkih točk, je dejal minister Avberšek. darstva, posebej izgube, ki se vlečejo že do leta 1989. Poleg domačih naj bi nemara sodelovali tudi tuji revizorji, saj je pomoč že ponudila italijanska vlada. Ko bo poslovanje pregledno in računi čisti, se bO vlada odločala o usodi izgub in jih del nemara vštela v javni dolg. Usoda jedrske elektrarne Krško bo dorečena šele, ko bodo strokovnjaki preverili njeno varnost in ekonomičnost, pri čemer bo varnost pomembnej; ša. Jedrski elekrarni Hrvati dolgujejo 1,4 milijarde tolarjev, slovenski dolg pa znaša 800 mi' lijonov tolarjev, s Hrvati pogO' vori že potekajo, slovenski bo poravnan v štirinajstih dneh p° izterjavi neplačnikov elektrike-Mislim, da Slovenija novih je-drskih elektrarn ne bo gradila-Krško pa bomo izkoristili, če bo njeno obratovanje varno, je dejal Avberšek. Parlametnu pa bodo v kratkem predlagali, naj sprejme jamstvo za 200 milijonov mark posojila, s katerim bi dokončali izgradnjo vodne elektrarne Vrhovo, Golice, za čistilne naprave v šoštanjski termoelek' trarni in za vračanje posojil je' drske elektrarne. • M. Volčj*11 JTAJ1S OLJI) KRANJ Koroška 16 tel.:212-249 Odprto: od 9. do 19. ure sobota od 8. do 13. ure UREJA: VILMA STANOVNIK GLASOVA naSkarja) so dosegle 8 metrov, nato pa so morale pred najtežjim delom odnehati. "Smer je kar težka, dobro je treba premisliti, kje stopiti in kje se prijeti. Česnova ocena težavnosti je kar prava, saj se z višino stopnjuje. Morala bi bolje plezati," je povedala odlična kranjska alpinistka in športna plezalka Marija Štremfelj, prva Slovenka na Mount Everestu. Fantovska tekma je bila pravi užitek. Marko Lukič je začel kot prvi in dosegel ll,8 metra. Luka Zaplotnik je prišel do 10,4 metra, za njim Matej Me-jovšek do odličnih 11,8 metra, nato Vili Guček do 11,5 metra, Italijan Arči Vernerin pa je obstal na vrvi pri 6,6 metra. Potem je prišel vrhunec. Tadej Slabe, naš najboljši športni plezalec, je bil hitro in zanesljivo na vrhu 15 metrske smeri. Japonec Hirajama Yuji, najboljši japonski plezalec je tudi suvereno dosegel vrh, za njim pa še Francoz Francois Lombard. Smer je čakala samo še na starega kranjskega znanca, enega najboljših plezalcev vseh časov in predsednika združenja športnih plezalcev Francoza Jean Baptista Tribouta. Počasi je premagoval metre,,dvakrat poskušal premagati previs in ko je bilo pričakovati, da mu bodo LYNN HILL: ODLIČNA STENA "Dobra tekma je bila, dobra, atraktivna stena. Bilo je tudi težko. Všeč mi je bilo, da je bila stena nagnjena, da je bila smer raznovrstna in oprimki različni." VELIKA AVTOMOBILSKA TOMBOLA športni center Kranj, sobota, 20. junija, ob 14. uri VRHUNSKA PREDSTAVA ŠPORTNEGA PLEZANJA V KRANJU Peterica na vrhu Kranjske tekme v športnem plezanju so že tako znane in uveljavlje-de> da bo prihodnje leto Kranj kandidiral za organizacijo tekme svetovnega pokala. Na sobotni tekmi (zaradi dežja je bila presta-v'jena s petka na soboto) so kar štirje fantje in eno dekle premagali Pftsti smeri, ki sta jih "trasirala" Tomo Česen in Igor Kalan. Kranj, 13. junija - Pet deklet di poškodbe je manjkala Simo-lr> devet fantov se je v soboto *večer spoprijelo za lovoriko Kock Master's Kranj 92 in za Plitev 8.500 mark "težkega" nagradnega sklada za najboljše. Na umetni steni na kranjskem letnem kopališču je več tisoč gledalcev imelo kaj videti, ^prav je dež dvakrat ogrozil tekmo, vendar je nebo organizatorjem tekme Športni zvezi ^ranJ, glavnima pokroviteljema Novolesu in Iskri Commer-ce ter Tomu Česnu, ki s svojim Ugledom in poznanstvi uspel spraviti v Kranj tekmovalce najvišje kakovosti, prizaneslo. Moška, 15 metrov visoka smer, Je imela oceno 10 minus, žen-ska> pol metra nižja, pa 9 plus, za Plezanje pa je imel vsak tekmovalec 8 minut časa. Tekmo Je odprl namestnik slovenskega obrambnega ministra Miran Bogataj, plezalcem in občinstvu pa je izrekel dobrodošlico kranjski župan Inž. Vitomir Gros. Med ženskami Američanka ^ynn Hill, plezalka svetovnega slovesa, ni dovolila presenečenja. Kot mačka je premagovala metre in ko je prešla previs, je Wlo jasno, da bo na vrhu. Tudi {Talijanka Luisa Jovane je bila ?Hzu končnega uspeha, vendar Je pod vrhom omahnila. Naše tr> Marija Štremfelj, Metka Lu-kančič in Miranda Ortar (zara- GORENJSKA MLEKARNA KRANJ MrMMIl K Zmagovalka Lynn Hill. med ženskami Tadej Slabe, eden od štirih zmagovalcev, pleza proti vrhu. NAVDUŠENI JAPONEC Japonec Yuji Hirajama je osvojil simpatije občinstva. Je izredno prijazen fant. Ko je splezal na vrh, se je priklanjajoče v slovenščini zahvaljeval Hvala lepa, hvala lepa za spodbujanje in aplavz. "Všeč mi je, da je Slovenija zelena in so ljudje prijazni", je povedal. PLAVALCI ZA REKORD Med odmorom je bila zanimiva tekma plavalk in plavalcev v sprintu na 50 metrov kravi za denarno nagrado 300 mark, morebitni novi slovenski državni rekorder pa bi dobil še enkrat toliko. Rekorda ni bilo, med dekleti pa je zmagala Radovljičanka Nataša Kej-žar s časom 28,66, pri fantih pa Kranjčan Jocič s časom 24,58. moči pošle, se je zavihtel preko in prišel na vrh. Tako so bili pri fantih zmagovalci štirje: Tribout, Lombard, Hirajama in Slabe, na petem mestu sta Mejovšek in Lukič, na sedmem Guček, na osmem Zaplotnik in na devetem Vernerin. Pri dekletih je zmagala Hillova pred Jovanejevo, Ortarjevo, Lu-kančičevo in Štremfljevo. • J. Košnjek, slike P. Kozjek Najboljši slovenski smučarski skakalci na m. pokalu tržiča Samo gostiša najboljši v sebenjah odeči po prvi seriji, domačin Robi Gostiša, odgovornosti druge se-Jje ni zdržal in je bil odličen drugi pred Damjanom Frasom in rancijem Petkom. V eksihibiciji dvajseterice najboljših za najdalj-1 skok za denarne nagrade TGT je zmagal Gostiša, kombinacijo *** je dobil Igor Jelen iz Velenja. , Sebenje, 14. junija - Po sortnem in nedeljskem dopol-pnskem tekmovanju mlajših ^tegorij, nedeljsko tekmo deč-J0v do 15 let je dobil domačin ^a*a Grosar, je bila popoldne ^skakalnem središču Smučarskega kluba Tržič v Sebenjah 'ekma najboljših slovenskih planov in mladincev za III. Po-p Tržiča na 53-metrski ska-F* niči. Tekmovali so tudi ska-jjjjci i2 Celovca. 80 nastopajo- (Triglav Tel) 50 metrov z dotikom, po 49,5 metra pa so skočili Igor Strgar (Ilirija), Franci Petek (Stol), Damjan Fras (Ilirija), Dejan Jekovec (Tržič) in Jure Žagar (Triglav Tel). V prvi seriji, iz katere se je 35 najboljših uvrstilo v drugo, so bili najdaljši Tomaž Knafelj 50 metrov, Igor Strgar 49, Franci Petek 50, Matjaž Zupan 493« Samo Go- je imenitna udeležba in Tr- enom je k uspehu pri grad-/•!' centra in izvedbi tekmovanj3 čestital tudi direktor sloven-I ln nordijskih reprezentanc ^°jze Gorjanc, ob njem pa je bil "a tekmi tudi strokovni vrh re-trezentance na čelu z Danilom J'dgarjem, Jelkom Grosom, Izdanom Norčičem in Lukom *°Privškom. ri ){ poskusni seriji so bili naj-rf'jši Anže Zupan (Stol) 50 4qeir°v, Jure Radelj (Ilirija) Jg metra, Tomaž Knafelj (Ilija) 49 metrov, Krištof Gašpirc REZULTATI IZ SEBENJ 1. Samo Gostiša (Ilirija) 212,4, 2. Robi Meglic (Tržič) 208,2, 3. Damjan Fras (Ilirija) 203,7, 4. Franci Petek (Stol) 201,9, 5. Dejan Jekovec (Tržič) 201,5, 6. Tomaž Knafelj (Ilirija) 199,9, 7. Franc 198,9, 8. Žagar 195,7, 9. Martinjak 195,6, 10. Gašpirc 193,5 (vsi Triglav Teling) itd. MED KOMBINATORCI JELEN V Sebenjah so tekmovali tudi kombinatorci. Po skakalni tekmi so morali preteči še 4000 metrov. Zmagal je Igor Jelen iz Velenja pred Matejem Oblakom (Alpi-na), Francijem Jekovcem (Tržič), Erikom Veselom (Triglav Teling), Romanom Perkom (Tržič) itd. stiša 51, Gregor Martinjak 50, Robi Meglic 52, Damjan Fras 51,5, Dejan Jekovec 503 in Jure Žagar 50 metrov. V drugi seriji je bilo vprašanje, ali bo domačin, skakalec iz Žiganje vasi Robi Meglic zdržal. Dež je za kratek čas prekinil tekmo, nato pa se je začelo zares. Krištof Gašpirc (Triglav Tel) je pristal pri 50 metrih, Zoran Zupančič (Alpina) je pri 523 padel, Urban Franc (Triglav Tel) je dosegel 513 metra, Matjaž Zupan (Triglav Tel) je pri 50 metrih podrsal, Tomaž Knafelj (Ilirija) je bil za pol metra daljši, prav tako pa tudi Dejan Jekovec (Tržič) in Franci Petek (Stol Žirovnica). Fras in Gostiša (oba Ilirija) sta skočila 503 in 52 metrov, Robi Meglic pa 50, kar je zadostovalo za drugo mesto. Potem je dvajset najboljših tekmovalo za najdaljše skoke, ki so bili nagrajeni z denarnimi nagradami zasebnega podjetja TGT, turizem, gostinstvo, trgovina. Zmagal je samo Gostiša z 52,25 metra, drugi je bil Dejan Jekovec z 52,2 metra, tretji pa Damjan Fras z 52 metri. • J. Košnjek KROS TREH DEŽEL S POTNIM LISTOM OKROG VRATU OD RATEČ DO P0DKL0ŠTRA Podklošter, 14. junija - Ski Tour 3 Podklošter in turistična društva Trbiž, Rateče in Kranjska Gora so pod pokroviteljstvom občin Jesenice, Trbiž in Podklošter pripravila v nedeljo četrti kros treh dežel. Tekači s potnimi listi, obešenimi okrog vratu, so startali pri gostilni Mojmir v Ratečah, prešli slovensko-italijansko državno mejo, nato tekli nekaj časa po ozemlju Italije in se prek italijansko-av-strijske meje "spustili" v Podklošter, kjer je bil cilj in kjer so najboljšim podelili priznanja, izžrebanim pa praktične nagrade. Udeležba je bila tudi tokrat želo številna, proga zaradi deževja v minulih dneh nekoliko razmočena, vreme pa kot nalašč za večje telesne napore. Med moškimi sta dvajset kilometrov dolgo progo najhitreje pretekla prijatelja 42-letni Peter Muller (Landskron) in 29-letni Klemen Dolenc, kmet iz Vrbenj pri Radovljici, ki sta za pot od starta do cilja potrebovala eno uro in trinajst minut. Klemen je v nedeljo vstal ob petih zjutraj, še pred odhodom na start v Rateče vse postoril v hlevu, dosegel (skupaj s prijateljem iz Avstrije) najboljši čas in tako kot lani zmagal v svoji kategoriji. "Čeprav sem tokrat progo pretekel nekoliko počasneje kot lani, sem zadovoljen. Prihodnje leto se pa spet vidimo," je povedal med slovesno razglasitvijo rezultatov in še poudaril, da ima ob delu na kmetiji bolj malo časa za trening. Na dan teče povprečno le pol ure. Na krosu so tokrat zelo pomembno vlogo "igrali" tekači iz Križev. Jože Bohinc je zmagal v prvi moški skupini, Pavel Erlah je bil šesti v drugi, Janez Ambrož pa prvi v tretji skupini. Janez je na cilju povedal: "Doslej sem na krosu sodeloval trikrat, tokrat sem prvič *W%**^#^ r *Š zmagal. Proga je bila sicer na nekaterih tfm * # mestih malo blatna, vendar moram pri- /p* znati, da sem tekel že tudi v slabših raz- P merah. Udeležujem se tudi zimskih te- kov, ki pa so zame težji, ker tek na smučeh manj treniram." 56-letni Franc Horvat iz Mošenj, tretji v tretji moški skupini, je bil z uvrstitvijo in s časom (ena ura in 33 minut) zelo zadovoljen. Le kako tudi ne bi bil? Pred desetimi dnevi si je namreč poškodoval stegno _ in dobil je deset šivov, ki so mu jih od-I stranili šele v petek. V nedeljo ob dese-tih dopoldne je že bil na startu v Ratečah. "Malo me je še bolelo, vendar sem stisnil zobe in pritekel do cilja," je povedal Franc, ki seje 1970. leta poškodoval v jeseniški Železarni in postal invalid. Štiri leta kasneje je prvič tekel ob žici okupirane Ljubljane, od tedaj dalje pa je redni gost zimskih in poletnih teka-Jj ških prireditev. Med ženskami je bila I najhitrejša Italijanka Flavia Facchini, ki je 20-kilometrsko razdaljo pretekla v eni uri in 33 minutah; v skupini najmlajših tekačic pa je bila tudi 26-letna I Vida Bertoncelj, nekdanja smučarska tekačica kranjskega Triglava (doma s Pod- Iblice), ki zdaj živi v Celju. Na cilju je povedala, da se je usmerila na smučarske teke na dolge proge, da se tako kot njen prijatelj ukvarja s triatlonom in da ji zimski teki treh dežel - razumljivo - pomeni manjši napor kot tek po suhem... REZULTATI • ŽENSKE SR (1962-73): 1. Hemma Pacher (Avstrija), 2. Vida Bertoncelj (Celje), 4. Špela Jenko (Medvode), 5. Erika Brojan (Mojstrana); ženske I (1952-61): I. Flavia Facchini (Italija), 2. Majda Papler (Kranjska Gora), 4. Irena Nedoh (Vodice), 5. Nada Osovnikar (Škofja Loka); ženske II (1951 in starejše): 1. Greta Rozman (Kranj), 6. Marta Sršen (Vodice), 8. Ina Oman (Gozd Martuljek); moški SR (1962-73): 1. Klemen Dolenc (Radovljica) moški I (1952-61): 1. Jože Bohinc (Križe), 7. Ljubo Osovnikar (Škofja Loka); moški II (1942-51): I. Peter Muller (Avstrija), 6. Pavel Erlah (Križe), 7. Slavko Arh (Bled); moški III (1932-41): I. Janez Ambrož (Križe), 3. Franc Hrovat (Mošnje), 6. Jaka Reš (Radovljica), 7. Brane Sršen (Vodice), 9. Janez Sirovnik; moški IV (1931 in starejši): 1. Miro Rant (Kranj), 4. dr. Josip Turk (Kranjska Gora), 5. Marjan Finci (Kranj). • C. Zaplotnik NOGOMET SLOVENSKE NOGOMETNE LIGE Živila poražena v Ljubljani Ljubljana, 14. junija - Slovenska nogometna liga SLOVAN MAVRICA : ŽIVILA NAKLO 2 : 1 (2 : 1), strelca za Slovan Mavrici Plevnik v 3. in Udovič v 23. minuti, za Živila Naklo pa Darjan Jošt v 5. minuti. Končni rezultat je bil dosežen že v prvem polčasu. Najprej je za Slovana Mavrico zadel Plevnik, takoj nato pa je Darjan Jošt izenačil, končni izid pa je postavil Udovič. To je bežen pregled dogajanj na igrišču. Predsednik na klanskega nogometnega kluba Janez Zupan pa je po tekmi povedal, da je poraz nesrečen, tudi po zaslugi pristranskega sojenja Žo-harja iz Šentilja. Prvi gol je bil dosežen po igranju z roko domačega igralca, prav tako pa sodnik ni piskal očitne enajstmetrovke za Živila Naklo. Ahčin je zadel vratnico, priložnosti pa sta zamudila Vorobjov in Taneski, posebno dobro pa je igral Jerina. Na-klanci so sedaj na 6. mestu s 45 točkami, kolikor jih ima tudi četr-touvršeena SAOP Gorica. V nedeljo bo zadnje kolo. V Naklem bo tekma z Nafto, ki bo odločala o četrtem mestu, na katerega Na-klanci še računajo. • J. Košnjek BO TRIGLAV PRVOLIGAŠ Šempas, 14. junija - Zadnje kolo območne nogometne lige zahod ŠEMPAS : Triglav 0 : 1, strelec za Triglav v 30. minuti Pavlin. Medtem ko so se Triglavani že sprijaznili z drugim mestom v ligi, so izvedeli, da se jim lahko odpro vrata v I. slovensko ligo. Vodeči Studio D iz Novega mesta gre pred disciplinsko komisijo, ker je eden od njihovih igralcev igral proti Tabor Jadranu z dvema rumenima kartonoma. Ker grozi odvzem dveh ali več točk, se Kranjčani kot drugi lahko uvrstijo v prvo ligo. Zmaga na nedeljski tekmi je bila zato pomembna. Triglav je na majhnem in slabem igrišču začel dobro in v 30. minuti je Pavlin iz prostega strela z okrog 30 metrov povedel. Potem so Kranjčani nizali priložnosti in prav neverjetno je, kaj vse so zapravili. V drugem polčasu so bili domači napadalnejši in v prvih desetih minutah zapravili 3 stoodstotne priložnosti, tudi po zaslugi dobre obrambe vratarja Triglava Laliča. Domačini so igrali grobo, kar je Kranjčane zmedlo, tako igro pa je sodnik tudi dopuščal. Triglav je imel več od igre, zasluženo je zmagal, vendar bi bil izid v njegovo korist lahko še višji. # I. Golob Creina državni prvak Slovo od druge lige Sežana, 14. junija - Območna nogometna liga JADRAN SEŽANA : ALPINA ŽIRI 2 : 1 (2 : 0), strelec za Alpino Bogdan Krvina. Nogometaši Alpine so se dostojno poslovili od druge lige. Kljub porazu so v nedeljo pokazali eno od boljših iger. V prvem polčasu so bili boljši domači in so dosegli dva zadetka, pri čemer je bila kriva obramba Žirovcev. Drugi polčas je bil žirovski, Alpi-na je dosegla gol in stiskala obroč okoli vrat domačinov. Imeli so nekaj priložnosti, še najlepšo pa je imel Sojer pred koncem tekme, ki z glavo žoge ni potisnil v prazna vrata. Škoda! Če bi Ži-rovci zmagali, bi igrali s Šempasom še eno tekmo za obstanek v ligi. • I. Pivk Predselekcijski turnirji Kranj, 6. junija - Medobčinska nogometna zveza Gorenjske je na igrišču osnovne šole Lucijana Seljaka v Stražišču organizirala tretji turnir občinskega prvenstva predselekcij, letnik 1981 in mlajši, v malem nogometu. Ekipe so bile razdeljene v dve skupini, po treh turnirjih pa vodi s 30 točkami Jakob Aljaž - NK Triglav pred Matija Čop - NK Creina 21 točk, Lucijan Seljak - NK Sava 10 točk in Predosljami 7 točk. Te štiri ekipe so se uvrstile na zaključni turnir, ki bo 20. junija ob 9. uri na igrišču osnovne šole Lucijana Seljaka v Stražišču. • K. Bedekovič Nogometaši v selah Sele na Koroškem, 7. junija - Na binkoštno nedeljo so 20-letnico pobratenja med občinama Sele na Koroškem in Škofjo Loko proslavili tudi nogometaši, ki sodelujejo že od začetka poglobljenih stikov med občinama. Na idiličnem igrišču pod mogočno Košuto so Selani priredili nogometni turnir za kadete, na katerem so razen domačega DSG Sele sodelovali tudi kadeti Triglava iz Kranja in LTH iz Škofje Loke. Po turnirju sta predsednika DSG Sele in LTH mag. Ivan Olip in Janez Krajnik izmenjala spominski darili, nato pa so odigrali prijateljsko tekmo še člani Sel in LTH, ki so jo z golom razlike dobili Ločani. Zanimivost tekme je bila, da je bila v sodniški trojki tudi Marija Trampuš iz Pliberka, na tekmi pa je bil selski župan Engelbert VVassner in šest bratov Olipov, ob njih pa loški župan Peter Havvlina. Prijetno srečanje je vsem ostalo v lepem spominu. Rezultati - kadeti: Triglav : Sele 1 : 0, LTH : Sele 2 : 0 in Triglav : LTH 2:1. Člani: LTH : Sele 2 : 1. • P. Pokoro Trgovska šola prvak Novo mesto, 4. junija - Na igriščih športnega centra Marof v Novem mestu je bilo 4. junija prvenstvo srednjih šol. Prvo mesto je osvojila Srednja šola za trgovinsko dejavnost iz Kranja, ki je na pohodu k prvaku premagala Koper s 4 : 1 , Velenje 5:1, Ljubljano 6 : 5 in Maribor 5 : 4. Za zmagovalno ekipo so nastopili: Dino Lalič, Grega Grašič, Edo Krnic, Erik Zečevič, Fadil Ham-zič, Alen Krupič, Simon Leskovec in Darko Krajnik. S tem so fantje dokazali, da za prihodnost nogometa na Gorenjskem ni strahu. • J. Marinček Oljačič najhitrejši Sebenje - Športno društvo Sebenje je bilo organizator že 13. Krosa Ziganja vas, ki je potekal na progah dolgih od 300 do 8000 metrov. Nastopilo je več kot 100 tekmovalcev in tekmovalk iz domačega okolja ter iz Ljubljane, Kočevja in Škofje Loke. Najhitrejši med vsemi je bil domačin Ivo Oljačič, ki je najdaljšo progo pretekel v 30 minutah in 3 sekundah ter zmagal v kategoriji mlajših članov. Sicer pa so po posameznih kategorijah zmagali: Tanja Ahačič, Andreja Jazbec, Maja Huber, Nina Voje, Sabina Jovan, Anica Jerman, Dalibor Jurkič, Miha Naglic, Blaž Jordan, Matej Korenčič, Klemen Eržen, Ivko Marjanica, Ivo Oljačič, Jože Bohinc, Pavel Erlah in Rok Štros. • J. Kikel »Petarda« v mariborski mreži To je bil »show«! Mladi nogometaši (doma so s Pangeršči-ce, iz Zirov, Podreče, Kokrice, Mlake, Kranja, Nakla...) NK Creine so za Gorenjsko priborili prvi naslov državnih prvakov v nogometu. »Mislim, da je to sploh prvi naslov za Gorenjsko,« je dejal vidno zadovoljen predsednik NZS Rudi Zavrl, kakih 600 gledalcev (rekordno za tekme mladih nogometašev) pa je s ploskanjem pozdravilo prvake, ki so v ma- glave in noge in ples se je začel. Ostri in športni dvoboji, hiter prenos igre, zanesljive obrambe, krasni streli. Že vole)' Denisa Bajroviča je izma-mil aplavz, akrobatski skok z glavo Dejana Marklja je »počesal« vratnico, nato pa so prišli na vrsto goli. Eden lepši od drugega, vsi plod igre vsega kolektiva. Izkazal se je vrata Bizjak, zanesljiv je bil Verbič, posebno poglavje pa je Roman Šenk, ki je v dveh tekmah KAKO SO IGRALI Damjan Bizjak maestralno obranil strel z glavo Bloudku, Marko Javornik bridek kot sablja, podajalec pri golu, Uroš Oblak je »Briegel iz Nakla«, Roman Šenk skromen samo izven igrišča, drugače pa zanesljiv, Boris Verbič - stalni repre-zentant je bil komandant obrambe brez napake, Aleš Zdešar je kot Srečko Katanec »neviden«, a koristen, Nedžad Alibabić je eden mlajših, a igra kot »rutiner«, Ronald Rozman ima motor v pljučih in odlične ideje, Denis Bajrovič« je igralec navdiha in lucidnih potez, David Božič je Križaj na igrišču in njegovi goli so male umetnije, Denis Markelj pa je vse: borec, strelec, talent... Henrik Martinovič je v drugem polčasu ohranil visok ritem igre Creine, Ivo Švrljuga pa je v zadnji minuti stopil na vrata - vse je napravil že v polfinalu... Tu so še vsi ostali igralci z (žal) poškodovanim Gogičem na čelu, da o bratih Žbogar, Omejcu, Žibertu in novem navalu talentov Sabljaku, Šakanoviču in drugih splon ne pišemo. riborski mreži razpočili - petardo. Tako se po nogometno reče petim golom. Creina : Maribor Branik 5 : 0. Kaj reči o igri varovancev trenerjev Kodeleta, Malbaše, Kužnika? Šlo je za prikaz enostavnosti in hitrosti. Malce napihnjeno so delovali gostje iz drugega največjega kluba v Sloveniji (imajo tri reprezentante Sirca, Bloudka - sina trenerja članov, Kmetca), toda: samo do začetka tekme. Nato pa so mladi Gorenjci vse niti vzeli v svoje ROKOMET ukrotil dva reprezentanta Slovenije (Tiganja - Slovan, Bloudka - Maribor). David Božič ima samo eno smolo: da ni doma v Ljubljani in ga »strici« ne ponujajo vsak dan selektorju. S tremi goli je dokazal, da je zanesljivo eden najbolj obetavnih strelcev v Sloveniji. Zmaga za kranjski, gorenjski nogomet. Zmaga trenerja Kodeleta, ki je v to moštvo vtkal ogromno znanja, energije, živcev. Zmaga za vse pokrovitelje, starše, prijatelje kluba. Kadeti šeširja četrti Velika Nedelja - Z nastopom kadetske ekipe škofjeloškega Šeširja na finalu državnega prvenstva so z nastopi v sezoni 1991/92 na uradnih tekmovanjih škofjeloški rokometaši končali. Kadeti so že z uvrstitvijo na finalni turnir, torej z zmago na polfinalu v Ribnici dosegli več kot smo lahko pričakovali. V sobotnem finalu pa so vse stavili na prvo srečanje proti favoriziranu Pivovarni Laško iz Celja. V tem srečanju so Ločani prikazali veliko znanja in borbenosti, še nekaj minut pred koncem so Celjani vodili le z zadetkom prednosti, ob koncu pa je bilo 20 : 15 za Pivovarno Laško. V drugem polfinalnem srečanju je domača Velika Nedelja presenetljivo premagala Kolinsko Slovana iz Ljubljane 13 : 12. Šeširjevci so se tako z Ljubljančani pomerili za tretje mesto. Slovan pa je zmagal s 24 : 13. V finalnem srečanju so potem Celjani odpravili še domačine z dvema zadetkoma prednosti. Končni vrstni red: 1. Pivovarna Laško, 2. Velika Nedelja, 3. Kolinska Slovan, 4. Šešir. Uvrstitev na četrto mesto, kar je letos drugi najboljši dosežek rokometašev iz Škofje Loke, so dosegli: Grega Keše, Aleš Lahajnar, Robi Strah, Grega Fajfar, Grega Ka-fol, Bojan Jakac, Jure Križaj, Matej Galof, Miha Keše, Uroš Krek, Janez Erznožnik, Drago Mišov, Peter Okorn in Boris Jelec. • D. Rupar VATERPOLO TTRIGLAV MEDNARODNI PRVAK AVSTRIJE Gradec, 14. junija - V avstrijskem mestu Gradec je bil v soboto in nedeljo tretji turnir končnice avstrijskega prvenstva v vaterpolu. Tokrat so nastopila moštva VVBC TIROL iz Innsbrucka, ASV VVIEN z Dunaja, ATSE iz Gradca in TRIGLAV iz Kranja. Triglavani so v prvem srečanju premagali VVBCTz rezultatom 12 : 9 (3 : 1, 4 : 2, 3 : 1, 2 : 5), v drugem srečanju so premagali ASVVV s 25 : 8 (6 : 1, 7 : 3, 5 : 2, 7 : 2) in v tretjem domači ATSE 16 : 6 (3 : 2, 6 : 1, 5 : 3, 2 : 0). Pred zadnjim srečanjem je bila kratka slovesnost, ko je Rosmann predal kapetanu Triglava Urošu Čadežu pokal za osvojeno prvo mesto. Tokrat so Triglavani igrali dobro, posebej pa je presenetil Bojan Grabeč, ki se je po dolgi odsotnosti (poškodba, bolezen) vrnil v ekipo in na turnirju dosegel 6 zadetkov. Za prvaka so tokrat nastopili: Homovec, Haj-dinjak 3, Košir 1, Kavčič, Bečič 4, Čadež 11, Gantar 5, Galič 3, Podjed 2, Štirn 6, Grabeč 6, Štromajer 4 in Troppan 5. Vsa srečanja so vodili Rosmann in Resel iz Avstrije ter Marinček in Rakovec iz Kranja. • J. Marinček BU-M-BAR SEDAJ KRANJ 90 Kranj, 11. junija - Na redni letni skupščini Vaterpolo kluba BU —M —BAR, kije bila v četrtek, 11. junija 1992, na letnem kopališču Kranja, so igralci in ostali člani kluba pregledali dosedanje delo in predlagali smernice delovanja kluba za sezono 1992/93. Na skupščini so vsi navzoči ugotovili, da ime kluba ni primerno za samostojno državo in prvenstvo. Tako so predlagali, da se ime kluba spremeni v Kranj 90. Letnica pomeni ustanovitev kluba, ki je takoj osvojil naslov prvaka, enako pa je ponovil v sezoni 91. Izvolili so tudi novo vodstvo, tako daje sedaj predsednik Marjan PiČulin ml., podpredsednik je Daniel Rozman, tajniško delo bo opravljal Andrej Rauter, finančno poslovanje bo vodil Darko Zupanič, nadzorni odbor je zaupan Juretu Kosiju, disciplinsko komisijo bo vodil Iztok Rant, trener pa je Sandi Miko-letič. • J. Marinček NK Creino so podprli Creina, Alpetour - potovalna agencija. Živila, Merkur, Gorenjski glas. Loterija Slovenije, Slovenijašport, Elan, Planika, IBI, Zavarovalnica Triglav, Mesarija Sodnik iz Tupalič in mnogi, mnogi drugi. Vsem hvala, fantje pa so naslov prvaka osvojili tudi zanje. V pionirskem finalu je Olimpija po izenačeni igri premagala Muro z 2 : 0. Vsa moštva so prejela za spomin grafike »Mesto Kranj« slikarja Zmaga Puharja. Slavje na Pimskovem je bilo veliko, a klub že snuje nove pristope pri delu z mladimi. Niti v sanjah niso pričakovali, da bo njihov trud tako nagrajen že letos, ob 20-letnici. FINALE OSNOVNOŠOLSKEGA PRVENSTVA V KRANJ ZLATI IN BRONASTI KOLAJNI Kranj - V sredo je bil v Ljubljani finale atletskega osnovnošolskega pokala za učence in učenke od petega do osmega razreda. Na tekmovanju so bili uspešni tudi tekmovalci iz kranjskih šol, ki so osvojili dve zlati in dve bronasti kolajni. Marko Milic (OŠ S. Jenko) je zmagal v metu krogle, Saša Eberl (OŠ F. Prešeren) pa z novim rekordom prvenstva (5,55 metra) v skoku v daljino. Tina Čarman (OŠ L. Seljak) je bila tretja v skoku v daljno, Rožle Pre-zelj (OŠ S. Jenko) pa enako uvrstitev dosegel v skoku v višino. • C. Z. TENIS ODPRTO TENIŠKO PRVENSTVO RADOVLJICE PRVI BOŠTJAN GASER, DRUGI ŽIGA WEISSEISEN Radovljica, 14. junija - Domači teniški klub je v soboto in v nedeljo pripravil na igriščih v Radovljici odprto prvenstvo v tenisu, na katerem je sodelovalo 32 igralcev z Jesenic, Bleda, Gol' nika, iz Radovljice, Tržiča, Križev in od drugod. Čeprav udeležba ni bila najbolj številčna, pa je turnir uspel, dež pa je igrišča zmočil le toliko, da jih je "osvežil". Gledalci so videli zanimive in napete boje. Med osem najboljših so se uvrstili Rok Ferjan, Marjan Jurkovič, Boštjan Gasef in Matjaž Puc, vsi člani teniškega kluba Radovljica, ter Iztok Svetina iz Žirovnice, Andrej Slapar in Brane Dolčič iz Tržiča ter Žiga VVeisseisen z Golnika. V polfinalu je Gaser s 6:1 in 6:3 premagal Dolčiča, VVeisseisen pa Slaparja s 6:3 in 6:3. V igri za tretje mesto sta se med seboj "udarila" Tržičana, pri tem pa je bil Slapar precej boljši in je zmagal s 6:0 in s 6:3. V finalu je kazalo, da bo Gaser zlahka ugnal žilavega VVeisseisna, vendar se je na' zadnje moral za zmago zelo potruditi. Prvi niz je dobil gladko s 6:1, drugega je po dolgi in zanimivi igri izgubil s 6:7 (3:7), v tretjem pa je bil spet boljši (6:4). Kot je povedal predsednik teniškega kluba Blaž Hrastnik; se v klubu prizadevajo, da bi turnir postal tradicionalen in da bi bil v prihodnje to osrednji turnir na zgornjem koncu Gorenjske. Letos so za nagrade namenili le toliko, kolikor so zbrali s prijav; nino oz. štartnino. Zmagovalec je prejel 150 mark, drugouvrščen* 100 mark in tretji 50 mark. Letos bo na radovljiških igriščih še več tekmovanj: od 3. do 5. julija bo odprto prvenstvo Slovenije za igralke in igralce, stare do 14 let, 12. in 13. septembra regijsko tekmovanje za igralke in igralce, stare do 12 let, poleg tega pa še občinsko prvenstvo, turnir v dvojicah in več klubskih tekmovanj.* C. Zaplotnik Radovljiški teniški klub skrbi predvsem za vzgojo mladih in za rekreacijo svojih članov. Med 160 člani je tudi precej mladih, ti uspešno zastopajo klub na tekmovanjih: Jaka Gorišek, Tomaž Artiček, Luka Smit. Damir Eibel, Maruša Pogačnik, Tina Klemene, Sašo Vogelnik, sestri Maša in Maja Senčar, Klara Debeljak, Miha Senčar, Matjaž Pogačnik, Rok Ferjan... Triglav ponovno Z9: o Kranj, 13. junija - Na teniških igriščih v Športnem centru Kranja je bilo v soboto zadnje srečanje republiškega prvenstva v tenisu. Tokrat so Kranjčani gostili teniške igralce Slovana in j'*1 premagali z 9 : 0. Rezultati: Por : Vehovec 2 : 1 (5 : 2, 1 : 6, 6 : 3)> Kavčič : Jemec 2 : 0 (6 : 1, 6 : 0), Stare : Zorman 2 : l (4 : 6, 7 : 5« 6 : 2), Klevišar : Simomč 2 : 0 (6 : 1, 6 : 1), Šorli : Telič 2 : 1 (6 : 0, 3 : 6, 6 : 4), dvojice Por-Janškovec : Vehovec-Klopčič 2 : 0 (6 : 3, 6 : 0), Janškovec-Kavčič : Jemec-Zorman 2 : 0 (6 : 3, 6 : 3)ir! Starc-Šorli : Simonič-Telič 2 : 0 (6 : 1, 6 : 1). Tako je vrstni red pred play offom naslednji: 1. Triglav, 2. Branik, 3. Olimpija, 4-Slovan. Zaključek t< kmovanja za leto 1992 bo v Domžalah, 27. if1 28. t.m.. Triglav igra najprej s četrtouvrščenim Slovanom, v pr'' meru zmage, o kateri ne dvomijo, pa se bo v tekmi za prvaka srečal z zmagovalcem srečanja med Branikom in Olimpijo. • Marinček ft GLASOVA StotinkA PADALSTVO Srebro fantov in avblieve Lesce, 14. junija - V španski Granadi se je končalo svetovno Prvenstvo vojaških ekip v padalstvu. Slovenijo so zastopali padalci Alpskega letalskega centra Dušan Intihar, Roman Pogačar, Bogdan Jug, Branko Mirt, Senad Salkič in Irena Avbelj. Sodelovalo je 33 ekip. Moška ekipa je bila odlična in je v skupinskih skokih na cilj le s 7 centimetri osvojila srebrno kolajno. Irena Avbelj Pa je bila druga v figurativnih skokih. Posamično je bil Roman Pogačar kljub samo dvema zgrešenima centimetroma 6., Intihar je bil H., Jug 20., Mirt 25. in Salkič 56. Ekipo je v Granadi obiskal tudi načelnik štaba slovenske teritorialne obrambe generalmajor Janez Slapar. • J. K. &k KOLESARSTVO ŽepiC odličen Kranj, 7. junija - Svetovnega prvenstva v duatlonu (10 km teka, 60 km kolesarjenja in 10 km teka) v Frankfurtu se je med 600 nastopajočimi udeležil Damjan žepič skupaj z Jožetom Stanovnikom. Med poklicnimi duatlonci je bil najboljši lanski prvak Matthevv Briks. Žepič je prvi tek začel zadržano, potem pa je odlično kolesaril in z najboljšim juniorskim časom drugega teka zasedel petom mesto, kar je zadostovalo za 18. mesto v absolutni kategoriji amaterjev. Stanovnik je oba teka opravil dobro, nekoliko slabše pa je kolesaril in se uvrstil na 23. mesto v kategoriji in na 90. med nepoklicnimi tekmovalci. Jubilej škofjeloške športne značke Škofja Loka, junija - Športna značka za prvo skupino, ki jo Športna zveza Škofja Loka podeljuje skupaj z Vzgojnovarstveni-|hi organizacijami najmlajšim športnikom, praznuje letos 15-letni jubilej. Rezultat dobrega sodelovanja med Športno zvezo in vrtci oziroma vodji enot je tudi vključitev plavanja oziroma prilaganja na vodo, ki poteka že dve leti v bazenu Centra slepih. Podelitve zlatih značk in diplom se je udeležilo 293 malih šolarjev iz vrtcev pedenjped, Kekec, čebelica, Ciciban in Najdihojca. Zaključna Prireditev je bila na 616 metrov visokem Sv. Andreju v Loškem hribovju. Udeležili so se je tudi starši. Na domačiji oziroma okrepčevalnici Ivana Ruparja so pripravili prijeten program, kjer so v šaljivih tekmovanjih sodelovali tako otroci kot starši. Značke so podelili tudi v Selcih in Železnikih. Za varno hojo otrok so Poskrbeli planinci iz Škofje Loke in Železnikov. Sponzorji srečanj so bili Gorenjska banka Kranj, trafika Frankovo naselje, trgovina Kržišnik in Sitotisk Milena Derling. • M. Kalamar 3w Nogomet v tenetišah Tenetiše, 16. junija - Športno društvo Podgorje prireja deveti tradicionalni turnir v malem nogometu, ki bo od 19. do 21. junija n» igrišču v Tenetišah. Prijave sprejemajo Jože Kern, Tenetiše 39, Golnik ali po telefonu 46-080. Za najboljše so pripravljene bogate nagrade. -L ODBOJKA Srečanje odbojkarskih generacij Kranj, junija - Navada je že, da se zadnjo majsko soboto zberejo najboljši kranjski odbojkarji in odbojkarice. Letošnje srečanje je bilo v osnovni šoli v Preddvoru, udeležila pa se ga je večina igralk in igralcev, ki so nekdaj nastopali za obojkarski klub Triglav, ter tistih, ki sedaj tekmujejo za članske ekipe v II. slovenski ligi, in seveda mlajših. V medsebojnih srečanjih je igralo ?est moških in štiri ženske ekipe. Predstavili so se igralci, ki so '8rali že v šestdesetih letih, in odbojkarji, ki so igrali kasneje oziroma so se šele pred kratkim vključili v delo kluba, prav tako pa tudi igralke, vključno s tistimi, ki so uspešno igrale za klub v I. li-8' že v začetku šestdesetih let. V obeh finalih so bile ekipe, ki 'grajo sedaj v II. državni ligi, in najmlajše, obakrat pa so bili Uspešnejši ligaši. Skupno je na vseh 11 tekmah igralo več kot 70 ?dbojkarjev, na srečanju pa so bili tudi odbojkarji, ki so začeli z 'granjem še pri mladosti. Tekmovalnemu delu je sledilo družabno srečanje. Pri organizaciji so pomagali Trgovina Franc Milje, Perutnina Ptuj, poslovalnica Ljubljana, Gostilna Krištof, Diskont pod Klancem, Biplast Maribor, Mesarija Kalan in Osnova šola Preddvor. • Miro Zelnik Uspešni kranjski alpinisti jvanjčani so plezali v Novem vr-"u nad Baško grapo. Tomaž Stru-P" m Andrej Prinčič sta prepleza-a smer Čufar Fon. ki ima oceno REVIJA v junijski številki: 'Lojze Kolman: Nikoli več novi cerar, temveč novi Kolman " Nataša Bokal: Urška Hrovat je ^vajena, da je vse po njenem Slovenska vlada brca: Samo Ministri - nogometaši so preživeli Padec vlade VI plus (120 metrov) in smer Zajeda planik z oceno VI (120 metrov). Naveza Silvo Mauri (AO Cerkno), Mira Pintar in Renata Mezeg (AO Kranj) je plezala Centralno poč z oceno V plus (120 m) in smer Zajeda pojoče travice z oceno VI minus (120 m). Aleš Ekar in Blaž Belehar pa sta preplezala Olimpijsko smer, ki ima oceno VII (120 m). Dva člana Alpinističnega odseka Kranj Janez Triler in Damir Gre-gorinič sta se vrnila s trimesečnega trekinga v Nepalu. Triler je med drugim osvojil 6041 metrov visoki vrh Torong Ri. Nekaj težkih smeri pa so v drugi polovici maja v Bohinjski Beli in v Mišji peči preplezali Nejc Zaplotnik (Eco sistem. Ženska za nagrado), Dorian Šuc (Love story) in Andrej Kecman (Teta Liza). • T. Rajgelj blejski veslači na mednarodni regati v luzernu DVOJEC DRUGI, ČETVEREC PETI Stanko Slivnik: "Z rezultatoma smo zelo zadovoljni.' Blejski dvojec (Denis Žvegelj in Iztok Čop) in četverec brez krmarja (Sadik Mujkič, Sašo Mirjanič, Jani Klemenčič in Milan Janša) sta minuli konec tedna nastopila na mednarodni regati v Luzernu, kjer sta se v zadnjem (pomembnem) nastopu pred olimpijskimi igrami pomerila s skoraj vsemi najboljšimi čolni na svetu. Rezultata (drugo in peto mesto) kažeta, da so Blejci med najboljšimi na svetu in med tistimi, ki se bodo v Barceloni potegovali za kolajne. Dvojec je zmagal v predtek-movanju in se s tretjim mestom v polfinalu uvrstil v finale, kjer pa je podobno kot na eni od preskušenj v Essnu moral po hudem boju priznati premoč posadki Nemčije. Nemca sta bila sicer na zadnjem svetovnem prvenstvu šesta, vendar sta od lani veliko napredovala in sta letos že nekajkrat pustila za sabo posadke, ki so bile lani pred njima. Denis Žvegelj in Iztok Čop sta bila tokrat druga, z vsega sekundo zaostanka za prvima, tretja sta bila veslača iz, Rusije, četrta pa Avstrijca, ki sta na lanskem svetovnem prvenstvu osvojila bronasto kolajno. Na regati so nastopili vsi najboljši, razen lanskih svetovnih prvakov, posadke iz Velike Britanije, ki se tekmovanja uradno ni udeležila zaradi poškodbe enega od veslačev, neuradno pa zaradi taktiziranja. - ROKOMET KRANJČANKE DRUGE Miloš Janša, Jani Klemenčič, Sadik Mujkič in Sašo Mirjanič so se v četvercu brez krmarja uvrstili v finale po zmagi v predtekmovanju in drugem mestu v polfinalu. V finalu so do tisoč metrov celo vodili, nato pa so izgubili ritem, popustili in na koncu z devetimi sekundami zaostanka za zmagovalcem zasedli peto mesto. Lanski svetovni prvaki Avstralci so z zanesljivo zmago v Luzernu napovedali, da bodo tudi na olimpijski tekmi glavni favoriti za zlato kolajno; za mesta pri vrhu pa se bodo poleg Nizozemcev in Amerikancev, ki so bili v Luzerni drugi oz. tretji, potegovali še veslači iz Nemčije, Velike Britanije in Slovenije. Konkurenca v četvercu je bila tokrat zelo izenačena: nastopili so vsi najboljši, nekatere veslaške velesile, ki jim je bila to tudi izbirna tek- Žalec, 13. junija - V Žalcu je bilo v soboto finale slovenskega kadetskega rokometnega tekmovanja. Gorenjsko so zastopale ka-detinje Kranja, razen njih pa so igrale še ekipe Žalca, Izole in Novega mesta. Zmagal je Žalec pred Kranjem, Izolo in Novim mestom. Kranjska igralka Judita Tkalec je bila izbrana za najboljšo rokometašico turnirja. • J. K. H- KEGLJANJE Zmaga tomaža omana Tržič - Na kegljišču pod avtobusno postajo v Tržiču so ke-gljači KK Ljubelj pripravili 1. odprto prvenstvo Tržiča v kegljanju za posameznike. Na tekmovanju je nastopilo 58 kegljačev iz vse Slovenije. Na tekmovanje so povabili tudi oba reprezentanta, ki sta osvojila prvi naslov svetovnih moštvenih prvakov v kegljanju na nedavnem prvenstvu v Bratislavi za slovenske barve Borisa Urbanca in Borisa Benedika. Boris Benedik je nastopil izven konkurence, Boris Urbane pa je bil zaradi poškodb žal samo med gledalci. Obema so ob tej priložnosti tržiški kegljači izročili spominski darili. V konkurenci nastopajočih pa je prvi naslov občinskega prvaka Tržiča odšel v Kranj, saj ga je z 911 podrtimi keglji osvojil Tomaž Oman (Triglav), drugi je bil njegov klubski kolega Mišo Beber z 874 podrtimi keglji, tretji domačin Rudi Nunar 871, četrti domačin Marko Perne 866 in peti Ljubljančan Branko Grego-rin 866 itd. Za najboljše so pripravili častna priznanja, za najboljših osem pa so praktične nagrade prispevali Peko, Elan, Zlit, Cevar-na Rog, Tokos, Tefiza, Brane Dolčič in Diskont Centner Marija Rupar. • J. Kikel GLAS AVTO ŠOLA ŽSAM ŠKOFJA LOKA Organiziramo tečaj cestnoprometnih predpisov v GASILSKEM DOMU NA TRATI začetek 17. 6. 1992 praktična vožnja na vozilih OPEL C0RSA IN GOLF posebna ugodnost: prevoz Kandidatov na tečaj CCP iz smeri: Reteč, Bitenj, Podlubnika, Žabnice INFORMACIJE: telefon 631-729 ma za olimpiado, pa celo s po dvema čolnoma. Predsednik blejskega veslaškega kluba in trener Stanko Slivnik je včeraj zjutraj po vrnitvi iz Luzerna povedal, da je z rezultatoma zelo zadovoljen, saj uvrstitvi v finale kažeta, da sta blejska čolna med najboljšimi. Do olimpijske tekme je še šest tednov, ta čas pa bodo izkoristili za sklepne priprave v Bohinju in na Bledu, ker bodo od 26. do 28. junija sodelovali tudi na mednarodni regati na Blejskem jezeru. Najboljših na Bled ne bo, vse dobre tuje ekipe bodo takrat na pripravah.• C. Zaplotnik 40 LET ŠD ŠENČUR Šenčur - Športno društvo Šenčur, ki v nogometni, odbojkarski, košarkarski, namiznoteniški, balinarski in šahovski sekciji ter lokostrelskem klubu združuje okrog 400 članov, bo konec tedna proslavilo 40-letnico društva. Slovesna akademija bo v petek, 19. junija, ob 19. uri v prostorih društva v Športnem parku v Šenčurju. Že v petek popoldne, v soboto in nedeljo pa ves dan, bodo v Športnem parku tudi različna tekmovanja z veselimi srečanji, na katerih bo igral ansambel Blegoš. • (až) Na bistriški PLANINI Tržič - Vsako leto se ob koncu šolskega leta vsi udeleženci tako imenovane "male šole" skupaj s svojimi starši in pod vodstvom svojih vzgojiteljic iz VVZ Tržič odpravijo na Bistriško planino, kjer zaključijo svoje celoletno udejstvovanje v akciji "Ciciban - planinec". Tudi letos so se zbrali na Bistriški planini in pripravili zanimiv in bogat športno-zabavni program, tako da jim je čas kaj hitro minil. Ob tej priložnosti so medse povabili tudi svetovno znanega alpinista in Himalajca domačina Filipa Benceta, ki je mladim planincem tudi podelil zaslužena priznanja za udeležbo v akciji "Ciciban - planinec." • J. Kikel Prvenstvo radovljiških šolarjev Radovljica, 20. maja - Na novem atletskem stadionu pri Linhartovi osnovni šoli je bilo občinsko prvenstvo v atletiki za Šolska športna društva. Tekma je pokazala, da atleti doslej niso imeli dovolj možnosti za vadbo, vendar upajo, da se bo za atletiko odločalo vedno več mladih. Med učenkami so zmagale Simona Purgar (Lesce) v teku na 60 metrov, Polona Polajnar (Bohinjska Bistrica) v teku na 300 metrov, Katarina Todorovič (Lesce) v teku na 1000 metrov, Helena Mohorič (Lipnica) v skoku v daljino. Marina Tutič (Lesce) v skoku v višino, Lidija Lebar (Bled) v metu krogle, Nina Skalar (Radovljica) v metu žogice in Lesc v štafeti 4 krat 100 metrov. Med učenci so zmagali Bojan Zabret (Radovljica) v teku na 60 metrov, Uroš Horvat (Radovljica) v teku na 300 metrov, Jože Resman (Lesce) v teku na 1000 metrov, Matej Mrak (Radovljica) v skoku v daljino, Mitja Mavko (Radovljica) v skoku v višino, Davorin Kejžar (B. Bistrica) v metu krogle, Jernej Šolar (Lipnica) v metu žogice in Radovljica v štafeti. Radovljica je bila najboljša med učenkami in učenci, drugi in treji mesti pa so osvojili Leščani in Blejci. • J. Šolar Kogoj in lebanova Tržič - Športna zveza Tržič je pripravila in uspešno izvedla občinsko prvenstvo pionirjev in pionirk (učencev in učenk 3. in 4. razredov osnovnih šol) v atletskem troboju za leto 1992. Nastopili so le najboljši iz šolskih prvenstev, skupaj okrog 40. Med fanti je bil najuspešnejši Andrej Kogoj pred Urbanom Zupanom in Tomažem Kravcarjem (vsi Bistrica), med dekleti pa je zmagala Tanja Leban pred Katjo Jazbec (obe Bistrica) in Barbaro King (Križe). • J. Kikel ŠKOFJELOŠKO PRVENSTVO DEKLIC IN DEČKOV Škofja Loka, 20. maja - Osnovna šola Peter Kavčič je organizirala občinsko prvenstvo v atletiki za deklice in dečke. Sodelovalo je vseh pet šol iz občine. Med mlajšimi dečki so zmagali: Jure Škrbec (Podlubnik) v teku na 60 metrov, Peter Porenta (Trata) v teku na 300 metrov, Aleš Strojan (Peter Kavčič) v teku na 600 metrov, Jure Škerbec (Podlubnik) v skoku v daljino, Denis Jaša-ragič (Peter Kavčič) v metu žogice in Boštjan Tolar (Železniki) v skoku v višino. Ekipno so zmagali Železniki s 557 točkami pred Gorenjo vasjo 541 in Petrom Kavčičem 534. Med mlajšimi deklicami so zmagale: Katja Jerala (Podlubnik) v teku na 60 metrov. Maja Anežel (Podlubnik) v teku na 300 metrov, Iva Smid (Podlubnik) v teku na 600 metrov, Tea Lapanja (Podlubnik) v skoku v daljino, Sonja Tompa (Podlubnik) v metu žogice in Tina Rejc (Železniki) v skoku v višino. Ekipno je zmagal Podlubnik s 573 točkami pred Železniki 545 in Gorenjo vasjo 529. Generalno so zmagali Železniki s 1102 točkama pred Podlubnikom 1076, Gorenjo vasjo 1070, Petrom Kavčičem 1061, Trato 978 in Žirmi 79K. • J. K. H- BALINANJE Zmaga tokosa Tržič - Balinarji združeni v Športnem združenju "5. avgust" Tržič so pripravili letošnje občinsko prvenstvo v balinanju trojk, ki se gaje udeležilo deset ekip. Po zanimivih bojih, ki so veljali tudi za točke v Delavskih športnih igrah za letošnje leto, so zmagali balinarji Tokosa v postavi Herman Kisilak, Viktor Šerbec in Janez Pehare pred ekipo Peko Obutev in Društvo upokojencev I. • J. Kikel 5k 333gEE Odbojka na brezjah Tržič - Športno društvo Brezje pri Tržiču je pripravilo dva zanimiva turnirja v odbojki. Tekmovanja za Pokal ŠD Brezje pri Tržiču se je udeležilo devet ekip, med katerimi so bile najboljše: v ženski konkurenci ekipa domačega Športnega društva pred Bistrico in CPZ IN iz Tržiča, v konkurenci moških pa so v povsem izenačenem finalu imeli ob koncu najboljšo razliko v setih Zupani, ki so zmagali pred Blue racersi in ŠD Brezje. • J. Kikel 'C- KEGLJANJE TRŽIŠKA LIGA V KEGLJANJU Tržič, 22. maja - Kegljaški šport je v ližiču med najbolj množičnimi in najbolj priljubljenimi. lo dokazuje t ti cl i letošnja občinska liga za moške in ženske ekipe, v katerih je sodelovalo kar H moških in 6 ženskih ekip. Skupaj je bilo odigranih 5C> tekem, ki so bile \se dobro obiskane, celotno tekmovanje pa so organizatorji, kegljači Kc-gljaškega kluba Ljubelj, odlično izpeljati v pičlih dveh mesecih. Med ženskimi ekipami se je ekipa Peko Obutev 1 brc/ izgubljenega dvoboja sprehodila skozi prvenstvo, v boju /a drugo mesto pa so zmagale igralke lepenke, ki so bile v odločilnem dvoboju boljše od ekipe Društva upokojencev. Na četrto mesto sc je uvrstila ekipa Peko Obutev 2. na pelo Peko Skupne službe in na šesto Peko Obute\ 3. V konkurenci ekip je bi boj negotov vse do konci V finalnem obračunu je ekipa Peko obutev 2 s 25 keglji razlike premagala Peko Obutev I. v boju /a tretje mesto pa je ekip Lipka uspela proti loko-su. Na peto mesto seje uvrstila ekipa Društva upokojencev I, »a šesto Peko Obulev 4. na sedmo lit it v c. na osmo Peko Obutev 3, n,i deveto Peko CNC. na deseto Društvo upokojencvev 2. na enajsto KSI. na dvanajsto Trio in na zadnje Pvac. • J. Kikel ODMEVI V rubriki Odmevi, Prejeli smo objavljamo pisma bralcev po presoji in izboru uredništva. Vse, ki nam pišejo, prosimo, da pisma niso daljša od 60 tipkanih vrstic. Daljša pisma smo prisiljeni krajšati, ne glede na vsebino. Vabimo k sodelovanju! Pišite na naslov: Gorenjski glas, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj, za rubriko Odmevi, S čeki na Hrvaško (Gorenjski glas, 2. junija 1992) Prav z veseljem sem prebrala v Gorenjskem glasu 2. junija, da sta se Abanka in Stanovanjsko komunalna banka dogovorili, kako plačevati s tolarji na Hrvaškem. Najbolj primerno se mije zdelo, da lahko čeke Ahanke uporabim kot plačnica na Hrvaškem kar neposredno. Ker imam tekoči račun odprt v Ljubljanski banki, sem sklenila ta tekoči račun zapreti in odpreti novega v Abanki. To izgleda zelo enostavno - pa ni enostavno, če si zaposlen v Železarni Jesenice. Šla sem namreč potrdit papirje v pristojno službo, da bi lahko odprla tekoči račun pri Abanki. Ampak s tem nisem uspela, ker so mi rekli, da ima Železarna Jesenice pogodbo z Ljubljansko banko, po kateri podjetje vse plače svojih delavcev nakazuje na tekoče račune in hranilne knjižice pri Ljubljanski banki. Ko v časopisu pišete o monopolih bank na vseh koncih, od kreditov do obrestnih mer in zamrznjenih deviz, je tak način prisile delavca, kam sme imeti nakazan svoj težko prislužen denar, tudi hud monopol. Ko bomo šli na dopust na Hrvaško, se bom morala truditi z menjavanjem deviz. Tisti, ki imajo čeke Abanke, pa bodo lahko pisali čeke in brez skrbi dobivali hrvaške dinarje. Delavka iz Železarne Preživeli mobilizirana v nemško vojsko se bodo prvič srečali v 50 letih Zadnja leta smo doživeli in še doživljamo v Sloveniji velike spremembe na vseh področjih našega življenja. Pri tem se povsod postavljajo vprašanja pri analiziranju preteklosti in snovanju drugačne prihodnosti. Na vprašanja oblikujemo odgovore, marsikdaj po temeljitem presojanju argumentov, včasih pa tudi kar na hitro. Med vprašanji so tudi vprašanja o stanju in posledicah iz časa okupacije Slovenije v 2. svetovni vojni in še posebej Gorenjske. V nemškem zasedenem območju Gorenjske so začele leta 1942 zasedbene oblasti z nabori in potem tudi z mobilizacijo v nemško vojsko. Koliko mož in fantov je bilo mobiliziranih, je težko točno ugotoviti, kajti nemški arhivi in trikratni povojni popisi do leta 1953 so še vedno v strogi tajnosti. Sklepamo pa, da je bilo v redno nemško vojsko na Gorenjskem mobiliziranih okrog 10.000 mož in fantov. Številni pa so bili mobilizirani tudi v delovno službo (Reicharbeitsdienst -RAD) med njimi tudi dekleta, mobilizirani so bili tudi v druge vojne formacije, saniteta in pd. Mnogo, okrog 1.600 jih je med vojno padlo ali umrlo, veliko, okrog 1.200 jih je izginilo v uje-tniških taboriščih, nekateri so iz takih ali drugačnih razlogov ostali zunaj, mnogo pa se jih je prostovoljno vrnilo domov, vendar niso prestopili domačega praga. Krvni davek Gorenjske iz nemške mobilizacije lahko ocenjujemo na 2.800 mož in fantov. Vrnilo pa se je okrog 1.800 ranjencev, od tega nad polovico zelo hudih. Prizadeti - preživeli mobilizirana in njihovi svojci so Golgoto mobilizacije in posledice doživljali še 45 let po vojni. Zgodovina, če je o njih napisana, ni napisana objektivno. Mnogi prizadeti so še vedno oškodovani, saj jih ni obravnavala kot enakopravne državljane niti prejšnja niti sedanja vlada. Številni nosijo sramotilni pečat mobilizirancev v nemško vojsko in trpijo zaradi nerešenih vprašanj, ki so predvsem socialnega značaja. Predsednik ZZB gen. Dolni-čar je marca 1991 dejal: »Nesporno je ugotovljeno, da se prisilnim mobilizirancem prizna status žrtev vojne, kajti to so tudi bili. Dejstvo je. da organizacija ZZB NOV v preteklosti ni imela pravilnega odnosa do prisilno mobiliziranih. ZZB NOV danes meni. da so dani vsi pogoji za prihodnje enakopravno sodelovanje ter za priznanje njihovega položaja kot žrtev fašističnega nasilja.« (konec citata) Predsednik Skupščine republike Slovenije dr. France Bučar pa 3. aprila 1992: (citiram) »Mislim, da je spisek krivic, ki vam je bil narejen tudi danes tak, da je normalno civilizirano delovanje skoraj nepojmljiv. V svojem imenu in imenu države Slovenije se za nastale krivice opravičujem, pravice pa, ki vam gredo, morate dobilo.« (konec citata) Letos poteka 50 let od vpoklica na nabor in potem v RAD in v vojsko. Na Združenju mobiliziranih Gorenjcev v redno nemško vojsko 1941 - 45 so sklenili, da bi letos prvič po vojni sklicali SREČANJE PREŽIVELIH MOBILIZIRANCEV IN NJIHOVIH SVOJCEV. Srečanje bo v petek, 19. junija 1992, ob 10. uri v Kampu Dragočajna pri Smledniku. Združenje vabi, da se preživeli mobiliziranci, svojci tudi padlih ali umrlih udeležencev udeležijo tega prvega srečanja, saj bodo pogovori ob mizah - gotovo obudili marsikatere žalostne, grozljive pa tudi vesele spomine. Alojzij Žibert, ing. Javno odpovedujem vaš časopis Dolgo sem premišljeval, ali bi se odločil za ta korak. Sem pač že dolgo vaš naročnik. Časopis prinaša novice predvsem za krajane gorenjske regije. Zato je naslov časopisa izviren. Že dolgo se mi pa zastavlja vprašanje, je to res glas Gorenjcev. Sedaj ko se govori o demokraciji in so nekateri ljudi razdelili na desnico in levico. To je močno prisotno tudi v vašem časopisu. Zakaj? Torej, kaj me moti v vašem časopisu. V zadnjem času sem se med prijatelji pošalil. Danes sem pa dobil časopis Družino, ne pa vaš časopis. Kar na prvi strani in zelo upadajoče razglašate o pos-večenju zvonov in drugih takih prireditvah. Zavedate se, da je Gorenjska krščanska dežela. Ko pa se kristjani začno ukvarjati s politiko in se udej-stvovati v političnem življenju, takrat pa vam pogre sapa za pošteno poročanje. Naj navedem tale primer, ki je v škofjeloški občini najbolj aktualen. Loška skupščina je glasovala o nezaupnici izvršnega sveta, oziroma iz-vršnika, ki pa je krščanski demokrat (kristjan). Tudi na radiu Ljubljana smo v jutranjih urah slišali, da je bila nezaupnica izglasovana. Tako poročilo je izdal tudi vaš časopis dne 5. junija 1992. Moti me naslednje. Zakaj pa ne objavite točnih podatkov o volitvah (v številkah), kot jih je objavil časopis Slovenec. S tem menim, da zavajate ljudi vašega, oziroma našega časopisa. Tako bi bila slika ljudem bolj jasna. Kako je pa s stranjo, ki naj bi bila odprta za nas bralce pod naslovom PREJELI SMO. Zanima me, kje se koš bolj polni, za objavo ali ne. Mislim, da ste neodprti za poštene polemike, čeprav so kdaj tudi boleče. To lahko potrdim tudi sam, saj ste objavili samo en moj članek. Tudi tu je vaša enostranost izrazita. Naj končam z gornjim naslovom. Javno odpovedujem vaš časopis. Nisem ne za desnico ne levico, ampak rad povem in preberem resnico in to popolno. Volča, 7. junija 1992 Franc Arnolj Sredinčki in Čebelice na Loškem gradu Oglašamo se v zvezi s člankom »Sredinčki in Čebelice na Loškem gradu«. Moti nas stavek, ki omenja manj zavzete kolegice. Nikoli se nismo spraševali, koliko prostih ur smo poklonile delu za otroke iz naših skupin, pa tudi za otroke iz krajevne skupnosti, ki niso vključeni v vsakodnevno vzgojo v vrtcu. Če za primer vzamemo samo letošnje šolsko leto, smo poleg rednega dela v skupini, pripravili jeseni popoldansko srečanje za vse otroke iz vrtca in KS. ki smo ga imenovali »Dan jeseni«. Na njem smo pripravili razne delavnice in predstavile delo otrok v vrtcu. Spomladi smo pripravile »Dan odprtih vrat« (tudi izven rednega delovnega časa), junija pa zaključek šolskega leta pripravljamo »Naš žur«, ki bo že tretji po vrsti. Poleg naštetega smo pripravile tudi igrico za otroke in z njo nastopile tudi na matineji za otroke beguncev na Loškem odru, pred novim letom pa tudi za otroke beguncev s Hrvaške. Razen teh skupnih oblik dela, pa vsaka vzgojiteljica pripravi eno ali dve srečanji s starši in otroki. Pa še bi se kaj našlo. Vse poznamo delo in zagnanost kolegice Dagarinove in jo tudi cenimo. Nikoli pa nam ni prišlo na misel, da moramo za vsako tako prostovoljno obliko dela izven rednega delovnega časa, ki se nam je do sedaj zdelo samoumevno, vabiti tudi novinarje. Mogoče lahko to popravimo sedaj in povabimo gospo Je-lovčanovo na »Naš tretji žur«, ki bo 13. junija popoldne. Za naprej pa jo prosimo, da se pozanima za delo tovarišic tudi po drugih enotah v okviru VUZ Škojja Loka. Manj zagnane tovarišice iz enot Pedenjped in Rožle CEKIN Mercator - Tovarna olja _Oljarica Kranj _ nama veleblagovnica Škofja Loka Pri nas skrbimo za svoje kupce. V juniju smo vam pripravili: • SLADKI TEDEN od 15. do 25. junija široka ponudba slaščic, nižje cene, degustacije • NAMINO MESEČNO KOŠARICO: več kot 20 živilskih artiklov po nižjih cenah t veliko izbiro nakita ZLATARNE CELJE po Ugodnih cenah: ogrlice, uhani, prstani, zapestnice • NAMINA 3x3 pri nakupu nad 1.000 SLT podarimo kartico 3x3, vsak teden 3 lepe nagrade, število srečk je omejeno • SLOVENSKA SREČKA-DARILO NAME tistim, ki bodo junija kupili za več kot 60.000 SLT, pohitite število srečk je omejeno • UGODNE POGOJE pri nakupu tehničnega blaga KDO IŠČE, TA NAJDE... V NAMI ZADETEK V PETEK Bralcem Gorenjskega glasa in poslušalcem Radia Žiri, ki ste nam sporočili čestitke zaradi odličnega skupnega kviza ZADETEK V PETEK, se za sporočila in dobre želje zahvaljujemo. Kviz bo na sporedu Radia Žiri spet 26. junija - prijavite se za sodelovanje neposredno v studiu v oddaji, ali pa preko telefona. Na prijavnico vpišite številko telefona in Vas bomo med oddajo poklicali. Vprašanja ZADETEK V PETEK niso pretežka - vsem so tudi razvedrilna nagradna vprašanja in še marsikaj. ZADETEK V PETEK so omogočili generalni pokrovitelji: Proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje LOKA Škofja Loka, Modna konfekcija KROJ Škof ia Loka; Podjetje za proizvodnjo, servis, trgovino in transport JENKO, d.o.o. Škofja Loka; Trgovina ZAJČEK »Vse za otroke« Kranj; Fotoatelje ŠTUR M Škofja Loka, Spodnji trg 38. Tokrat sodelujejo tudi: Trgovina in inženiring KRISMA, Godešič 83; Parfumerija HELENA, Titov trg 4/b, Škofja Loka; Prodajni center ALPLES, d.o.o. Železniki. PRIJAVNICA -ZADETEK V PETEK Prijavljam se za kviz Zadetek v petek na Radiu Žiri: v studiu - preko mojega telefona št................................................ Moj naslov:................................................................................. (obkrožite želeni način sodelovanja v kvizu in pošljite na dopisnici na RADIO ŽIRI. 64226) /v/S« &df /t?W Za klepet "Dobro jutro ob kavi" predlagam: RADIO 91.3 ISTEREOi Kupon na dopisnici z Vašim naslovom pošljite na RADIO KRANJ 64000 Kranj v vsaki oddaji bodo izmed prispelih kuponov enega nagradili s kilooramom Barcaffeja 'MiSSJJ©IEHGLAS DROGA PORTOROŽ Charles Wcbb 33 DIPLOMIRfiNEC Prevedle kranjske gimnazijke pod mentorstvom prof. Mihe Mohorja Zaprla je vrata za seboj. "Benjamin?" je vprašala. "Ali te smem vprašati, kaj te muči?" Mrko jo je pogledal. "Nekaj te mući," je rekla. "Mi lahko poveš, kaj je to?" Skomignil je z rameni. "Ne vem," je rekel. "Je kaj v zvezi z Robinsonovima?" "Kaj?" "Doli z Robinsonovima si izgledal ... izgledal obupno nesproščen." Benjamin je prikimal. "Res sem bil," je rekel. "No, je ... je kaj narobe?" Spet je pokimal in stopil do okna. "Mama," je rekel. "Čutim se krivega." "Kaj?" "Počutim se krivega, ker samo posedam doma. Bojim se, da me bodo vajini prijatelji imeli za lenuha." "O ne, Ben!" "No, tak občutek imam," je rekel Benjamin. "Dobil sem ga tisti večer, ko sta bila tukaj Terhunova. Potem sem ga dobil še nocoj, ko sta se pri nas oglasila Robinsonova." "Ben, vse najlepše mislijo o tebi!" "Mislijo, da naj bi šel delat. Mislijo, da naj bi šel študirat." "Ah ne, Ben," je dejala. Stopila je do njega in ga prijela za roko. Odtegnil ji jo je in zmajal z glavo. "Počutim se nekoristnega, mama. Pokvarjenega se počutim zaradi tega, kar počnem." "To boš premagal, Ben," ga je opogumljala. "Samo v takem obdobju si. Ga boš že prebrodil." "Upam, da ga bom res." "Boš," je rekla. "Torej ne skrbi zaradi tega. Naši prijatelji te imajo za enega najimenitnejših ljudi, kar jih poznajo." Benjamin je pokimal. Mama se je obrnila, stopila proti vratom in ustavila. "Benjamin?" "Kaj?" "Nekaj te bom vprašala, ampak ni mi treba odgovoriti, če nočeš." "Kaj?" je vprašal. "No. vprašala te bom, kaj počneš, ko se zvečer odpelješ?" "Ko se odpeljem?" Pokimala je. Benjamin seje zastrmel v preprogo ob kaminu in začel zmajevati z glavo. "Ni ti treba povedati, če nočeš." "Ne, hočem," je dejal. "Hočem ti povedati." Nekaj časa je bilo vse tiho. "Vozim se naokrog," je spregovoril. "Kaj še?" "Nič drugega." "No, prav gotovo se ne voziš naokrog od polnoči pa do poldneva naslednjega dne, Benjamin." "Ah. ne." "Ja kaj pa potem počneš? Ali se s kom shajaš?" "Če se s kom shajam?" Pokimala je. "Zakaj si to vprašala?" "No, toJe tvoja stvar, Benjamin," je dejala in se obrnila proti vratom. "Ce ti..." "Ne, počakaj! Počakaj." Ustavila se je. "Z nikomer se ne shajam, mama. Zakaj pa si to vprašala?" Stresla je z glavo. "Ker si ne morem predstavljati, kaj drugega bi lahko počel." "Kaj pa sploh misliš s tem, ali se s kom shajam?" "Pustiva to." "Ne!" "Benjamin, ne nameravam se vmešavati v tvoja ljubezenska razmerja." je rekla, "ampak raje bi videla, da ne bi nič rekel, kakor da bi lagal." "Kaj?" "Lahko noč, Benjamin." "Počakaj, no!" Pogledala ga je izpod čela. "Misliš, da sem lažnivec?" Pokimala je. "Ampak zakaj ... zakaj tako misliš?" KRONIKA UREJA: HELENA JELOVČAN Krožijo ponarejeni tolarji V čem so drugačni od izvirnih Kranj, 15. junija - Vodja urada kriminalistične službe UNZ Kranj Jaka Demšar opozarja na ponarejene bankovce po tisoč tolarjev, ki so se množično pojavili v Sloveniji. Nekaj ljudi je že Priprtih, preiskava, ki jo vodijo v ministrstvu za notranje zadeve, še ni sklenjena. Ponarejeni bankovci, če jih dobro pogledamo, se v več malenkostih razlikujejo od izvirnih. Reprodukcija barv je na ponaredku slaba, deluje bledo, zelenkasto (original je moder), številke so nekoliko manjše in tanjše, papir je gladek, boljši od originalnega, napis TISOČ pa je rahlo poševen. Ni res, da se pojavljajo ponarejeni tolarji le z začetnicama AH, pač pa tudi z začetnicami AC, AK, AP, AB, AG in AD. Kdor zasumi, da se mu je v rokah znašel ponarejeni tisočak, naj takoj obvesti najbližjo policijsko postajo, pravi Jaka Demšar. Ljudje naj bodo na morebitne ponaredke pozorni zlasti ob menjavi večjih vsot denarja z devizami (na črno), ob prodajah avtomobilov, ponarejene tolarje pa so ponekod že vnovčevali tudi v trgovinah. • H. J. Koga je ogoljufal? ¥ uradu kriminalistične službe UNZ Kranj obravnavajo 41-letnega Stanislava Markuna iz Šenčurja, Velesovska 8, zaradi utemeljenega suma, da po ysej Sloveniji goljufa ljudi, si z izgovorom, da je doma pozabil denarnico, sposoja denar, da najema vozila rent-a-car, ne da bi poravnal najemnine in da se enako izgovarja tudi na bencinskih servisih, kjer toči gorivo. Kriminalisti prosijo oškodovance, da goljufije prijavijo na najbližjo policijsko postajo ali na UNZ Kranj, urad kriminalistične službe, telefon (064)223-171. Kamen ubil dekle V nedeljo, 14. junija, je v UKC v Ljubljani umrla 15-letna osmošolka iz Lendave Vanja Kezele. Ponesrečila se je 4. junija na končnem izletu v soteski Vintgar, ko je zaradi razmočenega terena nanjo padel kamen s pobočja in jo hudo ranil po glavi. Nezgodi v planinah Jesenice - V nedeljo ob dveh popoldne so jeseniški policisti zvedeli, da se je nad slapom Peričnik ponesrečil 49-letni Maks Klinar z Dovjega. Klinar se je s prijateljema vračal z Vr-taške planine nad Mojstrano v dolino. Ko so se spuščali, mu je na strmem in mokrem pobočju zdrsnilo. Po 50 metrih drsenja se je ustavil, prijatelja sta mu pomagala sestopiti do slapa, od tam so ga hudo ranjenega prepeljali v jeseniško bolnišnico. Istega dne popoldne se je na poti od koče na Golici ponesrečil znan jeseniški planinec, 65-letni Albin Noč. Med potjo se je ustavil, da bi fotografiral okoliške vrhove, spodrsnilo mu je, padel je pet metrov v globino in obležal. Njegove klice na pomoč so slišali drugi, mu pomagali in obvestili člane gorske reševalne službe, ki so ga spravili do bolnišnice. Tudi Noč se je pri padcu hudo ranil. Nasilni mož Jesenice - Jeseniški policisti bo-uo ovadili 41-letnega Dragomi-ra J., ki (še) ni slovenski državljan, kaznivega dejanja hude telesne poškodbe. Dragomir, ki se z ženo ločuje, je 7. junija okrog osmih zvečer prišel pijan domov. Žena je z otrokom že spala, ko jo je začel napadati in pretepati. S težavo mu je ušla in se zatekla po pomoč v jeseniško bolnišnico. Zdravniki so ugotovili, da ima zlomljena rebra in druge poškodbe po vsem telesu. Kaj se je zgodilo Jeseničanu oziroma prijateljevemu avtu Vozniku prekršek, avto Carinarnici Kranj, 15. junija - Pred dnevi se je v uredništvu oglasil Jeseničan Bogdan G. in potožil nad nezakonitim ravnanjem kranjskih prometnih policistov. Trije so ga 26. maja petnajst minut pred osmo zjutraj zalotili pri počitku v wartburgu z zagrebško registracijo... Avto je bil parkiran na slepem odcepu poljske poti na Koroški Beli blizu magistralne ceste. Policisti so zahtevali dokumente in Bogdana G. vprašali, kaj počne v tujem avtu. Odgovoril je, da je avto prijateljev, da prijatelj dela v sosednji državi, da je avto za ta čas zaupal njemu, da bi ga popravil. Na poljski poti je Parkiral zato, da ne bi ponoči budil sosedov, saj je avto brez izpušne cevi. Policisti so Bogdanu G. ukazali, naj z vvartburgom pelje za njimi najprej do jeseniške policijske postaje, od tam pa do Carinarnice, kjer so avto zasegli. Bogdana G. so odslovili s predlogom za carinski prekršek in s plačilnim nalogom, ker je vozil brez vozniškega dovoljenja. Jeseničan pravi, da bi priznal prekršek, če bi avto s tujo registracijo (brez dovoljenja) res vozil, ker je bil avto le parkiran in ?n v njem, meni, da so policisti ravnali protizakonito. Z njimi se Je srečal že teden prej na viaduktu Peračica, ko so ga zaradi nedovoljene vožnje s tujim avtom le opozorili (z grožnjo, da ga boji10 naslednjič, če ga bodo spet dobili, zasegli) ter ga kaznovali. Ker -: :—■ -— -----'**----J — •• — ■ ■-• • Jubilej gorskih reševalcev Ljubljana, 15. junija - Člani Gorske reševalne službe pri Planinski zvezi Slovenije so na sobotni slovesnosti v slovenski skupščini proslavili 80-letnico te humanitarne organizacije. Ustanovila sta jo zdravnika Josip Tičar in Jernej Demšar 16. junija 1912. leta pod okriljem Slovenskega planinskega društva v Kranjski Gori. Ob jubileju so podelili številna priznanja zaslužnim članom. »Današnji praznik je priložnost, da se vam za vse opravljeno delo vsaj malo oddolžimo,« je med drugim poudaril slavnostni govornik Milan Kučan, ki je še dejal: »Navsezadnje smo Slovenci in državljani te mlade države vsi skupaj ena sama velika naveza, ki je že zmogla vrhunske vzpone in ki se je naučila, da jih bo še zmogla, če se bo zavedala te usodne soodvisnosti in povezanosti vseh plezalcev v njej. Slovenske gore ne poznajo strank, ideologij in nazorov. Poznajo pa trdo preizkušeno usodo slovenstva, katere del in priča so.« Načelnik komisije za GRS pri Planinski zvezi Slovenije Danilo Škerbinek je ocenil, da ima ta organizacija danes izkušnjo človeka njenih let in energijo njegovega vnuka. V 17 Nogometni navijači pretiravajo Jesenice - V nedeljo je bila na Jesenicah nogometna tekma med domačo ekipo in enajsteri-co Studia D iz Novega mesta. Novomeščani so se pripeljali na Jesenice z 80 vročekrvnimi navijači, ki so se na tekmi obupno obnašali. Kakšnih 200 domačih ni prida zaostajalo za njimi. Vzklikali so provokativna gesla, zmerjali policiste, ki naj bi skrbeli za red. Ko so Novomeščani začeli metati na igrišče vse sorte šaro, so organizatorji zagrozili, da jih bodo odstranili s prizorišča. Po sili so se le umirili. Ko je bilo tekme konec, pa je kri znova zavrela. Vdrli so na igrišče, provocirali jeseniške igralce, po tri četrt ure razgrajanja so se ob sedmih zvečer končno vendarle odpeljali z avtobusom proti Kranju. Njihov avtobus je po stranskih jeseniških ulicah in cestah spremljala postajah širom po Sloveniji deluje namreč 706 reševalcev in pripravnikov. Doslej so posredovali v več kot 3000 reševanjih, žal pa so z gora prinesli v dolino tudi 838 mrtvih obiskovalcev planinskih poti in brezpotij. Načelnik Škerbinek je podelil znake zaslužnih članov 27 posameznikom za 35 let dela v GRS in 8 priznanj za 25-letno sodelovanje. Predsednik PZS Andrej Brvar je izročil še 17 zlatih, 20 srebrnih in 21 bronastih častnih znakov PZS, namestnik obrambnega ministra Miran Bogataj 5 zlatih, 10 srebrnih in 7 bronastih znakov civilne zaščite, Boris Žnidarič iz notranjega ministrstva pa 1 zlati znak zaslug za varnost ter 3 srebrna in 6 bronastih odličij tega ministrstva.© S. Saje policija, saj so Jeseničani No-vomeščanom pretili s krvavim obračunom. Nogometaši Studia D tudi sicer slovijo po svojih razbija-ških navijačih. Ko je ekipa gostovala v Kranju, so jih policisti prav tako morali pospremiti na varno do magistralke. Ko so jim pomahali v pozdrav, je eden od Novomeščanov za zahvalo vrgel kamen v modro belega golfa. Prijeli mladoletne vlomilce Jesenice - Kriminalisti in jeseniški policisto so prijeli skupino sedmih mladoletnih vlomilcev, starih petnajst let, ki so na Jesenicah domnevno zagrešili 26 kaznivih dejanj. Vlomili so v šestnajst osebnih avtomobilov, trikrat v šole, zanimali so jih predvsem tehnični predmeti, ki so jih nosili domov. Nakradli so za najmanj 350 tisoč tolarjev blaga. Ovaden vodja promocijske skupine v ER0 Kranj, 15. junija - Vodja oddelka za gospodarski kriminal v uradu "krim" službe UNZ Kranj Pavo Ivankovič je povedal, da so ovadili I. B., vodjo promocijske skupine v kranjskem podjetju Iskra ERO dveh kaznivih dejanj: poneverbe in ponareditve ali uničenja poslovnih listin. DL B. je kot vodja promocijske skupine vodil udeležbe ERO na raznih sejmih, kjer so izdelke tudi prodajali. Nekaj izdelkov, v skupni vrednosti 200 tisoč tolarjev, je prisvojil in prikazal, kot da so prodani. Ko so v podjetju naredili inventuro, so ugotovili, da izdelki manjkajo. I. B. je manjko skušal prikriti tako, da je izpisal lažne dobavnice. Pri natančni inventuri je tudi to prišlo na dan. I. B. so iz podjetja že izključili. *er ni imel pri sebi vozniškega dovoljenja. Takratnemu "izkupič-*u" Bogdan G. ne oporeka, tokrat, pravi, so šli policisti predaleč, ^e morejo mu dokazati, da je po prvem opozorili avto še vozil, Prav tako ne bi smeli od njega zahtevati, da ga 26. junija sam pe- NOVi boni Z3 DrefiranO Je na postajo oziroma Carinarnico. Pritožil se je tudi na kranjsko postajo. Tu je zadevo obravnavi pomočnik komandirja, se pogovoril s policisti in Bogdanom . • ter posredoval zaključke komisiji za pritožbe v okviru UNZ. ^eni, da je pritožba Bogdana G. zaradi zasega prijateljevega av-v0rnobila s tujo registracijo neutemeljena, plačilni nalog zaradi °znje 26. maja (na zahtevo policistov) brez vozniškega dovolje-J<*, ki ga Bogdan G. sicer ima, pa postaja umika. Seveda pa bo adnjo besedo o tem, ali je Bogdan G. storil carinski prekršek ali Nadaljevanje sojenja proti majorju JLA Kranj, 15. junija - Prihodnji torek in sredo se bo na Temeljnem sodišču v Kranju nadaljevala obravnava proti 41-letnemu majorju JLA Danilu Radovanoviču, sprva obtoženemu umora avstrijskih novinarjev Nicolasa Vogla in Norberta VVernerja 28. junija lani na brniški letališki stezi. Obravnava je bila prekinjena konec januarja, od tedaj major čaka na nadaljevanje v priporu. Kranjsko sodišče je sicer ugodilo prošnji njegovega zagovornika, da bi proti varščini sedem milijonov tolarjev čakal na nadaljevanje obravnave na svobodi, vendar je Višje sodišče ugodilo pritožbi tožilstva, prepričanega, da bi Radovanovič odšel iz države, če bi ga izpustili. Namestnik javnega tožilca je za nadaljevanje obravnave spremenil obtožnico. Namesto umora obtožuje Danila Radova-noviča, poveljnika tankovske enote, ki je junija lani zasedla južni del letališke steze na Brniku, kaznivega dejanja uporabe nedovoljenih bojnih sredstev. Med napadom naj bi major ukazal oziroma uporabil tak način boja, ki je po pravilih mednarodnega prava prepovedan. • H. J. ne 'zrekel sodnik za prekrške. Z avtom, čeprav je prijateljev, se Vsekakor ne bo smel več voziti. • H. J. Jesenice, 15. junija - V jeseniški Železarni so se aprila v delilnicah hrane pojavili ponarejeni boni za malico oziroma topli obrok. Zato so v Železarni v začetku maja stare bone za prehrano umaknili iz obtoka ter jih zamenjali z drugačnimi in oštevilčenimi boni. Ti veljajo izključno za prehrano, organizirano v Železarni, ne pa tudi za nakupe v trgovinah. Druga vrsta bonov so vrednostni papirji, s katerimi v Železarni izplačujejo del mesečne plače namesto gotovinskega izplačila. Ti boni niso ponarejeni, delavci z njimi še naprej lahko kupujejo v trgovinah v jeseniški občini. Deseta smrtna žrtev Kranj, 15. junija - Prometni inšpektor UNZ Kranj Ivan Demšar je povedal, da je bilo minuli teden na gorenjskih cestah trinajst prometnih nezgod, od tega šest prek vikenda. En udeleženec je umrl, to je letos deseta žrtev na Gorenjskem, tretja v jeseniški občini. V nezgodah je bilo šest ljudi huje in prav toliko lažje ranjenih. Med najpogostejšimi vzroki je bila spet neprimerna hitrost (šest nezgod), v treh primerih je bila povod nepravilna stran vožnje. Mopedista zbil vlak V petek, 12. junija, nekaj pred deveto zvečer je 17-letni San-di Mulej s Potok z mopedom peljal od Most proti Begunjam. Pred prehodom prek železniške proge so bile polzapornice spuščene, signali so opozarjali na prihajajoči vlak. Kljub temu je fant med zapornicami zapeljal prek proge. Tu ga je zbil mednarodni potniški vlak. Mopedista je odbilo 35 metrov naprej na nasip, kjer je obležal hudo ranjen, tri minute čez polnoč je umrl v jeseniški bolnišnici. Moped je vlak potiskal še 195 metrov naprej od mesta trčenja. Opel zletel s ceste V- nedeljo malo po drugi popoldne je voznik opla Alojzij Frumen iz Domžal, star 39 let, blizu drugega vhoda na brniško letališče zletel s ceste. Frumen je brez razloga začel prehitevati kolono vozil, zaradi prevelike hitrosti ga je začelo zanašati po cesti, zaviral je, po 30 metrih zaviranja pa ga je vrglo s ceste. Po osemnajstih metrih vožnje po travniku se je avto ustavil v drevesu. Voznika so hudo ranjenega iz avta rešili kranjski poklicni gasilci, hudo ranjen je bil tudi njegov še ne sedemletni otrok. Oba so odpeljali v UKC. Čelno trčenje v Britofu V soboto ob petih je 21-letni Tomaž Zver iz Britofa vozil po cesti od Kranja proti Preddvoru. Blizu hišne številke 19 v Britofu je iz neznanega vzroka zapeljal na levi vozni pas, ko je nasproti z jugom pripeljal makedonski državljan Idaet Miftari, ki začasno stanuje v Kranju. V čelnem trčenju dveh vozil je bil huje ranjen Miftarijev sopotnik, 31-letni Isret Potera iz Kranja, oba voznika pa sta bila lažje ranjena. Tudi kolo je lahko nevarno V soboto nekaj po poldnevu je 31-letni Milan Grgurič z Bleda vozil s kolesom po regionalki Lesce - Bled. Blizu hipodroma ga je po klancu navzdol začelo zanašati, zapeljal je na ban-kino, trčil v odtočni jarek, vrglo ga je prek krmila in z glavo je udaril po tleh. Hudo ranjenga kolesarja so odpeljali v jeseniško bolnico. Otrok stekel pred avto V torek, 9. junija, ob 14.15 je sedemletni Luka Lušina iz Železnikov v Dolenji vasi nenadoma stekel na cesto Železniki-Škofja Loka. Tedaj je iz smeri Železnikov z avtom pripeljala 35-letna Marija P. Čeprav se je otroku umikala in zavirala, nezgode ni uspela preprečiti. Deček se je zaletel v zadnji desni blatnik avta, odbilo gaje na cesto. Hudo ranjenega po glavi so odpeljali v UKC. Epileptični napad med vožnjo V četrtek, 11. junija, ob 17.10 je 35-letni Marjan Mesec iz Hrastja zaradi epileptičnega napada in neizkušenosti (nima vozniškega dovoljenja) po več metrih vijugave vožnje z avtom pristal v drogu javne razsvetljave na nasprotni strani ceste. V nezgodi je bil voznik hudo ranjen. - Foto: P. Kozjek Čigava je zelena stoenka V petek ob pol dveh popoldne se je pred hotelom Creina v Kranju pripetila lažja prometna nezgoda. Voznik subaruja je ustavil pred prehodom za pešce, voznik zelene stoenke kranjske registracije pa ne. Zaletel se je v zadnji del subaruja. Voznika sta se umaknila na parkirišče, da bi razjasnila krivdo. Ko je odšel lastnik subaruja na telefon in klical policijo, je zelena stoenka s parkirišča izginila. Morda se bo njen lastnik pokesal in oglasil na policiji? # H. J. NAŠ IZLET ZA ZVESTOBO IN PRAVOČASNO PLAČILO NAROČNINE! Pomembno obvestilo izžrebancem za naročniški izlet in vsem, ki ste se odločili potovati z Gorenjskim glasom: izlet bo v soboto, 4. julija, soorganizator Mestni svet mesta Celovec. Če o spremembi datuma izleta ter o predvidenem programu morda niste prejeli našega pisnega obvestila z napotki • pokličite nas po telefonu 064/218-463! ODMEVI V rubriki Odmevi, Prejeli smo objavljamo pisma bralcev po presoji in izboru uredništva. Vse, ki nam pišejo, prosimo, da pisma niso daljša od 60 tipkanih vrstic. Daljša pisma smo prisiljeni krajšati, ne glede na vsebino. Vabimo k sodelovanju! Pišite na naslov: Gorenjski glas, Moše Pijadeja I, 64000 Kranj, za rubriko Odmevi. S čeki na Hrvaško (Gorenjski glas, 2. junija 1992) Prav z veseljem sem prebrala v Gorenjskem glasu 2. junija, da sta se Abanka in Stanovanjsko komunalna banka dogovorili, kako plačevati s tolarji na Hrvaškem. Najbolj primerno se mije zdelo, da lahko čeke Abanke uporabim kot plačnica na Hrvaškem kar neposredno. Ker imam tekoči račun odprt v Ljubljanski banki, sem sklenila ta tekoči račun zapreti in odpreti novega v Abanki. To izgleda zelo enostavno - pa ni enostavno, če si zaposlen v Železarni Jesenice. Šla sem namreč potrdit papirje v pristojno službo, da bi lahko odprla tekoči račun pri Abanki. Ampak s tem nisem uspela, ker so mi rekli, da ima Železarna Jesenice pogodbo z Ljubljansko banko, po kateri podjetje vse plače svojih delavcev nakazuje na tekoče račune in hranilne knjižice pri Ljubljanski banki. Ko v časopisu pišete o monopolih bank na vseh koncih, od kreditov do obrestnih mer in zamrznjenih deviz, je tak način prisile delavca, kam sme imeti nakazan svoj težko prislužen denar, tudi hud monopol. Ko bomo šli na dopust na Hrvaško, se bom morala truditi z menjavanjem deviz. Tisti, ki imajo čeke Abanke, pa bodo lahko pisali čeke in brez skrbi dobivali hrvaške dinarje. Delavka iz Železarne Preživeli mobiliziranci v nemško vojsko se bodo prvič srečali v 50 letih Zadnja leta smo doživeli in še doživljamo v Sloveniji velike spremembe na vseh področjih našega življenja. Pri tem se povsod postavljajo vprašanja pri analiziranju preteklosti in snovanju drugačne prihodnosti. Na vprašanja oblikujemo odgovore, marsikdaj po temeljitem presojanju argumentov, včasih pa tudi kar na hitro. Med vprašanji so tudi vprašanja o stanju in posledicah iz časa okupacije Slovenije v 2. svetovni vojni in še posebej Gorenjske. V nemškem zasedenem območju Gorenjske so začele leta 1942 zasedbene oblasti z nabori in potem tudi z mobilizacijo v nemško vojsko. Koliko mož in fantov je bilo mobiliziranih, je težko točno ugotoviti, kajti nemški arhivi in trikratni povojni popisi do leta 1953 so še vedno v strogi tajnosti. Sklepamo pa, da je bilo v redno nemško vojsko na Gorenjskem mobiliziranih okrog 10.000 mož in fantov. Številni pa so bili mobilizirani tudi v delovno službo (Reicharbeitsdienst -RAD) med njimi tudi dekleta, mobilizirani so bili tudi v druge vojne formacije, saniteto in pd. Mnogo, okrog 1.600 jih je med vojno padlo ali umrlo, veliko, okrog 1.200 jih je izginilo v uje-tniških taboriščih, nekateri so iz takih ali drugačnih razlogov ostali zunaj, mnogo pa se jih je prostovoljno vrnilo domov, vendar niso prestopili domačega praga. Krvni davek Gorenjske iz nemške mobilizacije lahko ocenjujemo na 2.800 mož in fantov. Vrnilo pa se je okrog 1.800 ranjencev, od tega nad polovico zelo hudih. Prizadeti - preživeli mobiliziranci in njihovi svojci so Golgoto mobilizacije in posledice doživljali še 45 let po vojni. Zgodovina, če je o njih napisana, ni napisana objektivno. Mnogi prizadeti so še vedno oškodovani, saj jih ni obravnavala kot enakopravne državljane niti prejšnja niti sedanja vlada. Številni nosijo sramotilni pečat mobilizirancev v nemško vojsko in trpijo zaradi nerešenih vprašanj, ki so predvsem socialnega značaja. Predsednik ZZB gen. Dolni-čar je marca 1991 dejal: »Nesporno je ugotovljeno, da se prisilnim mobilizirancem prizna status žrtev vojne, kajti to so tudi bili. Dejstvo je, da organizacija ZZB NOV v preteklosti ni imela pravilnega odnosa do prisilno mobiliziranih. ZZB NOV danes meni. da so dani vsi pogoji za prihodnje enakopravno sodelovanje ter za priznanje njihovega položaja kot žrtev fašističnega nasilja.« (konec citata) Predsednik Skupščine republike Slovenije dr. France Bučar pa 3. aprila 1992: (citiram) »Mislim, da je spisek krivic, ki vam je bil narejen tudi danes tak, da je normalno civilizirano delovanje skoraj nepojmljiv. V svojem imenu in imenu države Slovenije se za nastale krivice opravičujem, pravice pa, ki vam gredo, morate dobilo.« (konec citata) Letos poteka 50 let od vpoklica na nabor in potem v RA D in v vojsko. Na Združenju mobiliziranih Gorenjcev v redno nemško vojsko 1941 - 45 so sklenili, da bi letos prvič po vojni sklicali SREČANJE PREŽIVELIH MOBILIZIRANCEV IN NJIHOVIH SVOJCEV. Srečanje bo v petek, 19. junija 1992, ob 10. uri v Kampu Dragočajna pri Smledniku. Združenje vabi, da se preživeli mobiliziranci, svojci tudi padlih ali umrlih udeležencev udeležijo tega prvega srečanja, saj bodo pogovori ob mizah - gotovo obudili marsikatere žalostne, grozljive pa tudi vesele spomine. Alojzij Žibert, ing. Javno odpovedujem vaš časopis Dolgo sem premišljeval, ali bi se odločil za ta korak. Sem pač že dolgo vaš naročnik. Časopis prinaša novice predvsem za krajane gorenjske regije. Zato je naslov časopisa izviren. Že dolgo se mi pa zastavlja vprašanje, je to res glas Gorenjcev. Sedaj ko se govori o demokraciji in so nekateri ljudi razdelili na desnico in levico. To je močno prisotno tudi v vašem časopisu. Zakaj? Torej, kaj me moti v vašem časopisu. V zadnjem času sem se med prijatelji pošalil. Danes sem pa dobil časopis Družino, ne pa vaš časopis. Kar na prvi strani in zelo upadajoče razglašate o pos-večenju zvonov in drugih takih prireditvah. Zavedate se, da je Gorenjska krščanska dežela. Ko pa se kristjani začno ukvarjati s politiko in se udej-stvovati v političnem življenju, takrat pa vam pogre sapa za pošteno poročanje. Naj navedem tale primer, ki je v škofjeloški občini najbolj aktualen. Loška skupščina je glasovala o nezaupnici izvršnega sveta, oziroma iz-vršnika, ki pa je krščanski demokrat (kristjan). Tudi na radiu Ljubljana smo v jutranjih urah slišali, da je bila nezaupnica izglasovana. Tako poročilo je izdal tudi vaš časopis dne 5. junija 1992. Moti me naslednje. Zakaj pa ne objavite točnih podatkov o volitvah (v številkah), kot jih je objavil časopis Slovenec. S tem menim, da zavajate ljudi vašega, oziroma našega časopisa. Tako bi bila slika ljudem bolj jasna. Kako je pa s stranjo, ki naj bi bila odprta za nas bralce pod naslovom PREJELI SMO. Zanima me, kje se koš bolj polni, za objavo ali ne. Mislim, da ste neodprti za poštene polemike, čeprav so kdaj tudi boleče. To lahko potrdim tudi sam, saj ste objavili samo en moj članek. Tudi tu je vaša enostranost izrazita. Naj končam z gornjim naslovom. Javno odpovedujem vaš časopis. Nisem ne za desnico ne levico, ampak rad povem in preberem resnico in to popolno. Volča, 7. junija 1992 Franc Arnolj Sredinčki in Čebelice na Loškem gradu Oglašamo se v zvezi s člankom »Sredinčki in Čebelice na Loškem gradu«. Moti nas stavek, ki omenja manj zavzete kolegice. Nikoli se nismo spraševali, koliko prostih ur smo poklonile delu za otroke iz naših skupin, pa tudi za otroke iz krajevne skupnosti, ki niso vključeni v vsakodnevno vzgojo v vrtcu. Če za primer vzamemo samo letošnje šolsko leto, smo poleg rednega dela v skupini, pripravili jeseni popoldansko srečanje za vse otroke iz vrtca in KS, ki smo ga imenovali »Dan jeseni«. Na njem smo pripravili razne delavnice in predstavile delo otrok v vrtcu. Spomladi smo pripravile »Dan odprtih vrat« (tudi izven rednega delovnega časa), junija pa zaključek šolskega leta pripravljamo »Naš žur«, ki bo že tretji po vrsti. Poleg naštetega smo pripravile tudi igrico za otroke in z njo nastopile tudi na matineji za otroke beguncev na Loškem odru, pred novim letom pa tudi za otroke beguncev s Hrvaške. Razen teh skupnih oblik dela. pa vsaka vzgojiteljica pripravi eno ali dve srečanji s starši in otroki. Pa še bi se kaj našlo. Vse poznamo delo in zagnanost kolegice Dagarinove in jo tudi cenimo. Nikoli pa nam ni prišlo na misel, da moramo za vsako tako prostovoljno obliko dela izven rednega delovnega časa, ki se nam je do sedaj zdelo samoumevno, vabiti tudi novinarje. Mogoče lahko to popravimo sedaj in povabimo gospo Je-lovčanovo na »Naš tretji žur«, ki bo 13. junija popoldne. Za naprej pa jo prosimo, da se pozanima za delo tovarišic tudi po drugih enotah v okviru V V Z Škojja Loka. Manj zagnane tovarišice iz enot Pedenjped in Rožle CEKIN Mercator - Tovarna olja _Oljarica Kranj _ nama veleblagovnica Škofja Loka Pri nas skrbimo za svoje kupce. V juniju smo vam pripravili: • SLADKI TEDEN od 15. do 25. junija široka ponudba slaščic, nižje cene, degustacije • NAMINO MESEČNO KOŠARICO: več kot 20 živilskih artiklov po nižjih cenah • veliko izbiro nakita ZLATARNE CELJE po Ugodnih cenah: ogrlice, uhani, prstani, zapestnice • NAMINA 3x3 pri nakupu nad 1.000 SLT podarimo kartico 3 x 3, vsak teden 3 lepe nagrade, število srečk je omejeno • SLOVENSKA SREČKA-DARILO NAME tistim, ki bodo junija kupili za več kot 60.000 SLT, pohitite število srečk je omejeno • UGODNE POGOJE pri nakupu tehničnega blaga KDO IŠČE, TA NAJDE ...V NAMI ZADETEK V PETEK Bralcem Gorenjskega glasa in poslušalcem Radia Žiri, ki ste nam sporočili čestitke zaradi odličnega skupnega kviza ZADETEK V PETEK, se za sporočila in dobre želje zahvaljujemo. Kviz bo na sporedu Radia Žiri spet 26. junija - prijavite se za sodelovanje neposredno v studiu v oddaji, ali pa preko telefona. Na prijavnico vpišite številko telefona in Vas bomo med oddajo poklicali. Vprašanja ZADETEK V PETEK niso pretežka - vsem so tudi razvedrilna nagradna vprašanja in še marsikaj. ZADETEK V PETEK so omogočili generalni pokrovitelji: Proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje LOKA Škofja Loka, Modna konfekcija KROJ Škofja Loka; Podjetje za proizvodnjo, servis, trgovino in transport JENKO, d.o.o. Škofja Loka; Trgovina ZAJČEK »Vse za otroke« Kranj; Fotoatelje ŠTUR M Škofja Loka, Spodnji trg 38. Tokrat sodelujejo tudi: Trgovina in inženiring KRISMA, Godešič 83; Parfumerija HELENA, Titov trg 4/b, Škofja Loka; Prodajni center ALPLES, d.o.o. Železniki. PRIJAVNICA -ZADETEK V PETEK Prijavljam se za kviz Zadetek v petek na Radiu Žiri: v studiu - preko mojega telefona št................................................ Moj naslov:................................................................................. (obkrožite želeni način sodelovanja v kvizu in pošljite na dopisnici na RADIO ŽIRI, 64226). Za klepet "Dobro jutro ob kavi" predlagam: 3 F DROGA -* PORTOROŽ Kupon na dopisnici z Vašim naslovom pošljite na RADIO KRANJ 64000 Kra v vsaki oddaii bodo izmed prispelih kuponov enega nagradili s kiloaramom Barcaffeja CharlesWebb 33 DIPLOMIRffNEC Prevedle kranjske gimnazijke pod mentorstvom prof. Mihe Mohorja Zaprla je vrata za seboj. "Benjamin?" je vprašala. "Ali te smem vprašati, kaj te muči?" Mrko jo je pogledal. "Nekaj te muči," je rekla. "Mi lahko poveš, kaj je to?" Skomignil je z rameni. "Ne vem," je rekel. "Je kaj v zvezi z Robinsonovima?" "Kaj?" "Doli z Robinsonovima si izgledal ... izgledal obupno nesproščen." Benjamin je prikimal. "Res sem bil," je rekel. "No, je ... je kaj narobe?" Spet je pokimal in stopil do okna. "Mama," je rekel. "Čutim se krivega." "Kaj?" "Počutim se krivega, ker samo posedam doma. Bojim se, da me bodo vajini prijatelji imeli za lenuha." "O ne, Ben!" "No, tak občutek imam," je rekel Benjamin. "Dobil sem ga tisti večer, ko sta bila tukaj Terhunova. Potem sem ga dobil še nocoj, ko sta se pri nas oglasila Robinsonova." "Ben, vse najlepše mislijo o tebi!" "Mislijo, da naj bi šel delat. Mislijo, da naj bi šel študirat." "Ah ne, Ben," je dejala. Stopila je do njega in ga prijela za roko. Odtegnil ji jo je in zmajal z glavo. "Počutim se nekoristnega, mama. Pokvarjenega se počutim zaradi tega, kar počnem." "To boš premagal. Ben," gaje opogumljala. "Samo v takem obdobju si. Ga boš že prebrodil." "Upam, da ga bom res." "Boš," je rekla. "Torej ne skrbi zaradi tega. Naši prijatelji te imajo za enega najimenitnejših ljudi, kar jih poznajo." Benjamin je pokimal. Mama se je obrnila, stopila proti vratom in ustavila. "Benjamin?" ;;Kaj?" "Nekaj te bom vprašala, ampak ni mi treba odgovoriti, če nočeš." "Kaj?" je vprašal. "No, vprašala te bom, kaj počneš, ko se zvečer odpelješ?" "Ko se odpeljem?" Pokimala je. Benjamin seje zastrmel v preprogo ob kaminu in začel zmajevati z glavo. "Ni ti treba povedati, če nočeš." "Ne, hočem," je dejal. "Hočem ti povedati." Nekaj časa je bilo vse tiho. "Vozim se naokrog," je spregovoril. "Kaj še?" "Nič drugega." "No, prav gotovo se ne voziš naokrog od polnoči pa do poldneva naslednjega dne, Benjamin." "Ah. ne." "Ja kaj pa potem počneš? Ali se s kom shajaš?" "Če se s kom shajam?" Pokimala je. "Zakaj si to vprašala?" "No, to je tvoja stvar, Benjamin," je dejala in se obrnila proti vratom. "Če ti..." "Ne, počakaj! Počakaj." Ustavila se je. "Z nikomer se ne shajam, mama. Zakaj pa si to vprašala?" Stresla je z glavo. "Ker si ne morem predstavljati, kaj drugega bi lahko počel." "Kaj pa sploh misliš s tem, ali se s kom shajam?" "Pustiva to." "Ne!" "Benjamin, ne nameravam se vmešavati v tvoja ljubezenska razmerja." je rekla, "ampak raje bi videla, da ne bi nič rekel, kakor da bi lagal." "Kaj?" "Lahko noč, Benjamin." "Počakaj, no!" Pogledala ga je izpod čela. "Misliš, da sem lažnivec?" Pokimala je. "Ampak zakaj ... zakaj tako misliš?" ■Mate težave s sluhom? gatton International d.o.o. vam nudi slušne aparate SIEMENS (tudi najnovejši model TRITON 3000, računalniško programiran), vsak četrtek od !3. do 18. ure v ART OPTIKA, Bleivveisova 18, Kranj. Informaci-ieod 18. do 20. ure po tel.: 064/73-313! _ Vse člane Društva za pomoč duševno prizadetih vabimo na srečanje ob zaključku šolskega leta, ki bo v petek, 10. 6< 1992, ob 15. uri v oš Helene Puhar. io društva LOKALI MALI OGLASI ^217-960 APARATI STROJI Prodam nožni KNAKER, pritisk 1500 kg, cena 200 DEM. » 46-169 ______73m Prodam MIZARSKO KOMBINIRAO sicar 350, 7 operacij. Ur 78-979 t_7605 Gostinci pozorl Prodam APARAT za sladoled, g 77-132_7693 Prodam SKOBELNI STROJ, porav-nalko, debelinko. Zvečer na »66-032___7698 Prodam TRAKOTOR NIBI, 20 konjskih moči, starejši letnik, » 68-525_7716 Prodam TRAKTOR IMT 540 (42.5 konjskih sil).» 51-066 7734 TRAKTOR FERGUSON, 50 ks, v okvari, ugodno prodam. f KOLESA 061/738-975_7737 _ Prodam nožni KNAKER, pritisk 1500 kg, cena 200 DEM. » 46-169 Prodam TRAKTOR IMT 560, prevo-ženih 1200 km, letnik 1983. » 47-645_7740 Prodam KOMPRESOR, 80 litrov. » 64-020_7774 Prodam TRAKTOR IMT 539, s kompresorjem, nov, 5 % ceneje. Cevka Peter, Laniše 2, Kamnik Poceni prodam nerabljen pralni STROJ Gorenje 306. » 241 -685 Novo PEČ za centralno kurjavo, ra-diator RS 8, 31 kw, z bojlerjem, ze-lo ugodno prodam. » 75-515 7781 podrlo protiam KLAVIATURO c ASIO-SK-200 (Sumpler). «622-410 VRTNO ZEMLJO, lahko presojano, smrekovo "ŽAMANJE", KRAJNIKE in CEMENT (Umag), prodam. » 58-094 7760 DELAVNICO oddam v najem - za mirno obrt, » 312-064_7710 Prodam LOKAL v središču mesta Radovljice. » 79-920 7771 Najamemo poslovne prostore v občinskih središčih Gorenjske za opravljanje dejavnosti poslovne banke. Pisne ponudbe pošljite v roku 8 dni na naslov: ZIL inženiring d.d. Ljubljana, Kersnikova 10, fax (061) 318-689 ali pokličite po telefonu (061) 318-166 int. 228 ali 230. KUPIM Kupim zračno puško. »57-656, Popoldan_7687 GR. MATERIAL , TERACO PLOŠČICE v več barvnih I odtenkih prodajamo po ugodni ceni 1.073,00 SLT/kvad.m. Škofja Lo-kj^g 622-481 od 7 do 15 ure 7677 Prodam suhe HRASTOVE in smrekove PLOHE in DESKE, » 421-039 ugodno prodam gašeno APNO za Rečarska in pleskarska dela. » /J5-421_7719 Prodam klasičen PARKET, širina 4 cm, dolžina 25 cm. » 633-534, od Igjjre dalje_7735 'BlTOL, stikala in vtičnice, vrtni bazen in PLUTO, prodam. » 327-949 j_H41-582_7748 Zelo ugodno prodam nova OKNA ALI Logatec, 1. kom. 60 x 60, 2. kom. 100 x 140.» 75-130 7785 Ugodno prodam MOTOR CTX 8, letnik 1989. g 218-423 7683 Poceni prodam dirkalno KOLO Favorit, 10 prestav in KOLO pony. Oba malo rabljena in odlično ohra-njena. » 77-938_7732 Prodam ohranjeno moško KOLO ROG senior na 10 prestav. » 44-655_7757 Ugodno prodam MOTOR JAVVA 350. » 77-054_7776 OBVESTILA POLOS, d.o.o., Zapoge 40, 61217 Vodice. Trgovina pri Jerneju vam nudi vse vrste mrmil, umetnega gnojila, gradbeni material, cement, apno, opeko, po ugodnih cenah! Nudimo tudi dostavo na doml »061/823-585 ali 061/824-096_7700 OBLAČILA POROČNO OBLEKO, bele barve, št 38-40, prodam. » 421-310, popoldan. 7705 POROČNO OBLEKO, dolgo, belo, številka 38 - 40, prodam. Suha 5, Kranj_7721 Krzneno JAKNO (zajec), novo, po ceni prodam, » 212-432 7744 OTR. OPREMA Prodam nov NAHRBTNIK za otro-ka - ceneje. » 802-040_7711 OSTALO Litoželezno BANJO, 70 x 150, prodam » 312-322_7336 POČITNIŠKO PRIKOLICO za 4-5 oseb, v kampu Strunjan, prodam. ■» 621-692 7706 ® 064/242-274 VSE VRSTE PIZZ IN HLADNIH NAREZKOV VSAK DAN OD 8.30 - 22.00 PETEK, SOBOTA DO 23.00 NEDEUA OD 11.00 - 22.00 moderni interieri prodajno mestO Titov trg 5, Kranj tel.: 222-177,222-171 • zaradi prenove prodajnega mesta odprodajamo eksponate kuhinj po tudi do 50 % znižanih cenah • posebna ponudba uvoženih artiklov BOSCH, BLAUPUNKT, NESCO (bela tehnika, TV, HI-FI) • stoli, mizice in ležalne postelje za kampiranje GOTOVINSKI POPUSTI, PRODAJA NA OBROKE Delovni čas od 9.-12. in od 15. -19. ure, sobota 8.-12. ure Nujno potrebujem posojilo 250.000 SLT za 6 mesecev. Šifra: VISOKE OBRESTI + GARANCIJA Prodam GOBELIN, švicarske alpe. » 802-189_7751 Prodam KLETKE za kunce, enoeta-žne, s krmilniki in kotilniki. » 621-263_7753 ADRIA prikolico 390 za 4 osebe s predprostorom in dodatno opre-mo, prodam. » 621 -632 7783 PRIDELKI Prodam 3 tone SENA iz kozolca. Spodnji Brnik 38 7727 Kupim jedilni 061/375-168 KROMPIR. 7755 PREKLIC Preklicujem neresnične podatke, ki sem jih izjavil na sodišču v Ljubljani, češ, da sem za enkratno odškodnino za koriščenje poti na pašniku na Trati plačal Pašni skupnosti Stara Fužina 5.000 DEM, namesto 1.000 DEM , ki sem jih izročil predsedniku Pašne skupnosti Stara Fužina. Spindler Boštjan, Ul. bratov Učakar 54, Ljubljana. 7707 POSESTI PRODAMO: novejše hiše na Golniku, Kranju, Podbrezjih in Drulov-ki; starejše hiše v Kranju, Brniku, Predosljah, Zlatem polju in Bohinjski Bistrici; novo gradnje na Dru lovki, Predosljah in Bohinjski Bistrici ter parcele na Črnivcu pri Brezjah, Podblici, Poljanah nad Škofjo Loko in Britofu. KUPIMO: hiše, novo gradnje in parcele na Gorenjskem. APRON - NEPREMIČNINE Kranj, » 214-674, torek in četrtek popoldan, sredo, petek in soboto dopoldan. 7725 RAZNO PRODAM Ugodno prodam 96 basno KLAVIRSKO HARMONIKO, TRIM KOLO italijanski, kitajsko stensko URO. »620-333 4_7695 Sveža KOKOŠJA JAJCA, prodaml Sp. Bela 1_7699 Prodam MZ 250, lepo ohranjen in gorsko KOLO panter. » 820-574 _7756 STAN, OPREMA Poceni prodam rabljeno POHIŠTVO, spalnica, kuhinja, garderobna omara, kavč in KUPERS-BUCH » 631-181, od 6. do 14. ure, gospa Marinšek 7743 Poceni prodam OMARO za dnevno sobo ter pisalno MIZO za otroka. » 329-478_7759 Nova VHODNA VRATA, leva, širina 135 x 200 cm, za 20.000 SLT. Ogled v torek, od 12. do 17. ure. Naslov v oglasnem oddelku. 7763 SPORT Varno JADRALNO PADALO, primerno za začetnike, ugodno prodam in naučim leteti. » 242-421 SURF desko 2.98 m, 125 litrov, ugodno prodam. » 801-270 ali 061/573-980_7729 STORITVE Nudim uslugel AVTOKLEPAR-STVO Kovic, Prebačevo 50/a. 6072 J & J, TV, VIDEO, HI- Fl servis. Smledniška 80, Kranj, » 329-886 AVTO DVIGALO za popravilo streh, barvanje opaža, ter obžaga nje drevja, do višine 22 m, vas ča-ka na» 73-120_7140 RTV SERVIS Gorenje, Samsung, Iskra, popravila na domu, ostale aparate v delavnici na Oprešnikovi 82, od 12-16 ure. » 216-945 7209 Izdelovanje ŠTAMPILJK in ZLA-TOTISK v Kranju, Slovenski trg 7 (delavski dom) na zalogi štampilj-ke " IZJAVA " za na naročilnice. » 064/217-424, sprejem naročil vsak delovnik od 8. do 14. ure 7503 VODOVODNA INŠTALACIJE NA HIŠI (štemamo sami), kot tudi drobna popravila, ter čiščenje boj lerjev, vam naredimo solidno in kvalitetno. » 218-427_7514 PIŠLJAR SERVIS TV-VIDEO-AV-DIO, kvalitetno proravilo naprav VSEH PROIZVAJALCEV, smledni-ška 37, Kranj. » 323-159 7524 GENERALNO ČIŠČENJE vaših prostorov in globinsko čiščenje talnih oblog ter oblazinjenega po hištva. » 632-437_7679 Sprejemam NAROČILA za vaše storitve. » 917, naročite » 102-416 in poveste vašo telefon-sko številko._7712 DALJINCE - KODIRANE, izdelu-jem ( odpiranje vrat, vklop alar-ma). » 66-787_7723 Izdelujemo zložljive podstrešne STOPNICE po meri, z dvojnim pokrovom. Jezerska c. 8, » 242-772 SUPER UGODNO!!! TV SATELITSKI SISTE Ml DO 25 OBROKOV Tel.: 48-570 SAMO PRI »SATEX«.u VABIMO vas v novo odprto pizze-rijo SILVESTER, v Čirčah. » 325-143_7750 ČISTIM itison, sedežne garniture ipd...» 212-277_7758 KROVSKO-KLEPARSKA dela, pravimo kvalitetno.» 79-043 7777 STANOVANJA Za daljši čas iščem manjše centralno ogrevano STANOVANJE v Kranju, po možnosti v prvem nadstropju ali pritličju. Šifra. KRANJ Prodam stanovanjsko pravico v bližini Begunj 47 kvad.m. »73-615 od 18. do 20. ure 7696 Samski osebi ali upokojenemu ODDAM SOBO. »421 -248 7701 PRODAMO: garsonjero v Kranju; enosobna stanovanja v škofji Loki, Kamniku, Železnikih, Podnartu in Jesenicah; dvoinvečsobna stanovanja v Kranju, Škofji Loki, Medvodah in Kamniku. KUPIMO: nujno enosobno stanovanje v Kranju ali Radovljici; več različnih stanovanj na Gorenjskem. APRON -NEPREMIČNINE, » 214-674, torek in četrtek popoldan, sredo, petek in soboto dopoldan. 7728 Zamenjam trosobno družbeno STANOVANJE za dvosobno s centralnim ogrevanje.» 211-709 Prodam dvosobno STANOVANJE ali menjam za garsonjero z dopla-čilom. » 326-286_7733 Trosobno opremljeno STANOVANJE in garažo v Kranju oddam. » 327-949 ali 41 -582_7747 Na Jesenicah prodam ali zamenjam DVOSOBNO stanovanje za bivalni vikend z malo vrta. Šifra: 700 DEM/kv.m._7762 Dvosobno STANOVANJE v Ljubljani, prodam. » 113-103, od 8. do 18. ure 7786 Dvosobno STANOVANJE v Ljubljani, prodam.» 181-128 7787 Dvosobno komfortno STANOVANJE v centru Kranja, zamenjam za stanovanje v Ljubljani. » 181-128 Kupim enosobno SNTAOVANJE v Ljubljani. » 181-128, po 16. uri Kupim enosobno STANOVANJE v Ljubljani. » 113-103 os 8. so 18. ure._7790 VOZILA_ Prodam spredaj karamboliran JUGO 45, letnik 1985, celega ali po delih. »85-592_7688 Prodam ŠKODO 120 LS, letnik 1982, registriran do 24.7.1992. » 78-668 7692 Prodam VW 1300, letnik 1971, ce-na po dogovoru. » 725-313 7713 Prodam karambolirano ZASTAVO 101 GTL 55. Dovžan, Sp. Duplje 41/A. » 47-359_7714 Prodam RENO 4, letnik 1976, registriran do junija 1993, cena 1.500 DEM. » 83-586_7730 CITROEN VISA super, VISA club in GS, po delih prodam. » 691 -946_7736 Prodam YUGO 45, letnik 1982, registriran do 19.6.1992, cena po dogovoru. » 66-374 7768 Prodam LADO Samaro, letnik 1988, cena po dogovoru. » 82-963 7770 Prodam OPEL kade«, letnik 1985 » 323 566_7775 Prodam LADO SAMARO, letnik 1987, rdeče barve in TRAKTOR IMT 542, z 604 delovnimi urami. Tome, Gozd 4, Križe 7782 Prodam JUGO 55, letnik 1988, Grilc, Črnivec 10/a, Brezje 7791 ZAPOSLITVE OBIRALCE vrtnih jagod, nad 18 let, potrebujem. » 41 026 7379 Takoj zaposlim KV KUHARJA z večletnimi izkušnjami. » 75 504 Honorarno DELO nudim pridnim in urejenim, za prodajo ZELIŠČNIH ARTIKLOV. Dnevno isplačilo provizije. Pogoj lastni prevoz. » 58-384, od 15. do 20. ure. 7473 17. letna gimnazijka 75Č7 kakršnokoli počitniško DELO na območju Jesenic in okolice. Prijave od 8. do 15. ure na » 83-196_7484 Iščem ŠIVILJO za overlock, lahko pripravnica, relacija Bled - Rado-vljica. » 75-835_7708 Dnevni bar ZAPOSLI prijazno, mlado DEKLE. » 43-502 7718 Zaposlim KVALIFICIRANEGA ali POLKVALIFICIRANEGA SLIKO-PLESKARJA, z najmanj 5. leti de-lovnih izkušenj. » 242-238 7726 Nudimo odlično plačano HONORARNO DELO. Tedenski zaslužek. » 325-526_7742 Okrepčevalnica ZORA HONORARNO zaposli DEKLE za pomoč v gostinstvu. Vse informacije v okrepčevalnici, Hercek Zora, Srednje Bitnje 79, Žabnica 7754 Iščem VAJENCA. Mizarstvo Sitar, Šenčur.» 41-532. 7761 Zaposlim KLJUČAVNIČARJA. » 48-614, po 16. uri._7764 GORENJSKI GLAS v sodelovanju z ZAVODOM ZA ZAPOSLOVANJE objavlja preglednico potreb po delavcih, oziroma prostih delovnih mestih. Napisana je na osnovi uradnih prijav gorenjskih organizacij in delodajalcev. Bralce obveščamo, da smo pri sestavljanju upoštevali zlasti tale načela: a) vključili smo samo mesta, za katera so organizacije in delodajalci izrazili željo po sodelovanju z zavodom; b) zapisali le nazive poklicev, pri čemer lahko kandidati preberejo ostale pomembne podtke na oglasnih deskah zavoda v vseh gorenjskih občinah (o številu delovnih mest, organizacijah in delodajalcih, pogojih za zasedbo in po- dobno); c) upoštevali noveprijave, aktualne na dan objave, kar pome ni, da je celotna slika razvidna iz irne preglednice, objavljene v prostorih zavoda. Opozarjamo tudi, da kandidate izbirajo organizacije, oziroma delodajalci; zavod za zaposlovanje pri tem nima nepo srednega vpliva. Jesenice: BOLNI ŠKI STREŽNIK, NATAKAR, ZDRAVSTVENI TEHNIK. Kranj: KMETOVALEC, KMETIJSKI TEHNIK, EKONOMSKI TEHNIK. Radovljica: KUHAR, NATAKAR, PLETI LEC, EKONOMIST. Škofja Loka: VARNOSTNIK, KUHARSKI POMOČNIK, DIPL. ING. ELEKTRO TEHNIKE, DIPL. ING. GRADBENI ŠTVA. Tržič: TEKSTILNO KONFEKCIJSKI TEHNIK. Iskalce zapo slitve hkrati obveščamo, da lahko pri nas pregledajo še objave za za časna in občasna dela kakor nam jih pač sporočajo uporabniki. 7766 Zaposlim KUHARJA za peko pizz. » 401-169_7792 ŽIVALI_ Prodam TELETA bikca 120 kg za rejo. »48-051 7685 Prodam NEMŠKE OVČARJE brez rodovnika, stare 7 tednov »061/823-568_7686 Prodam KOBILO staro 4 leta. » 725-252_7689 Prodam TELETA SIMENTALCA, starega 10 tednov, za rejo. Plevel Janez, Cerkljanska dobrava 9, Cerklje_7690 Rjave JARKICE, stare od 9 20 tednov in PRAŠIČE prodam. Hraše 5, Smlednik, » 061/627-029 7709 Prodam mlado KRAVO, tik pred telitvijo. Brezje 20 7717 Prodam 7 dni starega BIKCA in križanca. Resman Joža, Gorica 9, Radovljica__7720 Prodam BIKCA simentalca, težke-ga 120 kg. » 802-726_7/39 Prodam brejo TELICO simentalko ali menjam za jalovo goved. Vir maše 42 Škofja Loka_7742 Kupite otroku za spričevalo PAPA-GAJAI » 76-342_7767 Prodam MORSKE PRAŠIČKE in HRČKE. » 421-821_7769 Prodam BIKCA simentalca, tež kega 110 kg. » 422-098 7772 Prodam JARKICE. Grilc, Partizanska pot 15, Kranj 7773 Prodam JENIČKO simentalko, staro 9 tednov. Kamna Gorica 49 » 79 424 7784 V SPOMIN Ljubila si zemljo in cvetoča polja. ljubila si dom in družino in v lihem bolečem pričakovanju dneva poletja. odšla si v veeni mir. Crni dan je moral priti, bridkosti dan, oj dan soha. težka je bila ločitev ves jok. vse sohe so bile zaman. 21. junija minevata dve leti. odkar nas je zapustila naša draga žena. mami. mama. sestra, leta in tašča MINKA PORENTA Hvala vsem, ki seje spominjate, ji prižigate sveče in se ustavljate ob njenem prem nem grobu! Vsi njeni /abiiica, 21. junija 1992 ZAHVALA Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite in večni mir mi zaželite. f-*&~\ V 85. letu nas je zapustil naš dragi oče. ded, praded, bral, stric, tast in svak PAVEL KAVČIČ Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Lepa hvala g. dekanu za besede tolažbe in lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Šenčurja za lepo petej, govorniku društva Zfi NOV/a poslovilne besede. Lepo se zahvaljujemo dr. Hajžlju za dolgoletno zdravljenje, dr. Jerajevi in dr. Pegamovi. Hvala kolektivoma Živila Kranj in Pekarna Kranj. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste bili z nami v teh težkih trenutkih, še enkrat hvala. Vsi njegovi Šenčur, 10. junija 1992 SLOVENIJA IN SVET Do konca leta v Svetu Evrope Slovenija želi vstopiti v Svet Evrope že sredi leta, vendar je najbolj verjeten sprejem konec leta ali v začetku prihodnjega leta, je na koncu ljubljanskega posvetovanja o človekovih pravicah dejal predstavnik Direktorata Sveta Evrope za človekove pravice Andrevv Drzemczevvski. Prevelikih ovir za sprejem Slovenije ne bi smelo biti, je dodal priznani strokovnjak za človekove pravice in posebej pohvalil našo ustavno opredelitev za spoštovanje evropskih konvencij, varovanje manjšin, pa tudi demokratičnega političnega sistema, ki je zdrav tudi zaradi velike pluralnosti. Ko je država sprejeta (od vzhodnih držav je bila leta 1990 sprejeta Madžarska, nato pa Češkoslovaška, Poljska in Bolgarija), se mora mednarodnopravno zavezati, da bo spoštovala evropske konvencije o človekovih pravicah. Konvencija mora biti vključena v notranje pravo države članice. Svet Evrope ceni prizadevanja in delo nevladnega Sveta za človekove pravice, ki ga vodi dr. Ljubo Bavcon. Z uradnimi jugoslovanskimi oblastmi je svetu prepovedano sodelovati, lahko pa z nevladnimi organizacijami, ki se v Srbiji zavzemajo za človekove pravice. • J. Košnjek Sodelovanje na področju dela in sociale Ljubljana, 15. junija - Konec preteklega tedna se je v Sloveniji na uradnem obisku mudil nemški zvezni minister za delo in socialni red dr. Norbert Blum in ob koncu obiska s slovensko ministrico za delo Jožico Puhar podpisal sporazum o sodelovanju. Tridnevni obisk nemškega zveznega ministra za delo in socialni red dr. Norberta Bluma je bil precej delaven in pester, saj je poleg pogovorov s predstavniki slovenske vlade, ki jih je vodil dr. Jože Pučnik, obsegal tudi obisk begunskega centra, obisk nadškofa in metropolita dr. Alojzija Šuštarja, zaključil pa se je z ogledom Bleda in Postojnske jame. Po podpisu sporazuma o sodelovanju na področju politike dela in socialne politike sta dr. Blum in Jožica Puhar z zadovoljstvom ugotovila, da gre za pomemben dosežek v razvoju sodelovanja. Podpisani sporazum ni prvi, saj seje nemški minister zavzel za sodelovanje s Slovenijo že v časih, ko ta še ni bila priznana, uspešno pa urejajo medsebojna razmerja s področja socialnega zavarovanja, pokojnin in zaposlovanja. Sporazumeli so se tudi o zaposlovanju sezonskih delavcev ter medicinskih sester, posebno dragoceno pa bo sodelovanje pri urejanju naše zakonodaje, saj gre za izkušnje tržne ekonomije s poudarjeno socialno noto - in tak je tudi naš cilj. Dr. Blum je poudaril, da vedo za kako težak prehod v tržno gospodarstvo si prizadevamo, pri čemer je nujno potrebno paziti, da se propad socializma ne bo končal s krutim kapitalizmom. Po ogledu begunskega centra na Roški cesti v Ljubljani, pa je prizadet in prepričan, da mora mednarodna skupnost najti način za (policijski) poseg, ki bo preprečil človeško morijo brez vmešavanja v politiko. • Š. Ž. Rodila se je nova doktrina Ljubljana, 15. junija - Danes je bila v prostorih slovenske vlade novinarska konferenca delegacije Slovenije na konferenci O zemlji, ki je pod vodstvom predsednika vlade dr. Janeza Drnovška to vrhunsko srečanje državnikov več kot 180 držav sveta izkoristila predvsem za promocijo samostojne Slovenije. Po besedah Mihe Jazbinška je bila v Braziliji rojena doktrina zmernega okolju prijaznega razvoja in ne bo je več politike, ki tega ne bo upoštevala. Osrednja tema konference OZN o okolju in razvoju je bila AGENDA 21 - akcijski plan za ravnanje vlad, konkretna operacionalizacija pa podpis dveh konvencij: o klimatskih spremembah in biološki raznolikosti. Te dokumente je podpisalo več kot 90 odstotkov držav sveta. Vzporedno z uradnim srečanjem je potekal tudi globalni forum, ki so ga organizirale nevladne institucije, gibanja in društva. Oba dogodka pomenita preobrat, ker bo poslej nad uresničevanjem sklenjenih dogovorov stalno bedela OZN. Slovenija s sprejemom ekoloških obvez ni imela težav, saj, kot je zagotovil minister za okolje in urejanje prostora Miha Jazbinšek, začetek priprav na to konferenco v OZN soupada z začetkom izvajanja ekološko osveščene politike v Sloveniji po zadnjih volitvah. Gre torej za srečen splet okoliščin, je dejal. Vsaj tolikšnega pomena, kot je sprejem ekoloških dogovorov in enakopravno sodelovanje Slovenije pri tem, pa je bila priložnost za srečanja predstavnikov Slovenije z državniki številnih tujih držav. Predsednik vlade dr. Drnovšek je to priložnost temeljito izkoristil: poleg ameriškega predsednika Busha se je sestal s predstavniki Kanade, Španije, Holandije, Belgije, Nemčije, vseh skandinavskih držav, Argentine, Brazilije, Indije, Kitajske in številnih držav tretjega sveta. S prvaki razvitih držav je tekla beseda predvsem o sprejemu Slovenije v IMF in svetovno banko s predstavniki evropskih držav pa o sodelovanju in povezovanju z Evropsko skupnostjo. S številnimi državami, ki so nas že priznale, pa še ni dogovora o navezavi diplomatskih odnosov, je bila to priložnost tudi za to. Po besedah dr. Dimitrija Rupla je bilo tako vrhunsko srečanje potrebno izkoristiti za navezave stikov, ker Slovenija s svojo skromno diplomatsko mrežo tega drugače ne zmore. Pogosta so bila sicer vprašanja v zvezi s krizo na ozemlju nekdanje Jugoslavije, zlasti v BiH, pri čemer so povedali svoje mnenje, vendar se prav zaradi trganja iz tega okvira moramo do teh vprašanj kaže držati v distanci. Ker je naš najhujši problem gospodarski razvoj, smo na konferenci in srečanjih z državniki predstavili svoj položaj ter načrt nadaljnjih ukrepov in po besedah dr. Janeza Drnovška smo /a to dobili polno podporo. • Š. Ž. Zakaj so delavci v nekdanjem skladišču JLA v Drulovki bruhali Ni bojni plin Kranj, 15. junija - Poveljnik pokrajinskega štaba teritorialne obrambe za Gorenjsko Boris Šuligoj je danes spregovoril o najdbi za zdaj še nerazpoznane strupene snovi na območju nekdanjega skladišča JLA v Drulovki pri Kranju. V tem skladišču teritorialna obramba ureja okolico, med drugim tudi cesto pred in ob stražarnici oziroma upravni stavbi. V torek, 9. junija, so delavci Komunalnega podjetja Kranj pri od-kopavanju našli več vrečk z neznano vsebino. Na vrečke niso bili pozorni. Naslednjega dne je delavec, ki je pospravljal odvečni material, po pomoti preklal eno od vrečk, vendar tudi tedaj še niso posumili, da gre za nekaj nenavadnega. Dve vrečki so celo naložili z drugim odpadnim materialom vred na kamion in odpeljali na bližnjo deponijo. Že v sredo pa je prvi delavec bruhal, popoldne doma še drugi. Zbadali so se, češ da je kriva pijača. Šele v četrtek, ko so spet prišli na delo, so ugotovili, da so imeli težave (bruhanje, glavobol, bolečine v dihalih) vsi, ki so tam delali. Končno so posumili, da je nekaj narobe z najdenimi vrečkami, iz katerih je močno zaudarjalo in so domnevali, da je v njih umetno gnojilo. »V četrtek smo poklicali našega strokovnjaka, ki je ugotovil, da je ob drvarnici približno 20 centimetrov globoko v lešu pet vrečk s po 80 dekagrami praskaste snovi krem barve neprijetnega vonja. Štiri so ostale cele, ena je, kot rečeno, počila. Strokovnjak je s kemijskim detektorjem skušal razpoznati vsebino, vendar je substanca reagirala šele po šestih urah in utemeljila sum, da gre za nevarno snov,« je dejal Boris Šuligoj. V štabu teritorialne obrambe so se brž povezali z ZSMH za Gorenjsko, direktorica zavoda je snov poslala na republiški zavod za zdravstveno varstvo, od koder so v soboto sporočili, da ne vedo točno, kaj naj bi to bilo. Povezali so se torej z laboratorijem v Inštitutu Jožefa Štefana, izvide naj bi dobili danes. Sumijo na fosfatno sol, ki se verjetno uporablja za dekontaminacijo orožja oziroma opreme, lahko pa gre tudi za izjemno močne herbicide. »S to, očitno strupeno, snovjo je prišlo v stik enajst delavcev, vojakov in starešin. V četrtek so vsem trem, ki so imeli najbolj očitne znake zastrupitve, vzeli kri in jo poslali na testiranje v UKC. Rezultati pravijo, da je kri popolnoma normalna, da ni zastrupitve, tudi delavci se zdaj dobro počutijo,« je nadaljeval Boris Šuligoj. «Na deponiji so odkopali obe vrečki še nepoškodovani, iz počene vrečke je dva dni smrdelo, nato je smrad izpuhtel. Snov se na zraku razgradi, v vodi ni topna. Delavci so danes nadaljevali delo, še naprej spremljamo njihovo počutje, dokler ne dobimo natančne analize vsebine neznane snovi. Sum. da gre za psihoke-mijsko bojno sredstvo, so v Inštitutu Jožefa Štefana ovrgli.« • H. Jelovčan XXI. srečanje slovenskih planincev v Gozd Martuljku Gore združujejo Gozd Martuljek, 15. junija - Okoli 1.500 planincev iz Slovenije, Trsta, Gorice, Čedada in Celovca se je v nedeljo zbralo na tradicionalnem srečanju slovenskih planincev v Gozd Martuljku. Slavnostni govornik Milan Kučan. Lep kulturni program in odlična organizacija domačega planinskega društva. Planinsko društvo Martuljek in koordinacijski odbor šestih jeseniških planinskih društev sta bila letos organizatorja tradicionalnega, XXI. srečanja slovenskih planincev iz Slovenije, Italije in Avstrije v Gozd Martuljku. Planinci so v nedeljo prihajali na prireditveni prostor s Srednjega vrha, Zalepega vrha, Slapa, izpod Špika in drugih vrhov okoli Gozd Martuljka. Dopoldne je bila maša v Jasenjih v Finžgarjevi kapeli, popoldne pa je bilo na prireditvenem prostoru družabno srečanje, na katerem je bil slavnostni govornik predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. Poletje v Kranju '92 Kranj, 16. junija - Pojutrišnjem, v četrtek, 18. junija, se začne ciklus prireditev »Poletje v Kranju '92«. Organizator, Agencija PAN, je letos sklenil poletni utrip Kranja poživiti s prireditvami na dveh lokacijah: »Pod marelo« ob Delavskem domu in v Kavarni Galerija Pungart. Na teh dveh lokacijah bodo izvajali priznani ansambli in solisti. Za začetek »Poletja v Kranju '92« je agencija PAN poskrbela za dva izjemna dogodka, ki bosta na sporedu pojutrišnjem in v petek: v Kavarni Galerija Pungart v četrtek igra Ratko Divjak Quartet, v petek pa »Pod marelo« Alenka Godec s svojim triom. »Poletje v Kranju '92« bo trajalo do konca avgusta 1992, morda pa se bo raztegnilo tudi v mesec september. Gozd Martuljek, 15. junija - Na tradicionalnem srečanju slovenskih planincev iz Slovenije, Italije in Avstrije se je zbralo zelo veliko planincev. Slavnostni govornik je bil predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. Prireditev sta vzorno organizirala Planinsko društvo Martuljek in koordinacijski odbor planinskih društev občine Jesenice. - Foto: D.Sedej Milan Kučan je v slavnostnem nagovoru poudaril, da so gore vedno združevale in zbliževale ljudi dobre volje in poštenih misli. Simbol slovenstva in planinstva dovški župnik Jakob Aljaž, slovenski narodni buditelj je pred sto leti odkupil zemljo vrh Triglava in dal zgraditi stolp, ki je bil tudi med drugo svetovno vojno simbol slovenske odločenosti in je na njem zaplapola-la slovenska zastava. Žal smo bili nedavno tega priča, je dejal Milan Kučan, nečastnemu dejstvu, da je bila z Aljaževega stolpa odstranjena spominska plošča in izrazil upanje, da bo spominska plošča vrnjena na mesto, s katerega je bila tako poniglavo odstranjena. Gore ne poznajo ideoloških razlik, vse postavljajo pred trdo preizkušnjo, v gorah mora biti prostora le za ljubezen in solidarnost, ne pa za sejalce zla. Slavnostni govornik je nato poudaril, da so take prireditve tudi obet lepših časov in zbliževanja in sodelovanja ljudi, ki živi- | jo ob meji. Evropa do nedavna ni upoštevala majhnih narodov, zdaj pa se je zgodil miselni premik in nov pogled na narode. To od nas, ki smo postali del Evrope, terja drugačen način življenja in nove obveznosti. In v tem je naša prihodnost in odgovornost za prihodnost Slovenije. Na srečanju so podelili spominske plakete dr. Janezu Grilu, dr. Sonji Mašera in Janezu Košniku, spregovorili pa so tudi predstavniki zamejskih planinskih društev. Naslednje srečanje planincev iz Slovenije, Italije in Avstrije bo organiziralo slovensko planinsko društvo iz Trsta. Organizirano slovensko planinstvo pa bo prihodnje leto praznovalo lep jubilej: 100 - obletnico.* D. Sedej Preizkusite do 20. junija nakupovalno formulo v Merkurjevih prodajalnah! (10% do 25% popusta) + MKZ 15% do 30% popusta Rešitev: MKZ je Merkurjeva kartica zaupanja z dodatnih 5 % popusta Znižanje cen več kot 190 izdelkom: kladiva GID0R, metri, libele TOVARNA MERIL, električno ročno orodje ISKRA ER0 in-BLACK&DECKER, varilni aparati VARSTR0J, betonski mešalci LIV, stolpi REGA, trezorji PRIMAT, tkanine D0NIT...