CELJE, 5. OKTOBRA 1967 — LETO XXL STEV. 37 — CENA 50 PAR (5« Sdln) GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA I NIČ KAJ RAZVESELJIVO ^ Razprava o zbiranju sredstev za srednje šolstvo Na nedavnem bazenskem posvetovanju predsednikov občinskih sindikalnih svetov v Celju so poleg predloga o organizaciji zdravstvene službe obravnavali tudi pro- bleme v zvezi z zbiranjem sredstev za srednje šolstvo. Podatki kažejo, da je bilo y skladu do konca avgusta za več kot 77 milijonov sta- rih dinarjev primanjkljaja. Izpad utegne biti toliko več- ji in toliko bolj problemati- čen, ko bo celjska občina, ki je s svojim skoraj 12 od- stotkom višjim prispevkom reševala položaj, delež obra- čunala. Občine Laško, Sevni- ca, Slovenske Konjice, Šent- jur in Šmarje še vedno niso podpisale pogodb za celotni dogovorjeni znesek in tako dolgujejo do polne realizaci- je kar preko 41 milijonov starih dinarjev. Zanimivo je, da so delovne organizacije šentjurske in žalske občine prispevale celo po 1,5 oziro- ma 1,3 odstotka od bruto osebnih dohodkov, kar pa žal celotne vsote bistveno ne povečuje, saj je toliko večji izpad iz občinskih proraču- nov. Prav tako je značilno; da se v času, ko bi morali obveznosti izpolnjevati, pora- jajo pomisleki o tem, ali so kriterija, po katerih občine plačujejo svoj delež, pravil- ai in ali jtti morda vendarle ne bi kazalo spremeniti. V bistvu, kot se zdi, gre le za iskanje izhoda, kako bi pri- spevke zmanjšan na mini- mum. Logično pa je, da de- lovne organizacije, ki dogo- vor spoštujejo in dajejo ce- lo več, kot naj bi dajale po priporočilu republiške skup- ščine, ne morejo biti v ena- kopravnem položaju z orga- nizacijami, ki doslej še niso nič prispevale. V razpravi so menili, da Je bil dosedanji delež sindika- tov pri reševanju problemov v zvezi s financiranjem sred- njega šolstva precejšen, da pa bodo morali svojo aktiv- nost še p>ovečati in storiti Se več, saj ne kaže izgubljati ča- sa. Sindikati bodo morali pri občinskih skupščinah doseči; da bodo te v celoti poravnale svoje obveznosti, morali pa bodo prav tako sodelovati pri oblikovanju kriterijev v zvezi z dogovori za reševa- nje srednjega šolstva v pri- hodnjem letu. Sindikalne or- ganizacije ne smejo dovoUti, je bilo rečeno, da bi katera- koli delovna organizacija kr- šila družbeni dogovor. dhr SEJA SKUPŠČINE KOMUNALNE SKUPNOSTI SOCIALNEGA ZAVAROVANJA Za zdaj (!) izrednega prispevka ne bo Prejšnji teden je skupšči- na komunalne skupnosti so- cialnega zavarovanja v Celju pregledala finančno stanje v skladu zdravstvenega zavaro- vanja. Kljub temu, da so do- hodki dotekali v glavnem v skladu s planskimi predvide- vanji, p>a je razlika med do- hodki in izdatki v obdobju od januarja do avgusta 486 milijonov starih dinarjev. Nastala je v glavnem 2»radii prekoračitve izdatkov, name- njenih za bolnično zdravlje- nje, medicinsko rehabilitaci- jo, nadomestila osebnih do- hodkov, nadomestila osebnih dohodkov za obdobje porod niških dopustov in še neka- terih dn^h. Zato so raz- pravljali tudi o predlogu iz- vršilnega odbora, da bi za naslednje tri mesece predpi- sali izredni prispevek, ki bi ga naj plačevali zavarovanci iz neto osebnega dohodka. Po daljši razpravi se je skup- ščina odločila, da bodo o mo- rebitnem izrednem prispevku — podobno bodo storile tu- di vse ostale komunalne sku- pnosti socialnega zavarova- nja — sklepali šele po za- ključnem računu. Dotlej pa morajo strokovne službe za- voda, pa tudi delovne orga- nizacije in zlasti zdravstvena služba, storiti vse, da bi bil primanjkljaj čimmanjši. Na tej 5?eii so ponovno sklenili tudi splošni spora- zum med skupnostjo social- nega zavarovanja delavcev in zdravstveno službo, ki so ga prekinili julija letos. Po šte- vilnih razgovorih so se zdravstveni delavci in pred- stavniki socialnega zavarova- nja le sporazumeli in spreje- li nov sporazum. Le-ta ohra- nja doslej veljavno delitev: 73 odst. za osnovno zdrav- stveno varstvo in 27 odstot- kov za denarna nadomestila in druge dajatve. Hkrati so skle- nili, da bodo odslej vse stro- ške za odliv zavarovancev v zdravstvene institucije dru- gih komunalnih skupnosti obračunali v breme zdrav- stveni službi, medtem ko si bodo izdatke za zdravila, ki presegajo s finančnim načr- tom določena sredstva raz- delili polovico zdravstveni zavodi, polovico pa sklad. I.B. Prejšnji četrtek so na ljubljanskih Žalah položili k zadnjemu počitku Ivana Regenta, enega začet- nikov slovenskega revolucionarnega boja za pravi- ce delavskega razreda. Več kot šest desetletij svo- jega plodnega ustvarjalnega življenja je posvetil najvišjim idealom — zmagi proletarske revolucije. Ivan Regent, rojen 24. januarja 1884 v Kontovehi pri Trstu, se je v politično delo vključil že z 18. leti; bil je med ustanovitelji in član vodstva ita- lijanske KP; deloval je v Parizu in Moskvi; bil je član sekretariata Mednarodne rdeče pomoči; organiziral je delavska društva, urejal liste, vodU stavke, prevajal marksistično literaturo itd. Po vojni je pokojni Ivan Regent opravljal pomembne in odgovorne državne in politične funkcije: bil je član CK KPJ, član zveznega in glavnega odbora socialistične zveze; bil pa je tudi nosilec partizan- ske spomenice 1911., reda junaka socialističnega dela, reda bratstva in enotnosti prve stopnje isi mnogih drugih odlikovanj. 100 let Vranskega Mali in mirni trg Vransko pozna skoraj vsak, ki živi v Sloveniji. Ko se voziš z avto- busom iz Ljubljane proti Mariboru, se zaustaviš za de- se tminu tni oddih na Vran- skem. Sam kraj so v zadnjih letih precej uredili, tako da bo drugo leto njegova podo- ba povsem drugačna kot pred sto leti. Zakaj omenja- mo prav prihodnje leto. Se nekaj mesecev in na Vran- skem bodo praznovali 100 le- tnico imenovanja Vranskega za trg. Kot je v navadi tudi v ostalih slovenskih trgih in mestih bodo visoko obletni- co svečano proslavili. Ob ponovnem rojstvu Pred nami je prva številka Celjskega tednika s stal- nimi revirskimi stranmi. S tem se je izpolnila želja mnogih obfanov Hrastnika, Trbovelj in Zagorja, da a tiskano besedo spremljajo in vplivajo na dogajanja v svoji občini in na širšem področju rudarskih revirjev. Oblika, kakršno smo našli, bo omogočila tudi seznanja- nje z izkušnjami sosednjega celjsko-savinjskega pod- ročja, dala dovolj čtiva za razvedrilo in počitek po na- pornem delu. Mislim, da se zavedamo, da smo s tem najiravtlt pomemben korak boljšemu medsebojnemu seznanja- nju, razumevanju in sodelovanju. Zato naj stalna revir- ska priloga ne bo samo informator, temveč odprta tri- buna vseh občanov. Na njenih straneh naj se krešejo mišljenja ter s proščenim dialogom uveljavljajo v naj- širši javnosti ustvarjalne misli in predlogi. Ta smoter bomo dosegli, če bomo neprestano širili krog sodelavcev in bralcev in narobe, če bo list s kva- liteto in objektivnostjo svoje informacije nadaljeval pozitivne tradicije- Zasavskega udarnika in Zasavskega tednika. Ritem življenja nam več ne omogoča, da bi se o vseh vprašanjih, ki se porajajo v našem samoupravnem razvoju pogovarjali na sestankih. To vse bolj postavlja v ospredje potrebo po tiskani besedi kot eni izmed po- membnih oblik medsebojnega komuniciranja občanov na eni ter občanov in njihovih družbeno - političnih or- ganizacij in skupščin na drugi strani. Tekoče informi- ranje o delovanju skupščinskih organov, vodstev druž- beno političnih organizacij in drugih samoupravnih or- ganov na straneh našega tednika, bo velikega pomena za formiranje enotnih stališč in enotnejšo akcijo pri reševanju vseh tistih vprašanj, ki so bistvenega po- mena za delovne ljudi revirjev in širšega zasavskega področja. V tem smislu naj tednik jtostane ne samo kritični ocenjevalec razmer in dogodkov, temveč predvsem mo- bilizator najširših množic v boju za še hitrejši napre- dek gospodarstva in samoupravnih družbenih odnosov. Matičnemu, kakor tudi uredniškemu odboru za re- virje, želimo veliko plodnih uspehov! MARIJAN OROŽEN 60,000! PROSLAVE VELIKEGA OKTOBRA Pri občinski kontarenca So- cialistične zveze v Celju de- luje poseben odbor za pro- slavo 50-letnice oktobrske re- volticije. 2e na svoji prvi se- ji je sprejel program prire- ditev, ki jih bodo izvedli v občinskem in krajevnih sre- diščih, pa tudi v šolah, de- lovnih organizacijah in kul- turnih institucijah. Tako bo med drugim v Celju slovesen koncert komornega zbora in literarni večer, na katerega bodo povabili znane sloven- ske pesnike In pisatelje, ki naj bi brali svoja dela, ali pa bodo večer izvedli člani Slovenskega Ijtidskega gledali- šča. Proslavam bodo prilago- dili tudi spored celjskih ki- nematografov, medtem ko bo mmej revolucije skupaj s štu- dijsiko knjižnico pripravil raz- stavo o oktobrski revoluciji. Zbrali bodo fotografije, doku- mente te«r literaturo, hi govo- ri o tem pomembnem do- godku. Proslave pa bodo seveda čudi v Šolah, kjer bodo za razgovore o oktobrski revoJu- cijl izkoristili ure pouka zgo- dovime. Dijaki pa se bodo »detežtM še nagradnega raz?)!- sa B8 najboljšo nalogo o po- menu velikega oktobra. Ce k temu dodamo še priredit- ve v večjih krajevnih sredi- ščih občine in v delovnih or- ganizacijah, potem lahko re- čemo, da bodo celjski obča- ni primemo proslavili oblet- nico dogodka, ki je imel ta- ko velik vpliv tudi na politič- no dogajanje pri nas. V Celju klub odbornikov Odborniki obeh zborov celjske občinske skupščine so na zadnjem zasedanju os- vojili pobudo o ustanovitvi svojega kluba. Da bi čimprej zaživel, so imenovali inicia- tivni odbor, ki je že pripra- vil predlog prava in tudi okvirni delovni pr^^ram. Za- to bo v kratkem tudi usta- novni sestanek kluba. Razumljivo je, da xidelež- ba odbornikov r klubu ne bo ohvezaa, bo pa zaželena zlasti takrat, ko bodo obrav- navali vprašanja, ki so važna za vse občane oziroma za do- ločeno delovno področje. — m Nova prodajalna, ki jo je nedavno na Ljubljanski cesti odprlo podjetje Avto Celje, je čisto nekaj drugega, kot je bila nekdanja delavnica na pragu mestnega centra. Trgovina ima lep položaj, zato je tudi uspeh zagotov- ljen. Prav bi bilo, če bi se merodajni nekoliko podvi- zali z ureditvijo okolja, ki ni v skladu z novim lepim objektom. (Foto: J. Kr.) K PROBLEMU NEZAPOSLENOSTI V CELJSKI OBČINI Strokovnjaki brez zaposlitve • DVAJSET ODSTOTKOV PRIJAVLJENIH BREZ ZAPOSLITVE JE TAKIH, KI IMAJO VI- SOKO, VIŠJO, SREDNJO ALI DRUGAČNO STROKOVNO IZOBRAZBO. • TRI ČETRTINE ZAPOSLENIH NA ODGO- VORNIH STROKOVNIH IN VODSTVENIH DELOVNIH MESTIH NIMA USTREZNE IZO- BRAZBE. • IMAMO ORGANIZACIJE ZA IZVAJANJE PO- LITIKE ZAPOSLOVANJA, NIMAMO PA POLI- TIKE ZAPOSLOVANJA. Je pojav nezaposlenosti v celjski občini že problem ali ni? O tem poslušamo različ- na mnenja, ki so plod različ- nih izhodišč pri ocenjevanju. Tisti, ki mislijo, da nd pro- blem, opazujejo samo giba- nje skupnega števila eviden- tiranih pri zavodu za zapo- slovanje. Dejstvo, da se šte- vilo nezaposlenih od lani ni dvignilo več kot za 4 odstot- ke, jih nekako pomirja. 650 nezaposlenih se jim pri 28.000 zaposlenih ne zdi ve- liko število. K sreči je več ljudi, pred- vsem merodajnejšdh, ki v strukturi nezapKJslenih vidijo večji problem. Struktura se je namreč močno spremeni- la. Visoko izobraženih lju- di brez zaposlitve je letos štirikrat več kot lani, ljudi s srednjo izobrazbo enkrat; več, ljudi s poklicno šolo pa tudi precej več. Manjše je samo število nezaposlenih, ki nimajo nobene kvalifikacije. Ciljev reforme: večje pro- duktivnosti, vključevanje pro- izvodnje pod taktirko doma- čih in svetovnih tržnih raz- mer, večje gospodarske in- tenzivnosti, pač ne bomo uresničili, če bodo strokov- njaki ostajali brez dela. Drugače bi seveda bilo, če bi imeli preveč strokovnjakov — tako pretirano izobražen na- rod pa še dolgo ne bomo. Naravnost nerazumljive In paradoksalne ugotovitve, da imamo brez dela inženirje, pravnike, socialne delavce, agronome, tehnike, ekonom- ske tehnike itd., hkrati pa ugotavljamo, da je v gospo- darskih organizacijah celjske občine na delovnih mestih direktorjev, komercialistov, računovodij, tehniških vodij, vodij splošnih sektorjev 73,2 odst. takih, ki nimajo ustrez- ne izobrazbe. Polovica od teh spada v starostno skupino do 35 let, kar p>omeni. da vo- dilnih delovnih mest niso pridobili z dolgoletnimi re- volucionarnimi in delovnimi izkušnjami. Nerazumljivo je tudi to, da je polovica vseh, ki išče- jo delo, po letih zelo mlada. Največ jih prvič išče delo. V celjski občini pa ni človeka, ki bi lahko postregel s po- datki, koliko upokojencev za- poslujejo delovne organizaci- je. Veliko število aktiviranih upokojencev zaseda ravno strokovna delovna mesta — ne malo teh tudi brez ustrez- ne izobrazbe. K temu pripo- more tudi predpis, da pod- jetja za upokojence plačuje- jo manjše prispevke — zade- vo bi bilo treba obrniti rav- no v nasprotno smer. Imamo organe za urejanje politike zaposlovanja v de- lovnih organizacijah, imamo zavod, ki mu je družba od- redila poseben pomen. Ni- mamo pa enotno zastavlje- ne, s predpisi in zakonom pKJdprte politike zaposlo- vanja, tako je vse odvisno od dobre volje. Kaj bi bJJo n^. robe, če bi predpis določai splošne kriterije in profi]^ vodilnih delovnih mest, i^. terni akti delovnih organiza. oij pa specifičnosti. Zakon g delovnih razmerjih tudi ne krni samoupraAmih pravic pa bi jih tudi podoben pretj.' pis za področje zaposlova- nja in kadrovanja ne. So ljudje, redki sicer, icj pravijo, da je nezaposlenost tudi »koristna«, češ da pove- čuje delovno disciplino, zvi- šuje produktivnost in od- stranjuje problem fluktuaci- je. Manjka samo še »korist- na ugotovitev«, da znižuje ce- no ljudskega dela, pa bodo sredi buržoazaie ideologije. Nezaposlenost je za družbo, kot je naša, občutljiv in re- sen problem, ki se ga je tre- ba lotiti z dejanji, ne samo z analizami. Ce zavest in preso- ja o tem problemu med lju- dmi ni dovolj razvita, bodo k razreševanju morali pripomo- či tudi družbeni normativni akti. J. KRAŠOVEC \ič več mosta smrti Butejevega mostu na Ljub- ljanski cesti, ki je terjal to- liko žrtev prometnih nesreč, kmalu ne bo več. Pravzaprav ga že zdaj ni, vsaj>..za promet ne, kajti cesta na tem odse- ku je že zaprta in pred kratkim so se začela dela za gradnjo novega mostu Stan most bodo p>odrli in name- sto njega zgradili novega, več- jega in zlasti širšega. Vozi- šče novega mostu bo široko 9 metrov, pol^ tega bosta na vsaki strani še hodnika za pešce. Gradnja novega mo- stu bo stala 82 milijonov sta- rih dinarjev; po pogodbi pa bi ga morali izročiti prometu konec decembra letos Tako bo Celje po dolgih letih vendarle ob most, ki je terjal preveč smrtnih in dru- gih žrtev prometnih nesreč. Davek, ki ga je pobral v tej ali oni obliki, je bil tolik- šen, da so se dela za grad- njo novega začela prej pre- pozno kot prezgodaj. Toda navzlic temu bodimo veseli, da je vsaj zdaj prišlo do ure- sničitve načrta. Pri vsem tem pa se pojav- lja nekaj vprašanj: zakaj se je investitor ah morda izva- jalec del odločil za enosmer- ni obvoz prometa, zlasti še, ker je znano, da so nekateri zatrjevali m dokazovali, da je tak obvoz nemogoč? In v re- snici je! Zato p>onovno vpra- šanje — kdo je dal dovolje- nje za ta obvoz? In naprej — zakaj ni prišlo do prosta- vitve provizoričnega mostu, preko katerega bi bil hitrej- ši promet, kot pa je zdaj v obvozu. Baje je investitor dal za ureditev provizoričnega mostu tudi denar. To so vprašanja, o katerih ljudje govorijo in razpravljajo; mi jih F>ostavljamo javno in pri- čakujemo tudi javen odgo- vor. Uredništvo CT KONFERENCA MLADIH SREDNJE TEHNIŠKE ŠOLE CELJE Hoeemo zaposlitev! Mladi in predavatelji našli skupno pot do boljših učnih in delovnih uspehov Do nedavnega je aktiv ZMS Tehniške šole v Celju veljal za enega najbolj ne- aktivnih v občini, zadnja konferenca in delo v zad- njem šolskem letu pa sta dokazala, da je tudi na tej šoli kljub obremenjenemu urniku mogoče marsikaj sto- riti. DA^Jf!LCA NAPOTNIK, do sedanja predsednica aktiva je na konferenci ugotovila, da so izboljšali v enem ietu učni uspeh za 14 odst., ven- dar ne za ceno milejšega kri- terija ocenjevanja, kot so hoteli nekateri zlobni jeziki prikazati ta napredek. Na gradbenem oddelku so uved- li mladinske ure, ki sicer še niso najbolj zaživele, ustano- vili so pevski zbor, dobro pa deluje tudi dramatska skupina. Največ priznanja seveda žanje raketarska sek- cija, katere največja raketa je bila na razstavi »Kozmos miru« in so svetovni stro- kovnjaki dali laskava mne- nja o " e- FRAICI RICEK je med drugim poudaril tudi najpo- membnejši uspeh dijakov, ki je seveda bil pogojen s so- delovanjem predavateljev, na- mreč dijaki na tehniški šoli imajo svojega predstavnika na vseh redovalnih konfe- rencah in ocene v raaredu predavatelji zaključujejo Ja- vno. Lahko bi še našteval uspe- he mislih, ki so jih dosegli, vendar je prav, da povemo, da so mladinci in mladinke iMi konferenci opozorili na svoje težko stanje po konča- nem šolanju, ko ne dobijo zaposlitve. Predlagali so, da naj delovno dobo zmanjšajo na 35 let in uvedejo eviden- co tistih, ki so zaslužili po- koj. Tako bo odprta pot mladim silam. Omenili so čudne pogoje za sprejem v službo. Tako v delovnih or- ganizacijah zahtevajo prakso, te pa ne moreš pridobiti, če ne dobiš službe. Mladi so obsodili žalostno perspekti- vo, ki jo hočeš nočeš vidijo v delu v tujini, ker pri nas ne dobijo zaposlitve, žalost- na je ugotovitev dijakinje, ki je dejala: »Dekleta z grad- benega oddelka, ki so imele dober učni uspeh in štipen- dije niso bile sprejete v de- lovnih organizacijah, tam so sprejeli tiste, ki so imeli slabše učne uspehe, vendar zaradi nekih i>osebnih spo- sobnosti. Predlagam, da se na šoli naučimo te sposob- nosti, saj ne bi rade bile brez službe.« Resna in težka je beseda mladih tehnikov, ki govorijo zagrenjeno in se pravzaprav bojijo končati šolanje, saj ne vedo, kako bo potem z njimi, prav to pa tudi vpli- va na njihove učne uspehe. M. SENICAR i>. p. 161 Krvodajalska akcija v Vojniku s tem sestavkom želim seznaniti bralce z nekate- rimi opažanji m dejstvi, ki sem jih zasledila ob nedavni krvodajalski akci- ji v Vojniku. Verjetno vsakdo pozna to humano delo, bodisi da je akcija organizirana v podjetju ali na vasi. Kra- ievna organizacija Rdečega križa na vasi ima vseka- kor težje delo. Njena nor loga ni samo zbiranje krvodajalcev na terenu, temveč tudi v podjetjih. Tokrat so odpovedali ce- lo nekateri člani odbora RK tako, da je vse breme akcije nosilo 4—5 oseb, katerih prizadevanja niso bila zaman, saj je akcija uspela. Pa poglejmo kdo so ti- sti, ki so posredno ali ne- posredno pripomogli ozi- roma omogočili, da uspeh ene najbolj človekoljubnih akcij ni izostal. Posebno je treba pohvaliti Kmetij- ski kombinat v Vojniku, kjer so sprejeli stvar z razumevanjem in se od- zvali v lepem številu. Sled- njega ne bi mogli trditi za Bolnico v Vojniku, če- prav bi človek pričakoval, da bo prav tu odziv naj- večji, je bil pravzaprav po- razen. Od 140 uslužbencev sta se našla samo dva, ki sta darovala kri. Vprašu. jem se, kaj je temu vzrok? Ves čas njenega obstoja je bilo število krvodajal- cev večje. Tokrat je po- sredoval celo delegat Ob- činskega odbora RK Ce- lje, ter poskušal najti ra- zumevanje pri sindikatu Bolnice, ki je bilo sezna- njeno z akcijo. Pa se naj nekateri ob tem zamislijo. A. R. NA KRAl'r:0 KAKO PIŠEM ZAPISNIK V založbi poljudno znan- stvenega centra celjske De- lavske imiverze bo te dni iz- šla brošura »Kako pišem za- pisnik«. To bodo praktična napotila za delo, ki nujno sodi v današnji čas. Brošuro pišeta Gustav Grobelnik iz Celja in Boža Degen iz Ma- ribora. Zamuda pri izdaji pa je nastala zaradi tega, ker so se odločili za razširjen ob- seg. — m SLAŠČIČARNA NA OTOKU v podaljšku sedanjega tr- govskega paviljona na Oto- ku I bo trgovsko podjetje Center uredilo še prodajal- no slaščic. Kot rečeno bodo slaščice tu samo prodajali, ne pa tudi pripravljali in pekU. Nova prodajalna bo velika okoli 50 kv. metrov. — m Srečanje revmatologov v Dobrni Pretekli teden je bil na Dobrni prvi strokovni sesta- nek slovenskih in irvatskih revmatologov. Ob tej prilož- nosti so imenovali iniciativni odbor za ustanovitev sekcije revmatologov pri slovenskem zdravniškem društvu in se dogovorili, da bo srečanje na Dobrni postalo tradicional- no. Letošnjega strokovnega sestanka so se F>oleg gostov iz vse Jugoslavije udeležili tudi zdravniki Ledohovega in- stituta iz Prage, ki so sode- lovali tudi na predavanjih in razpravah o ii^nov^šili^doi. sežkih na tem področju me- dicine. Organizatorji so srečanje dopolnili še z zanimivo raz- stavo farmacevtskih izdelkov, med katerimi je največjo po- zornost vzbudil Indocid, zdravilo, ki ga po licenci zna- ne ameriške firme proizvaja Lek iz Ljubljane. Strokovni sestanek je povsem uspel, udeleženci pa so se razšli za- dovoljni, saj jih na letošnje srečanje ne vežejo samo pri- jetni tovariški spomini, tem- več zlasti obogatitev njiho- vih profesionalnih iakušeiij. Jože Jerič - Miha Srečal sem ga v pisarni Zveze borcev v Hrastniku, kamor je prišel z nekim občanom, da bi mu po- magal urediti stanovanjski problem. Takega poznajo v revirjh pa vse tja do Ljubljane, če ne celo do Beograda. »Veš kaj,« je dejal pre- udarno, ko sem ga zapro- sil za razgovor, in z veko zakril desno oko, »zdaj pa res nimam nič takega, o čemer bi mogel poročati. Zadnja seja je že preda- leč, o prihodnji pa še ne bi govoril!« Miha je namreč pred- sednik krajevne organiza. cije ZB Steklarna, prej pa je bil tudi odbornik nek- danjega trboveljskega ofc- raja, potem občinske skupščine Hrastnik in še marsikaj. Ljudje so mu vedno za- upal in ga še danes radi poprosijo za nasvet ali po- moč. »Veš,« mi je potem pripovedoval, ko sva se sporazumela, kaj pravza- prav hočem, »mene so uči- li stari komunisti. Osvojil sem nauk, da moram biti pogumen, ob tem pa ved- no pošten in pravičen!« To načelo je Miha uve- ljavljal v vseh dolgih le- tih svojega neutrudnega boja za bolfše življenje ljudi. Takrat, ko je bil eden izmed organizatorjev rudarskih stavk, ko je bil zaprt in brezposeln, ko si je še enainštiridesetega pripravil nahrbtnik za od. hod v partizane, a je ostal po naročilu Sergeja Krai- gherja na terenu, ko so ga prvič in drugič zaprli Nemci, ko je zatem apri. la 1944 prevzel gospodar- ski referat NOV s sede- žem v Rečici pri Laškem, ko je bU ranjen in ko so ga ujeli in... Mnogo je tega in Miha se vsega tako živo spomi- nja. Ob novem letu 1943-44 so ga zaprli v Hrastniku z drugimi talci in takratni hrastniški župan Titz je dejal, če mesec dni parti- zani ne bodo napadli ni- kogar v Hrastniku, bodo talci prosti. Mesec je te- kel in napada ni bilo. To pa nekaterim ni šlo v ra- čun in po nekem popiva, nju sta se dva inženirja, pripadnika SS, odločila da i>taiqrata« partizanski na- pad na »Wehrschutze«. Streljala sta na stražarja. a ga zaradi vinjenosti ni- sta zadela, medtem je stražarju uspelo, da je ubil oba. To so se v Hrastniku smejali, posebej še, ker je mesec potekel in so mo- rali Nemci izpustiti tudi talce. Miha se nasmehne in pove, da so bile napake na obeh straneh. Tako se je tudi primerilo, da sta ga ranila dva naša obve- ščevalca, s katerima se je iznenada srečal.» še dob- ro, da se nismo pobili!« Smehlja se tudi ob spo. minih, kako je u^el belč- kom samo v hlačah, kako jp izstavljal potrdila kme- tom za med in hrano in podobno, kar so potrebo- vali partizani, a oči se mu zarosijo, ko se spomni ža- lostnih dogodkov, kakršen je bil smrt Janje in dru^ gih. »Včasih pa sem le pre- več dober,« meni z ljubez- nivim nasmeškom. To bo resnica, kajti mnogim je uredil marsikatero zade- vo, zase pa je šele te dni našel čas, da si uredi pri- znanje za invalidnino. Prvo- borec in nosilec mnogih drugih odlikovanj si zato lahko pripne na prsi še odlikovanje spoštovanja, ki ga gojijo do njega nje- govi soobčani. H. SAVODNIK ■ ■ A 7,1 2 TEDNIK, 5. OKTOBRA 1967 Adria Combo, Jimmy Stanič in 180 gledalcev Po skoraj enomesečnem premoru se je Celjanom v po- nedeljek ponudila prilika preživeti dve uri ob glasbi pri- znanega ansambla in pevcev zabavnih melodij. V dvorani kina Union je nastopil s pevci Lado Kos, Zlatkom Marjan- čičem in Jimmijem Staničem znani sestav Adria Combo, katerega turneje vodijo tudi preko naših meja. Ni še dol- go, ko so se vrnili z uspešne turneje po Švici, pa se že pripravljajo na pot, ki jih bo vodila po zahodni Nemčiji. Celjanom so pripravili bogat spored najpopularnejših skladb, ki trenutno ogrevajo mlado in staro po vsem sve- tu. V njihovem sporedu so bile francoske šansone, ruske romance, Armstrongove kompozicije, kompozicije različnih beat skupin in slovenske narodne pesmi, 180 poslušalcev, kolikor se jih je zbralo v dvorani (čeprav so bile vstop- nice sorazmerno poceni) je bilo navdušeno ob izvajanju popevk. Poslušalci, ki so se zbrali v dvorani, so bili z izvajanjem zelo zadovoljni, zadovoljni pa niso bili izvajalci, ki so go- tovo pričakovali večji obisk v našem mestu. Ali niso take občasne prireditve dobrodošle za poživitev res malo pre- več mrtvega mesta? Ne vem, kje je vzrok slabega obiska. Gotovo pa je, da je k temu veliko pripomogel tudi orga- nizator s slabo reklamo in še slabše izbranim dnevom. Ponedeljek gotovo ni primeren dan za tovrstne prireditve. MILAN BRECL Nekulturno plakatarstvo Res je, da je slovenska pla- katarska kultura v splošnem zelo skromna, da ne rečemo, revna. To sicer ne pomenx, da nimamo tudi svojih pla- katov, pač pa, da ti tako šte- vilčno kot po oblikovno gra- fični in estetski plati zaosta- jajo za tistim, kar so na tem področju dosegli v nekate- rih drugih državah, kjer si- cer nimajo nič sposobn-sjših oblikovalcev, ampak kvečje- mu več posluha in predvsem drugačen odnos do tega sicer tako pomembnega sodobne- ga komunikativnega sredstva. Približno takšen zaključek nam je vsilila tudi zadnja razstava plakatov v LJubljani. Če bi seveda sodili po tem, kar se nam smehlja ali nas straši z različnih panojev, plotov, zidov in dreves naše- ga mesta in okolice, bi mo- gli upravičeno podvomiti, da je sploh še sje kak sloven- ski plakat. Kolikor jih je, z zelo redkimi izjemami ne nudijo kaj več od nepozna- vanja slovenščine, sicer pa je oblikovanje NAŠIH spo- ročil in obvestil v glavnem prepuščeno do kraja nedo- miselnim in kulturno nezre- lim avtorjem. Spomnimo ."^.e samo fenomenalnega plakata, ki je vabil na predstavo o Razbojniku Guzaju in Mli- nar j evem Janezu, na kate- rem so avtorji sicer res ho- teli izraziti »dtiha« obeh uprizoritev, a so s klinopis- no pisavo in drugimi arhaič- nimi ornamenti de.iansio bolj odbili kakor pritegnili ljudsko pozornost, hkrati pa izpostavili tudi sebe posme- hu. Posebno pozornost za- služi vsekakor plakat, nare- jen po istem vzoru in v istem stilu, ki se je ;'Ojavil na primer v Velenju ob predstavi Medvedove igre Za pravdo in srce. Kaj je fol- klorni mentaliteti bolj godi- lo, kakor da je narisala n^ed drugim srce, prebodeno baje z dežnikom? Ali ne kaže takšna »otroška klrur.-?ija« zvrhano mero resničnega primitivizma? In kaj bi mogli reči o po- plavi filmskih plakatov, na- tisnjenih v srbohrv.aščini? Morda to, da bi mor.ali slo- venski kinematografi vztrajati, da jim distributerji poleg slovensko podnaslovljenih fil- mov posredujejo tudi plaka- te v slovenščini, ■^j le kf,nč- no naš jezik po ustavi ena- kopraven! O kakšni estetiki tudi tu ne moremo govoriti, kajti očitno Je naj razne j ši komercialni efekt, to pa po meni, da mora na p^aicatu priti do izraza predvssm vse tisto, kar buri domišljijo po- vprečnega kino obiskovalca. Že res, da trgovina ve, kaj dela, a veliko vprašanje je, če ji to, kar dela, iela tudi kakšno čast! Spričo pomanj- kanja vsakršnega estets.tega čuta in odnosa do naše na- cionalne kulture se seveda ne moremo sprijazniti, da bi vse ostalo, kakor pač je. Plakati, če že z njih ni mo- goče odstraniti elementa ne- kakšne komercialne senzacio- nalnosti in v mnogih prime- rih torej tudi neokusnosti, naj dobijo vsaj resnično slo- venski tekst. A tega nam di- stribucije gotovo ne bodo oskrbele same od sebe, pač pa bo moral zanje poskrbe- ti kdo drug. čas bi že biF, da bi v odnosih med posredo- valci filmov in kino ^KKljptjl dosegli dogovor, po katerem je treba vendarle neko na- cionalnost spoštovati. D. HRIBAR Prof. Franjo Rrušič Ob zadnjem slovesu v torek, 26. septembra popol- dne ob 16. uri je okrog 30i)0 Ce Ijanov vključno gimnazijsko mla- dino spremljalo na zadnji poti prof. Krušiča Franja. S spomin- skimi govori, venci in šopki, cvetja so se ob grobu oddolžili pokojniku za njegovo dolgoletno delo na celjski gimnaziji, se posledn.jič zahvalili iskrenemu tovarišu In požrtvovalnemu pe- dagogu za njegovo življenjsko delo. Pogled na življenjsko pot po- kojnega Franja kaže, da je veli- ko pretrpel, a vendar je ohranil vseskozi živahnega duha in vedri optimizem. Rojen je bil 29. mar- ca 1908 v skromni družini trgov- skega nameščenca na Vranskem. J Gimnazijo je obiskoval v Celju i in Ptuju. Po končani maturi se ; je vpisal na ljubljansko univer- j zo, kjer je februarja 1936 diplo- j mira! iz romanske filologije kot | glavnega predmeta ter iz južno- ^ slovanske književnosti in latin- i skega jezika kot stranskih pred- metov. Zgodaj je občutil težke socialne razmere. Sam je napi- sal v svojem življenjepisu: »Po očetovi predčasni upokojitvi za- radi revmatizma smo živeli izre- dno težko in prav takrat sva S pok, bratom Bogomilom obisko- vala visoko šolo.« Tudi po di- plomi je celo leto trpel pomanj- kanje, saj je ostal brezposeln in se kot domači učitelj preživ- ljal z inštrukcijami. Zato je ve- sel sprejel namestitev na realni gimnaziji v daljni Podgorici, kjer je preživel tri leta. Na la.stno prošnjo je bil tik pred vojno] premeščen na II. realno gimna-i zijo v Maribor. V začetku oku-j pacije se je umaknil v Celje, j Okupacijski urad dela ga je naj- j prej zaposlil kot pisarniškega J uslužbenca v tovarni Metka, nato \ pa premestil za učitelja latin-j skega in francoskega jezika nal gimnazijo v Knittenfeldu. Vse-; skozi pa je bil zaveden Slovenec j in podpiral osvobodilno fronto, j Po osvoboditvi se je vrnil v Ce- lje in se z vso vnemo posvetil vzgoji mlade slovenske genera- cije. Bil je osebno pošten, po srcu mehak in iz ljubezni do mladine včasih premil do učencev. Nje govo tovariško dobrohotnost je naša mladina dobro poznala in mu ni zamerila tudi ostrejše be- sede. Priljubljenost med tovariši si je pridobil s svojo požrtvo- valnostjo, vedrim humorjem, od- kritim odnosom in neutrudno delavnostjo. Kadar smo izpopol- njevali statut in pravilnike, smo vselej gradili na njegovem do- brem poznavanju zakonskih pred- pisov. Pri vsaki šolski ekskurzi- ji in sindikalnem izletu je bila odločilna njegova pobuda, živ- ljenjski zagon, navdušenje in organizacijska sposobnost. Nje- gov zdravi in neizčrpni humor je razveseljeval kolege v zbornici. Vedno je bil veder in vesel, če- prav ga je dolga leta mučila za- hrbtna bolezen. Njegov večno ne- mirni duh ni poznal bolestnega počivanja. Kot navdušen popot- nik je veliko potoval. Še lansko leto si je ogled.al Tunizijo in navdušeno pojasnjeval svoje vti- se s potovanja v zbornici. In še sredi potovanja je smrt pretrga- la njegovo življenje. Pogled na življenjsko pot pok. profesorja Franja Krušiča kaže, da je z njegovo smrtjo ugasnilo eno tistih žiivljenj, ki jih zaradi njihove skromnosti, vedrosti in delavnosti imamo prisrčno radi, šele ob poslednjem slovesu pa pošastno spoznamo, kaj smo iz- gubili. S smrtjo prof. Krušiča smo v resnici izgubili dobrega delovnega tovariša in mladini predanega pedagoga. I. Grobelni* Obstoj SLG ni ogrožen Pogovor o problemih gledališča pri predsednici celjske občinske skupščine Pogovor, ki ga je prejšnji teden s predstavniki gleda- lišča priredila predsednica celjske občinske skupščine Olga Vrabičeva in ki sta se ga udeležila tudi podpred- sednik Jože Marolt ter predsednik sveta za znanost in kulturo prof. Vlado Novak, je pomenil v bistvu vsaj nekoliko spodbudno uverturo v sicer izredno proble- matični začetek letošnje sezone. Stališče Olge Vrabi- čeve do bistvenih problemov celjskega gledališča, zlasti pa do nadaljnjega obstoja, o katerem, kot je dejala, ne more biti dvoma, je bilo trezno in pre- udarno, zato lahko samo pričakujemo, da bo deležno podpore in razumevanja s strani vseh tistih, ki mo- rejo s skupno zavzetostjo prispevati k rešitvi. Razmere, v kakršnih se je Celjsko gledališče znašlo na pragu nove sezone, so bolj ko ne znane. Vodstvo je o težavah in položaju usta^^ove že pKjprej obširno .nformi- ralo predsedstvo občinske skupščine, v pogovoru pa so gledališki delavci to informa cijo dopolnili. Sedanje teža- ve po njihovem mnen.iu n'so nove, saj preživlja večje ali manjše krize SLG ze skoraj od ustanovitve. Toda letos je ta kriza dosegla svoj vrh, saj se je lanskoletni primanjk- ljaj občutno povečal, hkrati pa je prisilila člane kolekti- va k razmišljanju o ^^praša njih lastne eksis'-ence. ■ ''.'£e- kakor je porazen podi tek da so celjski igralci najslab- še plačani v Sloveniji, da pa so obenem tudi najbolj obre- menjeni. Spričo tega, da Kri jejo dotacije dejansko le osebne dohodke, jim niso mogli izplačati preseženih norm od marca dalje, nepla- čane so ostale nekatere lan- ske režije, delo scenografov, kostumografa in fotografa itd. SLG si je vseskozi priza- devalo, da bi storilo vse ukrepe za čim bolj ekono- mično poslovanje. Tako so med drugim od treh režiser- jev obdržali le enega, odpra- vili nekaj drugih delovnih mest, vendar pa t.udi to ni bilo dovolj. Primanjkljaja ni bilo mogoče ne preprečiti ne zmanjšati, kajti j resnici je nastal zaradi podražitev posameznih storitev izven gledališke hiše. Tudi gosto- vanja v bistvu niso rentabil- na, saj terjajo velike stri'ške in prav tako -vel'ke napore ansambla. Drugo pa ,ie vpra- šanje odnosa posameznih ob- čin. Republiški sklad za po- speševanje kulturnih dejavno- sti daje namreč občinam za gledališka gostovanja vsako leto precej denarja, pri če- mer bi morale te prispevati kot participacijo polovico zneska. Občine so povečini ta sredstva prenašale v pri- hodnje leto in jih koristile kot svoj prispevek in tako je SLG dejansko gostov ilo le za sredstva sklada, vtem ko so občinski deleži izo- stali. Materialne teža-'e so leve- da močno prizadele tudi gle- dališki fimdus, ki ga skcraj več ni, saj so vnorali žara d: varčevanja kostume toliko- krat predelovati, da praktič- no niso več uporabni. Vtem ko so na primer v Ijubiian- ski Drami dali samo za ski- ce kostumov 300 tisoč dinar- jev, je moral upravni ovibor delovne skupnosti SLG dlje časa razpravljati o tem, ali bi za predstavo Cankarjevih Hlapcev kupili za 30 tJsoč starih dinarjev blaga. Proble- mov pa je seveda še več. Ob vsem tem je predsed- nica občinske skupščine Ol- ga Vrabičeva dejala, da so razmere očitne ter da bo po- trebno storiti vse za rešitev krize. Po njenem mnenju bi morali najprej sanirati tre- nutne težave, potlej pa na le- diti načrt, ki bo predvidel tudi perspektivno rešitev in zagotovil gledališču sohden obstoj. Rešitev bo v 'eliki meri odvisna tudi od e;."^t- nejše kulturne politike in večjega sodelovanja med kul- turnimi ustanovami, kajti te se še vedno preveč zapu-ajO vase. Gledališče bo mor.tlo v dogovoru s sindikati in družbenopolitičnimi orgf^ni- zacijami več kot doslsj sto- riti za svojo popularizacijo, pritegniti delovne organl^aci* je, da bodo več prispevale za kulturno vzgojo .svoiih de- lavcev, predvsem p>a r'iadi- no. V prihodnosti bo po be- sedah Olge Vrabičeve vse manj račvmati z občinskim proračunom, zato bd morali tudi v kulturi uveljaviti pla- čevanje dela in delovnih pro- gramov, tako da bi sredstva prispevali neposredni potroš- niki kulturnih dobrin. Mar- sikaj bi lahko rešili v odno- su zlasti med terciarnimi dejavnostmi in kulturo, saj bi kazalo to dvoje p>odročij vedno bolj pK)vezovati. Ker je predvidena v kratkem raz- prava v zvezi s prihodnjim proračunskim letom, bo mo- ral svet za znanost in kultu- ro še posebej preučiti polo- žaj celjskega gledališča. Pri rebalansu letošnjega proraču- na pa bo po mnenju Olge Vrabičeve upoštevati sedanje težave in data gledališču prednost. D. HRIBAR TEDNIK, ^ OKTOBRA 1^ 3 Trgovsko podjetje s tehničnim blagom na veliko in malo TEHNa-MERCATOR Celje, se priporoča za nakup in vas tedensko obvešča Za nakup določenega blaga, kot so hladilniki KT 130 EM, kolesa rog, poni, itd., vam nudimo posojilo brez porokov in obresti z vračilnim rokom 6 mesecev. Detaljne informacije vam posredujemo v poslovalni- cah »Tehnika«, »Elektro«, »Železninar« in »Merkur« Cestar in odbornik v ostri kritiki odbornikov na skupščini v Šmarju je predstavnik celjsikega cestne- ga podjetja pojasnjeval neke- mu odborniku, kako težavno je vzdrževanje makadamskih cest, ki so obremenjene s to- likšnim prometom, kajti tri- deset in večtonski tovornja- ki razmečejo posip s ceste že v dveh ali treh dneh. Odbornik z odgovorom ni bil zadovoljen in je terjal od »predstavnika<( cestnega pod- jetja, naj bi uredil vzdrževa- nje cest bolj učinkovito, na- kar je moral »predstavnik« cestnega podjetja odgovoriti, da ni v skupščini samo »pred- stavnik« podjetja, temveč tu- di odbornik, ki je ea^poslen pri cestnem podjetju in po- zm probleme z vzdrževa- njem cest. Dogovor je pomiril predsed- nik skupščine z besedami: »No, zdaj sta se vsaj spozna- la!« Skupen dom v Kostrivnici Prosvetni dom v Kostri'mi- ci, ki je že precej potreben popravila, je še vedno zelo zanimiv za raaaie organizacije in društva v kraju. Zanj so se poteeali gasilci in šola ter še nekaitere druge organizaci- je in talco je skupščina obči- ne Šmarje na nedavni seji od- ločila, da bi sklicala v Ko- strivnici sestanek zainteresira- nih in se z mjimi dogovorili o skupni uporabi doma, hkra- ti pa tudi o potrebnih po- pravilih in vzdrževanju at pri- hodnje. Prevoz otrok iz Dugega sela otroci iz EKigega sela pri Rogatcu imajo kar precejšnje razdalje od doma do šole (po pet in več kilometrov) in zaradi tega so menili, da bi mt^li urediti zanje v spora- zumu z avtobusnimi podjet- ji kakšne možnosti za pre- voz od doma do šole in na- zaj. Skupščina občine Šmar- je je prepustila zadevo te- meljni izobraževalni skupno- sti, ki naj v dogovoru z av- tobusnimi podjetji p>oišče naj- bolj ugodno možnost za ure- ditev takega prevoza otrok, kar bi bilo nujno predvsem v zimskem času. Triletno razmišljanje v razpravi o neurejenih ce- stah šmarskega področja je eden izmed odbornikov iz- rekel pomislek, da bi v treh letih (kar je asfaltirana ce- sta od Šentjurja do Mestinja) že vendarle lahko rešili ugan- ko, ali naj uredijo cesto čez oba klanca (Halarjev in Sme- hov) s kockami ali asfaltom. Kajti ob dograditvi so razla- gali, da sta ostala klanca ne- urejena zategadelj, ker se ni- so mogli odločiti med obe- ma možnostma. Predsednik skupščine Loj- ze Libnik je pojasnil odbor- niku, da ne gre zgolj za tak- šno odločitev, temveč sploh za obvoz klancev, kar bi pa veljalo precej denarja. Zate- gadelj je bilo bolj umestno, da so vložili razpoložljiv de- nar trenutno v cesto proti Krapini, s klanci bi pa mora- la počaikati še kaikšno leto ali dve. Zaradi nove ceste skozi Staro Velenje so morali porušiti več objektov, med katerimi tudi dvoje stanovanjskih poslopij. Posnetek prikazuje del modernega križišča z zelenimi pasovi in traso do porušenih objektov. \ova cesta skozi staro Velenje Del te ceste je bil sicer zgrajen že lani, vendar so se dela prav na odseku v Sta- rem Velenju, kjer so morali zgraditi dvoje modernih kri- žišč in porušiti več objektov — prav zaradi tega zavle^da. Dvanajst metrov široko ce- stišče s pločniki bo povezo- valo na novo urejeno križi- šče pred Starim Velenjem s cesto drugega reda Celje — Slovenj Gradec in bo pri- ključeno na že obstoječe ce- stišče drugega reda izza No- vega Jaška, ki je doslej po- vezovalo Velenje s Šoštanjem Odsek med Velenjem in Pe- sjem bodo morali opust^iti zaradi vse močnejšega ugre- zanja zemlje v Pesjem. Doslej so zgradiili kot re- čeno že cestišče od Novega Jaška do križišča v Staiem Velenju, zatem zaščit.,ii nest pod tovorno žičnico in pa podvoz pod železniško pro- go v Prelogah. V teh dneh f-o končali z rušenjem zadnjih objektov, to je bilo dvoje stanovanjskih hiš v Starem Velenju, ki so stale na novi trasi. Zaradi novega oe.stišča so morali prav tako porušiti sušilnico, skladišče trgovske- ga podjetja VeLma in Kme- tijske zadruge ter troje manj- ših skladišč. Prav taio so morali v Starem Velenju urediti kanalizacijo -n regu- lirati potok Trebušnico. Cesta skozi Staro Veionje bo letos aktivirana le s tan- ix)nskim slojem, isfaliiiali jo bodo v pomladnih dneh, ko bodo zaključena tudi ostala obrobna dela in ploč- niki. Vrednost del je 180 mi- lijonov starih dinarjev. js Vransko praznovalo 22. septembra 1941. leta je prvič počila partizanska jju- ška na Creti pri Vranskem. Od tedaj praznuje trg 7ran- sko 22. september kot svoj krajevni praznik. Tudi te^-os so družbeno politične orga- nizacije in drugi pripravili program, s katerim so poča- stili spomin na ta dan in vso \ našo borbo proti okupatorju. :' Na večer pred praznikom so mladi fantje in dekleta zakurili kres na Gorici ter preživeli večer skupaj z ne- katerimi borci NOB z V.-an- skega in Celja. V pete.i?: .'n soboto so imeli šaiDvs^ko tekmovanje, streljaU so z malokalibrsko puško in keg- ljali. V nedeljo je bila sveča- na seja odbora krajevne skupnosti, katere se je ude- ležil tudi predsednik slmp- ščine občine 2alec Jožko Rozman. Pozneje so pred spomenik 174 padlim na Gorici in 39 padMm borcem na Zaplanini položili vence. Najmlajši, pi- onirji osnovne šole Vransko, so i>očastili spomin padlih s skrbno pripravljenim kultur- nim programom. Tudi v nedeljo zvečer je bilo v Vranskem še čutiti prazničen dan. Mladinci so uprizorili komedijo Boeing — Boeing, domačini pa so s ploskanjem nagradili njihovo prizadevnost. -čar PRED SPREJETJEM NOVEGA ZAKONA O ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU KMETOV Odločilna beseda k Zakon o zdravstvenem za- varovanju kmetov je eden ti- stih, kjer se je najočitneje pokazalo, kako potrebno je, da o vsakem predlogu zako- na poteka široka razprava. Ker se to v tem primeru ni zgodilo, je zakon sproiil ko- pico vzporednih problemov in vprašanj, ki bi jih naj po- pravili zdaj, ob sprejemu no- vega zakona o zdravst/eaem zavarovanju kmetov. V raz- pravi sta kar dva predloga: enega je pripravil republiški sekretariat za delo, drugega pa skupščina republiške sku- pnosti socialnega zavarova- nja. Med njima je precej na- sprotujočih si stališč. V glav- nem gre za tri vprašanja, ki pa pomenijo pravzaprav kon- kretizacijo načel samofinanci- ranja ter obvezne vzajemno- sti in solidarnosti kmetov- zavarovancev. Najprej je to krog zavarovancev, oziroma opredelitev pojma »kmet«, nato po važnosti nič manj pomembno vprašanje — ob- seg zdravstvenega varstva in odločitev o tem, tcdo in ko- likšen nivo pravic naj dolo- či; končno pa si predloga nasprotujeta tudi pri določi- tvi vrste rn virov prispivka in zavezancev za prispevek. Tako je na primer izvršil- ni odbor republiške skupno- sti kmetov predlagal, naj bi opredelili pojem kmeta ta- kole: kmet je le tisti, ki se redno bavi s kmetijstvom in ustvari vsaj tolikšen ka.ostr- ski dohodek, da pokrije z njim vsaj polovico iX)7preč- nih življenjskih stroškov. Republiški sekretariat za de- lo pa meni, da naj oo kmet- zavarovanec vsak, ki se ukvarja s kmetijstvom, ne glede na to, osamezne skupine zru- žalo prodajne marže, vendar Je še vedno čutiti -azlike v cenah med Celjem in Žal- cem zlasti pri pralnih pra- ških, kozmetiki itd. Tržna inšpekcija, ki redno spremlja poslovanje, za zdaj v nobeni trgovini ni ugotovi- la odstopanj od veljavnih cen, pogostne pa so pritož- be potrošnikov na račun kvalitete ali nezadostnih ko- ličin blaga, kar pa lahko na koncu tudi vpliva na višje cene. Tržna inšpekcija ugo- tavlja, da trgovine še prema- lo pazijo na kvaliteto, zato so morali pri posameznih pregledih izločiti iz prodaje več vrst blaga v skupni vred- nosti 400 tisoč starih liinar- jev. Gre predvsem za pre- hrambene artikle, kot ;3adje in zelenjavo itd. Podobno tu- di v mesnicah dostikrat pri- manjkuje kvalitetnejšega me- sa, vzrok pa je iskati v pre- malih hladilnih zmogljivostih in predolgih dobavnih rokih. V Žalcu in drugih večjih središčih je naposled čutiti pomanjkanje tržnih prosto- rov, kjer bi lahko tudi drob- ni proizvajalci prodajali svo- je pridelke. S tem bi potroš- niki prišli do svežega blaga, ustvarili pa bi hikrati pogoje za svobodnejše oblikovanje cen in konkurenčnost. oh 4 TEDNIK, 5. OKTOBRA 1967 Tja, kjer so boljši zdravniki Razprava o zakoniti nujnosti priključitve konji- škega zdravstvenega doma kakšnemu drugemu, se je preselila iz konferenčnih prostorov zdaj tudi že med občane. Ker sta od nekaj možnosti ostali samo dve — priključitev k celjskemu ali pa k maribor- skemu zdravstvenemu domu, sta tudi med občani dve »struji«. To je razvidno tudi iz naše »Male ankete«. Obiskali smo pet konjiških občanov in jih vprašali, za katero od obeh možnosti se opre- deljujejo in kakšne razloge imajo za to. Jože Gorenc, predsednik sveta za zdravstvo v Slovenskih Ko- njicah: »Občani se bolj navdušujejo za priključitev k Mariboru. Pa ne zaradi prometnih zvez, ali česa podobnega, temveč zatxD, ker ma- riborski adravstveni službi bolj zaupajo. Osebno pa menim, da z združitvijo ne bomo prihranili veliko denarja, kvečjemu kakšno administrativno moč. V primeru, da se odločimo za Maribor, pa bi se morali vključiti tudi v tam- kajšnjo skupnost socialnega za- varovanja.« Marija Sodin, učiteljica v Stra- nicah: »Mislim, da bi bila za prebivalce, ki živimo na območ- ju Stranic, ugodnejša priključi- tev k celjskemu zdravstvenemu domu. Bližje je, zveze so ugod- ne. Zdravstvena služba pa je po mojem povsod enaka. Poznam ženo, ki je na vsak način hote- la roditi v mariborski bolnišnici, češ, da v celjski vsakega novo- rojenčka prehladijo. Domov se je vrnila s prehlajenim otrokom — toda iz mariborske bolnišni- ce.« Irma Kukovič, delavka v »KO- NUSU«: »O celjski zdravstveni službi imajo na^ ljudje precej slabo mnenje, čeprav to velja za bolnišnico in ne za zdravstveni dom. V Mariboru s človekom bolje ravnajo, ni samo številka. Zato sem prepričana, da bi se večji del občanov odločU za pri- ključitev zdravstvenega doma mariborskemu. Mislim, da bi jim morali omogočiti, da se sami odločijo, zakaj to ne more biti samo stvar zdravstvenih delav- cev.« Marija Rupnik, Vitanje: »Ker celjske zdravnike bolj© poznam, o tem, kdo je boljši, ne morem odločati. Jae sem hodila v Ce- lje in bila zadovoljna. Mislim, da bi se tudi ostali Vitanjčani bolj ogrevali za priključitev k celjskemu zdravstvenemu domu — kar je za nas ugodnejše tudi zaradi tega, ker v kraju nima- mo več svojega zdravnika. S Ce- ljem pa so tudi ugodnejše pro- metne zveze.« Stanko Pačnik, Tepanje: »Mi- slim, da Je veliko bolj pametna priključitev k celjskemu zdrav- stvenemu domu. Tam imamo tu- di skupščino socialnega zavarova- nja, tam je bil nekoč sedež okra- ja in konjiško področje na sploh bolj gravitira k celjskemu. Res pa je, da taki centralni zdrav- stveni domovi ne bi smeli poza- biti na okoliške. V konjiški ob- čini smo imeli nekoč šest zdrav- nikov, zdaj so samo trije. To pa je za tolikšno število prebival- cev veliko premalo.« I. B. OB PETDESETEM JUBILEJU VELIKE OKTOBRSKE REVOLUCIJE Rdeči milicioner , iz Hude jame SPOMINI MIHE LEBNA IZ REĆICE PRI LAŠKEM NA LETA, KO JE AKTIVNO SODELOVAL V VELIKI OKTOBRSKI REVOLUCIJI, SE TOLKEL S KONTRAREVOLUCIONARJI, DA BI JIH POTEM DOMA SPET IMEL ZA VRATOM. z rahlim strahom sem v Rečici povprašal po Mihi Le- bnu. V uredništvu imamo spisek udeležencev oktobrske revolucije našega pKxiročja, ki smo ga zadnje dni močno precrtavali. Večina je že po- mrla. Za Miho in zase sem bil vesel, ko sem zvedel, da živi. še bolj pa sem se raz- veselil, ko sem stal pred ko- ščatim, še krepkim moža- kom, ki spretno skriva svo- jih 76 let. »Zakaj pa ne, p>ogovoriva se,« je privolil, »le kako ste me našli?« Na žalost tokrat ne bomo mc^li v podrobnosti opisati njegove naravnost pustolov- ske poti, ki jo je v mladih letih prehodil. Miha Leben, rudarski upo- kojenec iz Rečice pri La- škem, udeleženec Oktobr- ske revolucije, je tokrat prvič pripovedoval o svo- jih doživetjih. Prisluhnimo nekaterim dro- bcem ie njegove pripovedi: RUSI SO ČUDOVITI . LJUDJE »življenje na fronti v Gali- ciji je bilo pasje — že od samega začetka. Bil sem vo- dja patrulje in ko smo ne- koč stikali naokoli za brano, smo se po prespani noči v nekem skednju leta 1914 znašli v ruskem ujetništvu. Rusi, ki so nas ujeli, so bili fantje in pol. Prva skrb jim je bila, da smo se dobro na- jedli in posušili, v jaslavski pivovarni F>a smo se družno z njimi nalokali piva, da smo eni in dn^i omotični obse- deli .., Potem smo začeii spoznavati ruske daljave. Do Kieva, do najbližnjega želez- niškega omrežja, smo kora- kali 12 dni. Tu so nas vkr- cali v vlak in začela se je dol- ga pK>t poreko Moskve v dalj- ni Taškent onstran Aralske- ga jezera v Aziji. Leto 1915 sem prebil v ujetniškem ta- borišču v Skobolevu . ..« GRADILI SMO HIMALAJSKO CESTO »V Skoboljevu sem naj- prej bil dodeljen delovni enoti, ki je gradila pla- ninsko cesto proti Himalaji na terenu, kamor smo mogli le na velblodih in oslih. Bil sem kot nekdanji rudar mi- nerec. Tu na meji s Kitaj- sko smo se bratili s kitaj- skimi vojaki, ki so tajno pri- hajali k nam. Razvila se je živahna tramp>a — ruski kruh za kitajski tobak ... No, ne- kaj mesecev pozneje sem mo- ral v rudnik, toda tu sem že po nekaj mesecih močno zbolel. V teh krajih sploh ni bilo vode, če je kdo svoj dnevni obrok spil ali se z njim umil, ni bilo za kosi- la. Zato me je vrglo ... Ko sem v bolnišnici, kjer je bil tudi zdravnik Vidmar iz Lju- bljane, okreval, so me obdr- žali za strežnika. Tu bi me usmiljenje kmalu pokopalo. Bolniki ne bi smeli jesti, pa sem dvema dal kruha. Oba sta umrla in mene bi bili obsodUi, a so mi le odpustili pomoto iz dobrosrčnosti. Si- cer pa kaj sta pomenila dva v kraju, kjer Je v skupni grobnici pokopanih 40.000 ujetnikov.« POSTAL SEM RDECEARMEJEC »Oktobra 1917 je v ujetni- škem taborišču završala no- vica, da so oblast v Rusiji prevzeli boljSevikl. Moj do- ber tovariš Mužina s Pri- morskega in jaz sva se hi- tro odločila. Pridružila sva se rdečearmejcem. Nekaj ča- sa sva opravljala raena dela v kasarni, ko pa sva si do- bro opomogla, sva dobila orožje. Na širnem področju okoli Taškenta položaj ni bil rožnat. Tatari so Ruse, ki so pred desetletji okupirali nji- hovo domovino, močno so- vražili. Ce je bila Rusija na- pol fevdalna, je bil ta predel v Aziji še bolj .Boj boljševi- kov je veljal fevdalni gospo- di, največ pa muslimanskim velikašem .. Boril sem se v bojih v Ošu, kjer so zaprti veUkaši premagali maloštevil- no posadko. Pohiteli smo na pomoč in zmogli kontrarevo- lucionarje.« Rudar iz Hude jame pri Laškem je v vrstah rdeče armade spet korakal proti zahodu. V okolici Taškenta se je tolkel z belimi pod po- veljstvom generala Kolčaka, na Krimu pri Sevastopolu z Vranglovci. V Pavlovgradu je bil komandir miMce vse do 1921. leta, ko je bila kontrare- volucija dokončno zlomljena. DOMOTOŽJE JE BILO MOČNEJŠE »Nič slabega bi mi ne bi- lo, če bi ostal. Večkrat mi je bilo že žal, da nisem. To- da domotožje je glodalo. Leta 1921 so nas povratnike zbra- li v Moskva. Vse smo morali pustiti tam; obleke, fotogra- fije, tudi denar ... šele po^- zneje sem doumel, zakaj je bilo tako prav. Preko Balti- ka so nas na ladji prepeljali v Stettin, od tu pa smo pri- potovali do Karavank. Bil sem presenečen, kajti niče- sar nisem vedel o spremem- bah meja v Evropi. Zdaj je bila avstrijska meja na Ka- ravankah in ko smo se skozi predor pripel j aU v Jesenice, so nas namesto bolničark in sester Rdečega križa pričaka- li žandar j i z nasajenimi ba- joneti na puškah.« »Tile smrdijo po ruskem komimizmu!« so vpdii na nas, toda nismo se dali, puntarska kri je bila še vedno v nas. DOMA SEM SE SPET SREČAL Z VRANGLOVCI »Ko so nas končno spustili domov, sem v domačem ru- dniku Hudi jami naletel na stare »znance«, Vranglovce. Pripadnik Vranglove armade je bil inženir, zaposlen v ru- dniku. Zdaj sem že vedel, da je bolje, če ne zve. da setn bil na Krimu na nasprotni strani.« Miha Leben ni dolgo delal v Hudi jami. Šel je v Nemči- jo, potem v Holandijo, se vr- nil za nekaj let, pa spet za- radi brezposelnosti in slabe- ga zaslužka odšel v Nemčijo. Leta 1942 se je vrnil. Ob ne- ki hajki, njegov sin je bil namreč v partizanih, je v za- dnjem trenutku skuril še za- dnje spominke na leta, ki jih je prebU v rdeči armadi. »Kako rad bi še enkrat obi- skal znane kraje v Sovjetski zvezi, toda pri 54 tisočih po- kojnine ... Petdeset let pra- vite, da je minilo?« Taka je na kratko opisana pripoved hudajamskega ru- darja Mihe Lebna, ki je nad štirideset let rudaril po ev- ropskih rudnikih in štiri le- ta nosil uniformo rdečear- mejca. človek, ki je toliko doživel, pa je tako skromen, da ni mogel razumeti, 2Kikaj bd ga bil obiskal nekdo od časopisa. Jure KBASOVEC MODNA REVIJA V LJUDSKEM MAGAZINU Od ponedeljka dalje so V veleblagovnici Ljudski maga- zin v Celju vsak dan, enkrat dopoldne, drugič popoldne, tako imenovane žepne mod- ne revije, ki vsakokrat pri- vabljajo veliko število gledal- cev in kupcev. Zadnja bo v soboto dopoldne. Na njih z velikim uspehom opozarjajo ne samo na konfekcijo, ki je tudi pri nas dosegla prav le- pe uspehe, marveč tudi na modne tkanine. Hvaležno je, da se manekeni postavljajo s tistimi izdelki, ki jih je moči takoj kupiti na oddelku konfekcije. — m KAKŠEN JE CELJSKI ZRAK Oddelek za medicino dela pri Zavodu za zdravstveno varstvo v Celju je pred krat- kim namestil na različnih območjih mesta in štor deset posebnih aparatov za ugotav- ljanje čistoče oziroma one- snaženje zraka. S tem se je začelo tudi sistematično pro- učevanje onesnaženja zraka v Celju. Ko bodo Ugotovili vrsto in količino snovi, ki onesna- žujejo zrak, bodo lahko pro- učili še vpliv takšnega zraka na živa bitja ter škodo, ki jo tak zrak povzroča. — m ŠOLO V ANDRAŽU SO OBNOVILI Na prijaznem griču Andra- ža pri Polzeli so domačina 1886. leta postavili šolo. Toda zob časa jo je močno načel in še pred kratkim je šola dajala žalosten videe. Izgle- dala je kot siromak ob poti, ki se ga nihče ne usmili. Končno je pri^a rešitev. V polzelski tovarni nc^avic so določili lep znesek za obno- vitev šole. Sklenili »o p>ogod- bo s podjetjem »Gradnja« iz Žalca in v rekordnem času je bila šola obnovljena. Sedaj je šola vsem Andra- žanom v ponos. Za to himia- no delo se domačini zahvalju- jejo delovnemu kolektivu Tovarne nogaivic na Polzeli in vsem ostalim, ki so ka- korkoli pripomogli k obno- vitvi šole. B. A. VIŠJE ŠTIPENDIJE Štipendisti občinske skup- ščine Slovenjske Konjice bo- do v novem šolskem letu do- bivali nekoHko višje štipendi- je, študentje višjih šol od 250 do 280 Ndin, visokih šol pa od 300 do 330 Ndin. Ti- sti, ki hodijo v prvi razred srednjih šol bodo dobili 170 Ndin štipendije, ostali pa ta- kole: v drugem razredu 190, v tretjem 200, v četrtem 210, v petem pa 220 Ndin. Pred srečanjem v oktobru PRIJATEU MLADIH — FRANCE BEVK Kaplan Martin Cedermac, Tatic, Tuja kri, Cma srajca. Iskra pod pepelom, Vihamik, Iz iskre požar, Pastirci, Tonček, Črni bratje, Peter Klepec, Knjiga o Titu, Mali upornik, Kresna noč... Kdo ne pozna teh knjig? Kdo ne ve za avtorja, znanega, danes že sedeminsedemde- setletnega pisatelja Franceta Bevka. Njegov književni opus je skoraj nepregleden. A kar je najlepše, naj- dragoceneše — njegovo delo je predvsem namenjena mlademu bralcu. Torej ni čudno, če smo ga naprosili, da za bralce Besede mladih odgovori na nekaj vpra- šanj. Zakaj tako radi prihajat« med mladino? Zato, ker vem, da je med mladino mnogo prijateljev mojih spisov in se v njeni družbi lepo in po doimače počutim. Če me kje želijo poemabi in se z menoj pri- jateljsko pomeniti, bi se mi adelo nevljudno, če bi ne ustregel njihovi želji, žal pa pogosto ne morem vsem ustreči. Primanjkuje mi ča- sa, večkrat pa je to zame tu- di napor, ker sem že v le- tih. Napisali ste več kot sto knjig. Vam je katera poseb- no dr^a? Sto knjig! Morda jih je res Sto, če štejem tudi vse sli- kanice in kar je take drob- narije. Res pa je, da sem ve- liko napisal, dasi moja plod- nost že pojema, kar je umlji- vo. Vsak vodnjak, naj bo še tako globok, se slednjič izčr- pa. Za moje najboljše delo Štejejo knjigo »Kaplan Mar- tin cedermac«. Zelo pa mi je pri srcu romantična po- vest »Kresna noč« in mladin- ska zgodba »Pastirci«. Ce bi skrbno pregledali bo- gato pisateljsko žetev, kavn hi uvrstili »Kaplana Martina Čedermaca« in »Tali'- Povedal sem že, da imajo ocenjevalci za moje najbolj- še delo »Kaplana Martina čedermaca«. Priznam, da je ta knjiga vrh mojega pisatelj- skega ustvarjanja že zaradi aktualne vsebine, ki sem ji posvetil vso pozornost. Avto- biografska povestica »Tatic« pa je bila ena mojih prvih povesti za mladino, ki je ni- sem pisal izrecno za mladi- no, ampak sem hotel odkri- tosrčno izpovedati le mojo mladostno zablodo, ki mi je dolgo težila srce. Mislim, da ima prav zaradi odkritosrč- nosti svojo posebno ceno. Mla- dina je knjigo sprejela za svo- jo in je zato tudi meni zelo draga. Kaj sodite kot pisatelj o podatku, da damo Slovenci več na črno kavo kot na knji- ge? Ce je podatek resničen, ne vem, vendar mislim, da da- nes izhaja pri nas toliko le- pih in zanimivih knjig, da jim nobeden bralec ne mo- re s pridom slediti. Pomisli- mo samo na veliko število knjig, ki izidejo za mladino. Nekoč ni bilo tako. Priznam &icer,da so knjige nekoliko predrage, vendar nekatere kmalu poidejo, da jim sledi- jo pKMiatisi. Z vsako knjigo ni tako, vendar pa nam je visoko število novih knjig sa- mo v čast in nam nihče ne more zameriti, če pri branju popijemo tudi kako skodeli- co kave. Kako bi še drugače rekli — knjigi? To vprašanje se mi ne zdi popolnoma jasno, toda če mi- slite isto kot jaz, bi knjigo imenoval z drugim imenom dobro tovarišico in prijate- ljico, ki nikoli ne razočara. Kaj vam pri dana.šnji mla- dini ni všeč? Kočljivo .vprašanje, ker bi ne hotel metati vse mladine v en koš. Vse priznanje tisti mladini, ki rada bere in se uči za življenje, da bo nekoč z vso odgovornostjo prevze- la naša mesta. Tista mladina, ki se hoče uveljavljati le z doilgimi lasmi in plehkimi E>opevkami, pa md ni poseb- no pri srcu. Lepo je, da je mladina vesela, včasih tudi nekoliko lahkomiselna, ven- dar pa mora upoštevati »star- ce«, ki smo s svojim idealiz- mom gradili kulturno življe- nje, kd se ga nam ni treba sramovati, in uveljavljamo strpnost v medsebojnih od- nosih. To je povedal naš dragi pri- jatelj France Bevk. In kaj mu lahko mi zaželimo? Predvsem mnogo zdravja, v oktobru, ko bo prišel v Celje, pa na veselo in prisrčno snidenje. Jože V. Toliko gob, kot jih je narava dala letos, že dolgo ni bilo. Polno jih je na trgu, še več pa v gozdovih, med njimi tudi pravi velikani in rekorderji. Zlasti slednjih je najbrž veliko, tako zaradi velikosti kot tudi zraščenosti. Na tej sliki jih vidimo osem, toda v resnici jih je enajst. Ostale tri so skrite zadaj. Foto: Sneženka Božič Ali je res kriv samo komite ? v zadnji številki Celjskega tednika je bil objavljen dia- log med tovariši: Dermolom, upravnikom mladin,skega klu- ba v Velenju, Knezom, pre- davateljem na RŠC in novi- narjem iz Celja (Celjski ted- nik, 28. IX. 1967, Dileme o mladini, stran 7). V razgjvo- ru so vsi trije prišli do za- ključka, da je za slabo delo v mladinskem aktivu Rudar- skega šolskega centra edini krivec "občinski komite ZMS Velenje, ker so tam ;idmi »aktivisti, nesposobni organi- zatorji in brez smisla za usmerjanje dela v mladinski organizaciji.« Načeli so vprašanje, Ki že dolgo ni več novo in Ki se verjetno pojavlja v vseh ob- činskih organizacijah; t. j.: ali je mladinska organizaci- ja, takšna kot je, še tista idejna platforma, ki združu- je mladino in ali s svojimi oblikama dela še zadovolju- je interese mladine kot ne- koč. Vendar nas izjave uljub vsemu presenečajo z eno- stransko oceno in zaradi po- izkusa zvaliti krivdo na ne- kaj mladincev na komiteju. Prepričani smo, da je taka ocena neobjektivna in pre- več enostranska. Zavedamo se, da v preteklem šolskem letu nismo posvetili dovolj pozornosti največjemu aktivu v občini. To zato, ker na mladinskem komiteju nismo imeli profesionalca in 'cer je aktiv RSC v odnosu do osta- lih aktivov v mnogo boljšem položaju. Poleg številnih ob- jektov, ki so tam mladini na razpolago, imajo celo -rsto pedagogov, med njimi crlo nekaj takih, ki so plačani za izvenšolsko delo z dijaki. Ugotavljajo, da ne znamo poiskati novih oblik dela. Morda bi bilo koristno, da ob izrečeni kritiki tudi . ami predlagajo kaj drugega, s či- mer bi popestrili delo mla- dih ter dosegli njih večjo aktivnost! Ne upamo sd med 600 dija> kov, da bi jih povprašali, ka- ko kaj delajo! V mladinskem komiteju so trije od 12 za- posleni v RSC, predsednik mladinskega aktiva na soli pa je član nadzornega )di>o- ra in tudi vabljen na vsak plenum. Ali bi bil probi.™ rešen, če bi še kdo, .X)leg teh, šel kdaj povprašat, ka- ko delajo? Ali i>a morda ho- čejo udeleženci razgovora, da bi mladinski komite da- jal »direktive od zgoraj«? Najbolj čudno od vsega pa je to, da so tako govorili ravno tisti, ki so neposredno odgovorni za delo tega aktiva, oziroma za iavenšolsko delo mladine v Velenju. Tovariš Ivo Knez, niti ne tako daleč nazaj član okrajnega komite- ja mladine v Celju, je že drugo (mogoče celo tretje) leto mentor mladinskega ak- tiva na šoli in njegov /sako- mesečni dohodek je okrep- ljen z dodatkom saradi te funkcije. Tovariš Hinko Der- mol pa je kot upravnik mla- dinskega kluba prvi .'odgovo- ren za program in delo v klubu. (Pa pravijo, da so sta- rejši pripravljeni mladim po- magati!?) Kaj ne bi tudi ona- dva mogla narediti kaj več kot pa samo kritizirali? Zavedamo se, da so p i no- ge stvari v naši organ'zaciji še neurejene in da bodo po- trebni še veliki napori, ne samo mladinskih komitejev, pač pa vseh naprednih druž- benih sil, za reševanje le-teh. Takšni dialogi pa ne prispe- vajo k reševanju kaj citisti, | saj ni niti nakazanega poiz- i kusa za izhod iz te situacije. Zelo lahko je vpiti ob stka- ni, vpreči se v isti voz pa le verjetno teže. Za ObK ZMS V^f.ienje ŠTEFAN DOMOJSI Prosta delovna mesta 1. IFA, Celje, enega kemo- tehnika ali galvanizerja s srednjo ali poklicno šolo In petletno prakso. Stanovanja ni. 2. Tapetništvo, Celje, ene- ga avtokleparja — mojstra, s pKjklicno šolo in petletno prakso, stanovanja ni. Enega avtokleparja s po- klicno šolo, brez prakse, sta: novanja ni. 3. Geodetski zavod, Celje, dveh geometrov s srednjo šolo in triletno prakso, stano- vanja ni. 4. Planinšek Anton, Celje, Mariborska 81, enega kovino- strugarja s poklicno šolo in dve do desetletno prakso, samsko stanovanje zagotvlje- no. Enega instalaterja central- ne kurjave s poklicno šolo in dve do desetletno prakso, samsko stanovanje zagotovlje- no. 5. Obrtni center »Zarja«, 2alec, enega elektrotehnika za popravilo gospodinjskih aparatov, s srednjo šolo in dveletno prakso, stanovanja ni. 6. Keramična industrija, Li- boje, enega kurjača nemega kotla, s EK>klicno šq1o. brez prakse, stanovanja ni." 7. Tekstilna tovarna »Ju- teks«, Žalec, enega finomeha- ntka s poklicno šolo iv tri- letno prakso, stanovanja ni. 8. Osnovna šola Clriže, enega učitelja ah učiteljico za slovenski jezik, s srednjo šolo, brez prtikse, stano^'iUija ni. BESEDA MLADIH Nagradna igra Mladi izbirajo Na vrsti je drugo »kolo« nagradne igre »Mladi iz- birajo«. Tokrat objavljamo imena desetih znanih jugoslovan- skih filmskih igralcev in igralk. Za udeležbo v nagradni igri je potrebno, da na dopisnico napišete ime in pri- imek filmskega igralca, ki vam je najbolj všeč, obraz- ložite, zakaj ste izbrali ravno njega, nato pa dopisnico pošljete najkasneje do srede, 11. oktobra na naslov: Celjski tednik (za Besedo mladih), Celje, Gregorčičeva 5 (p. p. 161). Trije udeleženci nagradne igre bodo izžrebani, na- grade pa so naslednje: 1. nagrada: brezplačen ogled desetih filmskih pred- stav v celjskih kinematografih; 2. nagrada: brezplačen ogled petih filmskih predstav; 3. nagrada: brezplačen ogled treh filmskih predstav. Javno žrebanje bo v četrtek, 12. oktobra ob 19. uri v prostorih celjskega mladinskega kluba, po žrebanju pa bo v klubu zabavni večer. Za žrebanje bodo prišli v poštev le tisti, ki bodo na- pisali ime filmskega igralca z največjim številom gla- sov. Na dopisnico pripišite svoj priimek in naslov. Ime- na izžrebanih bomo objavili v CT, ki bo izšel 19. okto- bra. Pri žrebanja in izbiri filmskega igralca vam želimo mnogo sreče. Imena filmskih igralcev, izmed katerih boste izbrali enega: 1. Milena Dravić 2. Ljubiša Samardjić 3. Bata Živojinović 5. Boris Dvornik 6. Relja Bašić 7. Stane Sever 8. Olivera Marković 9. Duša Počkajeva 10. Špela Rozin Izid žrebanja nagradne igre Mladi izbirajo Ob prvem razpisu nagradne igre »Mladi izbirajo« smo prejeli v naše uredništvo 24 dopisnic, na katere so udeleženci igre napisali ime pevca, ki jim je najbolj všeč. Največ glasov (11) je dobil Ivica šerfezi, zato smo za nagrade izžrebali tri udeležence igre, ki so iz- brali njega. Pet glasov je dobil Vice Vukov, tri Alenka Pinterič, po enega pa Marjana Deržaj, Ana Stefok, Majda Sepe, Lado Leskovar in Djordje Marjanović. Nagrade so dobili naslednji udeleženci igre »Mladi izbirajo«: 1. nagrada (tri gramofonske plošče) Marica Slemenšek, Zadobrova 119, škofja vas pri Celju 2. nagrada (dve gramofonski plošči) Štefka Matjaž, Sp. Rečica 20, Nazarje 3. nerada (ena gramofonska plošča) Jelka Kunej, Trebče 20, Bistrica ob Sotll Tako, prvo žrebanje je za nami. Kot vidite so na- grade dobila samo dekleta, saj jih je bUo tudi največ med tistimi, ki so poslali odgovore. Vse nagrajene va- bimo, da dvignejo nagrade v mladinskem klubu. Kot smo že povedali, bo žrebanje vedno v mladinskem klubu v Celju ob 19. uri, zato vas vabimo, da se ga udeležite v čimvečjem številu, saj je po žrebanju vedno prijeten klubski večer z raznimi družabnimi igricami. Kdo jim bo pomagal? NEZAINTERESIRANOST AKTIVA ZM STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« V ROG. SLATINI Lansko leto je iteklarna Boris Kidrič v Rogaški Siati- ni sprejela okoli 40 /ajencev. Z njimi je tovarna sklenila pogodbo, da jim v času tri- letnega šolanja izplačuje me- sečno nagrade: Prvo leto 20.000 S din; dru- go leto 30.000 S din in tretje leto 40.000 S din. Toda vajen- ci so dobili v prvem letniku le 16.000 S din, v drugem let- niku pa 20.000 S din, kar 10 tisočakov manj, kot je napi- sano v pogodbi. Za to se še doslej nihče nd amenil. Me- nim, da bi bila naloga mla- dinskega aktiva, da to razči- sti. Od teh štiridesetih vajen- cev je 28 brusilcev, to so v večini dekleta, in 12 pihalcev. Praktični pouk v brusiJiici poteka normalno, nasprotno pa. je pri peči zelo velik pro- blem. Po učnem načrtu imajo ti vajenci vsako leto določene faze dela. Prvo leto stiskanje In odnašanje steklenih pred- metov. Med tem pa se mo- rajo še med letom naučiti pihati steklene kroglice in nabirati stekleno maso z dna kelihov. Učenci sc- bili aainteresirani za to delo, mojstri pa jim niso dali, da bi se te stvari nau.'M.'i. Na koncu šolskega .e'a so bih vajenci ocenjeni na po- klicni steklarski šo.U. P< kaza- la, pa so zelo slabe uspehe. To ni bila pKJvsem njihova krivda, temveč krivrla teh- ničnega vodstva n mojstrov, ki imajo interes samo do za- sliižka in ničesar drugega. Vajenci niso prišli zato v to- varno, da bi opravljali dela nekvalificiranih delavcev, tem več da se v času triletnega Šolanja usposobijo za kvali- ficiranega steklopihalca. Sedaj jim teče drugo šol- sko leto. Morala bi opravljati dela polkvalificiTanega delav- ca, na žalost pa. še kar na- prej opravljajo dela, ki so- dijo v prvi letnik. Ce kateri od učencev prosi mojstra, da bi šel pihat kroghce, kar Je predvideno za drugi raz- red, se mu ta le smeje, češ, kaj boš ti revež. Mojstri ni- majo do ubogih vajencev ni- kakršnega razumevanja. Bri- ga njih, kaj bo z njimi čez dobro leto in pol, ko bo tre- ba zavzeti pomočniška mesta in pokazati, kaj so se naučili v teh treh letih. Ce se to stanje ne bo iz- boljšalo, sem trdno prepri- čan, da od teh niti eden ne bo mogel delati na nekem pomočniškem mestu, ampak bodo nK>rald opravljati dela polkvalificiranih delavcev, že to je vprašanje, če x)do spo- sobni opravljati tako dtlo. Zato je nujno oofcrjbno nekaj ukreniti za vajence, katerim ne dajo .možnosti, da bi se nekaj naučili, če- prav imajo veliko voljo m se celo pritožujejo, ne na:dejo pa nikogar, ki bd }im pri tem E>omagal. Mislim, da je to naloga mladinskega aktiva tovarne, ki verjetno obstaja le na pa- pirju. F. F. 6 TEDNIK, S. OKTOBRA 1967 jEŽAVE OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI V ZAGORJU Premalo denarja ^radi stagnacije osebnib doliodkov v zagorskem go- ^odarstvu doslej nobena šola ni prejela namenjenega jenarja za svoje redno delo. Občinska skupščina je pj-osila za pomoč republiško izobraževalno skupnost. {Conec avgusta so prosvetm jelavci osnovnih šol v obči- Zagorje prejeli samo 90 pclstotkov predvidenih oseb- jih dohodkov. Izobraževalna jlcupnost je nakazala manj ijenarja kot sicer tudi za ma- terialne Izdatke šol. Na zbir- nem računu za financiranje osnovnega šolstva bi se mo- fjilo mesečno zbrati okoli 22 0iilijonov SD, toda julija se )e nateklo le 17 in avgusta okoli 19 milijonov SD Za šole II. stopnje bi mora- li zbrati vsak mesec štiri mi- lijone SD mesečno. Zaosta- nek je že okrog 15 milijonov SD, Občinska skupščina Je na eni izmed zadnjih sej ustanovila posebno komisijo Iz vrst odbornikov, ki bo obi- skala vse delovne organizaci- je, ki ne izpolnjujejo spreje- tih obveznosti in skušala naj- ti možnosti, da bi kolektivi bolj redno vplačevali denar za strokovno šolstvo. Čeprav je obč-nska skupšči- na določila maksimalne pri- spevne stopnje za osnovno šolstvo tako iz osebnega do- hodka zaposlenih kot iz pro- metnega davka. Je videti, da delovne organizacije ne bodo vplačale predvidenega denarja za redne šolstvo. Osebni do- hodki v občini Zagorje nam- reč močno zaostajajo za pred- videvanji in so precej pod republiškim povprečjem. Naj- bolj zaostajajo osebni dohod- ki zagorskih rudarjev, pa tudi drugod so manjši, kot so pričakovali. Občinska skupščina je pro- sila za pomoč pri financira- nju osnovnega šolstva repub- liško izobraževalno skupnost, da bi iz dopolnilnih sredstev, ki so letos na razpolago, na- menila manjkajoči denar za financiranje osnovnih šol v občini Zagorje —an— Nov del tovarne eiektroporcelana v Izlakah, ki je bil cilj prve etape rekonstrukcij«! Pomanjkanje pedagogov in denarja v zagorski nlžJi glasbem Soli kljub nekaterim kadrov- skim spremembam še vedno )rimanjkuje glasbenih peda pgov, saj imajo trenutno po- eg dveh profesorjev in ene- ra strokovnega učitelja še Iva nekvalificirana delavca; »mu pa botruje v znatm me i pomanjkanje sredstev Za p^alitetnejši pouk bi namreč jotrebovali še pedagoga za Tiolino narmoniko, solo pe- tje in nauk o glasbi, poseben lapredek pa pomeni lovo istanovljeni ritmično balet.ni )ddelek V šolskem letu mG'fj'^ je jilo vpisanih 86 učencev po- leg tega pa je ritmično ba letni oddelek obiskovalo 38 učencev, letos bo vseh učen- cev preko 120, od tega 38 v prvih letnikih. Šolsko delo dokaj ovirajo tudi slabi pro- stori in zastarel inventar (glasbila), zato tudi oi kaj več zaživela izvenšolska de- javnost število nastoix>v bi zeleh še povečati, vendar m sredstev niti za kritje stro- škov najetja dvorane. Njiho- vo dejavnost financira temelj- na izobraževalna skupnost Za- gorje, ki jo po zakonu lahko financira, ni pa tega dolžna. Težave zagorske glasbene So le so več kot očitne .. (rap) V TOVARNI ELEKTRO PORCELANA V IZLAKAH ZAKLJUČUJEJO DELA Prva etapa Kolektiv je v gradnjo nove tovarne in tako Imenovane tunelske peči vložD blizu 820 milijonov SD. Pred dnevi so poskusno zakurili novo peč. Konec oktobra bo kolektiv s posebno slovesnostjo počastfl novo pro- izvodno pridobitev. Odločitev za rekonstrukcijo in modernizacijo Je v kolek- tivu tovarne elektroFK>roe'.ana v Izlakah pri Zagorju zorela več let. V podjetju so namreč imeli pred očmi perspektivo tovarne, Ce bi ostali z^ol] ori starih napravah za pro>izvod- njo eiektroporcelana, d: se morali odreči napredKu in nadaljnjemu razvoju. Temu se noben pameten gospodar ne more odreči, četudi so iz- laški keramičarji vedeli, da oo treba za perspektivo to- varne marsikaj žrtvovati. Kolektiv se je zavestno od- rekel višjim osebnim dohod- kom v korist povečanju skla- dov. S tem so si zagotovili sredstva za najetje potrebne- ga kredita in posojila. Za do- graditev novega tovarniškega poslopja, nove tunelske ;>eči, butanske postaje in opremo bodo porabili blizu 820 mili- jonov SD. Peč in drugo opre- mo so kupili na Poljskem, vendar na kredit, ki ga bo- do odplačali z izvo- zom elektroporcelanskih iz- delkov. Opremo za tako ime- novano kurilno napravo so kupili na Nizozemskem. Z do- graditvijo novih naprav bodo v tovarni eiektroporcelana v Izlakah pri Zagorju organizi- rali sodoben tehnološki pro- ces od priprave surovin do kompletiranja in skladišče- nja izdelkov. Račimajo, da bo nova timelska peč dajala dnevno okoh tri tone eiektro- porcelana ali 1000 ton na leto. Skupna proizvodnja v novem in starem delu tovarne bo prihodnje leto dosegla 1300 ton, leta 1969 pa že 1800 do 1900 ton eiektroporcelana Kljub temu da del niso iz- vedli po določenem planu, bodo dosegli osnovni načrt, ki so ga v podjetju sprejeli še pred začetkom .nvesticij- skih del. Načrt je namreč določal, naj bi novo peč za- kurili septembra, kar so sto- rili pred dnevi, konec oktob- ra pa naj bi bilo iV>.skusno obratovanje pri kraju. Dogra- ditev nove tovarne ?n s tem zaključek prve etape moder- nizacije in rekonstrukcije je seveda za kolektiv veli.^ega pomena. Čeprav takoj sprva ne bo mogoče bistveno zmaj- šati F>roizvodnih stroškov, bo povečana proizvodnja v mar- sičem vplivala na boljše po- slovanje. Večjih uspehov se v tovarni nadejajo z boljšo ka- kovostjo eiektroporcelana. Ra- zen tega bo uspešno zaklju- čena prva faza rekonstrukci- je omogočila realizacijo no- vih načrtov. V prihodnjih letih bo nam- reč kolektiv, kolikor mu bodo to poslovni rezultati do- voljevali, zamenjeval secanje stroje z avtomatskimi napra- vami za proizvodnjo končnih elektroporcelanskih izdelkov. V tej, drugi etapi, bo mogo- če doseči bistveno zmanjše- vanje proizvodnih stroškov, s tem pa utiranje poti na za- hodna tržišča. Tovarna elek- trop>orcelana je namreč letos" začela izvažati, razen na Polj- sko in Vzhodno Nemčijo, tu- di v sosednjo Avstrijo. Uspeš- nejši prodor na avstrijsko in morebitna druga zahodno- evropska tržišča pa je odvi- sen tako od kakovosti blaga, kot od cen, ki jih priznava ta ti-g. Spričo tega je popolno- ma razumljivo, da bodo vsa nadaljnja prizadevanja 'zla- škega kolektiva usmerjena na pocenitev proizvodnje.. - ar.— Pretesne vz^ojnovarstvene ustanove v občini Zagorje obiskuje otroške varstvene ustanove blizu 240 malčkov. Za silo sta urejeni le otroški ustano- vi v Zagorju in v Izlakah, drugi dve pa ne ustrezata pKJgojem. Občinska skupščina je že pred leti začela akcijo za dograditev novih, primer- nejših prostorov za central- no otroško ustanovo v sre- dišču mesta, vendar se je za- taknilo pri denarju. V prihod- njih mesecih nameravajo v Zagorju vnovič preučiti pro- bleme otroškega varstva in najti najprimernejšo rešitev. To bo tembolj potrebno, ker že letos otroške varstvene ustanove niso mogle spreje- ti vseh otrok zaradi pomanj- kanja prostora. Najhuje so prizadete družine, kjer sta zaposlena oba starSa. -an PROBLEMI ZAPOSLOVANJA V ZAGORSKI OBČINI Prioriteto zaposlovanju Eden izmed nadvse perečih in malone zaskrbljujočih problemov v občini Zagorje ob Savi je zaposlovanje. V delovnih organizacijah prostih delovnih mest sko- rajda ni in jih do konca leta tudi ne zagotavljajo, število ljudi, ki se iz dneva v dan prijavljajo kot brezposelni, pa je čedalje večje. Kako rešiti nastalo situacijo? Ugotovitve IZ preteklih let kažejo, da se je število za- [»slenih dokaj igodn( i.m lo, saj je bila povprečna -^t na stopnja rasti oreko 3 od- stotke, kai pomen J da 'e ponudba moške ■*<^ otrebno za-'fzefc na vseh področjih družbeno-eko- aomskega življenja zagorske občine za takojšnjo form''la- cijo politike zaposlovanja. Proizvodno-pK>9lovni progra- mi delovnih organizacij za sjorske občine za leto 1967 in rezultati o gibanju zaposlo- vanja v prvih štirih mevecih letos kažejo, da bo to ped ročje še naprej stagn:T,lo. Po podatkih Komunalnega zavoda za zaposlovanje Ljub- ljana, enote v Zagorju, je bi- lo 31 avgusta letos število prijavljenih brezposelnih že 166 strokovna struktura brezposelnih pa je slaba, močno prevladujejo namr.?č nekvalificirani in priučeni delavci. Evidenca ega zavo- da pa nikakor ne more biti pofX)lna; po oceni, ki jo Je izda: občinski sindikalni svet po {KKiatkih delovnih organizacij, je trenutno na področju občine brezposelnih okrog 430 občanov aH skoraj 10 odstotkov vseh zaposlenih. O zaposlovanju so letos že mnogo razpravljali in ja^)to- vill možnosti aa delo na do- mu, ki bi omilik) predvsem žensko brezposelnost, nakaza- li so tudi možnosti združeva- nja denarja za gradnjo no vih proizvodnih zmogljivosti. Pred nekaj meseci Je o '.om vprašanju razpravljal plenum občinskega sindikalnega sveta, ki je predlagal občinski skupščini, da bi ustanovila posebne študijske skupme, u naj raziščejo vse možno sti hitrejšega zap>oslovanja Poudarili so, da je v prihod- nje vprašanje zaposlovanja prioritetno V drugi polovici luruia se je o tem vprašanju, ).)goTar jal z direktorji ajiir orna predstavniki zagorskih delov- nih organizacij predso'lnik občinske skupščine Dušan Kolenc Sprejeli so 'rsto za- ključkov katerih glavno f.e žišče Je v formiranju siro kovne skupine ljudi ' -■Ji/sve tovalno-šLudijskem irganu, kj naj strokovno oceni proble- matiko tn možnosti ri3.%\ a nja nezaposlenosti, porv«?bej je treba pretehtati i.adaijnje možnosti tesnejšega i vderiva- nja med že obstoječo indu- strijo na območju občine. Polec tega je pri teh napo rih potrebna nujna razprava vseh samoupravnih organov • delovnih organizacijah, pre- soditi pa je treba ludi dejem ske možnosti nadaljnjega razvoja organizacije dela na domu >rap) PRIPRAVE NA OBČNI ZBOR - SINDIKALNEGA SVETA Predsedstvo občinskega sin- dikalnega sveta je pred krat- kim imenovalo tri komisije, ki morajo pripraviti kadrov ske, organizacijske in vsebin- ske okvire za obcm zbor te družbenopolitične organizaci- je. Razen tega so na eni iz- med sej predsedstva sklenih, da bodo v zagorskih podjet- jih na vsakih 50 članov sin- dikalnih podružnic izvolili po enega delegata za občni zbor V celoti bo na občnem zbo- ru 91 izvoljenih delegatov. Sindikalni aktivi bodo na članskih sestankih predlagali osnovna stališča za program dela sindikalnega sveta. Na občnem zboru nameravajo po- svetiti največjo pozornost do- sedanjemu in bodočemu izva- anju gospodarskodružbene re- forsne m razvoju neposred- nosti samoupravljanja. -an POVEČAN PROMET NA BENCINSKI ČRPALKI Bencinski servis podjet- ja »PETROL« Ljubljana v Za- gorju Je začel poslovati 11. marca 1964; v tem času pa se Je (kot nam je zagotovil poslovodja Lojze Kukec) oro- met vsestransko znatno pove- čal. V prvem poUetju letos so imeli preko 90 milijonov dinarjev prometa (brez cest- ne takse). Prodali so okrog 300.000 litrov 86-oktanskega in okrog 160.000 litrov 98-ok- tanskega bencina, nadalje preko 500.000 litrov lafte; občutno se je povečala tudi prodaja raznih mazlvnih olj, najnujnejših rezervnih delov svetlobnih teles in drugega Celoten promet so v primer- javi z letom 1965 več kot tri- kratno povečali. Na bencinskem servisu v Zagorju se ustavi dnevno povprečno okrog 320 motor- nih vozil, torej je dosedanji promet na Petrolovl črpalki v tem kraju upravičil inve- sticijo, (rap) ZAGORJE TEDNIK, 5. OKTOBRA 1967 7 NA KRATKO REORGANIZACIJA UPRAVE OBČINSKE SKUPŠČINE v Trbovljah so se te dni odločiU 2a delno reorganiza- cijo uprave občinske skup- ščine. Ukinili so dosedanji oddelek za notranje zadeve in ga nadomestili z oddelkom za občno upravo in družbene službe. Nov oddelek bo opravljal zadeve s področja prijavno odjavne službe naših držav- ljanov in tujcev, izdajal bo potna dovoljenja in osebne izkaznice, obravnaval bo na- bavo, posest in nošenje orož- ja, opravljal matično službo ter službo državljanstva, ure- jeval zadeve v zvezi z dru- štvi, javnimi shodi in prire- ditvami ter upravne zadeve s področja varnosti v prometu, V pristojnost novo ustanov- ljenega oddelka bodo prene- sli tudi zadeve s področja šolstva, prosvete, kulture in telesne kulture, nadalje skr- bništva, varstva družine in mladine, zdravstvo ter zade- ve borcev in invalidov NOV. V ta oddelek bodo vključili še sprejemno in glavno pi- sarno ter strojepisnico. — nk PRIPRAVE NA SEJO Sekretariat Občinske kon- ference Zveze komunistov v Trbovljah bo na prihodnji seji razpravljal o programu Zveze komunistov v nasled- njih mesecih. Pri obravnavi posameznih perečih vpra- šanj se bodo dotaknili pred- vsem konkretnega F>oložaja v občini, ob čemer bodo upo- števali teze za 9. sejo CK ZK Slovenije. Predlog programa bodo zatem obravnavale or- ganizacije ZK na terenu in v delovnih organizacijah, usta- novili pa bodo tudi posebne komisije, da bodo zbrale in pripravile ustrezno gradivo za razprave o posameznih perečih vprašanjih. — nk PRODAJA OZIMNICE Trgovsko podjetje »Vita- mdnka« Trbovlje je do kon- ca septembra prodala že več kot 350 ton krompirja vrste cvetnik za ozimnico po 70 starih dinarjev za kilogram. Okrog 70 ton krompirja bo še na voljo 2sa ozimnico v po- slovalnicah, zadostne količine pa ga bodo tudi vsfcladiščili, da ga bo zadosti do maja. Prodali so tudi nad 30 ton paprike za vlaganje, prvo po- šiljko jabolk po 160 starih dinarjev za kilogram, proda- jati bodo začeli tudi hruške po okrog 200 starih din za kg, zelje po okrog 40 starih din za kg. — nk PROGRAM DELA Sekretariat Občinske kon- ference ZK Trbovlje je na zadnji seji naročil komisi- jam, ki delujejo pri sekreta- riatu, da v kratkem issdelajo podrobne programe dela, ki bi jih predložili v obravnavo sekretariatu na eni izmed prihodnjih sej. — nk FILMI V MANJŠIH NASELJIH Da bi tudi bolj oddaljenim občanom omogočila nekaj raz- vedrila, se je hrastniška de- lavska univerza v sodelova- nju s trboveljsko odločila, da bo pripravila filmske pred- stave v odmaknjenih vaseh in naseljih. Prva filmska pred- stava je bila pred dnevi v Turjah, kjer jih bodo ime- li poslej vsakih štirinajst dni. S predvajanjem filmov name- ravajo tudi v Marno in še nekatere druge kraje, če bo- do prebivalci pokazali za to dovolj zanimanja. TRBOVLJE Zbor »Slavček« je priredil septembra v Bolgariji tri koncerte. Povsod, kjer je zbor go.stoval, so pevce nadvse gostoljubno in prisrčno sprejeli. „Slavček" v Bolgariji Z zborom je zapelo 1500 poslušalcev Mešani pevski zbor »Slavček« je uspešno zaključil setdnevno gostovanje v Bolgariji, kjer je priredil trj koncerte v Perniku, Tolbohinu in Varni. Pevci iz Trbo. velj so bili gostje rudarskega zbora »Temeljko Nen. kov«, ki je bil lani na obisku v zasavskih revirjih. Sodelovanje pevcev iz Per- nika in Trbovelj se je priče- lo pred tridesetimi leti, ko je v Trbovljah gostoval sofij- ski učiteljski zbor, v Sofiji in Perniku pa takratni »Tr- boveljski Slavček«. Stiki so pK>novno oživeli leta 1963, ko so peli v Trbovljah mladi pev- ci »Bodre smene« iz Sofije in lani, ko je obiskal Trbovlje UO-članskd rudarski zbor »Temeljko Nenkov« iz Per- nika. Zbor »Slavček« je na sep- tember skem gostovanju pK3 Bolgariji priredil tri konc6% te in za to priložnost naštu- diral pod vodstvom mladega dirigenta Tomislava šopova 22 pesmi, večinoma slove^. skih narodnih, umetnih partizanskih. Povsod, kjer s« je zbor zaustavil, je bil dele. žen posebne pozornosti gostolj ubnosti Bolgarov. 2e srečanje na Jugoslovan, sko-bolgarski meji, ko člane zbora sprejeli pred. stavniki Pernika in zatem v Sofiji, Perniku, pa Tolbohi. nu in Varni, so presegli vsa pričakovanja. Koncert v Dvorcu kulture v Perniku, ko so poslušalci morali stati ce. lo v hodniku, pomeni prvji uspeh »Slavčka« na gostova- nju. Trboveljski pevci so t«, koj p>o uvodnih akordih, na. šli stik z občinstvom, ki je zahtevalo ponovitev te ali one pesmi. Višek koncerta in navdušenja pa je bila pe. sem bolgarskega skladate- Ija Hrista Dobrega »Rodna pesem«, ko je z zborom za- pelo 1500 poslušalcev. Člani zbora »Slavček« so se z Gallusovo »Ecce quo- modo moritlr iustus« in šop. ki cvetja poklonili proletar- skemu voditelju in revolucio- narju Temeljku Nenkovu, ki je bil živ sežgan 1925. leta in po katerem nosi ime zbor iz Pernika. Delegacijo »Slavč- kov« je v Sofiji sprejel tudi jugoslovanski veleposlanik dr, Miijevski, zbor pa je uspeš- no nastopil še v Tolbohinu ter pred bolgarskimi in tuji- mi pisatelji v Varni. Kot so s? dogovorili pevci obeh zbo- rov, se bodo čez dve ali tri leta spet srečah. (vr) ZDRUŽEVANJE DENARJA DELOVNIH ORGANIZACIJ MOC V SLOGI Uspehi bi bili lahko še večji Objektivno je sicer dokaj težko oceniti, v kolikšni meri je med delovnimi organizacijami v revirjih že uveljav- ljeno združevanje denarja. Ugotavljati je mogoče, da je bilo zadnja leta več akcij in da so v večini primerov tudi uspele, zlasti še tiste, kjer so bili rezultati kmalu vidni oziroma, če so problemi, ki naj bi jih skupaj reševali, zadevali večino delovnih organizacij. Vzemimo za primer Trbov- lje. V tej občini so bile — ko- likor toliko — iispešne akcije za združevanje denarja za postavitev Iskrine tovarne polprevodnikov, za sofinan- ciranje gradnje novega hote- la in za razširitev bolnišnice, lani in letos pa združuje tr- boveljsko gospodarstvo tuli denar za sofinanciranje m > demizacije cest Trbovlje—2 i- gorje, Zagorje—Trojane in 1 r- bovlje—Hrastnik. Delovne cr- ganizacije iz Trbovelj so v a zadnja leta združevale tudi del denarja za gradnjo ljub- ljanske bolnišnice. Uspele so tudi akcije za združevanj; denarja za razna manjša delr, predvsem komunalnega zna čaja. Nevo obliko združevanja prostega denarja delovnih or- ganizacij je v Trbovljah uve- dla cementarna, ki gradi no- vo tisoč tonsko peč. V ta na- men je zbrala že precej de- narja med gradbenimi pod- jetji, ki ga bodo združili v obliki F>osojila, s čimer si bodo zagotovili potrebne ko- ličine cementa. Dogovarjajo se še, da bi nekatere cemen- tarne v prihodnjih letih na- črtno združevale denar za razširitev zmogljivosti cemen- tarn, kd bi se vključile v to akcijo. Ko že pišemo o akcijah za združevanje denarja delov- nih organizacij, ni mogoče mimo obveznosti glede sofi- nanciranja drugostopenjskega šolstva. Akcija doslej v Tr- bovljah ni v celoti uspela. Delovne organizacije, in sicer iz raznih razlogov, ne združujejo denarja v do- govorjeni višini, zaradi česar se porajajo številne težave. Občinska skupščina in dru- gi dejavniki v občini so si- cer sprejeli več i>riporočil, vendar le-ta v delovnih orga- nizacijah, kot vse kaže, ma- lo zaleže jo. Hkrati neuspeh te akcije tudi kaže, da se v delovnih organizacijah niti ne zavedajo, da s tem one- mogočajo tudi šolanje kadra, ki ga bodo potrebovali v pri- hodnjih letih. V Trbovljah je mogoče za- slediti tudi težnje po zdru- ževanju denarja za ustanav- ljanje novih obratov oziroma za odpiranje novih delovnih mest. Tako naj bi našli zapo- slitev za vse tiste, ki že zdaj iščejo delo, oziroma za tiste, ki bodo v prihodnje iskali zaposlitev spričo moderniza- cije proizvodnih procesov oziroma povezovanja delov- nih organizacij. — nk \e bodo klonili v trboveljskem Elitu odpravljajo težave v podjetju elektroUvarske industrije v Trbovljah so se znašli, kot smo že poročali, zaradi prejšnjega neposobne- ga vodstva, v nezavidljivem položaju. Slabi poslovni re- zultati v letošnjih mesecih in zato nizki osebni dohodki, zaostreni notranji odnosi in drugi problemi, so privedli ta trboveljski delovni kolek- tiv skorajda na rob propa- da. V najbolj kritičnih trenut- kih, ko so razmere postale nevzdržne, je večina zaposle- nih našla svoje mesto. Kolek- tiv je preživljal pretrese, de- javniki, ki so zazirali oči m zavirali pot do resnice, so morali popustiti, še danes, ko se v Elitu borijo s pre- magovanjem težav in ko je vendarle očiten že tudi na- predek, skušajo na ta ali oni način zaustavljati prizadeva- nja in voljo kolektiva, da bi se izkopal iz problemov. Ta- ko, kot so na kolektivnem sestanku pred več kot mese- cem dni odločno povedali, da tovarna ne sme propasti, ta- ko danes odgovarjajo tistim, ki skrivoma rovarijo in sku- šajo sejati seme razdora, da ne bodo klonili. Problemi so jih povezali y silo, ki bo uspela premostiti in prema- gati včerajšnje in zdajšnje težave. Odločne besede, realno ocenjevanje trenutnega sta- nja in izgledov za bližnjo prihodnost, smo slišali tudi na zadnji seji delavskega sve- ta podjetja Elit. Ta se je sestal po mesecu dni in v tem času so v podjetju mo- rali, zaradi odpovedi delov- nega razmerja nekaterih čla- nov tega samoupravnega or- gana, izvoliti v delavski svet sedem novih. In kaže, da je kolektiv izvolil tokrat zelo dobro. To bo porok, da se bo zaupanje članov kolekti- va v njihov samoupravni or- gan znova utrdilo. Delavski svet je za svojega predsedni- ka izvolil mladega tehnologa Joža štrajhnerja. Ce je biJa v EMu še pored nekaj meseci navada, da je vodstvo prikrivalo pokazate- lje o stanju podjetja, je zdaj drugače. Kolektiv so že ob nastopu novega vršilca dolž- nosti direktorja seznanili z mnogimi podatki, ki so si- cer tudi drugače obstajali, toda ne za kolektiv. Delavski svet je na zadnji seji slišal in razpravljal o trenutnem stanju podjetja, o tem pa bo- do seznanili tudi zaposlene. Informiranje kolektiva bo, kot so pKDudarili na seji, stal- na praksa. Največji problemi podjet- ja so za zdaj še vedno v proizvodnji. Organizaoiie dela, tehnoloških izboljšav, stimulativne j šega nagraje- vanja, novih naročil in po- dobno, ni moč rešiti čez noč. Morda bodo že ta mesec v Elitu ustvarili doslej največ- jo vrednost v proizvodnji. Spričo zalog, ki bremenijo podjetje, je delavski svet sklenil da zniža cene izdel- kom. In morda, če ne bo res- nejših ovir, se zna zgoditi, da bo kolektiv že v oktobru, namesto minimalnih osebnih dohodkov, dobil večje pre- jemke. (vr) Ob 50-letnici oklobrsitc revolucije Odbor za proslavo 50-letn:- ce oktobrske revolucije v Tr- bovljah je te dni izdelal okvirni predlog praznovanja tega jubileja. Uvodna prire- ditev v praznovanje je bila že v nedeljo svečanost ob 30- letnioi II. pokrajinske konfe- rence SKOJ za Slovenijo. Os- rednja proslava pa bo v sre- dišču rudarskih revirjev v začetku novembra, ko se bo amatersko gledališče Svobo- de-Center predstavilo z »La- djo spominov«. V delovnih kolektivih, družbeno politič- nih organizacijah in šolah bodo proslavili ta jubilej z raznimi priložnostnimi prire- ditvami in slavnostnimi seja- mi samoupravnih organov.. — nk Premalo utemeljen predlog SkupščiTm KomuTialne skupnosti socialnega zava- rovanja kmetov Ljubljana je 30. junija 1967 sklenila, da uvede izredni prispe- i>ek kmetov zavarovancev za kritje primanjkljajev, nastalih do leta 1966 v skladih zdravstvenega za- varovanja kmetov. Izred- ni prispevek za osnovno in razširjeno zdravstveno zavarovanje skupaj bi bil 4,180/0 od katastrskega do- hodka, plačljiv v osmih obrokih, od l.okiobra le- tos. O soglasju s predlogom za uvedbo izrednega pri- spevka je razpravljala na zadnji seji tudi občinska skupščina Trbovlje, pred tem pa tudi svet za zdrav- stvo ter družbeni plan in finance. V razpravi so od- borniki poudarili, da je predlog premalo uteme- ljen, poudarjali pa so, da so že zdavnaj kmetovalci precej obremenjeni z da- jatvami, saj bi bile te sku- paj z izrednim prispevkom že skoraj 560/» katastrske- ga dohodka. Sklenili so, da bodo o soglasju za iz- redni prispevek razprav- ljali še enkrat na seji ob- činske skupščine Trbov- lje, na katero pa naj bi prišel tudi predstavnik Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Ljub- ljana, ki ga zdaj ni bilo, in predlog podrobneje ob- razložil. ■nk- 8 TEDNIK, 5. OKTOBRA 1967 \r- v REVIRJIH RAZPRAVLJAJO O TEZAH ZA 9 SEJO CK ZKS I Pravica do „vmesavanja" W Revirski komite Zveze komunistov je na če- trti seji, bila je v Trbovljah in jo je vodil Hb politični sekretar Marijan Orožen, obravna- we. val nekatere idejno politične probleme pri %r izvajanju gospodarske reforme. V razpravi so člani revirskega komiteja ZK opozo- rili na nekatera vprašanja v zvezi z letošnjim gospo- darjenj em, o katerih bi kazalo v prihodnje večkrat raz- pravljati. Osnovna ugotovitev je bila, da se v preneka- teri delovni organizaciji v revirjih še niso povsem pri- lagodili intencijam gospodarske reforme, mnogi kolek- tivi pa so šele letos spoznali mesto in perspektive lastne delovne organizacije. V zvezi s poslovanjem delovnih organizacij v letoš- njem prvem polletju je mogoče predvsem ugotoviti, da se je zmanjšala ekonomičnost poslovanja ter da so v nekaterih delovnih organizacijah povišali osebne do- hodke, ne da bi imeli za to razlog v dvigu produktiv- nosti oziroma v izboljšanju gospodarjenja. Posebej so poudarili, da bi morali biti komunisti spodbudniki za razpravo o teh problemih; nevzdržno je iskati razloge za nezadovoljivo gibanje gospodarstva v revirskih de- lovnih organizacijah predvsem v reformnih ukrepih, ko pa je mogoče ugotoviti, da ni pravega interesa za globljo analizo pojavov oziroma sploh za razprave o teh vprašanjih. Ko so člani revirskega komiteja ZK na zadnji seji podrobneje obravnavali teze za 9. sejo CK ZK Slove- nije, so posebej menili, da je odlika tez za prihodnjo sejo CK ZKS zlasti v tem, da odpirajo nekatere te- meljne idejno-politične dileme, do katerih je nujno, da zavzame CK ZKS stališče. Sicer so podrobneje obrav- navali nekatera vprašanja v zvezi s krepitvijo material- ne osnove delovnih organizacij ter s težnjami, da bi materialno osnovo delovnih organizacij zmanjševali. Govorili so o potrebi po večji specializaciji, delitvi dela in povezovanju gospodarstva v revirjih, vendar pobud za to ni predvsem pri strokovnih kadrih. Soglašali so s tezo, da je nujna izdelava programa razvoja Slovenije in poudarili, da so v revirjih že začeli s pripravami za izdelavo programa regionalnega razvoja gospodarstva na tem področju. Govorili so še o potrebi po ekonomizaciji poslovanja na področju družbenih služb, o kadrovski politiki in zasebnem delu ter o nekaterih vprašanjih, ki se porajajo na relaciji ekonomika-sociala. Sicer pa so člani revirskega komiteja ZK tudi opo- zorili, da je v zadnjem času vse bolj opaziti mnenja, da se nima nihče pravice vmešavati v delo delovnih organizacij oziroma občinskih skupščin. Pri tem sku- šajo posamezniki Zvezi komunistov celo odrekati pra- vico pospeševanja družbenih procesov. Takšna stališča vsekakor zaslužijo širšo politično oceno in obravnavo. Opozorili so še na problem, ki se pojavlja v zvezi z borbo mnenj oziroma toleranco mišljenj. Zaznati je, da je pri nekaterih posameznikih vsako drugačno mne- nje oziroma mišljenje od njihovega, že vnaprej obso- jeno na neuspeh. O tezah za 9. sejo CK ZK Slovenije bodo zdaj po- drobneje spregovorili v okviru organizacij ZK. V Tr- bovljah so že imeli 19 razgovorov o tezah za 9. sejo CK ZKS. Gradivo iz razprav bo služilo za pripravo prihodnje seje revirske konference ZK, na kateri bodo podrobneje spregovorili o aktualnih idejno političnih problemih pri izvajanju gospodarske in družbene re- forme v revirjih. -nk- AKTIVNOST ZZB NOV V HRASTNIKU SE KAŽE TUDI V SKRBI ZA obvarovanje tradicij Občinska zveza združenj borcev NOV v Hrastniku bo letos v celoti izpolnila svoj program dela. Zelo lepe rezultate je organizacija dosegla z izleti svojih članov v znane partizanske kraje in z nekaterimi uspelimi množičnimi prireditvami. Ena izmed posebnosti splošne aktivnosti borčevske organizacije v občini Kro- nik je vsekakor skrb za ob- varovanje in ohranitev tradi- cij NOB. Na tem področju je občinska zveza združenj bor- cev NOV v komuni skupno s svojimi krajevnimi organiza- cijami dosegla res spK>štova- nja vredne rezultate. Pred nekaj tedni so bivši hrastniški borci krenili po partizanskih krajih šaleške doline in Slovenske Koroške. Na pot se je odpravilo nad 300 članov ZB NOV. Razen tega je sekcija za vojne in- valide in interniranoe spod- budila srečanje hrastniških intemirancev s svojimi vrst- niki v Zgornji Savinjski doli- ni. Zanimivo, prvo povojno srečanje je bilo v Gornjem gradu, zbrali pa so se inter- niranci in vojaški invalidi iz vseh krajev Savinjske doline in od drugod. Tovariški po- menki v Gornjem gradu so bili priložnost za dogovor o ponovnih stikih. Na željo hrastniških bor- cev bo občinska zveza zdru- ženj borcev še letos organi- zirala izlet po partizanskih krajih Gorenjske in Primor- ske. Potovanje bo zanimalo tudi zavoljo tega, ker bodo obiskali spotoma bolnišnico Franjo in nekatere druge znane partizanske kraje. Ob- činska zveza združenj borcev si nadalje prizadeva, da bi še bolj razvila muzej NOB. Muzej hrani zelo zanimive dokumente, predmete in fo- tografije o razvoju delavske- ga gibanja v Hrastniku in prispevek Hrastničanov v ljudski revoluciji. Ce jim bo uspelo v celoti uresničiti na- črte, bodo sedanje poslopje, kjer je muzej, dopolnili z muzealijami razvoja hrastni- ške Steklarne in nekaterih drugih podjetij. Občinska zveza združenj borcev je letos pripravila za- nimivo prireditev ob prazno- vanju dneva borcev. Na to- variškem srečanju se je zbralo nekaj sto bivših bor- cev in občanov, nekaterim najzaslužnejšim članom pa so podelili priznanje in odli- kovanja, Prizadevanja hrast- niških borcev so usmerjena tudi v vzgojo mladega rodu. Večkrat pridejo nekdanji borci v šole, kjer pripovedu- jejo učencem o narodnoosvo- bodilni borbi in svojih doži- vetjih ter trpljenju med lju- dsko revolucijo. — an ' KRATK<> OPEKLO 4 RUDARJE v dolskem obratu rudnika Trbovlje-Hrastnik je v sredo, 27. sept. okrog 12, ure metan opekel štiri rudarje, 38-letne- ga Ivana iz Turja, 20-letnega Jožeta Mehleja iz Reke pri Laškem, 33- letnega Jožeta Klemena in 47-letnega Franca Jeršeta, oba iz Dola pri Hrastniku. Domnevajo, da se je metan nabiral v kakšni vdolbini, vžgala pa ga je ver- jetno iskra iz električne na- peljave. Rudarji so dobili opekline po obrazu in vratu. Prepeljali so jih v trbovelj- sko bolnišnico. Niso v živ- ljenjski nevarnosti. (vr) PONESRECENKA UMRLA V naselju Dol pri Hrastni- ku na cesti Rimske toplice — Hrastnik je v ponedeljek, 25. septembra izgubila življe- nje v prometni nesreči 61-let- na gospodinja Frančiška Puš- nik iz Dola pri Hrastniku. Ko je prečkala cesto, se ni dovolj prepričala, če je pre- hod prost. V tistem trenut- ku je pripeljal pK) cesti iz smeri Rimskih toplic Ivan Pere (31) iz Zg. Hudinje s poltovomim avtomobilom, last Obnove iz Celja. Zaradi hitrosti in ker je Pušnikovo zagledal v zadnjem hipu, vo- znik ni mogel preprečiti ne- sreče. Vozilo je odbilo Pu-' šnikovo 19 m po Cesti in je takoj po nesreči umrla. (vr) PRIPRAVE NA OBLETNICO OKTOBRSKE REVOLUCIJE Pred dnevi se je sešel v Hrastniku odbor za prosla- vo SO-letnice oktobrske revo- lucije. Udeleženci so v dalj- ši razpravi osvojili predlog programa tega pomembnega jubileja. Sklenili so, naj bi oktobra in novembra v obeh kinematografih vrteli več fil- mov s tematiko iz oktobrske revolucije. Prve dni novem- bra bo v Hrastniku osrednja proslava oktobrske revoluci- je, kjer bodo izvedli recitail: Veliki oktober. Na tej prire- ditvi bodo sodelovali obe go- dbi na pihala, pevski zbori in recitacijske skupine. SLOVO OD REKRUTOV V HRASTNIKU Mladinsko občinsko vod- stvo je pred dnevi priredilp manjšo prireditev, na kateri se je hrastniška mladina po- slovila od fantov, ki so odšli na odsluženje vojaškega ro- ka. Prireditev je bila v klubu vSvobode« v Zgornjem Hra- stniku. Mladi vojaški obvez- niki so se zahvalili za pozor- nost občinskega mladinske- ga komiteja in obljubili, da se bodo večkrat ogla- šali iz enot JLA. Enako so jim obljubili hrastniški mladinci, da bi imeli stalne stike s svojim krajem in se seznanjali z delom mladinske organizacije v komuni. USPELO FLUORO- GRAFIRANJE Pred kratkim so v občini Hrastnik zaključili fluorogra- firanje odraslega prebivalstva. Na fluorografiranje so prišli vsi povabljeni občani. Za za- posleno mladino v starosti od 15 do 19 let so prispeva- le sredstva za fluorografira- nje hrastniške delovne orga- nizacije, medtem ko je stro- ške te akcije za kmečko pre- bivalstvo nosila občinska skupščina. Hrastničani so ugodno ocenili skrb hrastni- ške zdravstvene službe in ob- činske skupščine za njihovo zdravstveno stanje. — an Seja sekretariata občinske konference ZK Na nedavni razširjeni seji sekretariata občinske konfe- rence ZK v Hrastniku so ob- ravnavali teze za 9. sejo CK ZKS. V daljši razpravi so udeleženci izražali svoje po- glede na idejnopolitične pro- bleme izvajanja gospodarsko- družbene reforme doma in v širših družbenopolitičnih skupnostih. Vendar so ugo- tovili, da teze nakazujejo naj- bolj bistvene probleme, k4. jih kaže v prihodnosti od- praviti in zagotoviti učiiJco- vitejšo rast našega gospodar- stva. Sklenili so, naj bi uvr- stile vse krajevne organizaci- je ZK teze v obravnavo na dnevne rede svojih sestan- kov, ki bodo zaključeni do 10. oktobra. Razen tega so ustanovili devetčlansko ko- misijo, ki bo zbirala predlo- ge in jih posredovala Izvrš- nemu komiteju CK ZKS.— an NAPORI DELAVSKE UNIVERZE SE NE SMEJO IZJALOVITI Potrebna bo podpora Pred kratkim je hrastniška delavska univerza začela uspešno izvajati svoj letošnji program izobraževanja odraslih. Medtem ko je zanimanje za razne tečaje in seminarje dokaj veliko, se je v večerno osemletka vpi- salo samo 13 kandidatov. Hrastniška delavska univer- za se je programiranja izo- braževanja in vzgoje odraslih lotila z osnovnim namenom, da bi omogočila ljudem kar največ znanja, potrebnega pri vsakdanjem delu. S tem se je ta izobraževalna insti- tucija vključila tudi v napo- re za hitrejše in učinkovitej- še izvajanje gospodarsko- družbene reforme v komuni. V teh prizadevanjih je že v prvem obdobju dosegla neka- tere zadovoljive rezultate. Pred dnevi so že zaključili tečaj higienskega minimuma. ki ga je obiskovalo 23 ude- ležencev. V teku so še neka- teri drugi seminarji, pred- vsem za varnost pri delu, precej občanov pa se močno zanima za tečaje tujih jezi- kov in za nekatera druga predavanja. Zato je tembolj nerazumljivo, da se je na razpis v večerno osemletko priglasilo samo 13 kandi- datov. Vodstvo delavske univerze je predvsem na tem področ- ju pričakovalo večji odziv. Podatki o izobrazbi zaposle- nih v hrastniškem gospodar- stvu namreč kažejo, da je med njimi več kot tisoč pet- sto ljudi brez dokončane os- novne šole. Med njimi je do- bra polovica mladih ljudi, ki so pravzaprav šele nekaj let v delovnem razmerju. Spričo tega dejansko pričakovanje delavske univerze za vpis v večerno osemletko ni teme- ljilo na napačnih izhodiščih, marveč na dejanskem stanju. Kaže, da bodo ostala pri- zadevanja delavske univerze, ki hoče omogočiti vsaj mlaj- šim delavcem dokončno osemletko, zaman. To pa bi bila seveda nei>opravljiva ško- da tako za delovne organiza- cije kot za vse te ljudi, ki jim je praktično zaprta pot za njihovo napredovanje. Za podjetja zato, ker si prizade- vajo za višjo produktivnost, za zaposlene pa zavoljo tega, ker je očitno, da le ljudje z več znanja i^pešneje oprav- ljajo svoje delo. Prav bi bilo, če bi delav- ski univerzi v njenih priza- devanjih pomagali vsi druž- beni dejavniki v komuni. Ko- nec koncev ni bilo pričako- vati, da bi se že letos vpisa- lo v 7. in 8. razrede večerne osemletke nekaj sto kandida- tov. Ni pa nobenega dvoma, da bi z večjim vpisom pola- goma izboljšali strukturo za- poslenih in omogočili vsaj mlajšim ljudem kasnejše pridobivanje kvalifikacije in celo možnosti za nadaljnje šolanje. Vodstvo delavske imiverze prav zdaj skrbno razmišlja, kako bi privabilo v to večerno šolo več mladih ljudi. — an IZ SKUPNEGA ŽEPA OBRAČUN ZA NEGOSPODARSKE INVESTICIJE V Hrastniku so letos po temeljitih pripravah ustano- vili poseben sklad za negospodarske investicije, kamor Se stekajo prispevki vseh zaposlenih v tej komuni. Na bližnji II. seji občinske konference SZDL bodo med drugim obravnavali dosedanjo porabo denarja Za nekatere objekte družbenega standarda. Ugotovitev, da so v občini Hrastnik zadnjih deset let vlagali velike napore za raz- Mritev materialne osnove go- spodarstva, je povsem na mestu. V tem obdobju so po- rabili približno 18 milijard SD za rekonstrukcijo in mo- dernizacijo ter razširitev pro- izvodnih naprav in ustanovi- tev nekaterih novih podjetij. S tem so omogočili zaposli- tev domala vsega za delo spo- sobnega prebivalstva, saj do lani v komuni praktično ni- so poznali brezposelnosti. Taka usmerjenost je kaj- pak onemogočila kakršnoko- li bistveno povečevanje druž- benega standarda, četudi ga liso povsem zanemarili. To, med drugim, kaže tudi poda- tek, da so v minulih petih le- tih porabili nad 600 milijo- fiov SD za te namene. Ven- dar so potrebe občanov hl- •^reje rasle, kot pa je bilo v lilagajnd razpoložljivega de- '^rja. Zato je tembolj razu- Hiivo, da so lani občaiu, Hrastnika na mnogih sestan- kih, posvetovanjih in zborih volivcev predlagali, naj se vsi občinski dejavniki zavzame- jo za hitrejše premagovanje perečih problemov družbe- nega standarda. Družbenopolitične organi- zacije in občinska skupščina so v celoti sprejeli predloge ljudi. Na enem izmed se- stankov celotnega družbeno- političnega aktiva so spreje- li načelno usmeritev za vse- stransko reševanje teh pro- blemov. Obenem so osvojili sklep o ustanovitvi posebne- ga sklada za finansiranje naj- bolj potrebnih objektov druž- benega standarda. Občinski proračun sam ne bi zmogel pravzaprav nobene pomemb- nejše investicije v t«j smeri, zato so se v Hrastniku že lansko jesen začeli dogovarja- ti o uvajanju posebnega pri- spevka zaposlenih. Do letoš- nje pomladi so na vseh se- stankih delovnih kolektivov sprejeli te obveznosti. Glede na predvidevanja bodo v občini Hrastnik zbra- h do leta 1970 okoli eno mi- lijardo sto milijonov SD, ki jih nameravajo uporabiti iz- ključno za najpotrebnejše objekte družbenega sandarda. Novoustanovljeni sklad za negospodarske investicije je na osnovi želja in odločitev občanov za letos sprejel sklep o rekonstrukciji ceste Hrastnik—Dol—Cerdenc in ne- katera druga manjša dela. Ker statut in poslovnik skla- da predvidevata obvezno in- formiranje občanov o troše- nju teh sredstev, je Izvršni odbor občinske organizacije SZDL sklenil, da bo o tem seznanil najprej delegate ob- činske konference SZDL, na- to p>a na zborih volivcev še vse druge občane. Prihodnje leto bo p>o vsej verjetnosti na vrsti gradnja nove šole, ki jo v Hrastniku nujno potrebujejo. Kasneje E>a se nameravajo lotiti še drugih prav tako p>erečih problemov družbenega stan- darda. — an V SLOGI JE MOČ Na pobudo krajevne skup- nosti v Jagnjenici pri Rade- čah so začeli te dni obnav- ljati cesto v dolžini okoli 3 km, od Papirnice do Jagnje- nice. Dela izvaja celjsko ce- stno podjetje. Prebivalci Ja- gnjenice bodo zbrali krajevni samoprispevek. Nekatera go- spodinjstva so se odločila prispevati celo p>o 50.000 SD, nekaj denarne podpore pa so oWjubiIe tudi radeške delov- ne organizacije. Krajevna skupnost tega pKxlročja sodi med najbolj aktivne organiz- me družbenega upravljanja, zanimivo pa je, da p>ri zbi- ranju denarja za te koristne namene ne zaostajajo prebi- valci. Nova cesta bo lepa pri- dobitev tudi za vse bolj raz- vijajoči se lovski in ribiški ter ostali rekreacijski turi- zem Sopote in tega dela rade- ške okohce. —am RAZISKAVE PO HARINIH ZLAKIH v teh dneh strokovnjaki republiškega zavoda za razi- skavo materiala vrtajo ob ba- zenu v »atomskih« toplicah v Harinih Zlakah pri Podče- trtku vrtino, s pomočjo ka- tere bi naj dosegli večji izvir vode. Po predvidevanjih bi naj bila vrtina globoka do 80 metrov. Sredstva za ta dela bodo črp>ana iz sklada Borisa Kidriča. — ez IIRASINIK TEDNIK, 5. OKTOBRA 1967 9 ŽRTVE PROMETA VLAK V AVTOMOBIL Voznik osebnega avtomobi- la FRANC MASTNAK je vozil iz Podloga proti Šempetru ter pred železniškim prehodom pogledal na levo in desno, če morda prihaja vlak. Zaradi neurja je bila vidljivost sla- ba. Mastnak je zapeljal na železniški tir v trenutku, ko je iz Velenja pripeljal tovar- ni vlak, zadel avtomobil in ga potiskal pred sabo 250 metrov. Voznik, žena Marija in sin ROBERT so dobili laž- je poškodbe, avtomobil pa je popolnoma uničen, škodo so ocenili na 14.000 N dinar- jev. OTROK PRED AVTOMOBIL SLAVKO FERME ,e vozil z osebnim avtomobilom cZ Ro- gaške Slatine proti Tržiš, ko je v Takelcah neoiadoma sko- čila pred avtomobil sedemlet- na ZDENKA GOBEC. Voznik je zaviral, vendar je kljub temu otroka zadel in zbil po cest:. Zdenka je dobila lažji pretres možganov 25.000 ND ŠKODE Proti Krškemu je peljal s tovornjakom in prikolico AN- TON ŠVENER, ko mu le v Logu privozil nasproti voznik tovornjaka cisterne s priko- lico VALANT KOVAČ. Ta se je pri srečanju umaknil na neutrjeni rob ceste. Teža sv- bomobila je povzročila, da se je cestni rob udri In se je vozilo prevrnilo po 10 me- trov globokem nasipu, "riko- lica je obstala s kolesi na- vzgor, tovornjak na desnem boku, naslonjen na drevo, ki je zadržalo, da se ni oboje prevrnilo v Savo. Iz prikoli- ce je v Savo iztekla nafta, škode je za 25.000 N-dinar- jev. NEPREVIDNOST Proti mestu Celju se je po Mariborski cesti peljal mope- dist RUDOLF STROPNIK, ko je pred njega neprevidno za- peljal kolesar HINKO ČU- VAN. Kolesar je zapeljal na cesto izpred hiše, ne da bi se prepričal, če je cesta prosta. Pri trčenju je kolesar dobil pretres možganov, lažje oa je bU poškodovan tudi mope- dist. ZADREMAL MED VOŽNJO Iz Ljubljane se je proti Ma- riboru peljal z osebnim av- tomobilom s hitrostjo W) do 70 km na uro FRANC KE- BER. V Prelogah je na rav- nem delu ceste zadremal ter zapeljal na levo čez cesto, kjer je zadel v kilometrski kamen, ga izruval in potisnil pet metrov naprej, nato pa je zadel še v betonsko vrtno ograjo. Pri nesreči je voznik dobil hude telesne poškodbe, predvsem v predelu prsnega koša. Na vozUu je škode za 8.000 N-dinaa-jev. V mejah lanskih rezultatov Industrija celjske občine po osmih mesecih Četudi se je obseg mdustrij- ske proizvodnje v celjski ob- čini v avgustu znatno pove- čal v primerjavi z julijem, ko je bil najnižji v letoš- njem letu, je vendarle za- ostal za lanskim povprečjem za 1.2 odst. Spričo tega tudi v skupnem seštevku ni pri- šlo do sprememb. Osemme- sečna proizvodnja se letos giblje na ravnd lanske; njen indeks pa znaša komaj 100,3. Očitno je torej, da industrij- ska poizvodnja, saj v občin- skem povprečju, stagnira, in da nanjo bolj ali manj vpli- vajo tokovi gospodarske in družbene reforme. Toda, ali res samo zunanji vplivi? V posameznih industrijskih panogah je proizvodnja v os- mih mesecih letos višja od lanske samo v kovinski, ke- mični, grafični in industriji gradbenega materiala, v vseh ostaUh panogah pa je nižja. Vtem ko je na vrhu te lest- vice kovinska industrija z in- deksom 113.6 in ji sledita industrija gradbenega materi- ala s 112.2 ter kemična indu- strija s 103.4, so na dnu le- sna industrija za 86.9, tekstil- na 94.0, črna metalurgija 98.5 itd. Vzroki za takšno stanje so dokaj različni, predvsem pa je tu neugodna tržna situa- cija, zaradi katere priha- ja do zmanjšanja proizvod- nje v nekaterih obratih itd. Značilno za Store je, da ne- kateri naročniki odpoveduje- jo že podpisane p>ogodbe in mora podjetje iskati nova na- ročila. Zaradi večjih zalog in slabega plačevanja kupcev je pomanjkanje obratnih sred- stev zelo boleče. število zaposlenih v indu- striji se je v avgustu zmanj- šalo in je le še za 0.4 odst. višje kot v istem mesecu la- ni. V primerjavi z lanskim povprečjem pa je višje za 1.1 odstotka. Razveseljivi so podatki o izvozu. V avgustu je bil do- sežen nadpovprečen aspeh, saj je znašala vrednost izvo- za nad 1.1 milijona dolarjev. In še en razveseljiv poda*.«k — od skupnega Izvoza v os- mih mesecih letos je 81,3 od- stotka vrednosti realiziranega na področju konvertibihiih valut. V osmih mesecih letos je dinamika izvoza glede na plan najugodnejša v železar- ni Store, tovarni EMO tn Žič- ni. Le ta tri podjetja so na- mreč presegla dve tretjini letnih izvoznih obveznosti, medtem ko ostala v izpolnje- vanju plana bolj ali manj za- ostajajo, žična je z močnim izvozom v avgustu že prese- gla letni plan, ki pa je bil, po pravici povedano, dokaj skromno postavljen. M. B. ZAPRL POT MOTORISTU Po Cesti na Ostrožno je z Lave prip>eljal motorist IVAN ŠTOS s sopotnico ženo TE- REZIJO ŠTOS. Na Ipavč^vi uUci je z dvorišča hiše pri- peljal na cestišče mopedist JANEZ DOLAR in tako za- prl pot motoristu. Pri trče- nju sta motorist in sopotni- ca padla ter dobila večje rane po desnih nogah. TEDEN POŽARNE VARNOSTI „Gori, goriii...'' • v Celju 700 gasilcev in 24 gasilskih društev • Enkrat dokončno odpraviti gasilsko Ijubosumn. 1 • Združene sile in sredstva bodo dali rezultate ?y »Gori, goriiii . «! Presene- čenje, strah in 3bup, vse v eni besedi. V temni .loči, ki jo je razsvetljeval le pošast- ni rdeči sij daleč naokoli, so ognjeni zublji pričeli lizati domačijo, plod dolgoletnih na- porov in domači kotiček pet- članski, družine. Prihiteli so sosedje, vedra in voda, vod- njak, vedra in voda, vod- njak. .. Plamen pa liže, gri- ze, podira. Drugi krik. To pot zavijajoč, vendar krik re- šitve. Sirene gasilskega avto- mobila. Prišli so ONI. Možje v uniformah s čeladami na glavah in cevmi v rokah. Brez strahu v ogenj In dim. »Mo- ramo rešiti kar se bo dalo.« Čeprav so počivali samo sla- bo uro, gasijo vso noč. Po- žara je konec. Crna in mo- kra roka gasilca si obriše potno lice, oči, čeprav pod osmojenimi obrvmi in tre- palnicami, E>a gledajo vedro, zopet smo uspeli. Teden požarne varnosti je minil neopazno, brez večjih akcij m manifestacij. 700 celj- skih gasilcev v 24 društvih in poklicni četi Zavoda za po- žarno varnost je imelo svoj teden, ki p« se m razlikoval od ostalih. Vsakodnevno de lo z zastarelo opremo, pre- mišljanja o tem, kje dobiti sredstva za nakup potrebne- ga orodja, to so običajne skr- bi gasilcev že nekaj let na- zaj. N denarja in m pomo- či v potrebni višini. Hkrati pa drobijo sredstva, namenje- na za požarno varnost, za mnogo društev, tako na vasi kot v industriji Stara le pe- sem o tem, da bi dokončno te združili nekatera društva v eno, jim dah sredstva za moderno opremo ter rako omogoćih enotni ekipi ^^o. tetno m hitro ukrepanje, j vedno lahko postavimo /pj sanje, ali so industrijska g sllska društva nujno potr^ na, če pa vemo, da prici^ gasilci pokUcne čete Zavo ' vsako tovarno na »žje, celjskem območju samo kaj minut po požaru. Ui prav, da gredo težki -niiij^l ni tovarn za požarno vaj 1 nost v lastnem okviru, ^| i pa ne more pomagati pri , žaru večjih razmer. Nočetu^' dajati prvenstvo nekomu, gi, i nam samo za popolno požj.. i no varnost in prav je da , tem tednu to tudi izgovoii, mo. Po združitvi sredstev p, • bi morah združiti tudi sii^j odpraviti očitno Ijubostumo^, amaterskih — samo nekate' rih — do poklicnih gasilce?' saj ni toliko pomembno, i^l so bili prvi pri požaru fanti je iz te ali one vasi, ali ^. kllcn: gasild, važno je, da rs šimo premoženje in Ijuij' čimhltreje in čimboljše. 2&[ to so bih primeri načrtne^ poznega obveščanja poklicni' gasilcev in vprašanja »Ka. iščete tukaj?« nedopustni čl&' veškemu poštenju in razumni In ne nazadnje smo pri zj, gotavljanju požarne varnost v naših domovih, »-o/arEali v našem mestu odgovorni ti; di mi občani Naša viops j( še večja kot vloga »Hsi.ccv S skrbnim ravnanjem in pai ijivostjc lahko močno zmanj šamo odstotek p>ožarov, sa; je ogenj požara neljub gos: v hiši Vsem gasilcem cel} skega področja za njihov te den čestitamo ter se jim hkrati zahvaljujemo za vst uspešne intervencije M. Seničai 10 TEDNIK, 5. OKTOBRA 1967 \REMr: VREMENSKA NAPOVED ZA CAS OD 5. DO 15. OKTOBRA Padavine z ohlariitnjo se pri- čakujejo okrog 6., 8 in 13. oktobra. Vmes izboljšanje vre- mena. Dr. V. M ""t i^uNO Nt MOKKTt' h pa ne pomeni, da oj nt mogli ^J- v poliretji lin v Beogradu aii ^ dvajiaist minut oa B.tiUju' Caf j^staia vse Dol.i dragocen ir oa „'^Sa 4,-.visijc tKJgosto veiiKi po- Si nočete ogienan ur^a * f>lie in okolice' f^ROKLLH (KlJh jvajn novos! 'tRn TAM m )e mimc r.urt.stl^ * atra^tlvnosu 6ista poslovna SLG CELJE v petek dne 6. oktobra 1967 ob 19:30: K. Destovnik: KAJUHOV VEČER — recital. Ob 20.30: Plautus: DVOJČKA gostovanje v Šoštanju. V soboto dne 7. oktobra 1967 ob 19. uri: Z. Petan: BESEDA NI KONJ gostovanje v Krmelju. CELJSKA TURISTIČNA ZVEZA PftOSTE KAPACITETE V vseh turističnih krajih na celj- skem turističnem področju je do- volj prostih mest tako v domovih, weekentl naseljih in pri privatni- kih. Rezciv«ije so potrebne le za hoteie CeUia in Evropa v Celju in Paka v Velenju in to le za sobote. Vse informacije so na voljo pri turističnih društvih posameznih krajev. RIBOLOV Možen je ribUov i>oslrvi na Bra- slovškem jezeru, na Blagovni iov na krape. Dovolilnice se dobe pri čuvajih jezer ali pri ribiški dni. zini po ceni 10 Ndin za dan. PREVOZNOST CEST Cesta proti Ljubljani je v Celju zaradi popravila Butejevega mostu enosmerna. Obvoz čez Babno. PRIREDITVE CELJE: hotel Celeia vsak dan ra- zen petka barski program. ROGAŠKA SLATI.NA: Vsako sredo, soboto in nedeljo ples v restavra- ciji Pošta, ob sobotah in nedeljah v restavraciji Bellevue, ob torkih pa v zdraviliški dvorani. VELENJE: Vsak dan razen pone- deljka barski program v hotelu Paka. 9 1 oktobrom imajo nov barski program. DOBRNA: V kavami vsak dan plesna glasba. ZAHVALA Ob prerani smrti ljubljene žene in najboljše matere FANIKE STOPAR iz Lok pri Mozirju se najiskreneje zahvaljujemo zdravniku dr. Francu Šir- ku za njegovo izredno skrb in požrtvovalno nego, ki jo je posvečal moji ženi ves čas njene hude bolezni. Žalujoči: mož Martin Stopar z otroki ^ ZAHVALA Namesto cvetja na grob blagopokojne mame do- centa dr. Janka Lesničarja je darovala družina Gusta- va Grobelnika Ndin 150.- Zvezi slepih v Celju. Iskrena hvala. PRODAM FARCEiXJ 650 mi s sadjem in brajdo, kletjo prodam. Naslov v upravi lista. ZIMSKI nin:ski plašč in smučarske čevlje »pancerice« štev. 42 pro- dam. Vprašati pri Stožir, Celje, Trg svobode 7. NOV 15 eolski gumi voz prodam za 270.000 Sdin. Rudi Kosec, Giinsko 7, :§kofja vas. HRASTOVO SPALNICO svetlo — masivno izdelano prodam. Na- slov v upravi lista. STABILNI MOTOR, 4 KS prodam za 800 Ndin. Zupanek, Socka — Strmec. NOV, superavtomatični pralni stroj candy prodam ugodno. Smeh, Tehar.je 14 PLETILNI Sl'ROJ »singer« nov, dvoreUni prodam. Celje, Kersni- kova 56. KOMBINIRAN italijanski otroški voziček prodam. Selčan, Vrun- čeva 25 b. ŽENSKO KOLO in kuhinjsko kre- denco 170x 170 proctom. Celesti- nova ul. 6. ZIM.SKA sortna jabolka za ozim- nico prodam. Poženel, Lisce 3, Celje (Anski vrh). >'ODNO ČRPALKO z vsemi pri- ključki 380/328 WolU, 2850 obra- tov, znamke »gavenswerke« IVien Erodam za 1800 Ndin. Stipe Oa rilo, Deslnja vas 60, felrovče. SIMCO 1100 proda dr. Dušan Lo- vrenčič, Celje, Drapšinova ulica 2 a. t INOGRAD in sadonosnik pro- dam. Tinka Gubenšck, Loka pri Zusmu. DOBRO OHRANJEN pralni stroj znamke »biljana« prodam ugod- no. Zdravko Zupančič, Kajuho- va 5, Šoštanj. JABOLKA prodam. Na,slov v upravi lista. VIKEND HIŠO (soba, kuhinja, klet) v neposredni bližini Celja primemo za stanovanje prodam. Pilih, Lokrovec 1. FIAT 600 prodam po ugodni ceni. Ogled pri Deelakorda, Ložnica 22 Žalec PRECEJ VELIKO sliskablico na sleme in čiste stekhiice vseh vrst proda: Srebočan, Celje, Bezenškova 1 a. ENOSTANOVANJSKO HISO, 10 arov zemlje, majhen sadni vrt, na lepi sončni legi v Pangoracu 11, Griže prodam. Dovoz možen 8 kamionom, cena po dogovoru. KMEČKO HIŠO, potrebno popra- vila, s sadovnjakom blizu Vran- skega prodam. Naslov v upravi Usta. ŽENSKO kompletno, dobro ohra- njeno kolo prodam. Naslov v upravi lista. DVA SODA 1000 1 prodam. Naslov v upravi lista. LEP, skoraj nov kombiniran otro- ški voziček poceni prodam. Emil Oštir, Celje, Trubarjeva 30. DVOJNA belo plcskana vrata pro- dam. Naslov v upravi Usta. ZAPOSLITEV AVTOMEHANIK — šofer išče za- poslitev šoferja Naslov v upravi lista. GOSPODINJSKO pomočnico ali gospodinjo za 8 ur dnevno v centm Celja iščem. Naslov v upravi lista. PRIDNO in pošteno dekle, ljubi- teljico otrok sprejme za gospo- dinjsko pomočnico. Naslov v upravi lista. IŠČEMO tetko za dopoldansko varstvo enoletne punčke in po- moč v gospodinjstvu. Plačamo dobro. Celje, Vojkova 3, stano- vanje 5. KUPIM INVALIDSKI AVTO (ročna ko- manda) ali italijanski fiat 500 kupim. Naslov v upravi lista. TEŽKO plemensko delovno kravo kupim. Naslov v upravi lista. -STANOVANJE (2,5-sobno) kupim. Naslov v upravi lista. STANOVANJA MLAD ZDRAVNIK išče sobo. Pi- smene ponudbe pod oznako »444«. LJUBUANA — CEUE! Zauienjam novo dvosobno komfortno stano vanje za enako ali večje v Celju. Infonnacije po tel.: 27 39 od 7. do 12. ure, Celje. OPREMUENO SOBO z balkonom in souporabo kopalnice dobi starejši samski mo.ški. — Ogled vsak dan razen nedelje od 14. do 16. ure. Naslov v upravi li- sta. MLADA ZAKONCA bii-z otrok išče- ta enosobno stanovanje ali so- bo. Pismene ponudbe pod ozna- ko »Inteligenta«. PRLMERNO dvo- ali trisobno sto- novanje, po možnosti z garažo, v Celju ali bližnji okolici iščem. Dam prime#io nagrado. Pisme- ne ponudbe pod oznako »Suho stanovanje«. LEPO, sončno, ogrevano sobo in garažo oddam solidnemu tovari- šu. Prodam avto v najboljšem stanju — opel rekord, tipa 57. — Celje, Oblakova 3. NA STANOVANJE sprejmem faii ta. Na.sIov v upravi lista. SOBO oddam mirnima dijakinja ma. Vprašajte pri Zelinka, Titov trg 6, med 12. in 14. uro. žOfl.uOO DIN nagrade nudim osebi, ki bi mi priskrbela stanovanje ali večjo sobo v Celju ali Žalcu. Pismene ponudbe na upravo li- sta pod oznako »Takoj«. SOSTANOVALCA ali sostanovalko sprejmem, eventualno tudi na domačo hrano. Srebočan, Celje, Bezenškova 1 a. RA/NO VLJUĐ>.'0 pro.siin tovarišico, ki me je videla ležati na dvorišču postaje LM 26. 8. ti. približno ob 13j uri naj bo toliko ljubez- niva in mi sporoči svoj naslov Vladimira Heimerle — Celje, Aškerčeva 8. NUJNO potrebujem 12.000 ND po- sojila za plačilo carine. Garan- cija: dva tovorna avtomobila. Na.slov v upravi lista. ŽENSKO JOPICO ste pozabili pri nas! Zglasite se v našem oglas- nem oddelku. Uprava C Tednika. LOKAL — DVA PROSTORA IN KLET, V CE-' LJU, ZIDANŠKOVA ULICA 16 — PRIMEREN ZA TRCtOVINO ALI GOSTIŠČE V POSTEV PRIDE TUDI ZAMENJAVA ZA Pa DOBEN LOKAL NA RIJEKI. INFORMACIJE VAM NUDI PODJETJE »HVARSKE VINARI- JE« RIJEKA tel, 42-227. Stanovanjsko gospodarstvo Žalec razpisuje po 9. in 10. členu Zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča in 3. člena Odloka o orga- nizaciji urejanja in oddajanja stavbnega zem- Ijišča na območju občine Žalec JAVNI NATEČAJ za oddajo stavbenega zemljišča št. 16 do 2Z in 48, 49, 50, 47 in 46 k. o. Petrovce v približni izmeri posamezne gradbene enote 400 — 550 m' in parcelnih št. 929/94, 929/95 k. o. Polzela za gradnjo enodružinskih stan. hiš v približni izmeri posamezne gradbene enote 500 — 600 m*. Stavbne parcele št. 16 do 22 k. o. Petrovce so- seska »Vrt« Petrovce so v približni izmeri 400 — 500 m' namenjene za gradnjo vrstnih hiš. Tipi objektov so določeni po zazidalnem načrtu vrstne hiše. Stavbne parcele št. 46 do 50 k. o. Petrovce v približni izmeri 450 — 550 so namenjene za gradnjo enodružinskih hiš. Tipi objektov niso povsem določeni. S pogodbo o oddaji zemljišča se določi rok do- graditve. Izklicna cena za ureditev stavbnega zemljišča v k. o. Petrovce (priprava in opremljanje) je naslednja: odškodnina za m^ zemljišča 10,50 Ndin (prip.) oprema gradbene enote 9.000,- Ndin Izklicna cena za ureditev stavbnega zemljišča v k. o. Polzela (priprava in oprema) je nasleđ> nja: odškodnina za m^ zemljišča 6,- Ndin oprema za gradbeno enoto 1.640,- Ndin V stroških priprave zemljišča so zajeti asana- cijski stroški, stroški odstranitve naprav in na- sadov na zemljišču ter zazidalni projekti in poslovni stroški. V stroških opreme posamezne zazidalne parce- le za sosesko »Vrt« Petrovce so predvideni stroški kanalizacije, vodovoda, asfaltiranja ce- ste, vendar le do višine denarnega zneska po- sameznika. V soseski Polzela pa samo že vlo- žene investicije pripadajoči del v soseski 3 Polzela; in vso komunalno opremo uredijo in- vestitorji sami z lastno udeležbo. IzkUcna oz. zlicitirana cena mora biti vplačana v roku 8 dni po pravnomočnosti odločbe o od- daji stavbnega zemljišča. Varščina znaša 900 Ndin in mora biti vplačana en dan pred javnim natečajem na žiro račun 5075-781-1 Sklad za urejan,ie mestnih zemljišč — Stanovanjsko gospodarstvo Žalec. Pismene ponudbe morajo biti vložene do 16. oktobra 1967 in naslovljene na stanovan.isko go- spodarstvo Žalec — Sklad za urejanje mestnih zemljišč. JAVNI NATEČAJ SE BO VRŠIL DNE 25. OK- TOBRA 1967 OB 16. URI V PROSTORIH STA- NOVANJSKEGA GOSPODARSTVA ŽALEC. Zemljišče bo oddano najboljšemu ponudniku. O izidu natečaja bo izdana odločba v smislu 13. člena Zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča. Podrobne informacije ob ponedeljkih, sredah in petkih od 14.—16. ure v pisarni Stan. gosp. Žalec. 1. POSLOVALNICE CELJE, VELENJE MOZIRJE, KRŠKO, KRAPINA, HRASTNIK IN ŠOŠTANJ 2. IZLETI PO DOMOVINI Organiziramo izlete, ek- skurzije tn prevoze po ožji tn širši domovini ter na oglede turističnih in športnih prireditev 3. IZLETI V TUJINO Enodnevni: — CELOVEC — GOSPA SVETA — ŠT. VID 60 Ndin; — TRST preko Sežane 55 Ndtn; — TRST preko Gorice 60 Ndin; — VIŠARJE 75 Ndin; — GRADEC — Spomin- ska svečanost 1. nov.— dan mrtvih — samo 35 Ndin. Dvodnevni: — BENETKE 150 Ndin; — CELOVEC — VIŠAR- JE — TRST 170 Ndin; — BUDIMPEŠTA 205 Ndin; — TORINO — avtosalon 4 dni — samo 403 Ndin. IZLETI SO IZ CELJA, IZ OSTALIH KRAJEV DOPLAČILO RAZEN V SMERI VOŽNJE VSI PROGRAMI V PO- SLOVALNICAH IZLET- NIKA. 5. NABAVA POTNIH LI- STOV, LETNI ODDIH, MENJALNA SLUŽBA. Komisija za razpis delovnih mest v upravi SKUPŠČINE OBČINE mm pri Jelšah razpisuje prosto delovno mesto snažilke za čiščenje poslovnih in sanitarnih prostorov v občinski upravi. POGOJI: Za delovno mesto je potrebna osnovnošolska izobraz- ba. Poskusno delo tra- ja mesec dni. Kandidat bo sprejet na delo za polni delovni čas in ne- določeno dobo. Prijave sprejema komi- sija za razpis delovniie mest pri Skupščini ob- čine Šmarje pri Jelšah do 10. oktobra 1967. Komisija bo prijave obravnavala 11. okto- bra 1967 ob 13. uri v sejni sobi Skupščine občine Šmarje pri Jel- šah. OGLAŠUJTE V CELJSKEM TEDNIKU TEDNIK, S. OKTOBRA 1967 \l Velenje — mesto, ki je v zadnjih dvajsetili letih naredilo ogromen korak naprej. Modema arhitektura, zelenice in nasadi tvorijo zaključen prostor, ki v svoji Vizu- alni podobi daje vtis mogočnosti in urejenosti. Moderna, svetla stanovanja, parki potrebni človeku za oddih po delu, klub, jezero, stadion — to je danes zrcalo Šaleške doline. (Tekst in foto: T. Vrabl) OB PRAZNIKU OBČANOV VELENJSKE OBČINE Dinamični razvoj se nadaljuje • LETOŠNJE PRAZNOVANJE OBČANOV VE- LENJSKE OBČINE V SPOMIN NA DOGODKE PRED 26 LETI, KO SO PARTIZANI V NOČI MED 7. IN 8. OKTOBROM NAPADLI ŠOŠTANJ, BO POVEZANO Z VEČIMI DELOVNIMI USPEHI. e OSREDNJE PRAZNOVANJE BO V BELIH VO- DAH, KJER BO TUDI OTVORITEV CESTE TER OD- KRITJE SPOMENIKA, IN SLAVNOSTNA SEJA SKUP- ŠČINE OBČINE, KULTURNI PROGRAM TER PODE- LITEV KAJUHOVIH NAGRAD. #PROGRAM PRAZNOVANJA OBSEGA PRIREDI- TVE, KI SE BODO VRSTILE V VSEH VEČJIH KRA- JIH OBČINE IN BODO TRAJALE SKOZI VES TEDEN Kot rečeno, so občani ve- lenjske občine povzeli za dan praznovanja zgodovinski do- godek izpred šestindvajsetih let, ko so partizani, 50 :>or- cev prvega štajerskega ba- taljona, napadli Šoštanj. Letošnje praznovanje obse- ga celo vrsto pi-ireditev, ki bodo zajele vse večje kraje v občini, medtem, ko bo osre- dnja proslava v Belih vodah. To priznanje so si občani Belih vod priborili z izredno prizadevnostjo pri reševanju komunalnih in drugih pro- blemov, predvsem pa zaradi gradnje ceste od Šoštanja do Belih vod. Kot smo že pred meseci pisali, so občani to cesto zgradili večidel s pro- stovoljnimi deli in pomočjo pripadnikov Armade, ki so jim pomagah pri gradnji naj- težjih odsekov ceste. Enega izmed večjih objektov, .o je most čez potok, pa je zgra- dilo podjetje GLIN iz Naza- rij. Občani Belih vod bodo s svojim prireditvenim progra- mom, ki bo v nedeljo 8. oktobra, dostojno počastili spomin. Po otvoritvi ceste, ki bo že ob devetih dopold- ne, bo nato ob desetih slav- nostna seja skupščine obči- ne, lia kateri bodo med dru- gim podehli tudi letošnje Kajuhove nagrade, zatem pa bo kultturni program in od- kritje spomenika narodnemu heroju in partizanskemu pe- sniku Karlu Destovniku-Ka- juhu. V soboto pa bo v dopoldan- skih urah svečana komemo- racija pri spomeniku talcev v Šoštanju, zatem otvoritev ste od Gorenja do SoštJ otvoritev spominske soV zgodovinskimi dokujij, Tomšičeve brigade, ki 'i kot poseben oddelek NOB v muzeju sloveiS premogovnikov v velenjs^ gradu, pK>poldne bo srečj, borcev velenjske občine velenjskem jezeru s part> skim mitingod ter več ^ tnih rn kulturnih priredite; Izredno smelo načrto-^^^ gospodarskega in komunal, ga razvoja velenjske oi),<,' je v zadnjih desetih presenetilo še največje g miste. Resda, da bo ta mični razvoj ubral v pri.^^ njem obdobju zmern? pot, vendar kljub temu' moremo mimo dejstev, 'la občani te občine v enem | setletju ustvarili toliko, je to presenetilo ne s'^i gospodarstvenike doma, več v svetu. Morda je j prav v tem neponovli^i uspehu kanček zavisti, ki krnila in onemogočala še v je delovne uspehe občan velenjske občine. Steber razvojnih možno v velenjski občini je bil minulem obdobju rudnik, katerem pa se je v zadi^ letih uspešno razvijalo osamosvajalo tudi drijgo | spodarstvo, predvsem im strija. Kajti delež, ki ga i nes prispevajo podjetja, i so Gorenje, Termoelektran Vegrad, Cromometal, Usnj na. Galanterija ter trgova in gostin3ka podjetja s pr mi organiziranimi zamei obrti, ni majhen in se poi čuje iz leta v leto. Prav kolektivi pa nudijo garaa jo na ekonomski osnovi, napoveduje nadaljevanje namičneg« razvoja občine. Rdeči petelin na hmelju v Taboru zgorela hmeljska sušilnica in preko 20.000 kg hmelja • POŽAR JE PO VSEJ VERJETNOSTI NA- STAL ZARADI KRATKEGA STIKA V ELEK- TRIČNEM VODU ELEKTROMOTORJA. • NA POMOČ JE PRISPELO 15 GASILSKIH EKIP, KI SO POŽAR POGASILE, OBVAROVA- LE PA SO TUDI OKOLIŠKE ZGRADBE. • ŠKODE NA POSLOPJU, OPREMI IN HME- LJU JE ZA 65 MILIJONOV STARIH DINAR- JEV. Nekaj ur pred tem, ko so uslužbenca Hmezada steh^^a- li zadnjo balo hmelja, ki so ga pripeljali kmetovalci iz okoliikih vasi, ni nihče niti v sanjah predvideval kata- strofe. To tembolj ne, ker so s sušenjem hmelja v tabor- ski sušilnici končali že pred doibrim mesecem dni. »Letošnji pridelek hmelja na tem področju je bil izred- no kvaliteten,« nam je na- slednje jutro ob prizorišču katiatrofe povedal ing. Edo Omladič, obratovodja te de- lovne enote žalskega kmetij- skega kombinata. »Kmetje sicer ne bodo oškodovani, ker je bil hmelj od njih že prevset, toda to ne zmanjšu- je škodo, ki je izredna. V tej sušilndcd, je bilo spravlje- nih nekaj več kot 20.000 ki- logramov hmelja, od katere- ga je bilo kot rečeno okrog 80 odstotkov najboljše kvali- tete. Tu je bil spravljen dei pridelka hmeljarjev iz Kap- lje in Ojstriške vasi, Pondor- ja. Črnega vrha, Mikla-vža in pridelek kmetovalcev iz Ta- bora ter Lok.« In kaj pravijo očividci te katastrofe? Požar je prva opazila najbližja soseda, go- spodinja Marko. »Sin je gle- dal televizijski program, mož je že legel, sama pa. sem se ravnokar odpravljala spat. čudilo me je, da je dvorišče ob sušilnici tako razsvetlje- no. Najprej sem pomislila, da se je pripeljal Milan z avtomobilom v garažo. Toda, ko sera pogledala skozi okno, sem zagledala ogenj v sredinskem oknu v drugem nadstropju sušilnice. Komaj sem nanj opozorila sina, je vročina že tudi rasjgnala ste- klo na oknih,« nam je pripo- vedovala Markova, ki je bila še vsa p>od vtisom katastrofe. Njen sin Anton je tak»j stekel v vas, ker se je spom- nil, da so v gostilna pri Te- kavcu še možje, ki so se udeležili sestanka člano-.- pro- svetnega društva. Hude jeva, ki je prišla f>o mleko pa je opozorila moža, ki je sprožil gasilsko sireno. Anton Mar- ko in Stane Pungartnik, Slav- ko Kramar ter Prane Ber- gant pa so kmalu za tem poskušali Jia silo vdreti v su- šilnico. Kmailu se jim je pri- družil še Franjo Uranjek, kmetijski tehnik, ki je zapo- slen v tej delovni enoti in prinesel l^juče, vendar z nji- mi nisso več mogli odkleniti vhodnih vrat. Zato so Stane- ta Pimgartnlka dvignila v od- prtino za dvigalo, da je skoei njo prišel v stavbo in z no- tranje strani odprl vrata. »Videli smo, da je žarišče požara v drugem nadstrop- ju, zato smo takoj z apara- tom za gašenje stekli tja,« nam je pripovedoval Anton Marko v avli upravne zgrad- be tovarne EMO v Celju, kjer je zaposlen. »Slavko Kramer se je takoj krt.il va- rovalk, mi pa gašenja. S pe- no smo sicer nekoliko poga- sili, vendar je epna zaradi premajhne količine in velike vročine eksplodirala, zaradi velike vročine in dima smo se morali umakniti nazaj na stopnišče. Ko sem prispel gor, v nekdanjo dvorano, je ogenj zajel pod in pa žakljo- vino po vrhu zloženih bal. Ogenj bi lahko pogasili, če bd bil v stavbi ali pa vsaj v neposredni bližini bidrmt z zadostno količino vode. 0?enj se je širil z neverjetno nagli- co. Cez nekaj minut rusmo mogli vzdržati več niti na stopnišču.« Kmalu po tuljenju sirene je prispela prva gasilska eki- pa, to so bili člani prosto- voljnega gasilskega društva Iz Ojstriške vasi, nato so pri- speli gasikd iz Lok, a Vran- skega, Iz Kaplje vasi in Pan- dur>a, pokJricni gaatioi ia Oe* Ija, prostovoljci iz Latkove va- si, Prebolda, Šempetra in Polzele. Zbralo se je petnajst ekip, ki so se borile z ognjem. Zaradi nevarnosti, da se ne bi vnele še okoliške zgradbe je veliko ekip varo- valo te. Kljub temu je zgo- rel ves hmelj, oprema in ostrešje stavbe. Prebivalce je vznemirjalo predvsem vprašanje, od kod ogenj. Posebna komisija se- kretariata za notranje zade- ve iz Celja, ki je raziskovala vzrok požara celo noč vse do poenega pK>poldneva nas!c>d- nji dan je ugotovila, dj» je požar nastal po vsej verjet- nosti zaradi kratkega stika v stikalu ali električnem va je katastrofalno odpravila Trboveljčane s 7:1. Po teh dogodkih je Celje-Kla- divar četrti, Hrastnik deveti, Rudar pa zadnji. V vzhodni conski ligi so se srečanja končala takole: Ve- lenje — Grafičar 1:0, Parti- zan — Pužinar 2:2, Steklar — Žalec 4:1 in Odirap — Šmartno 0:0. Po teh tekmah so Velenjčani drugi, Šmart- no 4., Steklar 3., Olimp 6., 2aJec 9., Partizan pa 10. V slovenski rotoCMnetni ligi sta zmagala oba favorita. Ta- ko je trboveljski Rudar od- pravil Piran 18:15, Celje pa velenjskega Rudarja 21:13. Celjani so na lestvici drugi, Trboveljčani peti. Rudar iz Velenja pa zadnji. V slovenski odbojkarski li- gi za ženske se igralke celj- skega Partisana odlično drži- jo. Tudi v sedmem turnirju so dobile oba dvoboja in ta- ko vodijo na lestvici s šesti- mi točkami prednosti. Zelo agilni so bili kegljači. Po prvem delu republiški prvenstva za moške pare 11 VanovSek in Lubej dnij i Grum in Lešek tretja, Kraj: in Bofulin pa deveta. Na ] i venstvu posameznikov pa I je od Celjanov najbolje iil zal Vanovšek, ki je osvojil. mesto. Marii^k je bil v i konkurenci 18. Poleg tega je končalo prvenstvo celjsl tekmovalne skupine v kegli nju za dvojice. Najbol uspeh sta dosegla tekmoTi ca iz štor, šalič in Sivi drugo mesto je pripadlo * jici Aera, Marinčku in Roj( tretje pa Celjanoma Vai« šku in Lubeju. M Delavni mladim Mladinci v Zagradu pii " lju že nekaj nedelj zapovri jo grade smučarsko skaii nioo. Ta objekt bo stal n«l vadi iznad novega rudnika Zagradu. Pri tem bi omeni da so akcijo organiziii spontano in mladinci sa-*« Doslej so izvršiU že večid izkopov, tako, da bo 25-n' trska skakakiica predvidoH nared do prvega snega. Celjani na Balkanskih igrah Tri medalje Lubejevi, Na 26. balkanskih atlet- skih igrah v Carigradu je Marjana Lubej osvojila kar tri prva mesta in tri najvišja odličja. Zmagala je v teku na 100 m s časom 11.9, zatem v teku na 200 m s 25.0 in pri- pomogla jugoslovanski štafe- ti 4 x 100 m, da se Je povzpe- la na najvišjo stopnico. Odlično se je uveljavil ^ le, ki je v hoji na 20 kni" vojil četrto mesto. Več si" pričakovali od Zimtarja, lo' v teku na 10.000 m zase* četrto (30:30.8), v teku " 5000 m pa deato mesto. j Gostinsko turistične prireditve v Celju Odlično za razstave Uvodni del drugp[h gostin- sko turističnih prireditev v Celju .si je zaslužil odlično oceno. To še predvsem ve- lja za vse tri razstave. Go- stinci so se v resnici zavzeli in pokazali ne samo smisel za kulinarične Izdelke in po- grinjke, nmrveč tudi za ure- ditev celotnega prostora. In če k temu dodamo Se nad- vse uspelo zgodovinsko turi- stično razstavo — med dru- gim sta razstavljala Mestni muzej in Arhiv — potem mo- ramo organizatorjem in osta- lim sodelavcem samo čestita- ti. Uvod v gostinsko turistič- ne prireditve je uspel, da bi bil še konec tak. Uspel pa je tudi po izrednem obisku, saj si je razstave (gledalo v soboto popoldne in nedeljo ves dan nekaj Usoč ljudi. Na začetku prireditev je bila slovesnost, na kateri je opregovocU predsednik prlre^ ditvenega odbora, Jože Dobo- vičnik; zvečer, prav tako v soboto, pa je bila v Sloven- skem ljudskem gledališču akademija s počastitivijo me- dnarodnega leta tuiuzma. Tu je govora predsednik celjske turistične zveze, Rado Jenko, v drugem delu sp>oreda pa sta nastO(pila moški komorni zbor in folldoma skupina France Marolt iz Ljubljane. Za zaključek bo v soboto v hotelu Celeda družabni večer, podelitev priznanj za uspehe na razstavah in tekriovanje v gostinskih spretnostih. M. B. 12 TBĐirJK» f. OKTOBSU, IMT Jabolka bodo imela še eeno I ^adje je letos neverjetno poceni. Kmetijske orga^ Kjcije ponujajo namizna jabolka po 0,70 do 1,50 Ndin jjgram. Zasebni sadjarji dobe za njih seveda še Mi, Če jih sploh lahko prodajo. Industrijska ja- ,llia pa so tako poceni, da izkupiček zadošča komaj stroške pri pobiranju in prevozu do odkupne po- jje. Pa ne le v Slovenskih goricah in v Pomurju, jjozah in Savinjski dolini, temveč tudi na kraškem joiočju, kjer je manj sadovnjakov in je bližje pre- flovalno podjetje. Sadjarji se jezijo na trgovino. Njihova jeza je jjsih upravičena, ne pa vedno. Namizno sadje mora pjireč biti lepo. V kmečkih sadovnjakih pa je ^omno slabšega sadja, kakršnega mestni porabniki , marajo kupiti. Za predelovanje slabšega sadja sokove, marmelade in drugo pa imamo premalo ,djetij, da bi lahko porabila vse. Sedanje povpr-iševanje po jabolkih sicer ne odraža leh potreb v naši državi. Trgovci bodo spomladi jtovo spet uvažali jabolka, čeprav zdaj naši sadjarji . vedo, kaj bi z njimi. Skladišč imajo premalo, da jih shranili do pomladi — trgovci pa delajo račune fez sadjarjev. Zato bo spomladi imelo najboljšo ino pri nas manjvredno «adje, a dobro ohranjeno hladilnicah. Seveda uvoženo. Sedanje cene pa niso zbegale naprednejših sadjar- ^. Sicer tudi oni zdaj težko prodajo svoj pridelek, , katerega nimajo skladišč. V prihodnjih letih pa ( bo tako. Ali se bodo s trgovci pošteno pomenili H bodo sami bolj poskrbeli za prodajo. To so že »povedali in bodo gotovo uresničili. Lepo sadje lora namreč imeti ustrezno ceno, ki naredi naše idjarstvo tudi dovolj donosno. Ne le zaradi želja idjarjev, ampak predvsem zato, ker ima tako ceno idi na evropskem trgru. Naš trg pa vse bolj postaja ^1 tega mednarodnega trga, kar se mora odražati cenah. Sadjarji sicer ne bodo mogli prodajati jabolk po iko visoki ceni, kot so nekateri na družbenih po- [stvih želeli lani. Prodajna cena pa bo še vedno ovolj visoka, da bodo dobro negovani sadovnjaki tonosni. Najvišja odkupna cena pri sadjarjih v Evropi »seže le 2,00 Ndin za kilogram, preračunano po urad- em kursu. Seveda za najlepša jabolka najboljših ali ajl)olj iskanih sort. V Italiji, iz katere so naši trgov.- i precej uvažali, je najvišja cena še nižja. Naše edanje cene pa so znatno nižje. Torej bodo naši liidjarji lahko konkurirali s prvovrstnim sadjem na vropskem trgu. Ce ga ne bodo mogli prodati doma, p lahko izvozijo. Seveda si morajo najprej ustvariti M zveze s tujimi trgovci. Gojiti pa bodo morali ike sorte, po katerih je največje povpraševanje in najo najvišjo ceno. Imeti bodo morali tudi lastna iladišča, da ne bodo preveč odvisni od domačih rgovcev. To pa bodo lahko uresničevali le v tesnem ledsebojnem sodelovanju. Slabo, industrijsko sadje bo gotovo imelo še leta i leta nizko prodajno ceno, ker ga bo preveč, dokler lodo pri nas prevladovali slabo negovani sadovnjaki, lena bo sicer odvisna tudi od boljše ali slabše le- ine — toda sadjarjem tudi višja cena ne bo veliko ^»ristila, ker bodo takrat gotovo imeli malo sadja. J. PETEK Lov in lovska škoda Zakon o lovu določa, da so določene vrste divjadi za- ščitene. Ta zakon določa med dru- gim, da sme lovski čuvaj in član lovske družine ubiti psa ali mačko, ki se klati po lovišču, če sta oddaljena več kakor 200 metrov od hiše oziroma naselja, ali če sta oddaljena več kakor 50 me- trov od gospodarja. Ce pa zasači psa ali mačko pri preganjanju ah uničevanju divjadi ali kraji, ju sme ubiti v vsakem primeru. Vendar ne velja to za lov- skega psa, ki pri lovu ali šolanju pride čez meje lo- višča. Lastniki smejo pokončati v svojih poslopjih ali na svojem ograjenem dvorišču vsako nezaščiteno divjad, na svojih odprtih zemljiščih pa volka, divjega prašiča in jazbeca. Tako uplenjena div- jad pripada lovski drvižini oziroma organizaciji, ki go- spodari z loviščem. Povračilo škode, ki jo napravijo zaščitena divjad in določene vrste nezaščite- ne divjadi (npr. prašiči), ureja temeljni zakon o lov- stvu (Ur. 1. SFRJ, št. 16/65) na drugačen način kakor na- vedeni republiški zakon- Ta- ko so v tem razveljavljene tiste določbe, ki so v na- sprotju s temeljnim zako- nom o lovstvu. Za škodo, ki jo napravi navedena divjad, je odgo- vorna organizacija, ki gospo- dari z loviščem, na katerem ta divjad stalno živi; pogoj pa je, da je oškodovanec za preprečitev škode ukrenil vse, kar je bil po zakonu glede na vrsto divjadi in druge okoliščine dolžan ukreniti. (Po sedanjem re- publiškem zakonu mora la- stnik zemljišča poskrbeti za zavarovanje pred škodo po divjadi na način, ki je sploš- no vpeljan oziroma krajev- nim razmeram primeren.) šteje se, da divjad stalno živi na lovišču, na katerem je bila škoda prizadejana, če se ne dokaže nasprotno. Oškodovanec bo torej zahte- val pK>vračilo škode od tiste lovske organizacije, ki gospo- dari z loviščem, na katerega zemljišču je škoda nastala, ta pa mora doikazati, da odgovarja druga lovska or- ganizacija, ker živi divjad stalno na njenem lovišču. Odškodninske spore rešuje sedaj občinski upravni or- gan, ki je pristojen za lov- stvo, če znaša zahtevana od- škodnina do 25 000 din. Ce znaša več, pa je pristojno sodišče, in sicer občinsko sodišče do višine 1,000.000 din, prek tega zneska pa okrožno sodišče. Odškodninski zahtevek je treba vložiti pri navedenem občinskem upravnem organu v 15 dneh od dneva, ko je oškodovanec zvedel za škodo, vendar najkasneje v dveh mesecih od dneva, ko je škoda nastala, sicer iz- gub pravico do odškodnine. V istem roku mora vložiti oškodovanec tožbo na so- dišče, če zahteva odškodni- no, ki presega 25.000 din. Občinski upravni organ odloči o odškodninskem za- htevku z odločbo po pred- pisih splošnega upravnega postopka- Zoper njegoovo odločbo je dovoljena v 15 dneh (po vročitvi odločbe pri- tožba na republiški sekre- tariat za gospodarstvo. Zoper sodbo občinskega sodišča je dovoljena pri- tožba na okrožno sodišče, zoper sodbo okrožnega so- dišča, če bi to odločalo na prvi stopnji, pa je dovoljena pritožba na vrhovno sodišče SRS v Ljubljani. Tako pred občinskim up- ravnim organom kakor tudi pred sodiščem je postopek hiter. Oškodovanec seveda mo- ra utemeljiti v odškodnin- skem zahtevku oziroma v tožbi svojo zahtevo po od- škodnini. V 7. in 8. razredu pouk kmetijstva? Pred nedavnim so se v Medlogu pri Celju zbrali uči- telji in republiški poslanci na posebnem seminarju na katerem so sprejeli resoluci- jo o tem, da naj se v 7. in 8. razred osnovne šole uvede pouk kmetijstva. To naj " bi veljalo za šole na podeželju. Resolucijo so poslali repub- liškemu zavodu za šolstvo, ki naj jo posreduje drugim pri- stojnil organom. Zasebniki povprečno 22,2 stota na hektar Po nepopoipolnih pKKiatkih zveznega zavoda za statistiko smo letos v Jugoslaviji pride- lali na 1,888.000 hekaterih 4,8 milijona ton pšenice, kar je okrog 5 odst. več kot lani. Povprečen hektarski donos na družbenih posestvih je bil 38,1 stota na ha, pri zaseb- nikih pa 22,2 stota. Za uvoženo sadje večje carine? Predstavniki lonetijskih or- ganizacij iz vse države so predlagali da naj bi povečali carino za uvoz sadja in po- vrfcnin. Letošnji vinski sejem Letošnji vinska sejem v Ljubljani si je oglectelo 110 tisoč obiskovalcev. Na sej- mu so ocenili in razstavili 901 vzorec vin iz vseh dežel sveta, ki pridelujejo vino. ZVITOREPCA Zakaj govedo po,te manj silaže kot krme Na to vprf^šanjt ..a od- govorila dva angleška z.nan- stvenika, ki sta dolgo časa raziskovala fenomen apeti- ta. Poskusi so med dru- gim pokazali, da poveča- nje glikogena v krvi — v nasprotju s pričakova- njem — nima nobenega vpliva na apetit. Enaka u- gotovltev velja tudi za po- večanje »mlečne kisline v organizmu. Nasprotno pa je optimalna količina or- alno aplicirane solne in propionske kisline imela za posledico povečanje a- petita pri poskusnih živa- lih. Hemoreceptorji so tisti, pravita znanstvenika, Ici kontrolirajo stopnjo solne in propionske kisline v or- ganizmu, če je količina teh snovi, ki pospešuje apetit, prevelika, tedaj hemore- ceptorji s pomočjo mož- ganskih centrov delujejo zaviralno oziroma izzivajo občutek sitosti. To sposananje ima velik praktični pomen za pravil- no prehrano domačih živa- li. Na primer: krmni ob- rok, ki vsebuje predvsem silažo, lahko zaradi velikih količin silazne solne in propionske kisline zmanj- ša pri govedu apetit in s tem tudi neenakomerni pri- rast. Nasprotno pa kna normiran krmni obrok s podpovprečno količino »a^ petitnih snovi« večkrat aa posledico nenormalno vz- nemirjenost živali, ki pov- zroča občutek gladu. o ZADRUŽNI SVET KMETIJSKE ZADRUGE? .KMETOVALEC" - LJUTOMER RAZPISUJE JAVNO LICITACIJO za nedeljo, 8. oktobra 1967, ob 8. uri za druž- beni sektor, ob 9. uri pa za zasebnike, v Lju- tomeru — v skladišču 2adruge. Prodajali bodo naslednja »snovna sredstva: — dva dobro ohranjena traktorja FE-35, — motorne in nahrbtne škropilnice, — silos kombanj »newholland«, — podrahljače, — rotivator, — krožno brano, — manjše poljedelske stroje, — mlin v Radoslavcih dajo v najem. 1 E L E V I Z i J A |)ELJA, 8. OKTOBRA POROČILA (Ljubljana) NA TRSKI GORI — oddaja narodno-zabavne glasbe — (Ljubljana) KMETIJSKA ODDAJA (Za- greb) NE CRNO, NE BELO - Od- daja za otroke (Beograd) PRENOS PARTIZANSKE PROSLAVE IZ KNINA (Za. greb) Helsinki: EVROPSKO KO- ŠARKARSKO PRVENSTVO — prenos tekme za 3. in 4. r»3sto (Intervizija) DOLGO, VROCE POLETJE — serijski film (Ljubljana) TV- DNEVNIK (Beograd) CIK GAK (Ljubljana) Z OKUSOM PO SOLI, TEO- DOP.AKISOVE MELODIJE — zabavno-glasbena oddaja (Beograd) NAŠI ROJAKI NA VZHOD- NEM PARNASU (Zagreb) TV DNEVNIK (Beograd) BVR(JPSKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO v HELSINKI- I JU — posnetek finalne tek- me (Beograd) Ponedeljek, 9. oktobra JTv v ŠOLI (Zagreb) "RUŠČINA (Zagreb) ^ OSNOVE SPLOŠNE IZO- ^ BRAZBE — (Beograd) 'TV V ŠOLI — ponovitev — , (Zagreb) "RUsčINA — ponovitev (Za- greb) t ANGLEŠČINA (Beograd) POROČILA (Zagreb) 'Mali svet — oddaja za otroke (Zagreb) RISANKE (Zagreb) Kje je, KAJ JE — oddaja za otroke (Beograd) TV OBZORNIK (Ljubljana) O ZAPOSLOVANJU — aktu- alna 'ema (Ljubljana) Biseri gl*sbene lite- rature (Ljubljena) 19.00 DR. JANKO LAVRIN, - , Portreti (Ljubljana) 19.15 TEDENSKI ŠPORTNI PRE- GLED (Beograd) 19.40 CIK CAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 CIK CAK (Ljubljana) 20.40 TV DRAMA (Zagreb) 21.40 OPERNA SCENA (Ljubljana) 22.10 ZADNJA fPOROCILA (Ljub- ljana) TOREK, 10. OKTOBRA 9.40 TV v ŠOLI (Zagreb) 10.40 ANGLEŠČINA (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZO- BRAZBE (Beograd) 14.50 TV v SOLI — ponovitev — (Zagreb) 15.50 ANGLEŠČINA — ponovitev Cl.greb) 16.10 OSNOVE SPLOŠNE IZO- BRAZBE — ponovitev (Beo- grad) 18.10 FILM ZA OTROKE (Ljub- Ijana) 18.20 TORKOV VECER - (Ljub. Ijana) 18.40 SVET NA ZASLONU — zu- nanje politična oddaja — (Ljubljana) 19.20 OBZORNIK (Ljubljana) 19.50 CIK CAK (Ljubljana) 20.00 ZAPUSTITE LADJO! — aa. gleški celovečerni film — (Ljubljana) 21.30 SEJEM ELEKTRONIKE — (Ljubljana) 22.10 ZADNJA POROČILA (Ljub- ljana) SREDA, 11. OKTOBRA 17.00 POROČILA (Skopje) 17.05 LUTKOVNA SERIJA — (Skopje) 17.25 POPOTOVANJE PO AZIJI — poljudnoznanstveni fibn — (Ljubljana) 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.15 ZDRUŽENJE RADOVEDNE- iSM — oddaja za otroke — (ZagrtiJ) 19.00 REPORTAŽA (Beograd) 19.30 LUIS BUNUEL: DE2ELA BREZ KRUHA — Mozaik kratkega filma (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 2I5.3O CIK CAK (Ljubljana) 20.40 POTUJEM, POTUJEŠ (Jutro v Pragi, večer v Stockhol- mu) (Ljubljana) 21.25 GREH — kulturni film — (Ljubljana) 21.45 DOSE2KI KARDIOLOGIJE — II. oddaja (Ljubljana) 22.50 ZADNJA POROČILA (Ljub. Ijana) ČETRTEK, 12. OKTOBRA 9.40 TV v ŠOLI (Zagreb) 10.35 ANGLEŠČINA (Zagreb) 11.00 ANGLEŠČINA (Beograd) 14.50 TV v ŠOLI — ponovitev — (Zagreb) 15.45 ANGLEŠČINA — ponovitev (Zagreb) 16.10 ANGLEŠČINA — ponovitev (Beograd) 17.05 POROČILA (Ljubljana) 17.10 UMBA KUMBA IN PIKA- STA KAMELA — Tik tak — (Ljubljana) 17.25 PIONIRSKI TV STUDIO — (Ljubljana) 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.15 PO SLEDEH NAPREDKA — (Ljiuljana) 18.35 JIL'SENSKI INTERMEZZO Z ANS.\MBLOM JOŽETA PRIVSKA IN SOLISTOM — (Ljubljana) 19.00 DE2URNA ULICA — humo- ristična oddaja (Ljubljana) 19.40 TV PROSPEKT (Zagreb) 19,54 PROPAGANDNA ODDAJA — (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.:>'J AKTUALNI RAZCKJVORI — (Beograd) 21.30 CIK CAK (Ljubljana) 21.40 KO JE MEC KROJIL PRA. VICO — serijska igra (Za- greb) 22.00 TV DNEVNIK (Beograd) PETEK, 13. OKTOBRA 9.40 TV V SOLI (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZO- BRAZBE (Beograd) 14.50 TV V ŠOLI — ponovitev — (Zagreb) 16.10 OSNOVE SPLOŠNE IZO- BRAZBE — ponovitev — (Beograd) 17 25 POROČILA (Zagreb) 17.30 ODDAJA ZA OTROKE — studia Sarajevo (Zagreb) 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.15 ZAPLEŠITE Z NAMI (Ljub- ljana) 19.05 BREZ PAROLE — mladin- ska oddaja (Ljubljana) 19.35 CIK CAK (Ljubljana) 19.40 AUSCHWITZ — film (Ljul> Ijana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 CIK CAK (Ljubljana) 20.40 PRVI UČITELJ — sovjetski celovečerni film (Ljubljana) 22.10 ZADNJA POROCILA (Ljub- ljana) SOBOTA, 14. OKTOBRA 9.40 TV V ŠOLI (Zagreb) 14.50 TV V ŠOLI - ponovitev — (Zagreb) 17.40 VSAKO SOBOTO (Ljubljana) 17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.15 ODDAJA ZA OTROKE (Beo- grad) 19.15 SPREHOD SKOZI CAS — (Ljubljana) 19.40 CIK CAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 CIK CAK (Ljubljana) 20.40 HUMORISTIČNA ODDAJA — (Beograd) 21.40 NEKAJ NOVEGA, NEKAJ STAREGA (Zagr<()) 21.55 BISERI IN DUK.m - se- rijski film (Ljubljana) 22.45 Z4DNJA POROČILA (Ljub- ljana) TEDNIK — VESTNIK 13 Samoupravi j an j e Miha Govnač je prišel za direktorja še v tistem času, ko se je to s končanimi viš- jimi letniki osnovne šole da- lo priti. Kako mu je to us- E>elo, še danes ni znano, če- prav ljudje šušljajo, da mu je k temu pomagal njegov najboljši prijatelj Nevesek- do. Sicer pa je tov. cGovnač bil in je še danes grčat člo- vek, močan na duši in tele- su, silen in neustrašen, prav tak kot mora biti vsakdo, ki so mu vodilni posli všeč. To mu je prav prišlo zlasti te- daj, ko mu je bilo zaupano družbeno premoženje. Ustanovitelj podjetja res- da ni kdovekaj poskrbel za začetne sklade podjetja in tisti na pol amortisurani in- ventar, ki ga je Govnač za začetek poslovanja dobil, je bU navsezadnje še najbolj uporaben, saj si je imel tako vsaj kam sesti. Vse ostalo si je treba pripraviti in tega si je bdi v svesti. Ker pa nobeno podjetje brez samoupravnih aktov ne more napredovati, tudi tov. Govnaču nd preostalo druge- ga kot da je za začetek iz- delal pravilnik o sistemati- zaciji delovnih mest ter krog sebe zaposlil še nekaj ljudi, vendar nikdar takih, s kate- rimi bi glede previsoke izo- brazbe in drugih strokovno- sta znal imeti kdaj težave. Tov. Govnač se je svoje prvobitnosti v podjetju do- bro zavedal in vsi, ki so pri- šli semkaj kasneje kakor on, so se naposled ujeli v enot- nem prepričanju, da je ve- dno obveljala njegova, nik- dar glasno izražena in nikjer napisana pravica »veta«, i>a naj je šlo še za tako nevre- dno odločanje. če se je le dalo, je jezik takole zasukal: »Ja, ja, vidi- te, in vsemu temu sem bil začetnik jaz! Jaz sem bU, ko še ni bilo vas delavcev, jaz sem bil, ki sem se prvi ubadal s problemi tega pod- jetja in zato mislim, da ne bo nikogar, ki mojih misli ne bi upošteval...!« V spoznavanje dela kate- rega koli delovnega mesta se nikdar ni spuščal, saj te- ga navsezadnje od njega nih- če ne bi mogel zahtevati tn razume se, da taki osebnosti v podjetju tega ni treba do- kazovati. Povsod si je bil na jasnem, da je v podjetju vo- dilni in ne morebiti kakšen malovreden »inštruktor« ti- stim, ki bi glede dela imeli kakšne nejasnosti. Ob takih nepotrebnih rečeh se je za- nese na svojo ukazovalno moč in ni se dobro godilo tistemu, ki je skušal njego- vim zadnjim besedam še kaj dodati... Pa so se pri poslovanju pojavile zagonetke, ki jih ni bilo moč rešiti drugače ka- kor na seji. Ali naj je bila zagata še tako velika, tovariš Govnač se je ni ustrašil; re- šili so jo vedno tako, kakor si je on zamislil. Pa, ali je to kaj čudnega? še malo ne! Dnevni red je tako ali tako skoval sam, pripravil za »uspešno« reši- tev vprašanj dnevnega reda potrebne sklepe tn te na seji »skozi« spraviti zanj ni bil ntkak problem. Tov. Govnaču je šlo vse lepo od rok, le glede tistega Petra, ki je med zaposleni- mi imel vedno kako poučno, mu je bilo sitno. Med delavci se je skrivaj širilo mnenje, da je Peter »reformator« in da se kljub vsem pisanim tn nepisanim določilom v podjetju ne stri- nja z vsem, kar se je doslej tod pripravilo. Nekateri so ga zato z nezaupanjem in od strani gledali, a vse to nič ni pomagalo; Peter je ostal samsvoj in prepričan je bil, da se dajo slabe reči nado- mestiti z dobrimi. Onega dne so bili delavci zopet poklicani k samoodlo- čanju. »Danes sta na dnev- nem redu samo dve točki, in sicer: kadrovska vprašanja tn razno!« je Govnač povzdi- gnil svoj glas pod strop in zviška premotril klecave de- lavce, ki so tesno stisnjeni, čimdlje od predsedujočega, čemeli ob zidu tn v kotih ve- like, stare pisarne. Prisotni se še ob tem nagovoru zga- nili niso in nihče od njih ni opustil zanimivejšega opra- vila: ta si je podpiral brado tn štel žeblje v podu, oni je z zanimanjem sledil mušje- mu plesu pod stropom, vsi pa so bili podobni velikim kepam mesa, ki jih je nekdo nasilno zvlačtl sem. Na takih sejah še nikdar nihče ni imel nič »proti«, zato je bil dnevni red spre- jet... Govnačeva glasovna melo- dičnost je takemu razpolože- nju silno ustrezala in na- daljeval je: »Nekaterim med vami je že pcćinana zadeva glede tovariša Petra! Lahko ste opazili, da ima tov. Pe- ter do svojih predpostavlje- nih (pri tem je mislil nase) čedalje bolj nediskreten od- nos ... Meni je pred nedav- nim celo rekel, da so neka- tera določila v statutu nasta- la iz mojega osebnega nagi- ba tn da naj take posle opu- stim, če še samoupravljanja do danes nisem dojel.« Prisotni so postali pozorni tn nekateri so začeli grban- čiti čela. Govnač je to opazil in pohitel: »Smatram, da je imenovani s tem napravil di- sciplinski prestopek, za ka- terega je po 9. členu Pravil- nika o delu in organizaciji podjetja, predvidena izklju- čitev delavca iz delovne skupnosti!« Cmerikavi obrazi so se na mah streznili in dvignili so glave. »Kaj? Ali je to mogo- če?« so se becah drug dru- gega. Prej gluho tišino je že preraslo pritajeno momlja- nje. V sobi je postalo muč- no. »Da zagotovimo podjetju nadaljnji razvoj, je potreb- no, da na današnji seji sprej- memo sklep o prenehanju delovnega razmerja tov. Pe- tru pri našem podjetju,« je Govnač še naprej ril po raz- klanih dušah, naposled pa zapovedal: »Kdo je za to, naj dvigne roko!« A glej! Samo dva prsta sta tičala v zrak in še ta dva sta bila njegova... Ko se je na hitro ozrl krog sebe, da bi preštel vse njegovih mi- sli, je osupnil. »Tovariši! Vidim, da zade- ve ne razumete dobro. AM vam je sploh jamo za kaj gre? je predsedujoči začel z obrazložitvijo tn narisal v drugo še dvakrat temnejšo sliko kakor prvič. »Mislim, da boste zdaj znali odločati! Naj ponovim: Kdo je za to, da se da Petru odpoved, naj dvigne roko!« In zopet ni bilo niti ene- ga... »Sramota, sramota za vse, ki ste tukaj! Sram vas bo- di, da si upate na tak način izraziti svojo nekonstruktiv- no odločitev!« se je razcedil tovariš Govnač. »Dosledno bom vztrajal, da bo predla- gani sklep tudi izvršen!« Po- tem mu je slina zalila usta in utihnil je .. . Nihče od delavcev na te zadnje besede ni bil več po- zoren. Spomnili so se jih še- le slab mesec kasneje, ko je Peter, iskren in dpber člo- vek, prišel iz pisarne narav- nost k njim. »Takole, prijatelji! Glejte, da po prihodnji seji ne bo koga za menoj ...« se je grenko nasmejal in pokazal sivozelen karton. »Skrbite, da se vam pravice, ki vam gredo, ne bodo izgubile v pisarniškem arhivu ...!« jiih je še posvaril, nato pa odšel. Gruča mož in fantov, naslo- njenih na lopate, je brez be- sede zrla za njim, ki je iz- ginil za ovinkom in se med- nje ni več vrnil. Kozerija Z dežja pod kap Veter, dež . . . skratka čemer- na noč. Kam? Iz dežja pod kap! »Tja, kjer bo prijetno,« so dejali TOi v en glas. »Le naprej, le naprej, nocoj ne boste razočarani,« je dejala gar- deroberka v veži pred barom. Ženske so si popravljale od dež- ja stegnjene lase in vzdihovale za izgubljeno lepoto. V kotu je stala gruča fantov in mož. Njihove oči so se pasle na nežnem spolu. Ob vhodu v bar je bil udobno zleknjen moški, z lepo razpeto pi- sano srajco, da so se mu lepo vi- dele dlakave prsi. Trgal je vstop- nice in umirjeno spravljal tisočak za tisočakom'. Nekateri so strme obstali pred njim, kot da bi si hoteli premisliti. »Tisočaka zahte- va,« so si šepetali. Pa so si nato dejali »naj bo.« Zalitemu barskemu strežniku je tekel znoj po višnjevem čelu. Go- ste je pustil precej časa na miru. da so lahko trezno premislili, če bi želeli morda kaj naročiti? Po- tem je prihropel do njih in jih kmalu razvedril z buteljko in s steklenico, na kateri so bila tri rdeča srčka. Nalil je prvemu pri mizi nekaj kapljic v kozarec. Nato je prenehal točiti, kot bi se mu zdelo škoda dragocene tekočine in se je obrnil z buteljko v roki k drugemu omizju. Tam je nekoliko pokramljal, potem pa spet točil, tako kot se spodobi. Pri tem so si lahko gostje do potankosti ogledali njegovo ospredje in ozad- je. Potem pa so srkali kapljico za kapljico, počasi in dostojanstveno. Veseli, da po njih ne dežuje. Tu in tam je sedela boljša po- lovica v elegantni obleki. Na njej je bilo opaziti, da smo v času re- forme in da je potrebno štedili tudi s tekstilom. Zgoraj in spo- daj je nežno kožo božala le po- manjkljiva barska svetloba in dr- hteča roka spremljevalca, ki se je bal, da se ne bi nežno bitje pre- hladilo. Opaaiti je bilo, da standard ni povsod tako nizek. V baru je bila tudi žena s trdno privezano kmeč- ko ruto na glavi, predpasnikom in krilom, ki ji je prijetno grelo ko- lena. »Ta je s kmetov ... pa dva očanca jo spremljata . . .« so si šepetali in kimala gostje. Idilo je presekalo gromko ropo- tanje po bobnu. Tisti, ki so prej kinkali, so se sedaj prebudili in kmalu je pred njihovimi očmi za- čelo plesati dekle, ki je bilo očit- no brez zaposlitve, saj je imelo na sebi bore m!alo obleke. Nežno bitje je bilo verjetno po- vsem obubožano, saj je sleklo Se tisto malo oblačilce, da se ne bi prehatro raztrgalo. Potem pa je brcalo . . . brcalo . .. Potem je nehalo deževati in ljudje so se razšli t novi dan, v vsakdanjost. Franček Štefaneo VAM NUDI IZ UV02ENIH IN DOMAČIH KAMGARNOV MOŠKE OBLEKE, DAMSKE FLASCE IN KRILA NAJNOVEJŠIH MODELOV. NAŠI IZDELKI VAS BODO ZADOVOLJILI 14 TEDNIK — VESTNIK U bodo kolesa lekla hitreje -cinizem spričo letošnjih l^arskih gibanj je od- "Cotovo bi res lahko bili ^bljeni, če bi upoštevali ^ to, da je bila jugoslo- jjja industrijska proizvod- V letošnjih prvih osmih ^ih samo tolikšna kot v času lani, slovenska pa j3 nepolne 37o večja. Pa pri tem za veliko več. JO trdimo, da je gospo- ji sistem, s kakršnim , se lotili gospodarske re- je, prinesel kljub majh- I stopnjam industrijske ra- }e toliko pozitivnih rezul- ,v, da je uspešno prestal ijjcušnjo; dokazal je svojo ^ost in tako je zdaj ^ le s prstom pokazati tiste šibke točke, kjer so potrebne dopolnitve, da 10 kolesa gospodarskega lianizma tekla še hitreje, jj ni treba posebno na ino govoriti o znatni stop- stabilizacije, ki jo je do- 10 gospodarstvo in o tem, sedanji sistem očitno de- 5 v prid sposobnejšim, pri- jeli j ive j šim in uspešne j- I, Id z odprtimi ušesi po- ^jo tržne zahteve glede re kakovosti in cen. Pri Snih. ki imajo odprt do- i in tuj trg, ni nevarnost, bi jim v skladiščih nako- sio neprodano blago za- ) nadaljnje proizvodne inosti. istemu, ki je F>oslušal v 1 devetih odborih republi- skupšcme minulo razpra- D letošnjem gibanju slo- ikega gospodarstva, je go- I, da so poslanci tako za- lo in odločno terjali, da sa pospešenje gospodarske ti v prihodnosti premalo, bi probleme samo ugotav- L Ste nujne prilagoditve, ki potrebne v gospodarskem-, rumentariju je torej tre- jprejeti brez odlaganja in stiti več vode čez mlinska ssa zvezne administracije, se vrte očitno prepočasi. I recimo za posodobljenje Klnega prometa, kar naj pomagalo razvozlati seda- verige nelikvidnosti, gre nemogočo politiko, da je IZ nekaterega blaga prost, tem pa ni sproščen uvoz todukcijskega materiala, za nujno zmanjšanje na- a suficita v klirinških dr- ah . . Skratka: problemi po. nani in potrebni so le i ukrepi! F. JERAS Za smotrno razmerje med osebnimi doliodki in skladi Posvetovanje v izvršnem svetu s predstavniki sindikatov in zbornice Pretekli teden je predsed- nik republiškega izvršnega sveta Stane Kavčič sklical posebno posvetovanje s pred- stavniki republiškega sveta sindikatov in gospodarske zbornice. Obravnavali so pe- rečo problematiko, ki se je v našem gospodarstvu v le- tošnjem letu pojavila na po- dročju delitve dohodka, po- sebej pa še osebnega dohod- ka. Podatki o gibanju gospo- darstva v zveznem merilu namreč kažejo, da se je raz- merje v delitvi dohodka na osebne dohodke in sklade v zadnjem času občutno obr- nilo v škodo skladov. V Slove- niji je ta pojav zavzel nekoli- ko manjši obseg kot v zvez- nem merilu. Vendarle tudi pri nas realni osebni dohod- ki naraščajo hitreje kot pro- duktivnost dela. V prvem polletju pa so delovne orga- nizacije povečale osebne do- hodke za 15 odstotkov, sred- stva za sklade pa zmanjšale za 19 odstotkov. Od skupno 846 delovnih organizacij v družbenem sektorju industri- je, kmetijstva, gozdarstva, gradbeništva In prometa je 59 delovnih organizacij ali 7 od- stotkov izločilo celoten doho- dek na osebne dohodke in ni- česar na sklade; 82 delovnih organizacij ali 9,7 odstotka pa je le do 5 odstotkov dose- ženega dohodka izločilo za sklade; 199 delovnih organi- zacij ali ali 23,5 odstotka pa je največ do 10 odstotkov do- hodka izdvojilo za sklade. Omenjene negativne težnje v delitvi dohodka je bilo v manjši meri mogoče opaziti že lani. V zvezi s tem so predstavniki zveznega izvr- šnega sveta že ob analizi go- spodarjenja v preteklem letu na zadnjem lanskem zaseda- nju zvezne skupščine opozar- jali, da je v sedanjem ob- dobju reforme zelo važno, da ne bi frapustila disciplina v splošni in osebni potrošnji, skratka pozivali so k zmer- nosti Od tega je namreč predvsem odvisno dosledno izvajanje reforme. Vse pa ka- že, da je disciplina kljub te- mu popustila. Maisikje očit no zaradi čedalje večjih te- žav, do katerih prihaja spri- čo čedalje močnejšega priti- ska reforme, drugod pa zara- di popuščanja spričo kratko- vidne politike In premajhne odgovornosti pri uporabljar nju z družbenimi sredstvi. Seveda je z omenjenim zmanjševanjem akimiulacije in s tem tudi investicij pove- zanih še več drugih proble- mov. Težnje, ki odsevajo v podatki o delitvi dohodka v zadnjem času, opozarjajo, da je zaradi čedalje manjših sredstev za investicije, na kar vplivajo tvidi nekateri drugI pojavi, n. pr. naraščanje zalog, ogrožena nadaljnja mo- dernizacija našega gospodar- stva, zlasti pa še investicije. Ob tem ze zbuja tudi upravi- čena zaskrbljenost, kaj bo, če ne bo novih investicij, z za- poslovanjem odvečne delovne sile in seveda zlasti mladine, ki prihaja iz šol. Prav tako pa lahko rečemo, da taka po- litika ogroža nadaljnje širje- nje naše zunanjetrgovinske izmenjave, ki ne more biti uspešno, brez modernizacije proizvodnje in gospodarstva sploh, če to povzamemo v končni in vsakomur najbolj razumljivi sklep, lahko reče- mo, da bi nadaljevanje take politike v delitvi ogrozilo na- raščanje naše življenjske rav- ni, ki sodi med najpomemb- nejše dejavnike za povečanje proizvodnje tn produktivno- sti. Medtem ko lani ob koncu leta položaj še ni bil tako zaostren, da bi terjal kakšne posebne ukrepe, so sedaj raz- razmere očitno drugačne. Ker pozivi in splošna opozorila ne zaležejo, se bo treba lotiti neposrednega ukrepanja, da bi omenjene škodljive pojave odpravili in zaščitili normal- no naraščanje akumulacije. V tem smislu so na pKJsvetu predstavnikov republiškega izvršnega sveta, sindikatov in gospodarske zbornice spreje- li predlog, naj izvršm svet imenuje posebno komisijo, ki bo proučila omenjene po- jave tn predlagala tudi po- trebne ukrepe. Ne gre za ni- kakršne nedemokratične ali proti samoupravljanju naper- jene ukrepe. Naperjeni ne bo- do namreč proti tistim, ki dobro gospodarijo, temveč proti tistim, ki imajo neod- govoren odnos do druž- bene lastnine, ki jo upravljajo. Njihov namen tu- di ni zniževanje zasluženega standarda, temveč zagotovi- tev razumnih razmerij med osebnimi dohodki in akumu- lacijo. Zato bi bilo pametno, če delovne organizacije ne bodo čakale na omenjene ukrepe, temveč bodo same de- litev dohodka spravile v ra- zumne meje. A. J. VIf:TNAMSKA VOJNA TEČE DAUB. Kanada in Italija, dve Združenim državam prijateljski in zavezniški deželi sta zahtevali, naj Američani nehajo bombardirati Severni Viet- nam, da bi se lahko začela pogajanja. Tudi U Tant, ge- neralni sekretar OZN je spet popolnoma razločno povedal, da pogajanj med Hanoijem in VVashingtonom ne bo tako dol- go, dokler bodo na Severni Vietnam padale bombe. In ven- dar je predsednik Johnson v zadnjem govoru spet govoril o ameriški želji po miru, hkrati pa dejal, da bo vojna tra- jala, dokler severni Vietnamci ne bodo pokazali »dobre volje«, kar z drugimi besedami pomeni, ameriških pogojev. Kako prazno je to govorjenje je posredno odkril ameriški obrambni mjnister McNamara, ko je rekel, da Vietnamu sploh ne gre več za to, da bi zmagah, ampak, da bi se obdržali... Salgoskc ulice pa so spet zaživele. Demonstranti demonstrirajo proti vladi, kajti posebni odbor začasne juž- novietnamske skupščine je ugotovil take zlorabe na parla- mentarnih volitvah, ki so bile v začetku septembra, da jih je proglasil za neveljavne. Američani pa so polagaU take upe prav v te volitve in v vlado, ki je iz njih izšla! Na sliki: demonstranti nesejo ranjeno tovarišico. NOTRANJA POLITIKA BRODOLOM »TREBINJE« V INDIJSKEM OCEANU - To se je zgodilo v noči na nedeljo. Ladja je bila tar krat oddaljena od Durbana 285 milj in bila je na poti v indijsko pristanišče Madras. Rešili so se vsi člani posad- ke. Po prvih obvestilih je mo- goče sklepati, da se je vnelo gorivo, pri tem pa so odpo- vedale naprave za gašenje. Brodolomce je rešila holand- ska ladja. Pri tem se je smrtno ponesrečil njen prvi častnik, ki bo za svoje juna- ško dejanje odlikovan z viso- kim jugoslovanskim odliko- vanjem. DE2ELNI GLAVAR KRAI- NER V SIX>VENIJI - Kot gost IS Slovenije se je mu- dil na obisku pri nas deželni glavar štajerske Krainer, ki se je s predstavniki naše republike pogovarjal o po- glabljanju dobrih medsosed- skih odnosov. Obiskal je tu- di več krajev in delovnih or- ganizacij v Sloveniji. POTRES V KIČEVEM — V torek, 26. septembra, je bil v Kičevem potres 6. do 7. stotpnje. Kake večje škode ni bilo, je pa vnesel med prebi- valstvo precej strahu tn vzsne- mirjenosti. ZDAJ PA PO NOVEM — Na petkovi skupni seji pred- sedstva in izvršnega komiteja CK ZKS so ugodno ocenili prvo fazo organizacijske pire- obrazibe ZKS, ki so v tem mesecu steikia h kraju. Me- nili so, da se zdaj odpira drugo, mnogo zahtevnejše ob- dobje, ko bo treba delati po kkonikJ novem. Obsodili so težnje vračanja na staro, katerih nosilci so zagovorniki etatiz- ma in »trdne roke«, le da se zxiaj odevajo v plašč »odikii- te razprave o reorganizaciji ZK«. ASTRONAVTSKI KON- GRES V BEOGRADU — Na njem so se sibrali astronavt- ski strokovnjaki iz vsega sveta. Med njimi je bil tudi »oče sovjetske astronavtike« Sedov. Razstavo »Kozmos miru« je odprl sovjetski koz- monavt Popovič. Na njem so razstavljene tudi celjske ra- kete, ki vzibujajo pri obisko- valcih občudovanje in pri- znanje. 7 edenski pregled Da ne bi postali dolgočasni in začenjali vedno s temami, jsicer najbolj razburjajo svet, so pa že postale enolične, fcrimo naš sprehod po minulem ztmanjepolitičnem tednu pDgodkom, ki se tiče nas Jugoslovanov, in to neposredno, f Vlada Zvezne rekublike Nemčije je minuh teden pre- 'edula ustaško organizacijo »Hrvatski demokratski od- ki je imel svoj sedež v Miinchnu. Uradno so ga povedali in razpustili zato, ker je zahodnonemška poli- i odkrila, da so člani tega ustaškega združenja kupih Belg^iji 40 kilogramov razstreliva, da bi delaU atentate ^goslaviji. Toda zahodnonemška policija je to vedela že 'vnaj prej, saj je bila zahodnonemška vlada večkrat opo- jena od jugoslovanskih oblasti, da ustaši niso pohtična igracija, marveč teroristična skupina, in da jih torej ne obravnavati kot politične begunce. S tem, da je bon- * vlada stopila ustašem na prste, je storila prvi korak •»bre volje«. Upravičeno pričakujemo, da bodo slediU še ligi. Ali bodo ustaški teroristi še naprej nekaznovano stra- dali naše delavce v Zahodni Nemčiji in praktično odlo- li o tem, ali bodo dobili delo, prenočišče itd. ali ne? To j^rašanje, ki si ga zastavlja prenekateri rojak, ki se od- Mja na sezonsko delo v Zvezno republiko. % Da se je Bonn nekoliko »omehčal«, aU vsaj začutil 'febo, da se pokaže v boljši luči, kar zadeva odnose z Soslavijo, bi smeli sklepati tudi po izjavi zimanjega mi- 'tra Brandta. Ta je dejal, da bi Zvezna republika že Iftovila diplomatske stike z Jugoslavijo, pa se boji, da bi »tem zamerila Rusom ... Izgovor je iz trte zvit, pa tudi le bi bil, nas prav malo zanima, kaj mishjo tretji o I "ašanju, ki se tiče nas in drugega, v tem primeru Zahod- J^emčije. Ce bi Bradntovo izjavo vzeli resno, bi morah "toviti, govoreč v jeziku, ki ga radi uporabljajo v Bonnu, le Zvezna republika »satelit« Sovjetske zveze % Kaj je novega na Srednjem vzhodu? Razprava o krizi. ki je nastala z izraelsko-arabsko vojno, teče v Združenih narodih dalje; ne bi si smeU delati utvar, da bo ta razprava prinesla rešitev. Minuli teden je prišlo ob Sueškem prekopu do doslej najtežjega incidenta, za katerega Izraelci krive Egipčane, le-ti pa Izraelce. Na mesto Ismailija je bilo izstreljenih več kot tisoč granat, ki so zahtevale številne smrtne žrtve med civilnim prebivalstvom. Le-to je začelo zapuščati mesta ob prekopu, kar še otežuje že tako težki položaj v Egiptu Izraelci imajo ves interes pokazati svetu, »da so na eni strani prekopa in da torej plovba po njem odvisi tudi od njih. Razen tega pa je v njihovem interesu tudi to, da še bolj demoralizirajo arabsko prebivalstvo. Egipčani pa imajo interes, pokazati svoji javnosti, da ne- varnost še vedno obstaja, da je egiptovska vojska spet sposobna tudi sama udariti. Bolj kot to, kdo je incident prvi izzval, je važna ugotovitev, da je položaj tak, da je incidente mogoče vsak čas izzvati; čim dlje se tako stanje nadaljuje, tem teže bo najti pot za poUtično rešitev. % Ljudska republika Kitajska je 1. oktobra praznovala 18. rojstni dan in to v dokaj nenavadnih okoliščinah: poleg velikega portreta Mao Ce Timga je visela velikanska kari- katura Liu Sao čija, ki je uradno še vedno predsednik republike, ki iz tujine sprejema pozdravne brzojake. Druga posebnost: parada je trajala samo dve uri in je bila v vseh osenmajstih letih najkrajša. In tretja posebnost: še nikoh ni bilo v Pekmgu tako malo tujih delegacij kot letos. Vsa proslava je potekala v duhu gesla, da »kulturna revolucija zmaguje«. Novinarji pa so opažih še nekaj: Maova žena Ciang čing, ki je bila doslej na devetem mestu med vodi- telji kiUtume revolucije, je zdrknila za deset stopnic in je njeno ime sedaj na devetnajstem mestu. Vrstni red pa je na Kitajskem izredno pomembno in včasih edino zunanje znamenje, ki daje slutiti, kaj se v vrhovih dogaja. % V Egipt so se začele vračati prve egiptovske čete iz Jemena; tam so se na strani republikanskega režima borile štiri leta. Videlo se bo, ali bo saudijski kralj Fejsal držal besedo in ne bo podpiral monarhistov,' da bi zrušili republi- kanski režim v Sani. Vsekakor pa drži, da se je Kairo odrekel vplivanju na potek dogodkov v Adenu, ki ga te dni zapuščajo Angleži. Točko v svoje dobro si lahko Kairo šteje edine sporazum med dvema osvobodilnima organiza- cijama v Južnoarabski federaciji. Ti dve organizaciji (o njima smo na tem mestu že večkrat pisah), sta se spe razumeli, da bosta ustavili bratomorni boj in da se .>jsta sestali v egiptovski prestolnici. # V Nigeriji, ki je po številu prebivalstva največja afri- ška država, boji med zvezno vlado in četami odcepljene Vzhodne province, ki si je nadela ime neodvisne države Biafre, še vedno trajajo. Po vesteh iz nigerijskega glavnega mesta Lagosa zvezne čete že obstreljujejo glavno mesto Biafre Enugu. Pri tem jim pomagajo letala, ki jih je zvezna vlada kupila v Rusiji. Na tak potek dogodkov pa je nedvo- mno vplivala tudi konferenca afriških držav v Kinshasi, glavnem mestu nekdanjega belgijskega Konga. Na tej kon- ferenci so namreč sklenili, da je vojna v Nigeriji izključno notranja zadeva Nigerije, hkrati pa so obsodiU odcepitev Vzhodne provmce, s čimer so moralno in politično podprU vlado v Lagosu. ^ V V^'ashingtcnu se je končala konferenca organizacije ameriških držav, v kateri so včlanjene vse države obeh Amerik, razen Kube. Američani so skušah doseči ostro ob- sodbo Kube in gospodarske sankcije proti njej in proti vsem državam, ki z njo trgujejo, pa se jim to zaradi od- pora nekaterih ameriških držav, predvsem Mehike, Čila in Ekvadorja, ni posrečilo. # Stvari v Grčiji postajajo komične, če ne bi bilo tcriiko ljudi v zaporih. Oglasil se je bivši ministrski predsednik Kanelopulos in izjavil, da v Grčiji »ni demokracije in da so na tleh vsi stebri demokracije«. To je sicer vse res, toda ta mož je najmanj poklican govoriti kaj takega, saj pripada skrajni desnici, tisti politični skupini, ki Je pred dvema le- toma pamagala zrušiti vlado premiera Papandrea in ki je odprla pot vojaški diktaturi. Pri tem Je treba še enkrat poudariti, da Papandreu ni bil nikak socialist. ZUNANJA POUTIKA TEDNIK — VESTNIK X5 2i Potrpimo; vino Je Bog dal, mi smo pa otroci njegovi; žganje smo pa sami napra- vili, če mi ne, pa drugi; — saj vinska trta nima grla, da bi sama vince žrla. Kaj boste vi? Pijte pa molčite. Ne veste drugega, kakor kar drugim ljudem iz ust pričakate. Jaz pa sem že drugačne pivce poznal. I, ko bi tebe vragulja pri- nesla, ti moj prijatelj Fric! Prec ga imava kupo in po- pela bi tisto, '—^'O se že poje, čakaj: Gaudeamus igitur, juvenes dum sumus ... Ne znam —« Med tem samogovorom je bil Dolef prišel do tja- kaj, kjer je Marijan ležal. Aha, tu je tudi eden, ki ne sme vina videti. Re- vež, jaz sem se tudi včasi tako nalezel, da nisem imel stopinje, zdaj pa —« Dolef se spodtakne in pade ti- koma k ležečemu. »Hoj, hoj! Brate moj, vstaniva!« Zdajci zapazi, da je namišljeni pijanec — Marijan ter da je krvav po glavi. Znano je, da kaj čisto nagle- ga in nenavadnega človeka strezova iz najhujše pijano- st' kakor postavim strah. Dolfa pa, sicer miroljubnega in dobrotnega moža, ni nobena reč utegnila bolj pre- strašiti kakor kri in smrt. »Kaj še! Marijan ubit! Kdo je to storil, za križa- nega Boga!« Pretipavši ga bolj natanko, je stari stric zapazil, da mladeniču še žila bije, da pa ima glavo prebito. Kli- cal ga je, cukal m z roso močil po čelu, pa ni se ganil. Zarja se je na vzhodu jela žariti, ko si je Dolef je- njal prizadevati in začel primišljati, kam bi šel po lju- di. Odločil se je naposled na Polesek in dirjal je, kar so ga mogle noge nositi. Težko je stari Dolef sklical Krivca m Knvčevko iz postelje, da je mogel povedati, kaj se je zgodilo, kaj je videl. Kakor je pa oskrbnikova ženica slišala straš- no poročilo, da mladi gospod pol mrtev v rebri leži, je bilo toliko vpitja po gradiču Polesku, da se je moral tudi stari gospod zbuditi. »Kaj bo, kaj bo! O sveta Barbara, pomagavka na poslednjo uro. Mati božja, pribežališče grešnikov, kaj bo!« je vpila majka Krivčeva in lomila roke. »Nikar ne kriči ko beraške klešče, grča babja! Kaj bi tantigoval ko ne pomaga nič, povedi, kaj je početi,« pravi njen mož, ki je nekaj časa stal kakor panj. »Ti grdoba grda!« — je zmerjala baba in debele solze brisala. — »Saj pravim, ti nimaš nič "^rca; trd kamen imaš v prsih; ko bi kaj srca imel, bi se jokal, če samo mene vidiš jokati, nikar pak, ko je naš lepi, mladi, dobri gospodič ubit. Oh rane krvave! Kaj bo za našo službo, če je mrtev ali če šele bo!« »Baba, tebe je Bog oče ustvaril, ko je bil ravno pri slabi volji ali pa že truden; če te sam bognasvaruj ni napravil.« »Drugikrati se prepirajta, zdaj gospoda pokličita vsaj, da bomo šli pogledat in da ga prinesemo domov,« pravi Dolef. V tem hipu se vrata odpro in gospod Piškav sto, z nabranim čelom, s svečo v roki, razoglav In v (W halji iz tenkega črnega platna. Ostro pogleda zbraj trojico ter pravi osorno: »Kaj to pomeni! Oba bom s gnal iz hiše. Jaz nočem nikakega krika.« Po teh besedah se obrne na vratih in hoče oditi. »O milostljivi gospod, ko bi vedeli, kaj — —«i začela Krivčevka, pa ji stari jezno besedo prestrež »Nič nočem vedeti, molči«! Zdajci popade Krivčevko sveta jezica, razkačen postopi za njim in prime za vrata. »Crna živina ste vi in moj mož. Kaj ste vi oče, ^ vaš sin umira zunaj na p>olju, vi pa pravite, da mora; molčati, da vam še povedati ne smem.« Samo dve besedi je stari slišal: sin tunira — , bilo je dovolj. Barvo je sprevrgel, obledel ko zid, s? ča mu je padla iz rok »Kaj praviš? Sin moj! Kje je Marijan?« Na to hlastno vprašanje pa Krivčevka ni bila p volji brž odgovoriti, kakor je gospod v svojem sn« nem strahu hotel, ampak mishla mu je še to in on očitati, ker je menila: zdajle je urica. Pa stric Dol ji je skazo storil in v treh besedah vse povedal. Takega ni še nikdar nihče starega gospoda na R lesku videl, kakršen je bil v tem hipu. Nekaj časa j stal ko okamenel in srepo gledal zdaj tega, zdaj tegi Pa koj je z roko sive lase z glave posnel, in kakor uj bi mogel več po svoji- navadi človeštva in človekovejj čuta zatajevati, je postal naenkrat ves beseden, hitro inl neko skrbljivostjo zapovedal, kaj naj se zgodi in vslel tega so kmalu potem koračili trije, gospod Piškav, Do- lef in Krivec prek polja. Botra Krivčevka pak je jokala m tulila okoli Poles- ka, da je bilo strah. Popolnoma z uma bi se bila pa rada dela, ko so proti dnevu prinesli Marijana, v rju- ho zavitega in popolnoma v nezavesti.« Lehko si je misliti, da je botra Krivčevka kakor poštena katoličanka najprvo gospodu nasvetovala, naj pošlje po duhovnega gospoda, da pride s sv. posled- ajim oljem in obhajilom. A stari gospod ji je tako z ostro besedo prepovedal živega človeka v hišo klicati, da si ni upala nobene več ziniti. Tudi o zdravniku ni hotel ničesar slišati, temveč spiral je rano sam in sam obvezoval sinovo glavo, in sicer se je pri tej reči tako izvedeno obnašal, da je Krivčevka možu pozneje do- povedovala, trije gospodje Vencelji ga ne bi bili tako obvezali. In ko je videla, da se ni skoro nič odmaknil Od sinove postelje, ampak vedno pazil na vsak dihljaj, tipal, kako žila bije in koliko ima glava vročine, je pri- tegnila sama sebi, da ima vendar še nekaj očetovske- ga srca, da, več srca ko njen mož, ki se še jokati noče, kadar ona veka. Ko bi le še majhno za njegovo diišico skrbel in ga dal prevideti, pa bi človek htel kakov Očenaš moliti zanj, je mislila. Večkrat jo je skuš- njava obhajala, da bi kar sama in natihoma šla po faj- moštra, da bi ranjenca vsaj izpovedal, ali bila se je, da bi po svoji nepokorščini službe ne izgubila, zato je jokaje se obljubo naredila, da bo opuščenje svoje svete dolžnosti kakor glavni greh pri prvi spovedi po- vedala. ŠESTNAJSTO POGLAVJE Bolan leži, milo ječi. Nar pesem Stric Dolef je koj potem, ko je Polesek zapustil, začutil vsakdanjo potrebo, namreč da bi ne bilo na- pačno, malo zaspati. In ker mož ni bil vajen odrekati svojemu telesu, česar mu je lehko privoščil, se je ule- gel doma pred lopo na voz in spal vse jutro do trdega dne. Tako ni utegnil Slemeničanom zgodaj praviti, kaj je danes to noč skusil in videl Lovre je bil zarana vstal in je po svoji navadi se- del na klopi pod grajskim orehom. Včerajšnje skrbi so mu bile nekaj znemar prišle, tako da se je prav z veseljem in pridom pečal s svojo knjigo. Zdajci je zaslišal krevsanje nerodne stopinje po peščenem potu proti gradu in obrnivši se, je videl zna- no podobo Krjavljeno. ki je naravnost proti njemu so- pihal. »Ah ste VI tisti, ki zna gosposke otroke učiti m ki ga za Kvasa kregajo?« vpraša Krjavelj ustopivši se pre- denj »Jaz sem tisti, ki ga imate v mislih,« odgovori Lov- re in se zasmeje. To pak Krjavlju ni bilo pogodi in de- jal je: »Slišite me vi, zakaj se mi rigate in smejete? Jaz sem bil na vojski, na morski vojski, pa se mi niso smejah, to vam povem. In pri fajmoštru sem bil, pa se mi niso smejali, glejte! Samo enkrat so se mi smejali, pa so bili še tačas bolj neumen mož ko jaz, čeravno znajo točo ustaviti. To je bilo tačas — da boste tudi vi to reč vedeU in se je naučili — tačas, ko smo za veliko nočno spoved hodih na izpraševanje iz nauka krščaj skega Pa so mislili gospod, da me bodo prav ujeli ii me vprašajo: Krjavelj, pravijo, koliko je bogov? — Ni več ko eden, pravim jaz. Kaj nisem dobro povedal?« »Prav dobro.« »Nu« — pripK>veduje Krjavelj dalje — »potlej mali tobaka v nos natlačijo in se s tisto majolikast« rudo obrišejo in me še vprašajo: Krjavelj, pravijo, kj« pa je Bog? — Jaz pravim: Povsod. Oni me sprašajo Tedaj, pravijo, če je povsod, ali je tudi v tvoji hiSi — Tudi, pravim. — Ali je v tvojem hlevu? — Tudi ■ Ali je v tvoji kleti, vprašajo; jaz pa pravim: gospa ne bodite hudi name, v moji kleti ni Boga; nobeneg Boga ne najdete v moji kleti, če ga tudi z užgano trski iščete; in hudiča ne najdete v njej, čeprav mrtvašk bukve v roko primete. Tako sem jim bil povedal in m lo so šobo naredili in dejali: Krjavelj, pravijo, Krjavel zakaj ni Boga v tvoji kleti? Poprej si prav povedal, d je povsod, zakaj bi ga v tvoji kleti ne bilo. Jaz pn vim: Zato ni Boga v moji kleti, ker nobene niman Tačas so se mi smejali.« »Zato, ker si jim dobro povedal.« »Kajneda! Pa skoraj bi bil pozabil, da me je de seti brat Martinek po vas poslal,« pravi Krjavelj. »Kaj bi mi pa rad?« vpraša Lovre. »Veste, kaj bo najbrž? Martinek je zbolel, leži, pi kraju je ko buča v zelniku, pete bo stegnil. Testamen mu boste zapisah, jaz menim!« Fo I L Idnessu mm m m mr a • f^'-^f' Miha A lic Bradaiomva na Kamine m morju _ 36. Jakec je začuden gledal njhove koče, ki so bUe čiste in podobne čebeljim uljna- kom, širni vrtovi so bili skrbno obdelani, najbolj pa so ga presenetili njihovi veliki bojni čolni. Ob pogVdu nanje mu je zastal dih. Bila je tu velikanska ladja, Id je me- rila vsaj trideset metrov v dolžino, visoka pa je bila tudi blizu dva metra. Način, kako so domačini otoka Erooba sprejeli prišleke in kako neprisiljeno, bre/ strahu so se z nji- Cut-cutov kanu za okras svetišča ali kate- rega izmed čolnov. Slednjič je veliki poglavar Mamoose sto- pil nazaj in z gromkim glasom povedal svojo odločitev. Jakec je trd od strahu čaltal, kaj bo, ko se je nenadoma razlegel oglušu- joč krik, množica pa se je zgrnila okoli belih dečkov in ju veselo klicala »Uak« in »Evas«, ko da bi ju poznala že od rojstva. mi pomenkovali, je razodeval njihovo hrab- rost in moč. Okoli Jakca in Billa se je zbralo precej ljudi in ju jelo spraševati o tem in onem. Jakec je opazil napeto raburjenje, na pol zmagoslavni, na pol zaskrbljeni izraz na Cut-cutovem obrazu in vznemirjeno rezanje Biskeove spake. Zavedel se je, da se \Tiovič odloča n.legova in Billova usoda, in da bi se njuni lobanji še zmeraj utegnili skotaliti v