Štajerski TEDNIK petek, 17. 7. 2020 COLOR CMYK stran 1 pe tk ov a iz da ja Ptuj, petek, 17. julija 2020 Letnik LXXIII  št. 56  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,50 EUR Aktualno Markovci  Korošec: »Cene sem napovedal že na sestanku«  Stran 2 Podravje Kidričevo  Župan z dosedanjim stanjem na Zelenem jezeru nezadovoljen  Stran 3 Kmetijstvo Podravje  Domači mladi krompir bo zgnil na njivah  Stran 9 Podravje Slovenija  Inšpek- torji nad branjevce na obcestnih stojnicah  Stran 5 Črna kronika Markovci  Bolj kot denar jih je zanimal bančni sistem  Stran 12 SPORED Kelly Preston Slovo igralke, ki so jo imeli vsi radi Rosvita Pesek in Mitja Ferenc PONOSNA DRUG NA DRUGEGA Benjamin Keough Umrl vnuk Elvisa Presleyja! Od 17. 7. do 23. 7. 2020 TV-spored 16. JULIJ 2020 ŠT. 29 Ob sklenitvi naročniškega razmerja boste lahko vse poletne sobote brezplačno uživali na morju! w w w .te dn ik .s i Več v notranjosti časopisa. AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Simonov zaliv Foto: Črtomir Goznik Podravje, Slovenija  Nezakoniti migranti do zdravnika prej kot vsi drugi državljani Migrante na Hrvaško vračajo le, če so zdravi Večino tujcev, ki jih policisti izsledijo zaradi nezakonitega prehajanja državne meje, deportirajo nazaj na Hrvaško. A postopek vračanja migrantov ni tako enostaven, saj južna soseda sprejema samo osebe, ki ne kažejo znakov obolelosti za koronavirusom. Zato jih slovenski zdravniki najprej pregledajo, in če ugotovijo, da jim zdravstveno nič ne manjka, jih policisti vrnejo na Hrvaško. Več na straneh 6 in 7. V središču Podravje, Slovenija  Vsaka tretja družina s psom, najbolj cenjen nemški ovčar  Strani 6 in 7 Dornava  Včeraj sodelavka v županovem zasebnem podjetju, danes občinska tajnica  Stran 3 Aktualno  Letos nepreklicni konec programa bionika  Stran 2 Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi -50 % na odras lo ali otro ško celodnev no vstopn ico Štajerski TEDNIK petek, 17. 7. 2020  COLOR CMYK stran 2 »Najbrž lahko grem na kosilo s prijatelji, če se tako odločim, mar ne? Vse, kar sem imel povedati, sem povedal že na sestanku v Murski Soboti, na tistem, na kate- rem, kot nam očita Franc Küčan, predsednik komisije za odkup in prodajo žit, se nismo ničesar dogo- vorili, ker se s kmeti nismo hoteli pogovarjati in si zanje nismo vzeli niti pol ure časa. Nikakor ne drži, da sem odkupne cene za letošnjo pšenico objavil takoj po kosilu, kar naj bi bil dokaz o kartelnem dogo- varjanju. Cene sem napovedal že na sestanku med kmeti, mlinarji in predstavniki zbornice kmetijskih in živilskih podjetij,« pojasnjuje Koro- šec. »Ker ni prišlo do dogovora, je namreč padel predlog, da se po- gajanja med pridelovalci in pre- delovalci pšenice nadaljujejo čez teden dni. Takrat sem se oglasil in povedal, da začnemo v našem mli- nu že naslednji dan odkup pšenice, in sicer, glede na situacijo na trgu, po 10 evrov nižji ceni od lanskih od- kupnih cen. Vse sem torej povedal predstavnikom kmetov v obraz, ničesar nisem delal za njihovimi hrbti in se še manj kartelno dogo- varjal za odkupno ceno pšenice. Odločno zavračam takšne očitke, ki povsem neupravičeno mažejo ugled našega podjetja.« Korošec se je ogradil tudi od tis- tih mlinarjev, ki so pšenico že zače- li sprejemati, ceno pa določili šele kasneje, in to nižjo od njegove. »Takega načina se sam ne grem, že določenih odkupnih cen nisem nižal.« »Bionika je veda prihodnosti in poklic prihodnosti; prepričan sem tudi, da nam bodo potomci globo- ko hvaležni, če jo bomo izkoristi- li,« je dejal dolgoletni predsednik odbora za znanost in tehnologijo pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije Janez Škrlec. Bionika se namreč ukvarja s preučevanjem bioloških naravnih sistemov in iz- kušnje prenaša v tehnološki svet. A visokoleteče besede, začetni zanos in zanimanje za študijski program, ki so ga razvili na Ptuju in ga sami tudi edini izvajali, ni bil deležen podpornega vetra v svoja jadra. Ni bilo razumevanja drža- ve, ki je privolila le v koncesijo za višješolski strokovni program, še manj konkretne podpore podjetij. Do slednjih je Harb še posebej kri- tičen. »Morda bo slišati strogo in kritično, vendar v Sloveniji imamo morda deset razvojno naravnanih podjetij, na Ptujskem jih je očitno premalo. Naša podjetja premalo razvijajo nove izdelke, temveč de- lajo izdelke po naročilu. Ne ustvar- jajo delovnih mest z visoko doda- no vrednostjo, zato imajo zaposle- ni nizke plače.« Za primer daje sosednjo Avstrijo in Nemčijo ter pravi, da severni so- sedje razumejo bioniko in iskanje rešitev ter priložnosti v naravi. Ob tem Harb meni, da slovensko go- spodarstvo izgublja dobro šolan kader, ki najde boljše priložnosti v tujini. »Mi nimamo nesposobnih delavcev, temveč bolj ali manj spo- sobne ljudi na vodstvenih položa- jih.« Program bionike je potonil Dodal je, da bionika je priho- dnost. »Ne vem, kaj se bo moralo zgoditi z gospodarstvom, da bodo uvideli pomembnost tega progra- ma in načina razmišljanja, ki ga spodbuja naš študijski program.« Ob tem je zanimivo, da se je prvo leto izvajanja programa za študij bionike odločilo kar 62 študentov, le dve leti kasneje se je ta številka več kot prepolovila. Razlogov za upad vpisa je več, je dejal Harb. »Dejstvo je, da je študij bionike za višjo strokovno šolo, glede na strukturo vpisanih študentov, pre- zahteven. Visoka strokovna šola pa žal koncesije ni uspela pridobiti in zato šolnina znaša 2.500 evrov. Tretji razlog pa gre morda iskati v lokaciji, saj verjamem, da če bi bili s tem programom v Ljubljani, bi bila slika vpisa povsem drugačna.« Vsi ti razlogi so pripeljali do odlo- čitve, da se program bionika na Višji strokovni šoli ŠC Ptuj trenutno zamrzne. »V državi ves čas govori- mo o spodbujanju naravoslovja in tehnike, vendar podpore v visoko- šolskem programu ni bilo dovolj. V osmih letih smo bili pri petih ali šes- tih ministrih, vsi so naročili svojim sekretarjem, da se mora naša ideja podpreti, a zgodilo se ni nič. Na drugi strani pa imamo fi nanciranih več kot 900 visokošolskih strokov- nih programov?!« Program bionike bi ponudili Balkanu A nad bioniko ravnatelj višje strokovne šole ter idejni oče tega programa pri nas ni obupal. »Sedaj je dozorela ideja, da program po- nudimo na trgu, in sicer na obmo- čju Balkana, kjer vemo, da šolstvo ni tako razvito kot pri nas. Razmi- šljamo, da bi predavanja izvajali na daljavo, nato pa laboratorijske vaje tukaj pri nas, na Ptuju. Študenti bi zagotovo nemudoma dobili pri- ložnost pri podjetjih tako v Slove- niji kot na Balkanu in drugod.« Na vprašanje, ali torej obstaja zasebni interes po prevzetju tega progra- ma, pa je odgovoril: »Interesentov je dovolj.« petek  17. julija 20202 Aktualno Foto: ČG Ptuj, Podravje  Na Ptujskem premalo razvojno naravnanih podjetij Letos nepreklicni konec programa bionika Ravnatelj Višje strokovne šole Šolskega centra Ptuj in predavatelj na Visoki šoli na Ptuju Robert Harb je sklenil, da konča boj z mlini na veter. V jeseni se izobraževanje v programu bionika na višji strokovni šoli zaradi nizkega števila prijavljenih študentov ne bo izvajalo. »Program bionike je nekaj najboljšega, kar smo naredili, vendar tega ne mladi, njihovi starši in na žalost tudi podjetja niso prepoznali,« je dejal ravnatelj Harb. Foto: Črtomir Goznik Markovci  V Mlinu Korošec zavračajo očitke o kartelnem dogovarjanju »Cene sem napovedal že na sestanku« Daniel Korošec, lastnik Mlina Korošec iz Zabovcev, priznava, da se je po sestanku za odkup pšenice res udeležil pogostitve v gostilni v Sebeborcih, nikakor pa se na kosilu ni ničesar dogovarjal mimo vednosti kmetov. Slovenija, EU  Iz raziskave dresdenske univerze Otroci redko širijo covid-19 Raziskava medicinske fakultete univerze v nemškem Dresdnu je pokazala, da se je novi koronavirus v šolah in znotraj družine doslej širil v manjši meri. Nobenega dokaza ni, da bi se virus v šolah širil hitreje ali da bi ga otroci pogosto prenašali, prav nasprotno, ugotavlja vodja raziskave Reinhard Berner. Direktor poliklinike za otroke in mladostnike univerzitetnega kli- ničnega centra v Dresdnu Berner je ob tem po poročanju nemškega dnevnika Frankfurter Allgemeine Zeitung dejal, da so otroci »prej za- vorna cokla okužbe«. »Niso se širile vse okužbe, ki so jih pri njih potr- dili,« je dodal. Nemški znanstveniki so hkrati ugotovili, da je delež imunizacije bi- stveno manjši, kot so prvotno mislili, saj ta ni bistveno večja kot ob začetku pandemije. Skupno so pri dijakih opravili 254 krvnih testov, protitelesa na sars-cov-2 pa so potrdili samo v 12 primerih. »Stopnja imunizacije pri skupini, ki je sodelovala v raziskavi, je tako manj kot odstotek in bistveno nižja, kot smo pričakovali,« je še dejal Berner. Hkrati znanstveniki v tistih šolah, kjer so potrdili najmanj en primer okužbe, niso potrdili nadaljnje širitve okužb. »Iz tega se da zaključiti, da šole niso postale žarišča,« je še ocenil nemški znanstvenik. Štirje od petih dijakov so namreč navedli, da so po ponovnem odprtju šol imeli redne socialne stike s sošolci in družinskimi člani. Nemški znanstveniki so od ponovnega odprtja šol na Saškem pro- titelesa ugotavljali pri okoli 1.500 dijakih in 500 učiteljih. V raziskavi je sodelovalo 13 šol. Pri petih sodelujočih so že pred tem potrdili okužbo z novim koronavirusom, prav tako so pred tem okužbo potrdili v ne- katerih šolah in 24 gospodinjstvih udeležencev raziskave. Med samo raziskavo so potrdili samo sedem novih okužb, kar nakazuje, da se virus ne širi zelo med samimi družinskimi člani. Pri samo enemu sodelujočemu znotraj 24 gospodinjstev, kjer so predhodno že potrdili okužbo z novim koronavirusom, so v raziskavi potrdili protitelesa. »To pomeni, da se večji del šolarjev kljub okužbi v družini ni okužil,« je pojasnil Berner. Dodal je, da bi bilo treba te ugo- tovitve upoštevati pri odločitvah o ukrepih, ki se nanašajo na omejitve stikov. Saška deželna vlada je ob tem v ponedeljek sprejela odločitev, da se bo v saške šole po poletnih počitnicah jeseni vrnilo običajno šolsko življenje. Novo šolsko leto se v tej nemški zvezni deželi začne 31. av- gusta. Saška je bila sredi aprila letos prva nemška zvezna dežela, ki je deloma ponovno odprla šole. Foto: M24 Ptuj  Še en nepredvideni izdatek S stebrički nad voznike Po ureditvi tržnice na Slomškovi ulici ni bilo več dovoljeno par- kiranje. Žal tega skoraj nihče ni spoštoval. Ob novo urejenem tr- žničnem prostoru je bila občasno zaparkirana skoraj cela ulica. V MO Ptuj so se, ker nedovoljenega parkiranja niso ustavile niti kaz- ni, odločili, da bodo temu naredili konec. Naročili so postavitev 22 ste- bričkov oziroma preprek za promet na Slomškovi ulici, ki jih je dobavi- lo in 13. julija tudi postavilo izbrano podjetje Atriva. Iz proračuna je za ta izdatek, še eden v vrsti nenačrtovanih pri ureditvi mestne tržnice, šlo dobrih 5.476 evrov. Za nemoteno dostavo pa je za podjetnike in obrtnike ter druge no- silce dejavnosti namenjen prostor levo ob cestišču ob paviljonu, tik pred prvim stebričkom in pred vstopom na tržnično teraso, takoj za zadnjim konfi nom in pred gostinsko teraso pivnice Zlatorog. Foto: Črtomir Goznik Na Slomškovi ulici postavili 22 stebričkov. Štajerski TEDNIK petek, 17. 7. 2020 COLOR CMYK stran 3 Dolgo časa ni zaživela gostin- ska ponudba, žičnica še danes ni končana. »S koncesionarji smo se nekajkrat srečali na sestankih in menim, da smo se tudi konstruk- tivno dogovorili. Želimo, da se gradnja žičnice konča, gostinsko ponudbo z različnimi ponudniki pa smo že tudi razširili. Na lokaci- jo prihajajo prvi avtodomarji, ob koncih tednov ponudniki izposo- jajo športno opremo, postavimo igrala za otroke, organiziramo animacije, ponujamo najem odboj- karskega igrišča … Da bodo ljudje z veseljem prihajali in se zadovoljni vračali, skrbimo tudi za urejenost prostora. Do septembra bodo po- nudniki gostinskih storitev ob je- zeru prisotni vsak dan, pričakujem raznoliko ponudbo, kar pomeni tudi zadovoljne goste. Verjamem, da bo Green Lake ena od pozitiv- nih zgodb našega okolja,« je pou- daril župan. Kaučičeva več ni direktorica Pri koncesionarju, to je podjetje Športno-rekreacijski center (ŠRC) Pleterje, je v začetku meseca priš- lo do spremembe v vodstvu. Sara Kaučič več ni direktorica, kdo bo v prihodnje prevzel vajeti podjetja, za zdaj ni znano. Lastniki koncesije za upravljanje z gramoznico Ple- terje za namen turizma, športa in rekreacije so Cestno podjetje Ptuj, podjetje Dujardin (Betonarna Ku- har) in hrvaški partner Cablewake System. Od julija vendarle bolj živahno Območje Zelenega jezera (Gre- en Lake) v občini Kidričevo je sicer julija zaživelo z novo ponudbo. Na lokaciji so vsak dan prisotni različ- ni ponudniki hrane in pijače. Tako postaja kidričevsko Zeleno jezero vse bolj priljubljena destinacija za preživljanje prostega časa. Sedaj so dodali še vsakodnevno ponud- bo hrane, pijače in raznovrstnih sladic. Čeprav območje ni regi- strirano kot kopališče, se številni v vročih poletnih dneh naužijejo kopanja v kristalno čisti vodi in po- ležavanja ob njej. Jezero je priljub- ljeno tudi za veslanje in supanje, ob obrežju je urejeno igrišče za igranje odbojke na mivki, na jeze- ru urejajo tudi vlečnico za smuča- nje na vodi. Okrog tega delovnega mesta so se sicer že poprej kresala mnenja. Občinski svetniki so z nepotrdi- tvijo rebalansa proračuna pred 14 dnevi dosegli, da je župan predvi- deno zaposlitev za nedoločen čas umaknil oziroma preklical razpis za delovno mesto višjega referenta. Gre namreč za nadomeščanje bol- niškega dopusta dosedanje tajnice Natalije Munda in svetnikom se namera o razpisanem delovnem mestu za nedoločen čas ni zdela smotrna. Zaradi pričakovanega na- raščaja bo Mundova najverjetneje odsotna dalj časa (bolniška in po- rodniška). Zato so na občini hitro poiskali njeno zamenjavo. Zaposlili so Brigito Vidovič, ki je bila prej so- delavka v županovi zasebni turi- stični agenciji. Ker je koronavirus zelo zamajal turistično dejavnost, je bila Vidovičeva od 24. marca le- tos prijavljena na Zavodu za zapo- slovanje. Ker pa so na občini Dor- nava istočasno nujno potrebovali tajnico, so jo sprejeli v svoje vrste. Zaposlitev za določen čas brez razpisa »Na podlagi vloge smo delavko 20. aprila zaposlili za določen čas treh mesecev, in sicer zaradi po- večanega obsega dela. 26. člen Zakona o delovnih razmerjih nam dovoljuje, da smemo za določen čas – obdobje treh mesecev v enem koledarskem letu – zaradi povečanega obsega dela, ki ga ni možno naložiti drugim delavcem – skleniti delovno razmerje brez objave javnega natečaja. Mundo- va je imela odrejen bolniški do- pust za dva meseca, sedaj ga ima podaljšanega do konca avgusta. Bili smo brez tajnice, takoj smo šli v iskanje rešitve. Ne predstavlja- mo si dela brez tajnice, sprejemna pisarna ne more biti prazna. Nek- danja sodelavka, ki je že nadome- ščala Mundovo, se ne želi vrniti. Kontaktirali smo študentko, ki je že delala pri nas preko študent- skega servisa in se pozanimali, ali je pripravljena priti delat. Dejala je, da se ne more takoj odločiti, da mora premisliti in bi odgovo- rila čez nekaj dni. Potem smo se obrnili na Zavod za zaposlovanje. Sedanja tajnica je bila prijavljena na Zavodu, njeno zaposlitev smo izvedli na podlagi vloge, iz katere je razvidno, da je izpolnjevala vse pogoje za to delovno mesto,« sta pojasnila župan Janko Merc in di- rektorica občinske uprave Nada Kolednik. Župan je dodal, da je organiza- cija dela v občinski upravi po sta- tutu njegova pristojnost, ki si je ne dovoli vzeti. »So pač pristojnosti, ki jih kot župan imam. Sedaj gra- jajo zaposlitev, a jutri nas bodo pa vprašali, zakaj nekaj ni narejeno. Vajeni smo pritožb in prijav. Na vsako zadevo ali odločitev je po- dana prijava, tedensko se srečuje- mo s tem …« Tudi za podaljšanje zaposlitve razpisa ne bo Ker bo Mundova na bolniškem dopustu še najmanj do konca av- gusta, bodo Vidovičevi pogodbo o zaposlitvi na občini podaljšali. Pričakovati je tudi, da jo bo nado- meščala v času porodniškega do- pusta. »Na podlagi 68. in 70. člena Zakona o javnih uslužbencih sme- mo skleniti pogodbo o zaposlitvi za določen čas za čas odsotnosti javne uslužbenke. Razpisa za de- lovno mesto za čas nadomeščanja ne bo. Sicer pa nič ne kršimo, de- lamo, kot nam dovoljuje zakono- daja. Zaposlitev po kadrovskem načrtu nismo presegli, sedaj nas je sedem zaposlenih, v prejšnji garnituri jih je bilo osem,« sta še dodala direktorica Kolednikova in župan Merc. petek  17. julija 2020 3Aktualno Dornava  Kadrovanje »po domače« v občinski upravi Danes občinska tajnica, včeraj sodelavka v županovem zasebnem podjetju Med občani Dornave je ponovno završalo zaradi nove zaposlitve v občinski upravi. Župan Janko Merc je namreč na občini zaposlil sodelavko iz turistične agencije, ki jo vodi njegova partnerka. Vpogled v bazo podatkov Ajpes pokaže, da je župan Merc tudi 50-odstotni solastnik te agencije. Delavko iz svojega zasebnega podjetja je tako zaposlil na delovno mesto občinske (županove) tajnice. FOTO: ČG Župan Janko Merc je vse svoje premoženje, tudi solastniški delež v turistični agenciji Europa Partner, Komisiji za preprečevanje korupcije prijavil ob nastopu mandata. Pri zaposlitvi sodelavke iz agencije v občinski upravi ne vidi nič spornega, saj da protikorupcijska klavzula določa, da občina z agencijo ne sme poslovati. Prepričan je, da so pri zaposlitvi Vidovičeve v občinski upravi ravnali po črki zakona. Župan Janko Merc je (so)lastnik turistične agencije Europa Partner že 30 let. Solatnica je tudi njegova partnerica Lijana Valentin, ki agencijo tudi vodi. Delavko, ki je delala v agenciji, so sedaj zaposlili v občinski upravi in je že tudi podpisana pod zapisniki sej občinskega sveta. Vidovičeva je na občini Dornava za določen čas treh mesecev zaposlena od 20. aprila. Vodstvo občine je napovedalo podaljšanje zaposlitve brez javnega razpisa, saj jim v primeru dolgotrajnega nadomeščanja zakon po njihovih besedah to tudi dovoljuje – 68. in 70. člen Zakona o javnih uslužbencih. Župan Merc je poudaril, da ima čisto vest. »Želim, da so posli čisti in da si lahko nalijem čistega vina. Prijav na vse možne institucije smo pa že tudi vajeni.« FOTO: ČG Po nastopu županovanja Janka Merca se je kadrovska sestava v upravi občine Dornava precej spremenila. Foto: ČG Ob kidričevskem Zelenem jezeru naj bi bilo v prihodnje več gostinske ponudbe, organizirali bodo različne športne aktivnosti in ponudili možnost najema športne opreme. Kidričevo  Poletje ob Zelenem jezeru Župan z dosedanjim stanjem nezadovoljen Župan Kidričevega Anton Leskovar, ki se je pri urejanju območja gramoznice zgledoval po sosedih Avstrijcih, z dosedanjim stanjem v športno-rekreacijskem centru ni zadovoljen. »Bila so velika odstopanja od dogovora v koncesijski pogodbi,« je poudaril. Sedanja županova tajnica Brigita Vidovič je bila še v začetku tega tedna navedena kot svetovalka za turistična potovanja na agenciji Europa Partner. Po besedah župana Merca, ki je tudi solastnik navedene agencije, je bila Vidovičeva od 24. marca prijavljena na Zavodu za zaposlovanje. Podatkov na spletni strani agencije medtem niso ažurirali, je povedal župan. Zato je ostala navedena kot kontaktna oseba, čeprav tam več ni bila zaposlena. Štajerski TEDNIK petek, 17. 7. 2020  COLOR CMYK stran 4 petek  17. julija 20204 Podravje Župan Jože Kokot je ponosen na dosedanji razvoj občine, ne manjka pa tudi načrtov in ciljev za prihodnost. Med pomembnejšimi je izpostavil oblikovanje občinske- ga prostorskega načrta (OPN), ki bi ga na občinskem svetu predvi- doma lahko potrjevali v zgodnje- jesenskem času. Na potrditev OPN so po županovih besedah vezane nekatere načrtovane investicije občine, gradnja za gospodarsko in kmetijsko dejavnost ter stano- vanjska gradnja. »Po 18 letih pri- zadevanj se je začela tudi gradnja krožišča pri bencinskem servisu Žiher v Moškanjcih. Občina pri projektu sofi nancira priključke na lokalne ceste ter infrastrukturo, namenjeno kolesarskemu prome- tu in pešcem, za kar bomo name- nili okoli 335.000 evrov. Zadovoljni smo, da smo končali cesto, ko- lesarsko stezo, krožišče in javno razsvetljavo v Forminu. Investicija je veljala 380.000 evrov. Na podro- čju cestne infrastrukture urejamo več odsekov. Končali smo cesto Zamušani, obnavljamo odseke v Gorišnici, Cunkovcih, Placerovcih in še na drugi lokaciji v Zamušanih. Za dela na lokalnih cestah smo na- menili dobrih 220.000 evrov. Soča- sno z modernizacijo cest urejamo nova avtobusna postajališča. Pri poslovno-stanovanjskem objektu smo fi nancirali ureditev parkirišča, javne razsvetljave in avtobusnega postajališča. V objektu bomo kupili poslovne prostore in jih namenili dejavnosti zdravstva ter zobozdra- vstva. V proračunu smo za nakup rezervirali 205.000 evrov. Nekaj vzdrževalnih del smo izvedli v več- namenski dvorani (obnovili parket in fasado, popravili tribune, kupili gole), v športnem parku smo pos- tavili opremo za fi tnes na prostem in javno razsvetljavo. Končujemo dela na gasilskem domu v Zago- jičih, gradnja je veljala 600.000 evrov. Širimo namakalni sistem, s katerim opremljamo kmetijske površine na območju Gorišnice in Zamušanov. Vrednost naložbe je 850.0000 evrov (brez DDV), za- ključek del je predviden jeseni,« je o naložbenih aktivnostih občine povedal župan Jože Kokot. Krožišče, kanalizacija, dom za starejše … Tudi načrti dela za v prihodnje so obetavni. Občina si prizadeva, da se na glavni cesti proti Ormožu zgradi še eno krožišče, in sicer pri Guma baru v Zamušanih. Dogovori o skupnem projektu z DRSI že po- tekajo. Za gričevnati predel občine (Tibolce in Zamušane) pripravljajo projektno dokumentacijo za ka- nalizacijo. Po sprejetju OPN bodo začeli pripravo dokumentacije za gradnjo doma starejših občanov, ki bi ga gradili na nekdanjem špor- tnem igrišču v Gorišnici. Dom bi bil nekoliko višjega ranga, s klasično oskrbo, dnevnim varstvom in va- rovanimi stanovanji. Vključeni so v projekt gradnje regijskih kolesar- skih poti, v sodelovanju z DEM na- črtujejo obnovo mostu čez dravski kanal v Forminu. Prihodnje leto bodo v Forminu obnavljali gasilski dom in urejali Sokovo domačijo z mlinom, pri Dominkovi domačiji bodo gradili novo parkirišče in re- cepcijo. Župan Kokot je optimistič- no napovedal tudi gradnjo športne infrastrukture (tribun in slačilnic) v športnem parku v Gorišnici v vrednosti dveh milijonov evrov. »Načrtujemo sprejetje dvoletnega proračuna, za leti 2021 in 2022, ko se izteče aktualni mandat. Ta pro- jekt bi vključili v dvoletni proračun in ga do konca mandata končali. Računam, da bi gradbišče zaživelo spomladi prihodnje leto.« Foto: ČG Župan Jože Kokot občino vodi od leta 2002, trenutno teče njegov peti mandat. Gorišnica  Pogovor z županom Jožetom Kokotom Občina bi praznovala srebrni jubilej V Gorišnici je bilo vsak julij v minulih 25 letih nadvse praznično. Ob godu farne zavetnice sv. Marjete je občina proslavljala občinski praznik. Letos praznovanja ne bo, saj je razširjenost koronavirusa krepko posegla v vsakodnevno življenje. Letošnjega občinskega praznika so se v Gorišnici še posebej veselili, bil bi jubilejni, petindvajseti. Sprva so svetniki obravnavali tako imenovani sporazum o deli- tvi ustanoviteljskih deležev v Ma- riborski razvojni agenciji (MRA). Tako podžupan Marjan Malek kot direktorica občinske uprave Moj- ca Kacjan sta sodelovanje občine Starše v MRA utemeljila na podlagi aktivnosti, ki jih izvaja lokalna ak- cijska skupina (LAS). „Sodelovanje z MRA pomeni tudi sodelovanje z LAS. Te službe nam pripravijo veliko projektov, s katerimi kan- didiramo za državna ali evropska sredstva. Eden izmed takih je bil 'Jejmo drugače, jejmo domače',“ je spomnila Kacjanova. Svetniki so se s predlogom o sodelovanju stri- njali, to pa med drugim pomeni, da je občina Starše sedaj formalno solastnica MRA v 1,3-odstotnem deležu. Prisluhnili so tudi direktorici Javnega medobčinskega stano- vanjskega sklada Maribor Ireni Španinger, ki je predstavila načrte za prihodnost: »V Mariboru želimo na Dvořakovi graditi stanovanjske bloke za mlade, ki sicer imajo služ- be, a ne morejo dobiti kredita, da bi nepremičnino kupili. Stanovanja bi oddajali v tržni najem, cena bi bila okoli 7 evrov za m², nared pa naj bi bila do konca leta 2023.« Ce- lotna investicija naj bi znašala od 3 do 5,6 milijona evrov. V objektih naj bi bilo 50 do 70 stanovanj. Svet- nike je Španingerjeva prepričala, le Miran Čuš je namignil: „Projekt ima eno pomanjkljivost: zakaj ne gradi- te v Staršah?“ Dodatni oddelek v vrtcu Zaradi večjega števila vpisanih otrok v vrtec so svetniki soglašali z višjim normativom za skupine, pa tudi s tem, da se v vrtcu Pikapolo- nica oblikuje dodaten oddelek. Starše  Svetniki na zadnji seji brez sporov Pri vsaki odločitvi absolutno soglasje Člani občinskega sveta in občinske uprave so na junijski seji občinskega sveta pre- senetili s sinergijo. Foto:KG »Vsi, ki živijo v tem okolju, se po svoje trudijo, da bi bilo njiho- vo okolje čim lepše, da bi živeli v zdravem in lepo urejenem kraju. Prav pa je, da se ljudem, ki izsto- pajo, za njihovo delo, predanost in trud tudi zahvalimo. Prav za to skrbimo člani v TD Podlehnik,« je povedala Zdenka Golub. Društveniki so že junija za- čeli ustvarjati sezname, oglede s fotografi ranjem, vse to pod budnim očesom komisije, ki je sklenila, da letos priznanja za naj- lepše urejene domove s cvetjem, zelenjem, vrtovi, urejenim dvo- riščem prejmejo družine Pipan iz Stanošine, Pulko - Poplatnik iz Zakla ter družina Arnuš - Staleker iz Podlehnika. Priznanje za lepo urejeno kmetijo bo prejela druži- na Jelen iz Zgornjega Gruškovja. Priznanje za lepo urejeno hišo in ohranjanje arhitekturne dedišči- ne je pripadlo Mihaeli in Andreju Satlerju z Gorce. Podelili bodo tudi priznanje za lepo urejeno zidanico in vinograd, in sicer dru- žini Albine in Alberta Petra Frasa iz Strajne. Za promocijo domače občine Podlehnik in izdelovanje starega inštrumenta – žvegle pa bo priznanje vročeno Jožetu Vidoviču iz Sedlaška. Priznanja bo Turistično društvo nagrajen- cem izročilo avgusta na Gorci. »Verjamemo, da bo tudi letošnja prireditev zanimiva za široki del obiskovalcev, saj bodo z nami odlični kulturni izvajalci,« je napo- vedala Golubova in se zahvalila vsem, ki skrbijo za domače okolje in turizem. Podlehnik  Turistično društvo že 21. leto s priznanji za urejenost okolja Zahvala občanom, ki izstopajo Člani Turističnega društva Podlehnik so letos že 21. leto pripravili ocenjevanje okolja, najlepše urejenega poslovnega objekta, naj kmetije in izbor občanov, ki se trudijo za prepoznavnost domačega kraja. Foto: TD Podlehnik Turistično društvo izbralo najlepše urejene domove, zidanico, kmetijo. Štajerski TEDNIK petek, 17. 7. 2020 COLOR CMYK stran 5 Svet stanovalcev poljčanskega doma je že ob prvem valu širjena covid-19 opozoril na šibkost siste- ma v socialno-varstvenih zavodih in kadrovsko podhranjenost ter zahteval, da se starostnike obrav- nava enako kot ostale državljane ter da se jim zagotovi zdravljenje v bolnišnicah. Tovrstne zahteve so ponovili, obenem pa izrekli jasen in glasen NE seznamom, na katerih bi bili imena in priimki starostni- kov, ki so upravičeni do zdravlje- nja v zdravstvenih ustanovah. »V dokumentu Organizacija izvajanja zdravstvene dejavnosti v social- novarstvenih zavodih z dne 27. 3. 2020 je med drugim zapisano, da domski zdravnik in odgovorna ose- ba zavoda za zdravstveno nego za vsakega stanovalca pripravita Načrt zdravstvene obravnave, pri čemer uporabita Algoritem ukre- panja za oceno stabilnosti napre- dovane, neozdravljive kronične bolezni. Taki seznami so neetični, nehumani in izključujoči, brez dvo- ma pa tudi v nasprotju z zakono- dajo, ki ureja zdravstveno varstvo za državljane Republike Sloveni- je,« je poudaril predsednik sveta stanovalcev Miroslav Aleksander Kolenko. Tako so stanovalci doma osebnima zdravnikoma v Domu Poljčane in v enoti Slovenska Bistri- ca, ki razpolagata z zdravstvenimi podatki stanovalcev, prepovedali izročanje zdravstvene dokumen- tacije nepooblaščenim osebam, razen če stanovalec privoli k posre- dovanju podatkov. »Nepooblašče- ne osebe so predvsem koordina- torji, ki jih imenuje ministrstvo, in druge od nas nepooblaščene ose- be,« je pojasnil predsednik sveta stanovalcev. Ali bi kdo od umrlih preživel, če bi se zdravil v bolnišnici? K povedanemu je Kolenko še dodal: »Po uradnih podatkih je v nekem obdobju v domovih umrlo 78 stanovalcev, od tega števila se jih je v bolnišnicah zdravilo samo 10. Kasneje so se te številke spre- minjale predvsem v smer, da se je število zdravljenih v bolnišnicah povečevalo, kar kaže na stisko od- ločevalcev in prikrivanje resničnih podatkov. Iz tega izhaja tudi logič- no vprašanje, ali bi kateri od umrlih v domovih preživel, če bi ga poslali v bolnišnico. Znano je, da so bile kapacitete infekcijskih klinik v bol- nišnicah zasedene le 35 %.« Zato poljčanski starostniki zahtevajo, da se jih v primeru okužbe preme- sti v bolnišnice, kjer bodo deležni zdravljenja in zdravstvenega nege v primernih izolacijskih prosto- rih, ki jih v domovih ni mogoče zagotoviti. Omenjeni dom je sicer zaradi slabe epidemiološke slike na območju Slovenske Bistrice in povečanega števila respiratornih obolenj pri stanovalcih od 3. julija preventivno znova začasno zaprt za vse obiskovalce, stanovalce in zunanje paciente fi zioterapije. Za zdaj so ukrep predvideli za dva te- dna, v tem času pa niso dovoljeni izhodi stanovalcev, prav tako v dom ne sprejemajo novih. petek  17. julija 2020 5Podravje Poljčane  Stanovalci doma zahtevajo enakopravno obravnavo pri okužbi s covid-19 »Seznami so neetični, nehumani in izključujoči« Stanovalci Doma dr. Jožeta Potrča Poljčane so prepovedali vpogled v njihove zdravstvene kartoteke nepooblaščenim osebam, ter izrekli jasen ne obliko- vanju poimenskih seznamov upravičenosti do bolnišnične oskrbe. Foto: ČG Kot so sporočili s kmetijskega ministrstva, so v tem času največ- krat pregledali jagodičevje, če- šnje, marelice in šparglje. Največ ali 22 % neskladnosti so ugotovili pri splošni označenosti sadja in zelenjave, sledilo je nepravilno navajanje porekla v 14 % ter neu- strezno zagotavljanje sledljivosti v 10 %. Tudi letos so ugotovili, da se prodaja na stojnicah na obmo- čju Slovenije ne izvaja enakomer- no in da je navzoča predvsem v osrednji in jugozahodni Sloveniji. Glede sledljivosti so največ neskla- dnosti ugotovili pri jagodah (14 %), glede pravilne označenosti, razen porekla, pri špargljih (23 %), glede navajanja porekla prav tako pri špargljih (23 %). Za ugotovljene kršitve so inšpektorji uvedli skup- no 56 prekrškovnih postopkov in podali dva obdolžilna predloga. Zasegli in uničili so skoraj 421 kilo- gramov sadja in zelenjave, največ češenj in marelic. Številne težave pri ukrepanju Pri izvrševanju ukrepov, zlas- ti pri plačilu denarnih kazni, so opozorili na številne težave. De- javnost prodaje denimo izvaja- jo pravne osebe, ki imajo samo poštni predal, odgovorne osebe pa imajo naslov v tretjih drža- vah, pri čemer so pravne osebe ustanovljene za kratko obdobje. Če določena pravna oseba dobi prepoved izvajanja dejavnosti, fi zična oziroma odgovorna ose- ba nemudoma ustanovi drugo pravno osebo ter v primeru prve takoj po ustanovitvi ukine plačil- ni in transakcijski račun. Zaradi teh težav so se povezali s sodišči, tako da nanje podajo obdolžilni predlog za zaseg vseh predme- tov. Uprava je objavila tudi se- znam zavezancev, zoper katere so bili v zadnjih treh letih vloženi obdolžilni predlogi. Med njimi so F & M Company, Briška gajbica, Prodam sadje 1 ter San-jam prevo- zi. Inšpekcija ocenjuje, da bi bilo treba prodajo sadja in zelenjave na stojnicah zakonsko regulirati, da bi potekala izključno na za to organiziranem in registriranem mestu, ne pa ob cestah ali na ob- cestnih parkiriščih, ki »niso najbolj zaupanja vredna mesta za naba- vo sadja in zelenjave, saj so tam nepravilnosti glede zagotavljanja sledljivosti in navajanja porekla prepogoste«. Slovenija  Inšpektorji nad branjevce na obcestnih stojnicah Pol tone sadja in zelenjave na odpad Inšpektorji Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so od sredi- ne maja do sredine julija v nadzoru nad sledljivostjo in označevanjem sadja in zelenjave na stojnicah izvedli 292 pregledov in pregledali 235 zavezancev. Foto: M24 Inšpekcija ocenjuje, da bi bilo treba prodajo sadja in zelenjave na stojni- cah zakonsko regulirati. Zahteve ministrstva za domove neizvedljive V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije so opozorili, da so nov pojav okužb v domovih za starejše pričakali brez sistemske ureditve, ki bi zagotovila nujno potrebno hitro osamitev vseh obolelih stanovalcev zunaj doma. Obenem ministrstvo še naprej zahteva, naj se v domovih vzpostavijo tri ločene cone, kar po njihovem v večini primerov ni izvedljivo. Stanovalci Doma Ptuj zaupajo stroki Svet stanovalcev enote Ptuj je soglasno sprejel stališče, da zaupajo stroki in sistemu. Povedali so, da dovolijo vpogled v svojo zdravstveno dokumentacijo tudi koordinatorjem, če so ti zdravniki, a le ob prisotnosti izbranega zdravnika (domskega zdravnika). Z ugotovitvami in mnenjem pa želijo biti seznanjeni, če je mogoče, želijo tudi sodelovati pri obravnavi. Stališču stanovalcev pritrjuje tudi direktorica Doma upokojencev Ptuj Jožica Šemnički in dodaja: »Strokovnjaki morajo/mo sodelovati v korist stanovalcev. Z obravnavo in ugotovitvami pa morajo biti seznanjeni.« #Okvir Podpri malo, naredi veliko. Darilo zdravju in naravi. SLOVENSKO GOVEJE EKOLOŠKO MESO. www.ekodar.si E K O D A R darilo zdravju in na ra vi Štajerski TEDNIK petek, 17. 7. 2020  COLOR CMYK stran 6 petek  17. julija 20206 V središču »S hrvaškimi varnostnimi orga- ni smo se dogovorili, da kot del ukrepov za omejevanje širjenja covida-19 tujce predhodno pre- gleda zdravnik in izda potrdilo, da oseba ne kaže vidnih znakov re- spiratornih obolenj. Vedno, kadar imajo policisti v postopku osebo, ki kaže znake okužbe (respirator- ne ali kakšne druge) ali pa je poš- kodovana, policija o tem obvesti zdravstveno enoto. Običajno je to lokalna ekipa nujne medicinske po- moči (NMP). Zdravstveno osebje tujca pregleda; pregled se lahko iz- vede v enoti NMP ali v reševalnem vozilu. Zdravnik poda mnenje, ali je oseba sposobna za nadaljnje po- stopke ali pa je potrebno zdravlje- nje. Kadar oseba kaže znake re- spiratorne infekcije, se naredi test na prisotnost virusa SARS-CoV-2 (koronavirusa). Bolnih oseb v ne- formalnem postopku policija ne vrača, prav tako nam ni znano, da bi pri nedovoljenem migrantu imeli pozitiven test na koronavirus. Ose- be, ki med policijskim postopkom izrazijo namero, da bodo podale vloge za mednarodno zaščito (azil), takoj predamo pristojnemu organu, ki deluje v okviru urada, pristojnega za migracije,« so o Med njimi je, kot je razvidno iz tabele, daleč največ mešancev, in sicer več kot 98.000 oziroma dob- rih 41 odstotkov. Prvo mesto med pasemskimi psi že dolga leta ohra- njajo nemški ovčarji oziroma njim podobni psi, ki jih je 6,6 odstotka, s tremi odstotki pa sledijo labra- dorci. Med priljubljenimi večjimi pasmami velja omeniti še zlatega prinašalca, bernskega planšarske- ga psa in borderskega ovčarja, po- tem pa že pridejo na vrsto družni ali pritlikavi psi, kot so maltežani, ši-cuji, jorkširski terierji, pekinčani in čivave. Vsaka tretja družina s psom Število registriranih psov v Slo- veniji zadnja leta narašča. Poglej- mo si nekaj številk: konec leta 2014 jih je bilo 217.142, dve leti kasneje 225.580, v začetku letošnjega julija pa, kot že rečeno, 237.593. Glede na to, da je v Sloveniji po podatkih iz leta 2018 skoraj 578.000 družin, to pomeni, da ima štirinožnega kosmatinca več kot 40 odstot- kov družin oziroma več kot vsaka tretja družina. Kot so povedali na UVHVVR, evidence pasemskih psov ne vodijo, saj je v registru za- pisan le podatek, kateri pasmi je pes podoben, in to po oceni njego- vega lastnika. »Pri tem veterinarji, ki vpisujejo podatke v CRPsi, ne preverjajo rodovnika. Številka ro- dovnika se v CRPsi lahko vnese na zahtevo lastnika, vendar ni obve- zen podatek.« Milijonska kupnina za tibetanskega mastifa Po pregledu ponudb vzredite- ljev in njihovih spletnih oglasov lahko sklepamo, da se cene rodov- niških psov v povprečju gibljejo med 400 in 1.000 evri, kar za slo- venske razmere seveda ni malo, je pa res, da se te cene v zadnjih nekaj letih niso bistveno spreme- nile. »V tujini je dobrega psa mo- goče prodati za prav vrtoglave vsote. Za vrhunskega nemškega ovčarja ali rotvajlerja denimo lahko lastnik iztrži tudi po več 100.000 evrov. Takih kupcev v Sloveniji sicer ni, je pa kakšen vzreditelj že lepo zaslužil s svojim psom, ki ga je prodal v svet,« pripoveduje Štefan Šinko, predsednik Kinološke zveze Podravje, Slovenija  Nezakoniti migranti do zdravnika prej kot vsi drugi državljani Migrante na Hrvaško vračajo le, če so zdravi Večino tujcev, ki jih policisti izsledijo zaradi nezakonitega prehajanja državne meje, deportirajo nazaj na Hrvaško. A postopek vračanja migrantov ni tako enostaven, saj južna soseda sprejema samo osebe, ki ne kažejo znakov obolelosti za koronavirusom. Zato jih slovenski zdravniki najprej pregledajo, in če ugotovijo, da jim zdravstveno nič ne manjka, jih policisti vrnejo na Hrvaško. Slovenija  Cene rodovniških psov se v povprečju gibljejo med 400 in 1.000 evri Prvi med prvimi še vedno nemški ovča Slovenci smo veliki ljubitelji domačih živali, med katerimi poleg mačk gotovo prevladujejo psi, pa naj g centralnem registru psov, ki ga vodijo na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVH registriranih 237.593 kosmatincev. Med pasemskimi psi je v Sloveniji še vedno daleč največ nemških ovčarjev; za vrhunski tudi več 100.000 evrov. Destrnik  Župan Pukšič spet išče direktorja Morda bo v tretje šlo Na razpis za najvišje uradniško mesto v občini Destrnik so se prijavili štirje kandidati, med katerimi bo župan Franc Puk- šič tokrat, kot je prepričan, našel pravo osebo. »Zdaj je treba pregledati, ali kandidati izpolnjujejo razpisne pogo- je, nato pa z njimi opraviti razgovore. Pričakujem, da bo novi direktor uprave s polnimi pooblastili lahko nastopil enkrat sredi avgusta, ko se bo iztekel tudi pritožbeni rok,« pravi župan. Spomnimo, da se je po prevzemu mandata Pukšič razšel z nekdanjo direktorico občinske uprave Darinko Ratajc, že v lanskem januarju pa objavil razpis za novega direktorja. Nanj se je prijavilo devet kandida- tov, a se Pukšič takrat ni odločil za nobenega od njih, vršilka dolžnosti pa je bila vse do ponovnega razpisa proti koncu leta Metka Kajzer, sicer občinska višja svetovalka. Takrat je na razpis prispelo sedem prijav, med katerimi je bil kot najprimernejši izbran Milan Klemenc, vendar ljubezen med Pukšičem in Klemencem, kot je znano, ni dolgo trajala. Nasprotno, med njima se je že kmalu zaiskrilo, saj naj bi stala daleč vsaksebi tako glede načina, postopkov kot tudi vizije vodenja občinske uprave. Zgodba se je končala z bolniškim dopustom Klemen- ca in sporazumno odpovedjo delovnega razmerja. Občina Destrnik je bila po treh mesecih spet brez direktorja, vršilka dolžnosti pa je posta- la Vlasta Tetičkovič Toplak. Foto: SD Župan Pukšič že tretjič išče direktorja občinske uprave. Foto: MZ Glede na to, da zdravstvene ustanove v času nevarnosti okužb s koronavirusom delujejo pod strogimi higienskimi in var- nostnimi protokoli (kar je seveda nujno in pravilno), pa to ljudem povzroča nemalo sivih las, ko potrebujejo zdravnika, saj telefoni v zdravstvenih ustanovah pogosto zvonijo v prazno. Državljani tudi vso zdravstveno oskrbo plačujemo (pre)drago, medtem ko jo ilegalni migranti dobijo takoj in zastonj. No, ker pregovor pravi, da nobeno kosilo ni zastonj, seveda to oskrbo fi nančno pokrijemo davkoplačevalci. Je upravičeno dvomiti o podatkih? Po podatkih, ki smo jih zbirali na različnih naslovih, od policije, ministrstva za zdravje do NIJZ in urada za migracije (azilni domovi), uradno potrjene okužbe med nezakonitimi migranti v Sloveniji doslej ni bilo. A odgovori nekaterih pristojnih so dvomljivi, zato se je upravičeno vprašati o njihovi verodostojnosti. Težko je verjeti, da na ministrstvu za zdravje teh podatkov ne bi imeli. Na NIJZ pa, denimo, rezultate testiranj migrantov elegantno zapakirajo v paket z vsemi ostalimi tujci. Le v azilnem domu so izrecno navedli, da v njihovi ustanovi potrjene okužbe niso imeli. Testirali so 25 oseb, po besedah direktorice Katarine Štrukelj so bili vsi testi negativni. Foto: M24 Štajerski TEDNIK petek, 17. 7. 2020  COLOR CMYK stran 7 petek  17. julija 2020 7V središču Letos manj nezakonitih prehodov meje kot lani Čeprav imajo ljudje glede na vsakodnevna poročila policistov o nezakonitih prehodih državne meje občutek, da je ilegalnih migrantov na slovenskem ozemlju več kot lani, je njihova ocena varljiva. Uradna statistika policije kaže, da so se nezakoniti prehodi državne meje v prvem polletju letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšali za dobrih 12 odstotkov: lani so do polletja našteli 5.697 nezakonitih prehodov, letos 4.993. Na območju Podravja, ki ga pokriva Policijska uprava Maribor, so možje v modrem lani celo leto pri nedovoljenih prehodih državne meje prijeli 1.449 tujcev. Letos v prvem polletju so v zvezi z nezakonitim prehodom državne meje evidentirali 257 tujcev, lani 495. Na območju Podravja so glavne migrantske poti speljane med haloškimi griči in po dravski ravnici med Ormožem in Središčem. cijo migrantov, ki ga vodi direktori- ca Katarina Štrukelj, pod njegovim okriljem pa delujejo azilni domovi. Direktorica Štrukljeva je dejala, da je na območju Slovenije trenutno 285 prosilcev za mednarodno zaš- čito – azil. 123 jih je nastanjenih v azilnem domu na Viču, 63 v domu na Kotnikovi (obe lokaciji sta v Ljubljani), 16 jih je azilnem domu v Logatcu, v drugih nastanitvah zunaj azilnih domov pa 83. Največ prosilcev je državljanov Maroka, sledijo Alžirci, Iranci, Afganistanci in Iračani. Test na koronavirus so po besedah direktorice Štrukljeve opravili pri 25 osebah, vsi testi so bili negativni. Kot je dodala sogo- vornica, imajo v okviru kapacitet azilnega doma zagotovljene pro- store, da lahko zagotavljajo karan- teno za vse tiste, ki imajo na pod- lagi odločbe ministrstva za zdravje le-to tudi odrejeno. Seveda pa se v azilnih domovih, kjer delajo s tujci z vseh vetrov, ne srečujejo samo z nevarnostjo okužbe s koronavirusom, temveč tudi z nevarnostjo prenosa dru- gih nalezljivih bolezni. »Prosilci za mednarodno zaščito so pred sprejemom prošnje zdravstveno pregledani. Če se pri neki osebi pojavijo nalezljive bolezni (na primer garje, uši ...), osebo nas- tanimo v izolacijo. Tam je nasta- njena toliko časa, dokler trajajo bolezenski znaki. Naši uslužbenci imajo za delo predpisano zaščitno opremo: halje, rokavice in maske. V okviru urada sta zaposleni dve medicinski sestri, s tremi imamo sklenjene podjemne pogodbe. Prav tako imamo podjemne po- godbe sklenjene s štirimi zdravni- ki,« je razložila direktorica Katari- na Štrukelj. ar gre za mešance ali pasemske. V VHVVR), je bilo v začetku julija Foto: SD ki primerek te pasme pa je mogoče v tujini iztržiti Foto: MZ Slovenija je za zdravstveno oskrbo tujcev (migrantov), ki v državo vstopajo na nezakonit način in so vsi zdravniško pregledani, v prvem polletju letošnjega leta namenila 135.000 evrov. Migrante, ki jim policija prekriža pot, pregledajo lokalne ekipe nujne medicinske pomoči, v Spodnjem Podravju sta to zdravstvena domo- va Ptuj in Ormož. Tujci, ki jih Slovenija vrača na Hrvaško, ne smejo kazati znakov okužbe z novim koronavirusom. Slovenije (KZS). Ob tem se lahko spomnimo tudi precej ekscentrič- nega primera iz leta 2014, ko so tibetanskega mastifa, ki je odrasel na posebnem jedilniku, prodali za neverjetnih 1,9 milijona dolarjev. Žlahtni rdečerjavi mladiček je jedel le najboljšo govedino, perutnino, školjke in druge sveže morske spe- cialitete, astronomsko ceno pa so rejci upravičili z vrhunskim rodov- nikom in dobrimi možnostmi za nadaljnjo vzrejo. Nasprotniki pasemske vzreje »Trenutno so cene dobrih psov najvišje v Aziji. Tam se je kinologija začela razvijati dokaj pozno, zdaj pa doživlja pravi razcvet. V Sloveni- ji imamo veliko vrhunskih vzredite- ljev različnih pasem, vzreja pasem- skih psov pa kljub vse pogostejšim težavam z raznimi društvi in inicia- tivami za zaščito živali, ki naspro- tujejo pasemski vzreji, ni pretirano upadla. Upam, da nam bo nekako uspelo vzpostaviti korekten in strpen odnos znotraj 'pasje scene', kjer je za ljubitelje vseh vrst psov dovolj prostora,« dodaja Šinko, ki ga je presenetilo, da prodaja psov v času epidemije ni niti malo zasta- la, še več, zanimanje za nakup se je v tem času celo povečalo. »Opažamo pa, da se dosedanji trend priljubljenosti večjih pasem zadnji dve, tri leta vse bolj nagiba k manjšim družnim psom. Buldo- gi, mastifi , bernardinci in razni veliki ovčarji niso več tako iskani, v ospredju so pritlikavi psi, ki zdaj dosegajo dokaj visoke cene. Da se ljudje odločajo za manjše pasme, je do neke mere razumljivo, saj so nižji stroški njihovega vzdrževanja, potrebujejo pa tudi manj prostora in gibanja.« Nakup le začetek stroškov Če povzamemo, imamo samo z nakupom rodovniškega mladič- ka zagotovilo, da bo zrasel v psa, ki tako značajsko kot po videzu ustreza pasmi, ki nam je všeč. Ni torej izdelava rodovnika, ki stane zgolj nekaj evrov, tista razlika med rodovniškim in nerodovniškim mladičem, zaradi katere je prvi precej dražji od drugega, ampak gre za dokaz o izvoru čistokrvnosti pasme. Če nam videz bodočega štirinožnega člana družine ni tako zelo pomemben, je pa seveda smiselno kupiti kužka brez rodov- nika, posvojiti mešančka ali pa os- rečiti zapuščeno živalco iz azila. A zmotno je misliti, da je nakup psa glavni fi nančni vložek, kajti treba je vedeti, da bomo v času življenja našega kosmatinca kar lepe denar- ce odšteli tudi za prehrano, nego, opremo in veterinarske storitve. Zato je pred nakupom psa pame- tno dobro premisliti, ali si ga lahko privoščimo. zdravstveni obravnavi nezakonitih migrantov pojasnili na Generalni po- licijski upravi (GPU). Dodali so še, da pregleda nad stroški, ki nastanejo v zvezi z zdravstveno obravnavo mi- grantov, nimajo. Zdravstveno ministrstvo in NIJZ brez podatkov o okužbah med migranti!? Na ministrstvu za zdravje so po- vedali, da je presoja o testiranju pro- silcev za azil na koronavirus v rokah zdravnikov, ki opravljajo njihove preglede. Za vse zdravstvene stori- tve za tujce, ki so na nezakonit način prišli v državo (bodisi da so to nele- galni migranti, ki jih potem vračajo na Hrvaško, bodisi migranti, ki prosijo za azil), je ministrstvo za zdravje v prvi polovici letošnjega leta namenilo 135.000 evrov. V ta znesek so vklju- čeni stroški vseh pregledov, vključno s testiranji na koronavirus. A podat- ka, koliko testov je bilo pri migrantih morebiti pozitivnih, zdravstveno mi- nistrstvo bojda nima. »Podatkov o pozitivnih migrantih ministrstvo za zdravje nima in jih tudi ne zbira. Za število se, prosimo, obrnite na NIJZ.« To smo tudi storili, odgovor NIJZ pa je bil: »Teh podatkov na NIJZ nima- mo.« Po dodatnem poizvedovanju so z NIJZ sporočili samo še: »Na NIJZ iz laboratorijev dobivamo le podatke o skupnem številu opravljenih testov. Med pozitivnimi primeri, ki smo jih obravnavali pri tujcih, podatka o tem, da bi šlo za prosilca za azil ali nezako- nitega migranta, nismo prejeli.« Torej če bi bil na koronavirus pozitiven ne- zakoniti migrant ali prosilec za azil, ki je prav tako nezakoniti migrant, le poimenuje se ga bolj sofi sticirano (država pa mu nudi še nastanitev, hrano in zanj plačuje vse stroške), bi NIJZ to okužbo uvrstil v kategorijo »tujci«. A ta kategorija je lahko zelo široka, saj so tujci v Sloveniji tudi di- plomati na veleposlaništvih, delavci v podjetjih, od vodstvenih do tistih v proizvodnji ali na ročnem delu, lastni- ki nepremičnin … V azilnih domovih so testirali 25 tujcev Nazadnje smo potrkali še na vrata vladnega urada za oskrbo in integra- Najpogostejše »pasme« psov in njihovo število na dan 7. julij 2020 Pasma Število psov % Mešanec 98.184 41,3 Nemški ovčar 15.581 6,6 Labradorec 7.156 3 Maltežan 6.849 2,9 Zlati prinašalec 5.725 2,4 Ši-cu 4.735 2 Jorkširski terier 4.557 1,9 Pekinčan 4.227 1,8 Bernski planšarski pes 3.672 1,5 Borderski ovčar 3.259 1,4 Čivava, kratkodlaka 3.219 1,4 Francoski buldog 3.077 1,3 Cavalier King Charles španjel 2.978 1,3 Beagle 2.782 1,2 Beli višavski terier 2.436 1 Ameriški stafordširski terier 2.381 1 Jack Russell terier 2.316 1 Vir: Centralni register psov (CRPsi) Zgodbice o čistokrvnosti brez rodovnika In zakaj sploh kupiti dražjega psa z rodovnikom, ko pa tega dokumenta ne potrebujemo, saj ne bomo hodili na razstave, niti se ne bomo ukvarjali z vzrejo? To so pogosta vprašanja potencialnih kupcev psov. »Rodovniški psi so seveda najdražji. Cenejši so čistokrvni brez rodovnika, vendar je treba upoštevati, da gre sicer prav tako kot pri rodovniških za produkt načrtnega parjenja znotraj ene pasme, vendar psi iz te skupine ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev rodovnika. Največkrat starši niso pridobili vzrejnega dovoljenja zaradi prirojenih dednih hib, zdravstvenih hib, parjenja v sorodstvu, agresivnosti, premalo stabilnega psihičnega značaja ali drugih pasemskih netipičnosti,« pojasnjujejo na Kinološki zvezi Slovenije. »Pri pasemskih rodovniških psih so starši znani in izpolnjujejo vzrejne pogoje za pridobitev rodovnikov njihovih mladičev. Taki psi so vpisani v rodovno knjigo in imajo uradni dokument o izvoru, torej rodovnik, ki je dokaz, kakšna je mladičkova družina. Kupec izve vse o starših, starih starših in prastarših, zdravju psov, težavah, uspehih na tekmovanjih in celo značajskih lastnostih.« Foto: M24 Štajerski TEDNIK petek, 17. 7. 2020  COLOR CMYK stran 8 petek  17. julija 20208 Podravje Večina gradbenih del je konča- nih. »Dravinja je podvrtana, gradijo se še zadnji tlačni vodi,« je dejala županja. Za projekt so se odločili, ker bo ukinitev čistilne naprave na Bregu, ki je imela kapaciteto 300 populacijskih enot, omogočila širitev poslovne cone, in kar je še pomembnejše z vidika kakovosti življenja – občani bodo vendarle rešeni smradu, ki se je širil iz čistil- ne naprave. Dela opravlja Komu- nalno podjetje Ptuj, ki se je zaveza- lo, da bo tlačne vode z razširitvijo čistilne naprave Majšperk opravilo za nekaj manj kot 450.000 evrov. »Projekt bo na koncu malenkost dražji, saj so pri podvrtavanju Dra- vinje naleteli na skalo,« je dodala županja. Občina je letos postavila tudi manjšo čistilno napravo na Ptujski Gori, in sicer za potrebe doma kra- janov in gasilcev ter tri stanovanja, ki so nad gasilskim domom. Vred- nost te investicije je bila 12.000 evrov. Kozel trenutne prometnovar- nostne razmere na območju Ptuja in okolice ocenjuje kot relativno dobre. Poudaril je, da je bila v letu 2019 prometnovarnostna stati- stika ugodna in si takšno ali pa še nekoliko boljšo želi tudi za le- tos. Polletne rezultate bodo člani SPVCP pregledali na naslednji seji, v avgustu. »Leto 2019 je bilo dokaj varno. Želimo, da bi bilo letos še boljše. Avgusta bomo pregledali uradne statistične podatke. Glede na vsakodnevno spremljanje do- godkov lahko razmere ocenim kot ugodne,« je poudaril. Pozitivni premik v mandatu Gajškove SPVCP MO Ptuj veliko poudarka daje izobraževanju različnih skupin udeležencev v cestnem prometu. Programe izobraževanj izvajajo v sodelovanju z vrtci ter osnovnimi in srednjimi šolami. Kot dodaja Kozel, prometnovarnostno situ- acijo spremljajo aktivno in sproti, identifi cirajo potencialno nevarne točke, analizirajo stanje, iščejo in predlagajo rešitve. A organ, čeprav je zelo strokoven in se predsednik svojemu delu posveča ne le 100-, temveč 300-odstotno, je na nek način brezzobi tiger. Kljub temu predsednik Kozel meni, da svoje delo opravijo vestno in odgovorno. »Naša pristojnost je opozoriti na potencialno nevar- nost in predlagati rešitev. To delo opravimo. Na odločevalcih pa je, katere ukrepe za izboljšanje pro- metnovarnostne situacije potem dejansko realizirajo,« je dejal so- govornik in nadaljeval: »Z odločit- vami vodstva občine in občinskih svetnikov glede naših predlogov in opozoril nisem vedno zadovoljen. Je pa v sedanjem mandatu županje MO Ptuj Nuške Gajšek opaziti pre- mik na bolje. Tako smo v kratkem času uspeli odpraviti tri nevarne točke: avtobusni postajališči v Štu- kih in Novi vasi pri Ptuju ter označi- tev prehoda za pešce izven naselja Podvinci. Pričakujem, da bomo v kratkem našli rešitev za glavno cesto Grajena–Vurberk. Čeprav se pripravlja dokumentacija za grad- njo pločnikov, kolesarske steze in avtobusnih postajališč, pa ta infra- struktura v kratkoročnem obdobju ne bo zgrajena. Zato si prizadeva- mo za uvedbo kratkoročnih reši- tev. Da, zaznati je premik naprej. Je pa res tudi, kar sam velikokrat poudarim: da je marsikdaj za reši- tev kakšne situacije, težave ali izzi- va potrebna samo volja.« Foto: ČG SPVCP MO Ptuj bo še naprej vodil Franc Kozel. Ptuj  SPVCP začenja nov mandat Vztrajni brezzobi tiger Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP) mestne občine (MO) Ptuj je julija začel nov mandat v nekoliko spremenjeni sestavi. Na čelu organa ostaja Franc Kozel, ki je v minulih letih na področju prometne varnosti opravil veliko delo, predvsem s strokovnimi opozorili, predlogi, preventivnimi rešitvami in organiza- cijo izobraževanj. Majšperk  Polagajo zadnje metre tlačnih vodov Krajani Brega vendarle rešeni smradu Eden največjih projektov letošnjega proračunskega leta v Majšperku je zagotovo razširitev centralne čistilne naprave in izgradnja tlačnega kanalizacijskega voda od Brega proti Majšperku. »Dela naj bi bila zaključena do konca avgusta,« je povedala županja Darinka Fakin. Foto: Mojca Vtič V okviru tokratnega razpisa je Evropska komisija prejela več kot 8.600 vlog občin iz držav Evropske unije, kar 3.000 vlog je bilo posre- dovanih v prvih petih sekundah od trenutka, ko je bilo mogoče oddati prijavo. Na razpisu je bilo uspeš- nih 15 slovenskih občin, med njimi tudi Destrnik, Dornava, Majšperk in Žetale. Občine bodo prejele po 15.000 evrov, s čimer bodo pokri- le stroške vzpostavitve dostopnih točk na javnih mestih, nato pa bodo morale same kriti stroške brezplačnega interneta, najmanj tri leta. V Podlehniku so bon za vzposta- vitev wifi točk prejeli že v lanskem letu, do konca tega meseca pa naj bi bile točke tudi vzpostavlje- ne, postavilo naj bi jih podjetja A1. »Načrtujemo, da bi do brezplačne- ga interneta občani lahko dosto- pali v okolici telovadnice, občinske stavbe, s tem pokrijemo center Podlehnika, in v športnem parku v Dežnem,« je pojasnil župan Sebas- tian Toplak. Žal pa te tri wifi točke ne bodo rešile težav dostopanja do svetov- nega spleta občanom iz bolj od- daljenih območij. »Še vedno ima- mo nepokrite dele občin, deloma zaradi prezasedenih linij, deloma zaradi območij, kjer niti ni mobil- nega signala. Pogovarjali smo se z največjima lastnikoma internetne infrastrukture Telekomom in pod- jetje A1, da bi se dodal še kakšen repetitor. Obljube so bile dane,« je še dejal župan. Podravje  Brezplačen dostop do brezžičnega interneta 15.000 evrov za vzpostavitev wifi točk Občine Žetale, Majšperk, Destrnik in Dornava so bile uspešne na četrtem razpisu za brezplačen dostop do brez- žičnega interneta na javnih mestih. Že lani je na razpisu uspela občina Podlehnik. Foto: Črtomir Goznik Starše  Z gradbinci so že segli v roke Začenjajo se dela na cestah V preteklem tednu so na občini Starše še formalno zaključili izbiro gradbincev za izvedbo del na občinskih cestah. Prese- nečenj navsezadnje ni bilo, kar pomeni, da so na obeh razpi- sih izbrali najugodnejšega ponudnika. Na občini so tako že podpisali pogodbo s Cestnim podjetjem Ptuj, za asfaltiranje 300 metrov dolgega odseka na relaciji Starše–Trniče. Dogo- vor v pisni obliki je podžupan Marjan Malek sklenil z Martinom Turkom, direktorjem CP Ptuj, ki je na razpisu kandidiralo s ponudbo v višini 71.315 evrov. V sklopu investicije bodo uredili vozni pas v širini štirih metrov, poleg tega bo na obeh straneh potekala kolesarska steza v širini enega metra in pol metra široka bankina. „Dela morajo biti zaključena v treh mesecih,“ so zagotovili na občini. Rekonstrukcija cestišč na odsekih Zlatoličje–Matjašič, Rošnja–Do- večar in lokal Butolen v skupni izmeri 600 metrov naj bi bila končana do sredine novembra letos. Posel je v preteklem tednu šel v roke ra- denskemu gradbincu GMW gradbeništvo. „Pogodbena vrednost del znaša dobrih 87.000 evrov, dela pa bodo začeli takoj,“ so še povedali na občini. Pogodbo sta podpisala podžupan občine Starše Marjan Malek in direktorica podjetja GMW Petra Weindorfer. Dornava  Nekaj več denarja za naložbe Igrišča za gasilskim domom ne bo Od države bodo v tem letu občine za investicije prejele več sredstev, kot je bilo predvideno. Pri projektu gasilsko-kultur- nega doma v Mezgovcih pri Pesnici bo zato dornavski prora- čun letos nekoliko manj obremenjen. „Zaradi spremembe fi nanciranja pride pri investicijski dokumentaciji za dom v Mezgovcih do manjših sprememb,“ je v imenu odbora za oko- lje in prostor povedal Rok Strižič, podrobneje pa jih je predstavila direk- torica občinske uprave Nada Kolednik: „Da bi občina dodatna državna sredstva lahko koristila, moramo spremeniti načrt porabe sredstev, kar moramo storiti do 15. julija. Pogoj, da to lahko storimo, pa je potrjen in- vesticijski program.“ Svetniki so tako morali le potrditi pripravljen sklep. Svetnika Marka Mernika je pri tem zanimalo, ali se bo uredilo tudi igrišče za objektom: „Piše, da igrišče za gasilskim domom ni predmet investicije. Kako ga potem nameravamo urediti? Ali se bo urejala povr- šina in zasaditev?“ „Tam ni predvideno nobeno igrišče. Vemo, da se bo naokrog naredi- la cesta in bo verjetno prišlo do razlike v višini. Držali pa se bomo pro- jekta,“ je pojasnil Merc, svetniki pa so soglasno potrdili spremembo v dokumentaciji. Foto: MZ Foto: arhiv občine Starše Pogodbo za 300 metrov novega asfalta sta podpisala direktor Cestnega podjetja Ptuj Martin Turk in podžupan občine Marjan Malek. Foto: Sta/M24 Vodstvo občine Starše je podpisalo tudi pogodbo s podjetjem GMW iz Ra- dencev za asfaltno prevleko v dolžini 600 metrov. Štajerski TEDNIK petek, 17. 7. 2020 COLOR CMYK stran 9 petek  17. julija 2020 9Kmetijstvo „Pri urejanju okolja se zavedamo, da so urejene javne površine po- membne za dobro počutje in zdrav- je prebivalstva ter okolja. Zato smo za zatiranje plevela izbrali nov na- čin, brez uporabe škropiv, ki so ško- dljiva za okolje in zdravje prebival- stva. Nabavili smo nov stroj za zati- ranje plevela brez kemikalij ripagre- en, ki je stal dobrih 2400 evrov, brez davka. Za čisto in zdravo okolje pa je pomemben prispevek vsakega občana in obiskovalca mesta, zato pozivamo k doslednemu ločevanju odpadkov in odlaganje le-teh v na- menske posode. Biološki odpadki in odpadna olja naj se ne zlivajo v kanalizacijo. Prebivalci naj drevesa in žive meje ob cestah primerno ob- rezujejo, da se zagotavlja varnost v prometu. V primeru onesnaževanja cest naj povzročitelj le-te tudi očisti. Če bomo odgovorno ravnali vsi sku- paj, tako naše podjetje kot vzdrže- valec javnih površin ter prebivalci in obiskovalci mesta, bo naše mesto vzorno urejeno in čisto ter prijazno za vse,“ so povedali v podjetju Jav- ne službe Ptuj. Ptuj  Nov način odstranjevanja plevela Nov standard pri urejanju okolja V podjetju Javne službe Ptuj so se zatiranja plevela na ptujskih ulicah in trgih ter v blokovskih naseljih lotili na nov način, brez uporabe kemikalij. Kupili so stroj, ki plevel uničuje s hitrim pretokom vročega zraka 'ripagre- en', ki tudi ne uničuje mikroorganizmov v tleh. Gre za inovativen in zdravju prijaznejši način odstranjevanje plevela, s katerim so začeli delati pred dobrim mesecem. Foto: Črtomir Goznik Že dober mesec na Ptuju plevel odstranjujejo na prijaznejši način, brez uporabe kemikalij. Na kmetiji Cvetko v Trgovišču pri Veliki Nedelji bodo letos pride- lali od 250 do 300 ton krompirja, kar je nekaj manj kot v preteklih letih. »Čudno leto je. Zaradi epide- mije so ljudje s krompirjem zasadili svoje vrtove, zaradi česar je upad- lo povpraševanje v trgovinah. Za- godlo pa jo je tudi vreme; najprej je pestila suša, zato smo morali namakati, sledilo je deževje, zaradi česar je začel krompir gniti. Proda- ja je slaba, ker so si trgovci za vsak slučaj, kot pravijo, naredili zaloge. Trgovske police so tako polne po- ceni 'mladega' krompirja iz Egipta in Turčije, ljudje pa ga kupujejo, ker ne razumejo, da si z mladim krompirjem ne moreš narediti za- loge, torej to, kar kupijo, ni mladi krompir. Mladi krompir ima na- mreč tanko kožico, ki se z lahkoto strga, medtem ko se zrel krompir lupi, namreč ne zdrži transporta, ki traja mesec dni, kakor tudi ne skla- diščenja. In dokler potrošnik ne bo razumel razlike med mladim in zgodnjim krompirjem, bodo lahko trgovci zavajali z napačnimi infor- macijami.« Blabla o samooskrbi Cvetkovi, ki počasi zmanjšujejo velikost obdelovalnih površin, pri prodaji na srečo niso odvisni od prostega trga, saj imajo že dese- tletja sklenjene pogodbe s stalni- mi kupci, kot so bolnišnice, šole, podjetja, gostilne. »Če ne bi bilo tako, bi se zdaj znašli v resni stiski v družbi z ostalimi pridelovalci, ki ne najdejo kupca. Kajti rok trajanja mladega krompirja je precej kra- tek, ko zamudiš čas za prodajo, ga lahko samo še zavržeš.« Da v pridelavi krompirja v Slove- niji nekaj ne »štima« dokazuje tudi kmetija Meznarič v Stojncih v obči- ni Markovci, kjer so še pred dvema letoma s krompirjem zasadili pet hektarjev njiv, danes pa obdelu- jejo samo še slab hektar. »Država je znova pokazala na popolno po- manjkanje spoštovanja do kmeta in njegovega dela. V imenu pro- stega evropskega trga se mirno uvaža iz tujine slabšo in napačno deklarirano robo, domača pa os- taja neprodana. Včasih je bil mladi krompir zaveden kot vrtnina, zdaj je samo še poljščina, s čimer mu je padla tudi vrednost. Sam sem se za mladi krompir navdušil na Nizo- zemskem, nato pa ga kmalu začel tudi pridelovati; spomnim se, da so na oglede prihajali celo z inštitutov. Zdaj pa počasi obupujem in zmanj- šujem pridelavo, nekoliko smo se preusmerili, krompir zapakiramo in dostavimo šolam, tisto malo, kar ostane, prodamo tu okrog. Hvala- bogu, da smo se tako odločili, sicer bi se zdaj ubadali z viški. S krompir- jem v Sloveniji nismo niti 50-odsto- tni, s takim odnosom bo ta stopnja samo še manjša. Dokaz več, da je povečanje prehranske samooskr- be, ki so je polna usta politikov, en sam velik blabla,« je razočaran Mi- lan Meznarič. Zakonodaja ne pozna razlike Razliko med domačim mladim krompirjem in uvoženim pojasnju- je Peter Dolničar s Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS). »Na slo- venskem tržišču je že kmalu po novem letu na voljo že tudi mladi ali novi krompir iz toplejših krajev, v mesecu maju pa že tudi domač mladi krompir. Tuji pridelovalci za- radi zgodnejše saditve, ki jo omo- gočajo vremenski pogoji, zlahka dosežejo bogat pridelek, ki je tudi do štirikrat večji od pridelka doma- čega mladega ali zgodnjega krom- pirja. Uvoženi krompir po svoji teh- nološki zrelosti ni mladi krompir in je zato lahko mnogo cenejši, poleg tega njegova kakovost ne dosega domačega zgodnjega krompir- ja. Naša zakonodaja ne loči med enim in drugim, zato prihaja do zmede na trgu, saj lahko kupci pod znamko mladega krompirja kupijo popolnoma dozorel krompir, to pa pomeni zavajanje potrošnika.« Podravje  Domači mladi krompir bo zgnil na njivah Trgovci z zalogami »mladega« egiptovskega krompirja Slovenski pridelovalci imajo tudi letos težave s prodajo mladega krompirja, saj so trgovci znova uvozili krompir iz južne Evrope in severne Afrike, ki ga prav tako prodajajo kot mladega, in to po nekonkurenčno nizkih cenah. Foto: Profimedia/M24 Slovenija  Odziv zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Sindikat kmetov pri pšenici nedopustno dramatizira Direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Tatjana Zagorc izjave sindikata kmetov o prekinitvi pogovorov o obli- kovanju cen pšenice zavrača kot nedopustno dramatiziranje in sprenevedanje. Zagorčeva se je na ogorčenje kmetov, ker so partnerji iz žitne verige odpovedali pogovore o odkupu pšenice, odkupovalci pa sami določili cene, ki so za okoli 10 evrov nižje od lanskih, odzvala z besedami, da so predstavniki sindikata kme- tov vedeli, da bodo nekateri organizatorji odkupa določili končno ceno pšenice že prejšnji teden. »Zato je njihovo sedanje sprenevedanje popolnoma od- več,« je povedala Zagorčeva in dodala, da so se – glede na raz- mere v preteklem tednu, ko je že več odkupovalcev določilo končno odkupno ceno – v telefonskem razgovoru s predstavnikom sindikata kmetov odločili, da pogajanja niso potrebna. Na sestanku partnerjev žitne verige se lahko določijo intervali odku- pnih cen, ki pa izgubijo smisel, če je že več posameznih organizatorjev odkupa določilo končne cene, je povedala Zagorčeva in nadaljevala, da so »natolcevanja o kartelnem dogovarjanju na malici pod ravnijo strokovne in korektne komunikacije. Vrsto netočnih informacij in insi- nuacij, ki jih niza predstavnik Sindikata kmetov Slovenije, pa je nemo- goče prenašati«. Zagorčeva ob zapletu še meni, da je trenutna komunikacija nedo- pustna in krivična do podjetij in zadrug, ki so organizatorji odkupa in na svojih plečih nosijo tveganje nadaljnje prodaje pšenice in moke. Hrovatič poziva k obnovi pogovorov Oglasil se je tudi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Igor Hro- vatič, ki je »izredno presenečen« nad prekinitvijo razgovorov med de- ležniki v žitni verigi. »Ta je ena najstarejših prehranskih verig v Sloveni- ji, vse do letos so deležniki v njej dosegli dogovor glede odkupne cene pšenice, služila je tudi kot dober primer za ministrstvo za kmetijstvo, ki je spodbujalo njeno delovanje,« je pojasnil. Po njegovih besedah je bila žitna veriga ves čas primer, kako lahko deležniki dosežejo dogovor in »spravijo pod streho« vsakoletno že- tev, odpoved sodelovanja enega dela deležnikov pa ne pomeni samo odpovedi v tem letu, temveč bo imela posledice tudi v prihodnje«. »Medtem ko sem kot varuh lansko leto pozdravil doseženi dogovor kot primer dobre prakse, letos izražam nezadovoljstvo ob tem, kar se je zgodilo. Pozivam vse deležnike v žitni verigi, da obnovijo pogovore in zaključijo letošnjo žetev z dogovorom,« je še dodal varuh. Foto: Sta/ M24 Tatjana Zagorc Mladi krompir Po mednarodno sprejeti defi niciji mladega krompirja, ki velja tudi pri nas, mladi krompir ni le zgodnji oziroma ni le krompir, ki se da v prodajo spomladi. Da bi trgovci krompir smeli označiti kot mladega, bi moral ta izpolnjevati nekaj osnovnih pogojev, in sicer, da je bil izkopan, preden je popolnoma dozorel, zaradi česar ima tanko kožico, ki jo je mogoče z lahkoto odstraniti. Njegovi gomolji so drobnejši od zrelega krompirja, ki ima debelejšo kožico. Mladega krompirja se tudi ne skladišči, saj v skladišču ne zdrži dolgo, česar pa pri dobavi krompirja iz južne Evrope in severne Afrike ni mogoče zagotoviti. Ta uvoz bo seveda prisoten tudi v prihodnje, paziti pa je treba, da pri tem ne prihaja do goljufi j, ko se pod imenom mladi uvaža dozorel zgodnji ali celo pozni krompir. Foto: M24 Štajerski TEDNIK petek, 17. 7. 2020  COLOR CMYK stran 10 petek  17. julija 2020Kronika10 Trenutna ureditev področja in- špektorjem omogoča, da ukrepajo le v primeru, če na lokaciji ratse tujerodna rastlina, kot je ambrozija ali dresnik, ali pa če rastline ovirajo preglednost in prevoznost cest, sicer pa so inšpektorji ob zaraslih parcelah povsem nemočni. Med pristojnosti medobčinskega inšpektorata spadajo tudi občinske ceste, za katere skrbi uradni vzdrže- valec. Inšpektorji preverjajo preko- merno razraščanje grmičevja in dre- ves na ceste, pa tudi razne poškod- be na vozišču. Pri tem pa je Kobal opozoril: „Vzdrževalec občinskih cest mora izvajati tudi pregledni- ško službo in bi odstopanja moral že sam ugotoviti. Ko nepravilnosti odkrije inšpektor, je že 'malo' skraj- ni čas!“ Težava pa je tudi v tem, da so predvideni postopki obveščanja za- mudni, tako so inšpektorji vzdrže- valce cest včasih kar sami (mimo uradnega postopka) opozorili na kakšno nepravilnost. Medobčinski inšpektorat je sicer na območju občine Starše v letu 2019 izvedel 93 različnih postopkov, inšpektorji pa so v primeru ugoto- vljene nepravilnosti predvsem opo- zarjali, kar je po Kobalovih naved- bah v veliki večini zaleglo, odredbo pa so izdali le v treh primerih. Po njegovem mnenju naj bi do težav v prvi vrsti prihajalo predvsem za- radi nepoznavanja predpisov. Kot primer je navedel kmete, ki orjejo njive preblizu bankin, kar povzroča erozijo in v končni fazi tudi poškod- be asfaltnega dela cestišča. Manj je tudi v naravo odloženih odpadkov, čeprav je tega še vedno preveč. V okolju so bili najdeni tudi posebni in nevarni odpadki. Ker so pogosto odloženi globlje v gozdo- vih in na odročnejših krajih, pa so inšpektorjem v veliko pomoč prija- ve občanov. »Res pa je, da ti ne povzročajo škod, ne vlamljajo, se izogibajo ob- čanom, saj je njihov cilj, da jih pre- vozniki odpeljejo dalje. Pustijo pa za seboj nahrbtnike, saj prevozniki ne dobijo denarja za nahrbtnik, temveč za osebo,« je razmere ori- sal Pernat. Nelegalna prehajanja meje pa se nadaljujejo tudi letos. »Ko sem se v večernih urah peljal proti domu, sem videl kombi, ki je zavil na stransko cesto v gozd. Morda bi bil dober večji nadzor nad to večerno pašo,« je pozval svetnik Franc Cep. »Organizira tovrstne prevoze nekdo bližnji, ki ve za takšne lokacije?« je zanimalo sve- tnika Janeza Voduška. »Ne vidimo teh bližnjih in ne vem, ali doma- čine spuščajo zraven. Smo imeli primer, ko so migranti že v kampu Bihač prejeli vse GPS-podatke,« je povedal Pernat in dodal, da so ne- davno prijeli prevoznike, ki so bili tujci, domnevno mladi, ki študirajo na Poljskem. »Ne nasedajte prošnjam za vodo« Sicer pa lani na območju obči- ne Žetale policisti niso zabeležili odmevnejših kaznivih dejanj. »Bilo je nekaj vlomov oziroma tri večje tatvine.« Oškodovani so bili pred- vsem starejši občani in občanke, ki so naivno v svoje domove spus- tili osebe romskega videza. »Zato morda poziv občanom, da naj ne nasedajo prošnjam po kozarcu vode in da se ne pustijo zamotiti s ponudbo različnega blaga.« Podlehniški policisti so v lansko statistiko zapisali še dva primera groženj, a kot je pojasnil pomočnik komandirja, grožnje niso bile pod- krepljene z dejanji in so torej osta- le le pri izrečenih besedah. Jabolko spora pa so bile meje. Zabeležili so tudi primer pose- dovanja orožja. »Dva dečka sta se slikala z orožjem, objavila na sple- tu. Prejeli smo nalog za hišno prei- skavo in ugotovili, da je bilo orožje legalno, a od njunega znanca. Ob tem smo odkrili še eno bombo iz prve svetovne vojne, ki pa je bila že uničena.« Na območju občine se lani ni pri- petila nobena nesreča s smrtnim izidom, zabeležili so le eno telesno poškodbo, skupaj pa so obravna- vali sedem prometnih nesreč. Več dela pa so imeli s cestnopromet- nimi prekrškarji, uradno jih je bilo 130. »Gre predvsem za tujce med turistično sezono,« je še pojasnil Pernat. Foto: MV Občinski svet v Žetalah se je na zadnji seji seznanil s poročilom o delu Policijske postaje Podlehnik na območju občine. »Občani so bili zelo pridni,« je dejal pomočnik ko- mandirja Silvo Pernat, potrkal ob les in dodal: »Naj ostane tako tudi naprej.« Žetale  Policijska statistika za leto 2019 Večji nadzor nad »večerno pašo« Občina Žetale je obmejna občina in ima sedem kilometrov meje s Hrvaško. »Sreča je, da vaša meja poteka po težje prehodnem območju,« je priznal pomočnik komandirja. Kljub temu so lani izsledili in prijeli 121 oseb (od skupaj 365), ki so nelegalno prečkale mejo na območju občine Žetale. Foto: KG Ivan Kobal, vodja Medobčinskega inšpektorata in redarstva: „Naš prvenstveni cilj ni kaznovanje krši- telja, ampak vzpostavitev zakoni- tega stanja in da se nepravilnosti odpravijo.“ Starše  Občina potrebuje odlok o sanitarni košnji Inšpektor brez občinskega odloka nemočen „Na območju občine je dosti starih hiš, kjer so se mladi odselili, starejši pa odšli v domove. Dogaja se, da pride do velike zarasti in sosedje se pritožujejo, vendar brez predpisa v občinskem odloku, ki bi nam dal podlago za ukrepanje, ne moremo storiti nič,“ je stanje zbranim svetnikom na seji jasno predočil vodja medobčinskega redarstva Ivan Kobal. Slovenija  Parkiranje na turističnih destinacijah Parkirnine zdaj tudi na Veliki planini V skladu z odločitvijo kamniške občine bodo obiskovalci Veli- ke planine odslej za parkiranje osebnih avtomobilov plačeva- li sedem evrov na dan. Župan obljublja, da bodo vsa zbrana sredstva ostala na planini. Poleti polovico obiskovalcev (vsaj v preteklih letih) na Veliki planini predstavljajo tujci, njihov petinski delež na ravni celega leta pa je tudi postopoma naraščal. Povečan obisk je tako na cesti na Veliko planino vse pogosteje povzročal gnečo, zaradi česar je bil večkrat onemogo- čen dostop lastnikom in intervencijskim vozilom. Odslej od sedem do 50 evrov na dan na točno določenih parkiriščih Občina pod vodstvom župana Mateja Slaparja je tako na seji pred enim mesecem soglasno sprejela Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o javnem redu na območju Velike planine. Ta po novem določa, da bo parkiranje dovoljeno samo na za to pred- videnih parkirnih površinah, za kar bo treba plačati parkirnino; ta bo znašala sedem evrov na dan za osebna vozila, pet evrov za motorje, 20 evrov za kombije in avtodome ter 50 evrov za avtobu- se in minibuse, pri čemer bo za vse obstajala tudi možnost naku- pa celoletne karte. Cena te bo denimo za osebna vozila 35 evrov. Slapar, sicer nekdanji podžupan (v mandatu Marjana Šarca), je pouda- ril, da so tako s pašnimi skupnostmi kot z lastniki koč našli skupni jezik in zagotovili, da bodo zbrana sredstva ostala na planini, kjer se bodo vlagala v urejanje dovoznih poti. Ob sprejemu občinskega odloka je župan med drugim izrazil prepričanje, da bo regulirano in nadzoro- vano parkiranje vozil na tem območju bistveno zmanjšalo negativne vplive na kakovost okolja v obliki izpustov škodljivih snovi v zrak in hrupa na visokogorski pašni planini, katere povprečna nadmorska vi- šina je 1.500 metrov. Foto: M24 Foto: M24 Parkirnine so pravilo, ne izjema In kam nova parkirnina Veliko planino uvršča na lestvici osrednjih slovenskih turističnih destinacij? Na Bledu boste kjerkoli v bližini jezera za parkiranje odšteli dva evra na uro, pri čemer velja poudariti, da je parkiranje časovno omejeno na največ dve uri. V Bohinju boste za par- kirni prostor med turistično sezono odšteli še evro več, pri Ribčevem Lazu, kjer je večina parkirišč namenjena obiskovalcem, pa prav tako velja omejitev na dve uri. Če nameravate ostati dlje, imate na voljo parkirišče s posebnim režimom in ceno 15 evrov na dan, pri slapu Savi- ca pa parkirnina znaša osem evrov na dan. V Piranu turistom ne preostane drugega, kot da osebne avtomobile pustijo v parkirni hiši Arze, kjer boste za uro odšteli 1,20 evra, če bi avto pustili v garaži več kot 11 ur, pa vas bo parkiranje stalo 12 evrov. Ista tarifa v poletni sezoni velja ob portoroški obali. V Ljubljani 5 evrov za 15 minut Pri parkirninah na Slovenskem sicer ne gre brez prve destinacije tega poletja: upravne enote Tobačna v Ljubljani, kjer boste za vsak obisk – pa četudi za 15 minut – odšteli pet evrov. Tako tudi v časih koronavirusa ohranjamo tradicijo »lupljenja« tujih gostov, le da gre v tem primeru za posameznike, ki imajo opravke na tamkajšnjem od- delku za tujce. Policisti bodo z ugotovitvami seznanili pristojno to- žilstvo. Do požara na južnem delu odlagališča smeti v Spuhlji je prišlo v torek malo pred 17. uro, kot so ugoto- vili policisti, pa je zagorelo na odprtem odlagališču za kosovne odpadke, ki jih je tam trenutno za okoli tisoč kubičnih metrov. Ko so požar zaznali, je gorel približno kubični meter smeti, a se je nato hitro razširil. Kot so sporočili iz upra- ve za zaščito in reševanje, so požar na 120 kvadratnih metrov veliki površini hitro pogasili gasilci prostovolj- nih gasilskih društev iz Ptuja in Spuhlje. Požarišče si je v torek zvečer ogledala tudi županja Nuška Gajšek, skupaj z Alenom Hodnikom, direktorjem Javnih služb Ptuj, ki upravljajo z odlagališčem. Gajško- va se je ob tem za požrtvovalnost zahvalila gasilcem. Ptuj  Gajke spet prizorišče požara V odlagališču zagorelo zaradi samovžiga Policijska preiskava torkovega požara na deponiji ptujskega Centra za ravnanje z odpadki (CERO) Gajke je poka- zala, da je zagorelo zaradi samovžiga. Kot so ob tem sporočili iz Policijske uprave Maribor, v požaru ni nastala materialna škoda, prav tako ni bilo posledic za ljudi in okolje. Foto: ČG Štajerski TEDNIK petek, 17. 7. 2020  COLOR CMYK stran 11 petek  17. julija 2020 Turizem 11 „Nekaj tistih, ki delamo v tu- rizmu, smo pred kratkim županji Nuški Gajšek in Zavodu za turizem dali pobudo, da bi mestni stolp oz. zvonik cerkve sv. Jurija uredili za turistične namene kot razgledno točko Ptuja. Mestni stolp pred- stavlja resnično atrakcijo po svoji zgodovinski zasnovi, strukturi, naj- daljšega urnega nihala mestne ure, poti, ki vodi do vrha, do čebule oz. tik pod ostrešje ter s Povodnovim muzejem, vgrajenimi antičnimi ar- tefakti rimske Petovione v njegove pritlične zidove. Mestni stolp ima veliko različnih elementov, ki tvo- rijo vrhunsko turistično atrakcijo z nekim vrhuncem doživetja, izku- šnje s samo potjo po stopnišču na vrh in s tem čudovitim pogledom na mesto in ptujski grad ter okoli- co mesta. Druge destinacije si mo- rajo izmišljevati in iz petnih žil vleči ideje o stolpih, o nekih atrakcijah. Mi na Ptuju pa razpolagamo že stoletja z vrhunskimi atrakcijami, ki bi jih morali samo očistiti prahu, da zasijejo in jih funkcionalno urediti, promovirati ter vključiti v turistič- no ponudbo mesta. Mestni stolp, zvonik župnijske cerkve sv. Jurija, je zagotovo ena taka privlačnost. Ta pobuda je pri vseh deležnikih naletela na zelo pozitiven odziv. Sestali smo se z mestnimi služba- mi, preučili možnosti za ureditev stolpa za ogled, za turiste, obisko- valce in Ptujčane, ki smo resnično lahko ponosni na svoje mesto in privlačnosti, ki jih ponuja,« pravi hotelir Peter Vesenjak Že leta 2017 so bile izdelane oce- Ptuj  Turistično prebujanje z zamikom Mestni stolp bodo le usposobili za oglede Na Ptuju se je turistično prebujanje začelo z zamikom, četudi je bilo vsaj na papirju s prvo turistično strategijo v samos- tojni Sloveniji napovedano, da bo Ptuj v nekaj letih prepoznan kot eden petih turističnih simbolov Slovenije. Po tridesetih letih papirnih projektov, ki odmevnih rezultatov niso dali, se je vsaj pri načrtih za prepoznavanje zgodovinskih pomni- kov kot turističnih privlačnosti začelo spreminjati. Tisto, kar je bilo še pred nekaj leti skorajda nemogoče, tudi zaradi strogih delitev na javno in zasebno (možnosti vlaganj javnega v zasebno), naj bi sedaj končno premagali s tem, ko bi omogočili obiskovalcem, da mestni stolp obiščejo kot novo razgledno točko Ptuja. Foto: Črtomir Goznik Mestni stolp je najmogočnejša mestna arhitektura. Podravje  Turistična sezona se bliža vrhuncu Na Štajerskem najbolj polne terme Turistični ponudniki na Štajerskem so z uveljavitvijo turi- stičnih bonov začeli beležiti večji obisk. Kot je povedala di- rektorica Zavoda za turizem Maribor Pohorje Doris Urban- čič Windisch, to pri njih velja zlasti za pohorske ponudnike, medtem ko mestni turizem za zdaj še ni doživel razcveta. Kar nekaj zanimanja pa je za termalna središča. Nekateri hoteli na Pohorju še vedno zaprti »Pohorski hoteli in druge zmogljivosti na tem območju bodo julija in avgusta dobro zasedeni. Med takimi je recimo čokoladna vas z 80-od- stotno zasedenostjo, edini večji odprti hotel na Pohorju Bellevue pa je zaseden skoraj 50-odstotno. Tudi v manjšem hotelu Tisa so junija beležili že kar nekaj obiska, okoli 30 rezervacij tudi s turističnimi boni,« je dejala direktorica mariborskega zavoda za turizem. Povpraševanje po Pohorju torej je, večja težava je po njenem v tem, da trenutno zaradi že dalj časa negotovih razmer nekateri hoteli na Pohorju in pod njim sploh niso odprti. Terme Maribor tako še vedno niso odprle Habakuka, tako pa naj bi bilo vsaj še do konca leta. Med- tem je hotel Arena, za katerega DUTB še vedno išče novega lastnika, nedavno prevzel novi najemnik in že vabi goste. Povpraševanja je kar nekaj tudi v manjših zmogljivostih in kočah. Terme povsod polne V Termah Ptuj pa za letošnje poletje, kot smo že obširno poročali, trenutno beležijo med 70- in 90-odstotno zasedenost, pri čemer naj bi pričakovano največji delež predstavljali domači gosti, ki seveda delno koristijo turistične bone. Med tujimi gosti jih bo največ iz Avstrije, Če- ške in Nemčije. Tudi sicer v vseh destinacijah Sava Hotels & Resorts, kamor poleg Term Ptuj sodijo še Sava Hoteli Bled, Terme 3000, Zdravilišče Radenci ter njihovi obalni hoteli, od konca junija beležijo dobro dinamiko re- zervacij. Nekateri hoteli so bili zadnji vikend junija že polno zasedeni, zelo dobro je tudi povpraševanje za julij in avgust. Tudi vodni parki in wellnessi so poleti aktualni. V zreškem Uniturju letos celo več nočitev kot lani Zreški Unitur pa v prvih dneh julija na Rogli in Termah Zreče skupaj beleži 80-odstotno zasedenost, kar je več kot v enakem obdobju lani. Kot so ob tem poudarili, izdaja turističnih bonov zagotovo pozitivno vpliva na povpraševanja in rezervacije tudi pri njih, število koristnikov bonov pa se iz dneva v dan povečuje. Glede na trenutne epidemio- loške razmere v Sloveniji in sosednjih državah pri njih pričakovano največ nočitev za zdaj ustvarjajo slovenski gostje, enako velja tudi za rezervacije v naslednjih tednih, ko pričakujejo nadaljnjo rast števila nočitev. »Ocenjujemo, da bomo v poletnih mesecih celo nekoliko presegli lansko zasedenost naših namestitvenih objektov, ki je bila lani v juliju in avgustu okoli 70-odstotna,« pravijo v Uniturju, kjer so zadovoljni tudi s številom dnevnih kopalcev. Ker je število vstopov v kopališče zaradi znanih omejitev močno omejeno, se občasno lahko zgodi, da vstop v termalni kompleks ni mogoč ali pa je treba nekoliko počakati. Foto: M24 ne in stroškovniki za ureditev stol- pa za ogled, od stopnišča do upo- rabe dvigala za pot na vrh stolpa, za kar naj bi zagotovili od 200.000 do 800.000 evrov. Pri tem pa se je vse skupaj tudi končalo. »Sedaj smo se dogovorili, da moramo nemudoma začeti aktiv- nosti za ureditev stolpa za oglede, najti najugodnejšo in najoptimal- nejšo rešitev, ki tudi ne zahteva velikega vložka. Po ogledu stolpa skupaj z br. Andrejem Fegušem, predstavnikom župnije sv. Jurija, ki je lastnica Mestnega stolpa, pred- stavniki mestnih služb (MO Ptuj je lastnica ure), Zavoda za turizem, IVD-eja zaradi ureditve varnega dostopa, smo ugotovili, da ga je za oglede možno urediti z majhnim vložkom. V prvi fazi bodo na vrh vodile stopnice, v dveh medeta- žah, kjer je bila včasih galerija, pa naj bi uredili razstavni prostor z zgodbo mestnega stolpa,“ še do- daja Vesenjak, ki se je kot predstav- nik turistične stroke tudi udeležil ogleda stolpa. Prvi obiskovalci že leta 2021 Načrt usposobitve mestnega stolpa za turistične oglede bodo pripravili v kratkem. Zdaj ni več vprašanje, ali ga urediti za turiste ali ne, zdaj je vprašanje, kako hitro oz. čim hitreje izpeljati vse potreb- ne aktivnosti, vključno z zagota- vljanjem potrebnih sredstev in na- čina upravljanja z novo turistično atrakcijo. Dogovor o tem bodo sprejeli Župnija sv. Jurija, MO Ptuj in Zavod za turizem Ptuj. „Ta atrakcija je preveč pomemb- na za mesto, občane, župnijo, da je ne bi usposobili za oglede. Tu ne more biti nobena ovira več, da se to ne bi zgodilo, tudi glede more- bitnih pomislekov o vlaganju jav- nih sredstev v zasebno sfero. Vsi imamo interes, da se stolp uredi za turistične oglede. Rešitev oz. do- govor o župnijskem in občinskem vložku je treba najti skladno z za- konodajo. Skupni cilj je, da se hkra- ti z vstopom v stolp zagotovi tudi stalni vstop v cerkev sv. Jurija, ki je trenutno bolj ali manj iz varnostnih razlogov zaprta za turiste,“ pravi Vesenjak. Če bo šlo tokrat vse po načrtih, naj bi prvi obiskovalci v mestni stolp vstopili že maja ali junija 2021. Po besedah Urbančič Windischeve so se rezervacije junija kar od- prle, čeprav še vedno lahko govorijo le o okoli 35-odstotno povprečni zasedenosti nočitvenih zmogljivosti. Med gosti je bilo na Pohorju oko- li 80 odstotkov takih, ki so unovčili turistične bone, v glampingih 60 odstotkov, medtem ko je bilo v mestnih hotelih takih le 10 odstotkov. Napovedi za julij so predvsem zaradi nejasnosti glede razmer v so- sednjih državah in prestavljanja držav z zelenega na rumeni seznam ali obratno negotove. Gre predvsem za hrvaške goste, ki so rezervirane nočitve v mestnih hotelih začeli na veliko preklicevati. Cilji projekta so razvoj skupne- ga naravovarstvenega turistič- no športnega produkta, nakup opreme za izvajanje organiziranih spustov po Dravi, vzpostavitev pogojev za nastanek sistema iz- posoje e-koles vzdolž Drave … V projektu sodeluje 45 partnerjev, med drugimi tudi Las Haloze. Skupna vrednost projekta Naša Drava za območje LAS Haloze je 116.325 evrov, od tega evropska sredstva predstavljajo okrog 70 %. Projekt bo trajal dobri dve leti do septembra 2022. Omenjene podra- vske občine naj bi v okviru projekta kupile električna kolesa, vsaka po štiri. »Ob tem bomo seveda posta- vili tudi solarno polnilnico,« je po- vedal župan Podlehnika Sebastian Toplak. Projekta se iskreno veseli tudi županja Majšperka Darinka Fakin: »Polnilnica bo postavljena ob Kulturno-poslovnem centru Majšperk, štiri kolesa pa ravno za- doščajo za izlet ene družine.« Haloze  Projekt Naša Drava prejel zeleno luč V dveh letih do 20 novih električnih koles Lokalna akcijska skupina Haloze je bila v sodelovanju z občinami Podlehnik, Majšperk, Cirkulane, Zavrč in Go- rišnica ter drugimi partnerji uspešna s projektom Naša Drava. Haloške občine z Gorišnico se nadejajo, da bodo v okviru projekta pridobile električna kolesa. Foto: Mojca Vtič Električna polnilnica s kolesi bo postavljena v centru Majšperka. Uredili naj bi tudi uro na stolpu Vsako premoženje v mestu, ki propada in ne nosi učinka, je za mesto slabo, ne glede na lastnino. Premoženje mora biti urejeno in v funkciji zaradi vseh, ki tu živijo in delajo. Svojo zgodbo pripoveduje tudi ura na mestnem stolpu, ki jo bo prav tako treba obnoviti. Ura ni bila narejena na strani proti gradu, ker takratni lastniki ptujskega gradu niso želeli primakniti svojega deleža pri njeni postavitvi. Mesto je za to poskrbelo samo in jo zato naredilo le na straneh, ki gledajo v mesto, ne pa tudi proti gradu. Uro so sicer Ptujčani leta 1689 kupili od zagrebških frančiškanov. Foto: Črtomir Goznik Štajerski TEDNIK petek, 17. 7. 2020  COLOR CMYK stran 12 Pred dobrim tednom dni, 8. juli- ja, ob treh ponoči, so neznani sto- rilci poškodovali in onesposobili bankomat Nove KBM v Markovcih pri trgovini Tuš Špic market. »Sto- rilci so na kraju z uporabo priroč- nega kovinskega orodja in s silo telesa poškodovali del bankomata ter na njem povzročili materialno škodo v višini 1.000 evrov. Da bi izsledili storilce, nadaljujemo z zbi- ranjem obvestil in izvajanjem dru- gih procesnih opravil,« je povedal predstavnik za odnose z javnostmi na Policijski upravi Maribor Miran Šadl. V Novi KBM so pojasnili, da ško- do, ki je nastala s kaznivim deja- njem, še ocenjujejo. Neuradno je slišati, da storilcev ni zanimal toliko denar v bankomatu kot povezava do informacijskega sistema banke preko računalnika, ki je nameščen v bankomatu. V banki pravijo, da so lahko komitenti, ki so poslovali na bankomatu, mirni: »Pri tovrstnih poskusih se storilci skušajo pove- zati na računalnik bankomata, a ta dejanja ne vplivajo na varnost poslovanja z bankomatom, torej so morebitne skrbi strank odveč.« V Novi KBM so še povedali, da bodo poškodovani oziroma uničeni ban- komat v Markovcih v najkrajšem možnem času zamenjali. Stranke lahko medtem bančne storitve ko- ristijo na Pošti Markovci. Sicer pa je komitentom banke po celotni drža- vi v mreži Nove KBM za opravljanje bančnih storitev na voljo več kot 400 bankomatov. petek  17. julija 2020Kronika12 Vir: ARSO 4-dnevna napoved za Podravje Danes bo sprva oblačno z dežjem, ki bo dopoldne ponehal. Pihal bo severovzhodni veter, na Primor- skem šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 16, na Primorskem do 18, najvišje dnev- ne od 19 do 23, na Primorskem do 28 °C. V soboto in nedeljo bo na zahodu sončno, drugod pa spre- menljivo oblačno, popoldne bodo krajevne padavine, deloma plohe. Več hujših kršitev prometnih predpisov „Policisti merijo hitrost ob izhodu iz naselja, kar se mi zdi nesmiselno. Takrat, ko vozilo zapušča naselje, več nobenega ne ogroža. Dejstvo pa je tudi, da je dosti prometne signalizacije, žal, nepravilno postavljene. Sam nimam problemov, da se meritve hitrosti izvajajo, ampak zgolj tam, kjer je to potrebno in so nevarne točke, bodisi avtobusna postajališča ali križišča, ne pa na samem izhodu iz naselja,“ je povedal Danilo Kosi na seji občinskega sveta. Komandir PP Ormož Edvard Cvetko pa je odvrnil: „Meritve hitrosti se izvajajo na mestih, kjer se najpogosteje dogajajo kršitve in prometne nesreče. Policija ne postavlja prometnih znakov. Za to so pristojne druge službe.“ Povedal je še: „Kar se tiče ukrepov policistov; samo na območju občine Ormož je bilo izdanih več plačilnih nalogov. Viden je porast opozoril in tudi obdolžilnih predlogov, kar pomeni, da so bile hujše kršitve cestnoprometnih predpisov. Te obravnava sodišče. Več je bilo tudi kazenskih ovadb kot v letu 2018.“ Foto: PU MB V preteklem letu so policisti na območju občine Ormož obravna- vali skupno 152 kaznivih dejanj, kar je 30 kaznivih dejanj več kot v letu 2018. Več kot polovico kaznivih dejanj so zagrešili tatovi in goljufi , ki so zakon kršili v kar 77 primerih. Kljub tolikšni številki pa Komandir Edvard Cvetko porasta kaznivih dejanj ne tolmači kot trend: „O trendu bi lahko govorili po pregle- du obdobja desetih let, po enem letu pa ne. Serijskega storilca nis- mo zaznali. Pač enostavno se je čez leto nabralo toliko teh kaznivih dejanj.« Večji porast kaznivih de- janj se je v letu 2019 zgodil še na področju javnega reda in miru. Še vedno preveč pijanih voznikov „Leto 2019 minilo brez smrtne žrtve v prometu, kar je zelo dob- ro,“ je dejal Cvetko, na drugi strani pa je kot ne preveč dobro ocenil število prometnih nesreč s hudimi telesnimi poškodbami, ki jih je bilo v preteklem letu kar šest. Skupno se je na območju občine Ormož v letu 2019 zgodilo 127 prometnih nesreč, kar je nekaj manj kot v letu poprej, ko je bilo teh nesreč 146. Pri enajstih povzročiteljih pa so policisti ugoto- vili prisotnost alkohola. „Povprečna stopnja alkoholiziranosti je velika, prevelika!“ je bil jasen Cvetko. Gle- de na podatke naj bi ta znašala 1,33 g alkohola na kg krvi. „Toliko ilegalnih prehodov meje ne pomnim“ Preteklo leto je bilo zelo zahtev- no tudi zaradi pritiska migrantov na južno mejo. Migranti so mejo na ormoškem območju poskušali prestopiti v 12 primerih, sicer pa so policisti obravnavali kar 127 prime- rov, vendar se je večina zgodila na območju občine Središče ob Dravi. „Skupno je mejo poskušalo pres- topiti 750 oseb. Tolikšno število ile- galnih prehodov meje, kot je bilo v letu 2019, nismo imeli v zadnjih enajstih letih, vse odkar sem jaz tu. Pustimo migrantski val v letih 2015 in 2016, ker smo takrat imeli druga- čen način obravnave migrantov,“ je povedal Cvetko. Kontejnerje bodo preselili Marskateremu občanu se ume- stitev kontejnerjev na območju PP Ormož ni zdela najprimernejša re- šitev za obravnavo migrantov. Tudi Slavko Kosi je izrazil pomisleke v zvezi z njihovo lokacijo in predla- gal, da bi jih premestili na območje starega središkega mejnega preho- da. Glede na Cvetkove navedbe pa kontejnerje čaka drugačna usoda. Na postaji za zdaj še ostajajo, a jih bodo v kratkem prestavili. Šlo naj bi zgolj še za vprašanje časa, kdaj bodo odpeljani iz postaje. No, »vprašanje časa« je sicer zelo širok pojem, saj se o preselitvi kontejner- jev govori že mesece dolgo ... Ormož  Na delu so bili predvsem goljufi in zmikavti Več tatvin in goljufi j, ekstremno veliko prebežnikov V preteklem letu so policisti na ormoškem koncu morali bolj zavihati rokave kot v letu poprej. Več dela so imeli z obravnavo ka- znivih dejanj, prav tako so zabeležili večje število prometnih prekrškov. Svetla točka dokumenta, ki prinaša statistične podatke obravnavanih primerov v letu 2019, pa je upad števila prometnih nesreč. Markovci  Vlomili v bankomat Bolj kot denar jih je verjetno zanimal bančni informacijski sistem Policisti za storilci še poizvedujejo. Kaj točno so nepridipravi odtujili, možje v modrem ne razkrivajo. »Glede morebitne odtujitve denarja iz bankomata še zbiramo obvestila in čakamo na uradne ugotovitve oškodovane banke,« so na policiji pojasnili v odgovoru na naše novinarsko vprašanje. Foto: MZ Policijska preiskava vloma v bankomat še ni končana. Foto: OM „Skupno je mejo poskušalo prestopiti 750 oseb. Tolikšno število ilegalnih prehodov meje, kot je bilo v letu 2019, nismo imeli v zadnjih enajstih letih, vse odkar sem jaz tu,« je med drugim povedal komandir PU Ormož Ed- vard Cvetko. Število kaznivih dejanj na območju občine Ormož Vrsta kaznivega dejanja 2018 2019 Zoper premoženje 47 77 Zoper človekovo zdravje 20 4 Zoper zakonsko zvezo, družino, mladino 14 11 Zoper človekove pravice in svoboščine 13 15 Zoper življenje in telo 7 10 Zoper spolno nedotakljivost 6 4 Zoper delovno razmerje in socialno varnost 3 8 Zoper gospodarstvo 3 6 Zoper pravosodje 3 0 Zoper pravni promet 3 1 Zoper splošno varnost ljudi in premoženja 2 0 Zoper javni red in mir 1 11 Zoper uradno dolžnost in javna pooblastila 0 1 Zoper okolje, prostor in naravne dobrine 0 2 Zoper varnost javnega prometa 0 2 Skupaj 122 152 Vir: Policijska postaja Ormož V letu 2019 so policisti na območju občine Ormož obravnavali skoraj 25 % več kaznivih dejanj kot v letu 2018. Povečano je predvsem šte- vilo kaznivih dejanj zoper premoženje in zoper javni red in mir. Štajerski TEDNIK petek, 17. 7. 2020 COLOR CMYK stran 13 petek  17. julija 2020 Kultura 13 Ste že brali / Mitja Čander: Slepec Moram priznati, da sem precej izgubljen v zvezi s tem, kako naj vam predstavim roman Slepec Mitje Čandra. Najprej sem pomislil: aha, Mitja Čander je slep (oziroma skoraj slep, saj ima pet odstotkov vida) in tudi osrednji lik v njegovem romanu je skoraj slep. Čeprav pravi: »Sploh se nisem imel za slepca. Jaz ven- dar vidim, slabo, pravzaprav zelo slabo, a vidim. Med nič in nekaj je ogromna razlika. Med temo in svetlobo je prepad.« (Str. 7.) Oba torej 'skoraj' slepa. Roman je napisan v prvi ose- bi. Jaz, Mitja, in jaz, osrednji lik romana Slepec. Torej bi lah- ko bil tisti, ki nam pripoveduje o svojem življenju, Mitja Čan- der sam. Oba – Čander in nje- gov romaneskni slepec – igrata šah. Oba se ukvarjata s knji- ževnostjo. Oba sta družbeno angažirana. Oba sta (vsaj v za- četku romana) poročena. Kako naj sedaj trdim, ali je roman avtobiografski, če pa življenja Mitje Čandra ne poznam? Vsaj osebnega življenja ne, če se o javnem že lahko poučim oziroma ga vendarle poznam kot aktivnega državljana? Sicer pa – zakaj bi tudi moral vedeti kaj zasebnega, saj se kljub (mojemu) neznanju roman lepo bere. V njem je vse, kar je Mitji Čandru svetoval pisatelj Dušan Jovanović, ko mu je Čander povedal, da začenja pisati nekaj avtobiografskega. Pa mu je Jovanović (kot lahko preberemo v spletnem intervjuju na AirBeletrinini strani) rekel, češ da ni tako zanimiv človek in da tudi ni česa takšnega doživel. »O slabovidnosti piši v obliki romana, vpleti politiko, ker je to vedno zanimivo, in dodaj še malo seksa. Ti samo piši, nič se ne sekiraj,« je bil Dušanov nasvet. (http://www.airbeletri- na.si/clanek/mitja-cander-pri-pisanju-romana-sem-dozivel- -neizmerno-svobodo-in-veselje) Že po teh nekaj uvodnih podatkih ste najbrž lahko ugo- tovili, da je Čander pisatelj s smislom za humor. Takšen pre- fi njen, malce posmehljiv, ironičen. Ampak prepričan sem, da roman kljub občasnim sprehodom v pisateljevo resnično življenje ni avtobiografski, ker ne verjamem, da bi kateri pi- satelj o sebi napisal, kak prasec je v odnosu do svoje žene (ki ga – v romanu!!! – na koncu zapusti), pa tudi tistega dela z Jovanovićevim seksom, ki da mora biti v romanu, najbrž nekdo v svoji avtobiografi ji ne bi upošteval. Vsaj v prvi osebi ne! Kakorkoli – Čander se posmehuje slovenski politiki in njenim ustvarjalcem – pri čemer je tudi on v romanu njen soustvarjalec. Tako celo postane vodja predsednikovega pro- jekta Slovenija 2100. On, slepec, bo Slovencem predstavil vizijo (v slovarjih preberemo,da beseda vizija pomeni vide- nje, privid, izhaja pa iz latinske videre, ki pomeni videti, gledati) naše države ob koncu tega stoletja! »– Slovenci, sem začel, do pred kratkim nismo imeli svoje države, torej nismo imeli lastne vojske, denarja, diplomacije, nogometne repre- zentance, pač vsega tistega, kar gre skupaj z lastno državo. V takih okoliščinah je državotvorno vlogo prevzela kultura. Ko je šlo za naš narod, je šlo za kulturo, sploh tisto, povezano z našim edinstvenim jezikom. Če nas bo Bog sodil pravično, smo domnevali, nas bo sodil po naših pesnikih, ki stojijo ob boku največjim. Prešeren je naš Dante, naš Petrarca, naš Pu- škin! Slavili smo mrtve pesnike, živi pa so nam šli večinoma na živce, saj so veliko pili in tečnarili. Ko je prišla slovenska država, smo lahko pesnike, poezijo in umetnost sploh odkri- to zasovražili, to spakovanje zapitih norcev, ki mislijo, da so nekaj več ... Zdaj imamo vse, kar imajo veliki. Kulture sicer zaradi spodobnosti nismo ukinili, celo praznik smo ji name- nili, a splošna pamet dobro ve, da je vse skupaj brezveze in da gre le za reševanje socialnih problemov ...« (Str. 17.) Da boste Čandrovega Slepca bolje spoznali, pa bo že treba stopiti vsaj v knjižnico, če so vam že knjigarne (denarno) »predaleč«. (Aja, droben pomislek: škoda, da ni turistični vavčer poleg nočitve z zajtrkom vključil še nakupa knjige za večerno krat- kočasenje. Čandra bi že veljalo imeti na dopustu – in doma!) Svoje najnovejše mojstrovine v intarziji je želel javnosti predstaviti 11. julija, a je moral zaradi koronavi- rusa odprtje te razstave prestaviti na jesen. Osebno ocenjuje, da je s temi intarzijami dosegel neke vrste vrhunec v svojem ustvarjanju. Sku- paj je furnir rezljal in sestavljal ter lepil celih devet mesecev. Izziv je bil neverjeten, saj ujeti v intarzijo to, kar je mojster Kerbler ujel v svoj foto objektiv, ni enostavno. Zado- voljstvo je toliko večje, ker je zado- voljen tudi mojster fotografi je. Iz- jemno težko je v intarziji ustvarjati na podlagi črno-bele fotografi je. Zdaj čaka na stoti rojstni dan, je povedal ob jubileju. To je njegova življenjska fi lozofi ja, od tega se ne odmika, tako tudi živi. Moralo bi se nekaj izjemnega zgoditi, da tega tudi ne bi doživel, poudarja. „Člo- vek mora živeti polno življenje, mora biti v družbi, imeti nekoga ob sebi, če je sam, je njegova življenj- ska doba izjemno kratka. Če ima ob sebi nekoga, ki je dovolj dober poslušalec in tudi dober govornik, potem je vse skupaj veliko lažje, veliko lepše,“ piše na njegovem življenjskem receptu. Vojo pri svo- jih osmih desetletjih ne kaže no- benih bremen, četudi ga življenje ni vedno ujčkalo. Energije ima še vedno dovolj, da nenehno ustvarja in razmišlja o novih projektih, ker ima preprosto rad ljudi in družbo, zato ne more biti pri miru. „Osnov- ni izziv zame so ljudje,“ poudarja Veličković, ki je vedno živel v ve- liki družini in se je že od malega uspešno ukvarjal z nogometom. Z ekipo Partizana so trikrat osvojili mladinsko nogometno prvenstvo Jugoslavije. Kot nogometaša so se ga razveselili tudi pri Aluminiju, pri ptujski Dravi je vodil pionirsko no- gometno šolo. V intarziji že 1852 različnih zgodb Intarzije ustvarja že 70 let. Kot 10-letnega dečka ga je zanje nav- dušil srbski umetnik, profesor, sli- kar in intarzist Mito Stojanović. V intarziji Vojo Veličković ni bil samo- uk, štiri debela leta jo je pri njem spoznaval in se učil o umetnosti, spoznavanju lesa, furnirja. Pri 14 letih je v intarzijo upodobil Jajce s slapovi Plive in jo osebno predal Titu v vili na Dedinju. To so izjemni spomini, ki ne bodo nikoli zbledeli oz. šli v pozabo. Ustvaril je že 1852 intarzij, za katere v glavnem upo- rablja furnir iz južnoafriškega, indij- skega in južnoameriškega lesa. Njegove umetnine so ljudje ob- čudovali že na skoraj osemdesetih razstavah in številnih drugih do- godkih. Mnoge je podaril v dobro- delne namene. Z njimi bogati tudi na pogovorih v The Legend Pubu, kjer znani Ptujčani pripovedujejo svoje zgodbe in s katerimi spodbu- ja za več družabnosti v mestu. Četudi je po rodu Beograjčan, je njegov Ptuj vedno na prvem mestu oz. malo pred njim. Že pred leti pa je ponudil svojo „rešitev“ za propa- dajoči Orfejev spomenik. Njegova zaščita mu še vedno ne da miru in v tej zgodbi ne bo odnehal. Prepri- čan je, da bo lahko predstavil še ve- liko zgodb Ptujčanov v intarziji, ki je tudi njegova življenjska umetnost, saj jih posveča ljudem in družbi, okolju, v katerem živi in ustvarja, ki ga je sprejelo za svojega. Ptuj  80 let Voja Veličkovića Ljudje in druženje so njegov navdih Leto 2020 je praznično leto za Voja Veličkovića. 12. julija je upihnil 80 svečk, ob tem jubileju pa ustvaril 13 intarzij po fotografi jah Haložani mojstra fotografi je Stojana Kerblerja in še veliko intarzijo Ptuja, ki jo predaja mestu ter se mu na ta način zahvaljuje za prejeto oljenko. Slovenija, Podravje  Na Ptuju in v Ormožu dva zlata maturanta Dijaki prevzeli odgovornost za učenje in pokazali zrelost Rezultate letošnje mature so z nestrpnostjo pričakovali dijaki in tudi šolski delavci, na- mreč priprave na maturo 2020 so bile zaradi izjemnih okoliščin covid-19 v večji meri kot običajno preložene na ramena dijakov. Uspešnih je bilo 93,92 % kandidatov, na Ptuju je ta delež nižji, saj je med 115 dijaki maturo uspešno opravilo 91 %, v Ormožu jih je bilo od 17 dijakov uspešnih 82,4 %. Dva dijaka sta dosegla 30 točk ali več in postala zlata matu- ranta, to sta Liza Likar iz Gimnazije Ptuj ter Vid Munda iz Gimnazije Ormož. Letos je k opravljanju splošne mature pristopilo 5.560 kandida- tov, ki so uspešno zaključili četrti letnik gimnazije in so maturo op- ravljali prvič. Izpite iz 35 maturite- tnih predmetov je uspešno opra- vilo 93,92 % dijakov (lani 95,18 %). Najboljši uspeh na splošni maturi dosežejo maturantje s 34 točkami, teh diamantnih je bilo 11, nobene- ga iz Podravja. Ob njih je še 269 maturantov, ki so zbrali 30 točk ali več, prejelo spričevala s pohvalo oziroma so postali t. i. zlati matu- ranti. Ti prihajajo iz 43 gimnazij, med drugim tudi iz Ormoža in Ptu- ja. Povprečno so dijaki zbrali 20,35 točke, kar je podobno kot na Ptuju, je povedal ravnatelj Gimnazije Ptuj Boštjan Šeruga in dodal: »Naši dija- ki so dosegli zelo lep uspeh, saj je kar 60 % dijakov doseglo dober ozi- roma prav dober uspeh, petina di- jakov pa je dosegla 24 točk ali več.« Priznal je, da so rezultate nestrpno pričakovali, tudi zaradi neobičajnih priprav na maturo, a kot pravi: »Di- jaki so pokazali, da so zreli, da so prevzeli odgovornost za učenje in odločitev, da matura mora biti, se je izkazala za pravilno.« V Gimnaziji Ormož je spomla- danski rok mature opravljalo vseh Foto: Črtomir Goznik Rezultati primerlji- vi s preteklimi Ocene so kljub epidemiji primerljive s preteklimi leti, meje so se pri matematiki spustile, a največ za nekaj odstotkov, pri nekaterih predmetih pa so dosežki celo boljši in so se meje za ocene nekoliko zvišale, je dejal direktor Državnega izpitnega centra Darko Zupanc. Med 338 kandidati, ki splošne mature niso opravili, jih ima okrog 18 % negativno oceno pri treh ali več predmetih, kar pomeni, da bodo morali maturo v celoti ponoviti, pri poklicni maturi je ta delež neuspešnih kandidatov nekaj več kot tri odstotke. Jesenski rok obeh matur se začne 24. avgusta, do 3. septembra pa bodo šole izvajale ustne izpite. Z rezultati jesenskega izpitnega roka poklicne mature bodo kandidati seznanjeni 8. septembra, z rezultati splošne mature pa 17. septembra. Foto: Črtomir Goznik Vojo Veličković je praznoval 80. rojstni dan. Ptuj ga je v začetku leta za njegovo dolgoletno uspešno delo in dosežene izjemne uspehe na kulturno- -umetniškem področju ob kulturnem prazniku nagradil z oljenko. 17 dijakov in dijakinj. Ravnatelji- ca Klavdija Zorjan Škorjanec je dejala: »Nestrpno smo čakali na rezultate, žal nam je, da je trem dijakom spodletelo, kar pomeni, da smo 82,4 % uspešni.« Dijakom, ki so maturo uspešno opravili, je v povprečju uspelo doseči 20,71 toč- ke, kar je več kot lani. Na Gimna- ziji Ormož izvajajo tudi program predšolske vzgoje. Uspeh dijakov zaključnih letnikov pedagoške smeri je bil 100 %, zlati maturantki pa sta postali Lea Majcen in Neli Selinšek. Štajerski TEDNIK petek, 17. 7. 2020  COLOR CMYK stran 14 z demenco v domačem okolju so potrebni spoštovanje, fl eksibil- nost, posluh za človeka in občutek osebe, da se nam ne mudi, da ima- mo zanjo dovolj časa. Morda ima težave pri prepo- znavanju oseb in razumevanju, vendar dobro občuti naklonjenost in prijaznost. Ne sprašujemo, ali nas pozna, saj osebi s tem povzro- čamo stisko. Sami povejmo, kdo smo in kaj bomo počeli zdaj. Po- kažemo lahko tudi fotografi je in se pogovarjamo o osebah na njih. Osebna higiena Pristopimo korak za korakom in spodbujamo samostojnost, ki jo oseba še zmore. Pri oblačilih naj ima omejeno izbiro, da se lažje odloči. Pri umivanju in intimni negi lahko uporabljamo krpice za en- kratno uporabo, ki jih oseba obi- petek  17. julija 2020Zdravstveni globus14 Življenje osebe z demenco v domačem okolju Ko živi oseba z demenco v do- mačem okolju, ji želimo čimbolj pomagati, a kaj hitro ugotovimo, da nanjo nimamo vpliva. Lahko pa pripravimo okoliščine in okolje in s tem omogočimo osebi varnost, svobodo in izbiro. Tako ji damo priložnost, da se počuti dobro, uspešno in je kljub šibkim točkam zadovoljena njena potreba po pri- padnosti družini in okolju. Prilagajati se moramo torej mi; osebi ne nasprotujemo, priznaj- mo in sprejmimo njena dejanja in misli, čeprav vemo, da stvar ne drži. Opazujemo govorico telesa in mimiko obraza, ne opozarja- mo na nepravilnosti, pokažemo zanimanje in s tem ustvarimo za- upanje. Za prijetno bivanje osebe Foto: arhiv DUP Iz doma upokojencev Ptuj Oseba z demenco – 1. del Demenca je sindrom, ki ga povzroča možganska bolezen. O njej govorimo takrat, ko znaki upadanja spoznavnih (kognitivnih) funkcij postanejo tako pogosti, da motijo posameznikovo vsakdanje življenje. čajno lahko še sama uporablja. Sami se zadržujemo v bližini, da jo lahko obzirno vodimo z navodili, ki jih mo- ramo včasih ponoviti večkrat. Ponu- dimo pomoč, ki jo oseba potrebuje zaradi različnih telesnih omejitev. Tudi pri vrstnem redu oblačenja ji dajemo navodila, če jih potrebuje. Spomnimo jo tudi na urejanje zob in pričeske ter večkratno umivanje rok. Kadar oseba odkloni sodelova- nje, je ne silimo; preusmerimo po- zornost na kakšen dogodek, ki je bil prijeten, in poskusimo z urejanjem kasneje. Obroki Omogočimo omejeno izbiro (dve jedi, črni ali beli kruh, marmelada ali med …), spodbujamo uporabo vse- ga jedilnega pribora, saj bo oseba pri skupnih obrokih z opazovanjem drugih pri mizi tudi sama morda upo- rabila nož in vilice. V nasprotnem pri- meru ji narežemo meso mi. Če hrano zavrača, spodbudimo apetit z vonja- njem hrane, lahko pa jed tudi malo posladkamo, saj je osebam z demen- co sladek okus najbližji. Če moramo osebo dohraniti, smo pozorni na ritem požiranja in da se hrana ne zadržuje v ustih. Pozorni smo tudi, da čez dan zaužije dovolj tekočine. Zdravila lahko zdrobi- mo ali razkosamo in ponudimo z malo hrane proti koncu obroka. Če zaradi motenj spomina npr. govori, da mu nihče ne da nič za jesti, damo osebi nekaj malega in je ne prepriču- jemo, da je že jedla. Ko se pojavijo težave pri kuhanju in se večkrat kaj prismodi, oseba ne zmore več samostojno skuhati jedi. Prosimo jo, da pripravlja napitke, nareže kruh in sodeluje pri pripravi živil, obroke pa skuhamo mi ali jih naročimo na dom. Ureditev okolja Ureditev okolja naj bo brez več- jih sprememb, v kopalnici in kuhi- nji pustimo samo dobro označene osnovne potrebščine, da jih ne iščejo in zamenjujejo. Tudi v omari pustimo osnovna sezonska oblačila, drugo odmaknemo. V prostorih naj bodo predmeti, ki se jih lahko doti- kajo, jih raziskujejo, si jih ogledujejo in prestavljalo brez nevarnosti in jih pri tem ne omejujemo. Ohranimo ključne predmete, ki jim predstavlja- jo varnost in jih prepoznajo kot del svojega preteklega življenja (denar- nica, torbica, ključ, glavnik, razgle- dnica, fotografi ja …) in naj bodo vedno v vidnem polju in na dosegu. Vaje razdelimo v tri skupine: • vaje za raztezanje (razgibajo vse mišične skupine: ramena, boke, medenico, roke, noge in hrbtenico), • kondicijske vaje (hoja, kolesarjenje, plavanje), • vaje za moč (ob pomoči različnih naprav, vzmeti ali uteži). Fizikalna terapija (fi zioterapija) pomaga pri zmanjšanju bolečine, utrujenosti, izboljša telesno prip- ravljenost, mišično moč in spanec. Mokra toplota (prhanje s toplo vodo in kopanje v kadi s toplo vodo ali v bazenu) sprošča napeto mišičje in običajno zmanjša boleči- no. Izvajati jo je treba dvakrat na dan po dvajset minut, in to dosle- dno, vsak dan. Zdravljenje z zdravili Zdravljenje z zdravili je manj uspešno. Uporabljamo več skupin zdravil in kombinacije le-teh (anti- depresive, mišične relaksante, an- tiepileptike in tramadol, medtem ko analgetiki in antirevmatiki niso uspešni v zdravljenju te motnje, lokalni anestetiki pa so včasih učin- koviti pred telesno vadbo). Drugi načini zdravljenja Nekaterim bolnikom koristita masaža in zdravljenje s toploto (to- ple blatne obloge, plavanje in hoja v ogrevanem bazenu). Izkušenj z akupunkturnim zdravljenjem ni. Uporabljajo tudi kognitivno-ve- denjsko zdravljenje, zdravljenje z opazovanjem bolezenskih telesnih znakov in njihovim nadzorovanjem (»biofeedback«), tehnike spro- ščanja ipd. Pomembna je ureditev razmer v delovnem okolju, zmanj- šanje delovnih norm, ergonomsko delovno mesto, ugodna mikrokli- ma itd. Kako bolezen poteka Fibromialgični sindrom lahko nastane v vsakem starostnem obdobju, največkrat pa po štiride- setem letu starosti. Lahko je blag, srednje močan ali zelo izrazit; ob- dobju izboljšanja sledi poslabšanje in obratno, pride tudi do remisi- je, ko znaki popolnoma izginejo. Zdravnika obiščite, če ste kronično utrujeni dlje kot pol leta, če imate bolečine v mišicah na tipičnih mes- tih (zatilje, vrat, obojestransko v zgornji polovici hrbta, na stiku 2. rebra in prsnice, v komolcu, kolku, kolenu ali ritnici) dlje kot tri mese- ce, obenem pa imate tudi motnje spanja. Kako si lahko pri fibromialgiji pomagate sami Sami si lahko pomagate največ, predvsem pa tako, da aktivno sodelujete v procesu zdravljenja in upoštevate priporočila zdrav- nikov: ste redno dnevno telesno aktivni vsaj 30 minut, se zdravo prehranjujete ter ne posegate po alkoholu, črni kavi in cigaretah. Te- žave so kronične, a večinoma kon- stantne, bolezen ne napreduje. Kako fibromialgija vpliva na vaše življenje Fibromialgija večinoma ni do- končno ozdravljiva, zato lahko pomembno vpliva na bolnikovo življenje, predvsem zaradi bole- čin in motenj spanja in posledič- ne utrujenosti. Pomembno je, da zmanjšamo bolečino, poskušamo urediti razmere v bolnikovem delovnem in družinskem okolju ter vztrajamo pri zdravljenju brez zdravil (nefarmakološko zdravlje- nje), zdravem načinu življenja z redno telesno dejavnostjo, zdravi prehrani ter omejevanju kajenja in pitja alkohola. Ali in kako lahko nastanek fibromialgije preprečite Ker ne poznamo vzroka za sin- drom in predvidevamo, da je bo- lezen genetsko pogojena, je tudi preprečevati ne znamo. Z zdravim načinom življenja pa težave lahko odložimo ali vsaj omilimo. Literatura : Publikacija združenja družinskih zdravnikov Slovenije/ Navodila za bolnike Metka Petek Uhan, dr. med., spec. družinske medicine, ZD Ptuj Nasveti iz Zdravstvenega doma Ptuj Fibromialgija – 2. del Foto: Dreamstime/M24 Okoli 40. leta običajno ljudje začnejo opažati prve spremembe – nezmožnost branja drobnega tiska, posebno pri slabši svetlobi, utrujene oči pri daljšem branju, nejasen vid na blizu ali začasna zamegljenost pri spremembi od- daljenosti branja (občutek, da so roke prekratke). Starovidnosti se ne morete izogniti, čeprav ni- koli niste imeli težav z očmi. Tudi kratkovidni ljudje ugotavljajo, da se jim vid na blizu zamegli ob no- šenju običajnih očal ali kontaktnih leč, ki jih uporabljajo za gledanje na daleč. Ali se nastanek presbiopije lahko prepreči Zdravilo za starostno daljnovi- dnost ne obstaja. Z zdravo pre- hrano in zdravim načinom življe- nja je mogoče skrbeti za zdravje oči, a ne tudi preprečiti nastanka presbiopije. Lahko pa se odpravi- jo posledice tega stanja. Slab vid na bližino se običajno uspešno popravi z očali ali kontaktnimi le- čami. Bifokalna in progresivna očala Najpogostejši način za korek- cijo starovidnosti so očala z bifo- kalnimi ali progresivnimi stekli. Bifokalna stekla imajo dve žarišči: v večjem delu stekla je dioptrija za gledanje na daleč, na spodnjem delu stekla pa je močnejša dioptri- ja za gledanje na blizu. Progresiv- na stekla so podobna bifokalnim, le da je tu prehod med dioptrijo za daljavo in bližino bolj posto- pen, mehkejši. Druga možnost so bralna očala. Za razliko od očal z bifokalnimi ali progresivnimi stek- li, ki se nosijo ves čas, se bralna očala nosijo le za delo od blizu. Če že nosite leče Če nosite kontaktne leče, vam lahko očesni zdravnik predpiše takšna bralna očala, ki jih boste nosili hkrati s kontaktnimi leča- mi. Lahko si kupite bralna očala v prosti prodaji ali pa z dioptrijo, ki vam jo določi očesni strokovnjak. Metoda monovizije Pogosto se za odpravo pres- biopije uporablja metoda, ki se imenuje monovizija. Pri tem se v eno oko vstavi leča za gledanje na daljavo, v drugo oko pa za bli- žino. Možgani se privadijo tako, da dajo za različna opravila pred- nost enemu ali drugemu očesu. Nekateri ljudje so s to rešitvijo zadovoljni, drugi pa se pritožujejo zaradi zmanjšane ostrine vida in slabše globinske zaznave. Foto: Dreamstime/M24 Tedenski mikroskop Pešanju vida se z leti ni moč izogniti Kot gube na licih ali sivi lasje na glavi je eden prvih znakov staranja tudi začetek slab- šanja vida na blizu – to se strokovno imenuje starostna daljnovidnost ali presbiopija. Špinača, brokoli, listnata solata in druga zelena zelenjava vsebujejo veliko luteina in zeaksantina, dveh snovi, ki učin- kovito preprečujeta nastanek sive mrene in rumene pege. Za zdrave oči zato uživajte čim več tovrstne zelenjave. Poskušaj- te jo dodati vsaj dvema obrokoma dnevno: špinača pri kosilu in nekaj brokolija za večerjo. Če želite, da bo vaš vid oster, uživajte tudi veliko sadja, kot so borovnice, pomaranče, češnje in slive. Vsebujejo veliko antioksidantov in pomagajo uničevati proste radikale. Ti so velikokrat posreden vzrok za slab vid in sivo mreno. Koristno je, da zaužijete vsaj dva obroka dnevno: skodelico borovnic za zajtrk in pomarančo za popoldansko malico. Ne pozabite pa niti na maščobne kisline omega-3. Koristne so za srce in ožilje, a kot kažejo nekatere raziskave tudi za oči. Najdemo jih v nekaterih vrstah rib, na primer v tuni in lososu. Štajerski TEDNIK petek, 17. 7. 2020 COLOR CMYK stran 15 petek  17. julija 2020 Za kratek čas 15 Če imate čas za jutranjo kavo, potem imate čas tudi za hranljiv in zdrav zajtrk. Tokrat si namesto bele kave in rogljička privoščite sveže stisnjen pomarančni sok ali sok kakšnega drugega sadeža, ki ga obožujete, na primer grenivke. Zraven si privoščite ržen kruh in marmelado brez sladkorja ali pa si pripravite ovsene kosmiče s toplim mlekom. Če niste ne za prvo in ne za drugo, potem vam ne preostane drugega, kot da si pripravite beljakovinski obrok z veliko posnete sku- te in navadnega jogurta. Poskusite! ELIADE, Mircea - romunski pisatelj in zgodovinar religije, ESTRON - eden od treh poglavitnih naravnih estrogenov, REDINGOT - v pasu zožen, prerezan plašč brez pasu Pred vami je teden, poln poslovnih novic. Navezali boste nove poslovne stike, podpisali kar nekaj uspešnih in dolgoročnih pogodb in vodili pametne pogovore glede novih projektov. V sredo boste na tem področju najbolj uspešni, v petek pa se boste zabavali. Pred vami je dokaj srečen teden z odličnimi možnostmi, da se še bolj uveljavite. V četrtek in petek boste na poslovnem področju še zelo dejavni in v polnem pogonu, petek pa bo zelo romantičen, zato ta večer le izkoristite. Poslovni stres bo počasi minil, čeprav mu boste v četrtek še izpostavljeni. Bodite previdni, ker vas lahko stresno obdobje napelje k napačni odločitvi. Ne prepirajte se, ni vredno. Živahen sobotni večer bo čisto po vašem okusu, zato si le dajte duška. Čeprav je pred vami poslovno negotov teden, se boste kljub temu imeli lepo. Če ne boste preveč zahtevni in se vam ne bo preveč mudilo, glede poslovnih zadev ne hitite. Sprostite se in pomislite, da imate še dovolj časa. Petek bo zelo sproščen in zabaven. V teh dneh boste bolj kot ne reševali svoje čustveno področje, kjer lahko prihaja do nesoglasij ali nerazumevanja. Ne izsiljujte pozornosti in poskušajte biti zadržani in objektivni. Razmere se bodo izboljšale v soboto ali v nedeljo. Še kak dan pa se boste počutili že bolje. Teden boste preživeli odlično razpoloženi, saj boste ugotovili, da vam gredo zadeve zelo lahko izpod rok. Torek bo najbolj ploden, v četrtek pa boste morali dokazati svoj dar gostiteljice. Pred vami je prijeten teden na poslovnem področju, kjer boste imeli vsak dan več energije. Zato le vstopite v akcijo in naredite, kar morate. Sreda bo najbolj »udarna«, v petek pa boste uživali v krogu prijateljev in svojih najdražjih. Umirjen teden brez sprememb na poslovnem področju. Ponedeljek bo še napet, v sredo pa se boste že umirjeno pogovarjali in dogovarjali. Privoščite si romantičen konec tedna ali pa se enostavno odpravite na ples. Na poslovnem področju poskušajte biti jasni in iskreni tako sami sebi kot drugim, sicer se lahko zapletete v mrežo zank in ugank. Če ne boste prepričani, kaj hočete in želite, se enostavno prepustite vodstvu drugih in čakajte svojih pet minut. Čeprav ste po značaju zelo družabni, boste v tem tednu bolj kot ne iskali mir, da dokončate vse vaše poslovne ideje in zamisli. V bližnji prihodnosti vas čakajo novi izzivi. V nedeljo se boste zelo odlično zabavali. Pred vami je odličen teden, saj vas bo obsijala zvezda Venera in vas bogato obdarila z ljubeznijo in čustvi. V ponedeljek boste v službi izvedeli veselo novico. Če se ukvarjate s podjetništvom, boste podpisali nekaj, kar že dolgo čakate. Po dolgem stresnem obdobju se za vas začenja bolj umirjeno obdobje. Vsak dan boste boljše volje in v bolj harmoničnem odnosu s partnerjem. Na poslovnem področju bo v četrtek še napeto in neugodno ozračje, v torek boste že boljše volje. BIK (21. 4. – 20. 5.) OVEN (21. 3. – 20. 4.) DVOJČKA (21. 5. – 20. 6.) RAK (21. 6. – 22. 7.) LEV (23. 7. – 22. 8.) DEVICA (23. 8. – 22. 9.) TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) STRELEC (23. 11. – 21. 12.) KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) VODNAR (21. 1. – 18. 2.) RIBI (19. 2. – 20. 3.) Tedenski horoskop do 23. julija Petek, 17. julij 10:00 Ptuj, Ljudski vrt in Mestni kino, Poletne ulične delavnice in poletne urice italijanščine 10:00 Ptuj, CID, Festival sodobne umetnosti Art Stays – Zvočno likovne delavnice za otroke 10:00 Ptuj, dominikanski samostan, Festival sodobne umetnosti Art Stays – Poletna akademija, Hans Beckers, obvezna prijava 18:00 Ptuj, galerija Magistrat, Festival sodobne umetnosti Art Stays – odprtje razstave Silentium – Euro Rotelli 19:00 Ptuj, Galerija mesta Ptuj, Festival sodobne umetnosti Art Stays – odprtje razstave No more silence, Robin Meier, Roberto Pugliese, Michele Spanghero, Alberto Tadiello, Hui Ye 21:00 Ptuj, Slovenski trg, Festival sodobne umetnosti Art Stays – koncert Wrong Moose Sobota, 18. julij 09:30 Hvaletinci 3, pri kužnem znamenju Mirka Ilešiča, pohod po poteh kulturne dediščine 10:00 ptujski grad, zvočne instalacije, muzejska delavnica za družine 10:00 Ptuj, CID, Festival sodobne umetnosti Art Stays – Zvočno-likovne delavnice za otroke 10:00 Ptuj, Galerija mesta Ptuj, Festival sodobne umetnosti Art Stays – Poletna akademija, Roberto Pugliese 16:00 Ptuj, Slovenski trg, Festival sodobne umetnosti Art Stays – odprtje projekta Zvočni sprehodi Transverzal project 18:00 Ptuj, Razstavišče Knjižnice I. Potrča, Festival sodobne umetnosti Art Stays – odprtje razstave Zvočni sprehodi, Transverzal Project, Stojan Kerbler, Rok Golob 19:00 Ptuj, Miheličeva galerija, Festival sodobne umetnosti Art Stays – odprtje razstav Relaytor de Luxe – Bastiaan Maris, Zvočna geometrija prostora – Marko Batista 21:00 Ptuj, Slovenski trg, Festival sodobne umetnosti Art Stays – avdio-video performens Barve v gibanju Nedelja, 19. julij 10:00 Ptuj, začetek Galerija mesta Ptuj, Festival sodobne umetnosti Art Stays – voden ogled razstav 10:00 Ptuj, CID, Festival sodobne umetnosti Art Stays – Zvočno likovne delavnice za otroke 13:00 Ptuj, rimski kamp Poetovio, Otroške delavnice v rimskem kampu Poetovio 16:00 Strnišče pri Kidričevem, Galerija FO.VI, Festival sodobne umetnosti Art Stays – odprtje razstave Mario Velocci, Robert Jurak, Transversal pr., Silene Arnaldi 17:00 Majšperk, Breg, Tovarna umetnosti, Odprtje razstave Milojke Drobne Sence 19:00 Ptuj, dominikanski samostan, Festival sodobne umetnosti Art Stays – projekcija in odprtje razstave Klopotec Orkestra – Hans Beckers, Ashtayama – Song of Hours – Amelia Cuni, Werner Durand 20:00 Ptuj, Slovenski trg, Festival sodobne umetnosti Art Stays – koncert Natalija Tumpej in Samo Ivačič in koncert improvizirane glasbe – Miha Ciglar Ponedeljek, 20. julij 10:00 Ptuj, Ljudski vrt, CID, Poletne ulične delavnice in delavnica Zaplešimo po indijsko Mestni kino Ptuj Petek, 17. julij: 17:00 Ježek Sonic; 19:00 Ema; 21:00 Neodvisne. Sobota, 18. julij: 17:00 Ježek Sonic; 19:00 Neodvisne; 21:00 Ema. Nedelja, 19. julij: 17:00 Ježek Sonic; 19:00 Neodvisne; 21:00 Šivi. Prireditvenik Štajerski TEDNIK petek, 17. 7. 2020  COLOR CMYK stran 16 petek  17. julija 2020Poslovna in druga sporočila16 • datum odhoda 6. 10. 2020 ob 23. uri • • • • (6. – 11. 10. 2020) Vabljeni na AKCIJSKA CENA: samo 339,00 EUR po osebi POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA!Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v pravi družbi, bodite naši prijatelji in obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 27. 6. do 29. 8. 2020 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na slovensko morje. Za vas smo skupaj s turistično agencijo ATP pripravili posebna doživetja. Enodnevna sprostitev na morju bo stala 21,00 EUR, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 15,00 EUR. Vabljeni – uživajte poletje z nami! Simonov zaliv NOVI NAROČNIKI POZOR! Posebno ponudbo smo pripravili za tiste, ki se boste naročili na Štajerski tednik. Brezplačno boste na morju lahko uživali vse poletne sobote do 29. 8. 2020. Zato čim prej naročite Štajerski tednik in se odpravite na morje skupaj z nami. Prej se naročite, več sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju vas čaka. Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v soboto, 5. 9. 2020, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji Radia-Tednika Ptuj. Informacije in rezervacije: Turistična agencija ATP, Domino center Ptuj, tel.: 070 244 150. Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje. Odhodi: vsako soboto ob 5.30 iz Ormoža in ob 6.00 iz Ptuja. Štajerski TEDNIK petek, 17. 7. 2020  COLOR CMYK stran 17 strelec na tekmi, v svojo rubriko doseženih zadetkov je vpisal deve- ti križec. »Bolj kot doseženega gola sem vesel zmage ekipe – to smo si vsi skupaj zaslužili. Na igrišču smo res- nično garali celotno tekmo in se držali vseh dogovorov iz slačilnice in treningov. Poudarek je bil na trdni obrambi, komunikaciji in slož- nosti na igrišču,« je dejal junak prve Aluminijeve zmage v Stožicah. Gol pa je bil vendarle izjemen. »(smeh) Ja, vse se je zgodilo v trenutku, v delčku sekunde sem improviziral in uspelo je v polnem sijaju. Nečesa takšnega ne moreš načrtovati naprej, to se preprosto zgodi. Nekateri bi sedaj iz tega radi delali primerjavo z goli Ronalda in podobnih zvezdnikov, sam pa os- tajam skromen in bom poskušal gole dosegati tudi v naslednjih tek- mah,« je o tem dejal Klepač, ki se je dotaknil tudi strelskega posta, ki je pri njem trajal sedem tekem, od obračuna z Domžalami v 25. kro- gu (7. marca, op. a.): »V vsem tem času sem dobro delal, se trudil, a enostavno mi ni uspevalo to, kar bi si sam želel. Pomembno je bilo, da sem vseeno prihajal v priložnosti, zato sem se zavedal, da je treba vztrajati, gol bo že prišel. Po mojih merilih je bil strelski post vseeno predolg. Sedaj je končno prekinjen in verjamem, da bo v zaključku se- zone padel še kakšen gol. Tekme- ci so sicer kakovostni, Domžale, Mura in Maribor, a se lahko enako- vredno kosamo z vsemi, to smo že večkrat dokazali.« Če se vrnemo na tekmo z Olim- pijo: kaj je bil vzrok za povsem dru- gačno predstavo kot na nekaterih zadnjih tekmah? »Težko rečem, nekateri govorijo o podcenjevanju Olimpije, a bi sam dal poudarek naši predstavi. Mi smo se postavili izje- mno kompaktno na igrišču, tako da je bilo Ljubljančanom iz minute v minuto težje. Vse do konca nas niso uspeli prebiti v obrambi in to je bilo ključno. Pomembno je, da smo se po nekaj slabših tekmah dvignili,« je izpostavil 22-letni Hrvat. »V preteklost se enostavno ne vračam« Nikakor ne gre prezreti dejstva, da je na klopi Olimpije sedel rojak iz Osijeka, trener Dino Skender. »Seveda se poznava, saj je bil moj trener v B-ekipi Osijeka, a sem že v prejšnjih intervjujih povedal, da to ne vpliva na moj odnos z njim ali s komerkoli drugim iz takratne garniture Osijeka. Vsem sem hvaležen za vse, kar so prispevali k mojemu nogometnemu razvoju in se z nikomer nisem razšel v slabih odnosih. Prave priložnosti resda nisem dobil, smo se pa kljub temu razšli korektno. V preteklost se enostavno ne vračam, raje gledam naprej. Sem član Aluminija in proti Olimpiji ali katerikoli drugi ekipi igram na polno, pa naj na njeni klopi sedi Skender ali kdo drug. Po tekmi sva se pozdravila, izmenjala nekaj besed in to je to,« je o zanimivi temi spregovoril Klepač. Z zmago proti Olimpiji je Alumi- nij ostal v boju za visoka mesta, Olimpiji pa precej otežil delo do morebitnega naslova prvaka. »Mi gledamo nase, ne na druge, sedaj je pač naneslo tako, da je moj gol odprl možnosti Celjanom za na- skok na vrh. Do konca sezone ima- jo lažji razpored in moje mnenje je, da so v tem trenutku celo bližje naslovu od Olimpije. Tudi v naši medsebojni tekmi s Celjani so me ti navdušili, so prava klapa na igrišču in igrajo izjemno kreativno. Vse je še mogoče. Kar se tiče naših ambicij, pa je tako: vsem se zgodijo kiksi, tako nam, Mariboru, Olimpiji, Muri ali ostalim. Poskušali bomo storiti vse, kar je v naši moči, da bi bili do zadnje tekme z Mariborom v boju za Evropo. Upam, da nam uspe, saj bi bil to resnično pravi zaklju- ček sezone,« je povedal Mihael Klepač. Jože Mohorič Navijači in simpatizerji Alumini- ja (pa tudi privrženci Celja …) so bili v nedeljo zvečer upravičeno navdušeni ob predstavi Aluminija na tekmi v Ljubljani. Zmaga proti Olimpiji (0:1) je ena najslajših v le- tošnji sezoni, čeprav je bila že 16. Morda je celo primerljiva z zmago proti istemu tekmecu v jesenskem delu sezone. Zanimivo je, da so Kidričani z ne- deljskimi tremi točkami v gosteh nagnili ravnotežje osvojenih točk na stran gostovanj: na tujem so jih doslej osvojili 28, doma pa 26. S 54 točkami šumarji teoretično ostaja- jo celo v boju za prva tri mesta. Ne- kaj pogledov na ljubljansko zmago in na zaključek sezone sta podala Mario Lucas Horvat in Mihael Kle- pač. Mario Lucas Horvat: »Celotna ekipa je delovala enotno« Eden izmed ključnih mož ne- deljskega presenečenja je bil Ma- rio Lucas Horvat. Izkušeni vezist je prvič po poškodbi na igrišču zdržal vseh 90 minut. »Super rezultat, ki ga nihče ni pričakoval, zato smo ga toliko bolj veseli. Na igrišču smo stali zelo zgoščeno, saj smo natančno ve- deli, da je Olimpija nevarna s temi podajami v prazen prostor. Nismo smeli puščati veliko prostora, zato pa smo morali veliko 'laufati'. Kar dobro tekmo smo odigrali,« je v svojem slogu povedal s 34 leti na- jizkušenejši igralec v ekipi Alumini- ja Mario Lucas Horvat. Pomemben delež v tej zmagi je prispevala zvezna vrsta, kjer je prvič po poškodbi celotno tekmo odigral tudi Horvat. »To je zame pozitivna stvar, a še pomembne- je je, da je celotna ekipa delovala enotno, svoj delež so dodali tudi vsi igralci, ki so vstopili iz klopi. Izkazalo se je, da lahko tako do- segamo dobre rezultate tudi proti najboljšim ekipam lige. Olimpija ima posamično kakovost, takoj kaznuje vsako napako, zato si na- pak enostavno nismo smeli privo- ščiti. Prav tako nismo smeli v tek- mo brezglavo in odprto, to bi bilo pogubno. Tekma v Ljubljani je bila zahtevna z več vidikov, saj smo se morali vsi gibati sinhrono, med ob- rambo in zvezno vrsto nismo smeli puščati veliko prostora. Če bi za- tajil en sam igralec, ne bi bilo isto, na srečo pa smo skupaj zdržali vse do konca. Odlično se je izšlo,« je v smehu dejal Mario, ki v mladem moštvu opravlja tudi nekakšno vlogo mentorja: »To so vse dobri dečki, poslušajo nasvete, imajo pa tudi kakovost – vse to je dobra garancija za prihodnost Aluminija. Sam jim vedno poskušam pomaga- ti, kolikor se da.« Iz kompaktne ekipe pa lahko v vsakem trenutku tudi kdo izstopi s kakšno izvenserijsko potezo – to je tokrat uspelo Klepaču. »To je bil res čudovit gol! Potreboval je nekaj takšnega, da se mu 'odpre' – upam, da bo v tem slogu nadalje- val do konca prvenstva, v katerem nas čakajo še tri tekme (pogovor je bil posnet pred tekmo z Dom- žalami, op. a.). Če bi začeli razmi- šljati o morebitni Evropi, bi bilo to napačno, treba je vsako tekmo posebej odigrati odgovorno in po najboljših močeh. Do konca sezo- ne želimo osvojiti čim več točk, to je edino vodilo,« je dejal Horvat. Maria smo povprašali tudi o tem, kaj si misli o morebitni vrnitvi Franjo Rozman »Treba bo napeti vse sile, da bodo programi realizirani« Stran 19 Footgolf Gorenjci unovčili prednost domačega igrišča Stran 120 1. SNL RAZPORED 35. KROGA, V NEDE- LJO OB 18.00: Mura – Aluminij, Ma- ribor – Domžale, Olimpija – CB24 Tabor Sežana, Rudar – Celje, Tri- glav – Bravo. 35. krog: Mura – Aluminij, v nedeljo ob 18.00 v Murski Soboti. Dosedanje medsebojne tekme: 8. krog: Aluminij – Mura 2:0; Vrbanec, Maruško (ag.); 17. krog: Mura – Aluminij 2:4; Maroša, Bobičanec; Klepač, Živko- vić 2, Leko; 26. krog: Aluminij – Mura 1:3; T. Pečnik; Maroša, Cipot, Maruško. Nogomet V Dravi tudi član mlajših avstrijskih selekcij Stran 18 Nogomet Številčen mednarodni tabor v Ormožu Stran 18 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet  1. SNL, NK Aluminij »Mladi poslušajo nasvete, imajo pa tudi kakovost« Foto: Martin Metelko / m24.si Mario Lucas Horvat je bil najboljši posameznik tekme v Ljubljani in je svojo ekipo fantastično vodil do sploh prve medsebojne zmage v Stožicah. Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija in Domžal so v četrtek odigrali tekmo 34. kroga; v treh dosedanjih so bili uspešnejši Kidričani, ki so dvakrat slavili, enkrat se je dvoboj končal z remijem. argentinskega Slovenca Andresa Vombergarja iz ruske Ufe v Olimpi- jo, o čemer je že nekaj govoric. »V Rusiji ne igra veliko, zato je vrnitev možna, morda kot posoja, morda pa tudi odkup, če Olimpija seveda proda Vukušića. To bi enostavno morala storiti, saj je pravi čas za to. Takšno sezono bo Vukušić težko ponovil, pri Olimpiji pa se itak do- gajajo hitre spremembe.« Klepač v »osiješkem dvoboju« uspešnejši od Skendra Eden od junakov nedeljske zmage Aluminija proti Olimpiji je bil tudi Mihael Klepač. Bil je edini Foto: Martin Metelko / m24.si Mihael Klepač je proti Olimpiji dosegel gol, ki se bo še dolgo vrtel po različnih medijih. Štajerski TEDNIK petek, 17 7. 2020  COLOR CMYK stran 18 Nogometni klub Ormož se vsako leto na počitniški nogometni tabor dobro pripravi. Še posebej letos, ko je bilo treba paziti tudi na priporočene ukrepe za zaščito pred korono. V bistvu gre za veliko število otrok. „Letos se je na taboru zbralo 80 otrok, kar je zelo lepa številka, bili pa so strogo ločeni na štiri manj- ša igrišča po 20 otrok. Vse skupaj je potekalo na dveh večjih igrišč nogometnega kompleksa našega kluba. Letos je zelo posebno leto, tako da smo zelo striktno izvajali navodila NIJZ, kar pomeni, da smo vsakemu na začetku izmerili teles- no temperaturo, starši so podpi- sali izjavo, da so otroci zdravi. Ob tem nismo uporabljali slačilnic, ampak smo uporabljali tribuno, ločili smo igrišča, tako,da smo se v tej smeri zelo potrudili. Dan smo začeli ob 8. uri z zborom, pol ure kasneje je bil že na vrsti trening, kosili smo v Osnovni šoli Ormož, popoldan pa je bil namenjen ra- znim dejavnostim in drugemu tre- ningu. Otroci so pri nas preživeli po 8 ur na dan, tabor pa je trajal 5 dni. Torej 40 ur na druženja, spoznavanj, iger ter spoznavanja nogometa na nek zabaven način, brez rezultata. Tabor je za sam ormoški klub velika promocija. Letos so se ga udeležili tako fan- tje kot deklice. Moram povedati, da je bil tabor mednaroden, saj smo imeli veliko udeležencev iz sosednje Hrvaške. Vsaka skupina je imela trenerja in pomočnika oz. pomočnico. Pomagalo je tudi ne- kaj staršev, tako da nas je skupaj pri uspešni izpeljavi tabora sodelo- valo 10 do 12 mentorjev,“ nam je nekaj zanimivih podatkov zaupal Aleksander Sagadin, vodja Nogo- metne šole Ormož. »Uživam v nogometu« Vzdušje je bilo odlično, udele- ženci so z vso vnemo brcali žogo in se veselili različnih iger z žogo. „Na taboru mi je dobro. Dobro mi je zato, ker igramo, se učimo, segrevamo, da smo na prostem. Spoznal sem tudi nekaj novih prija- teljev in uživam v nogometu. Rad ga igram,“ nam je zaupal 6-letni Lan Sagadin. Letošnji počitniški tabor je bil mednaroden – gre za sodelova- nje z okoliškimi klubi in tudi tistimi čez mejo. „Kot smo napovedali, smo štartali na določena sredstva Fundacije za šport in tokrat nam je določena sredstva uspelo pri- dobiti. Ker so nam pri razpisu po- magali klubi iz sosednjih držav in občin smo se čutili nekako dolžni, da jih povabimo na tabor. Tako so z nami otroci iz Cestice (Hrvaška) in sosednje občine Središče ob Dravi,“ je še povedal predsednik Nogometnega kluba Ormož Stan- ko Podgorelec, ki je še dodal, da pri otrocih ni nobenega problema glede sporazumevanja. Otroci hit- ro navezujejo stike, še posebej če gre za igro, kot je nogomet. Sicer pa mlade pritegnejo tudi vse druge skupne aktivnosti, ki se jih loteva- jo na taboru. Letos zaradi korone niso imeli običajnega zaključka, ki ga pripravijo s starši, ampak to še pride … Kot so si obljubili, se bo to zgodilo takoj, ko bo epidemiološka slika kazala na bolje. Uroš Krstič Pri NK Drava še naprej sestav- ljajo ekipo za novo sezono v 2. ligi. Tokrat sta pogodbo z modrimi podpisala izkušenejši vratar Mar- ko Klasinc in zanimiv mladenič z avstrijskim potnim listom, ki je za mlajše selekcije naših severnih so- sedov odigral blizu 30 srečanj. Marko Klasinc (letnik 1995) je v mlajših kategorijah zvečine na- stopal za Aluminij v 1. kadetski in mladinski ligi, v nekaterih sezo- nah pa je kot posojen nogometaš igral tudi za ptujsko Dravo v 2. ligi. Po prehodu v člansko vrsto je najprej branil za Podvince v 3. Konec je šele takrat, ko ni več niti teoretičnih možnosti za spremembo. To je staro pravilo, ki bo očitno letos obveljalo v boju za naslov državnega nogometnega prvaka, čeprav so po grobem spodrsljaju Olimpije (poraz doma z Aluminijem) vajo v nekoliko manjši obliki ponovili tudi Celjani (remi doma s Triglavom). Še enkrat več se je pokazalo, da v slovenskem prvenstvu nihče ne more pred tekmo vpisati točk, pa naj si gre za dvoboj prvega in zadnjega. V primeru Celja in Triglava je šlo za dvoboj drugega in predza- dnjega, a so grofje v eno izmed odločilnih tekem končnice sezo- ne startali z „zavezanimi noga- mi“. Akcije, ki so jih v prejšnjih krogih izpeljevali z zaprtimi očmi, so se jim tokrat ustavljale že pri drugi ali tretji podaji, pre- malo je bilo gibanja brez žoge, v zaključkih akcij so bili zmedeni ... Dario Vizinger je imel kljub temu na nogi strel za zmago v 86. mi- nuti, ko je bil sam pred golom, a je streljal visoko čez gol … To je bila tipična situacija, ki kaže na neverjetno obremenjenost in psihološko nestabilnost Celjanov v domala vseh kritičnih trenut- kih. Bodo lahko v zadnjih dveh krogih to presegli? petek  17. julija 2020Šport, šport mladih18 Nogomet  NK Drava Ptuj V Dravi tudi član mlajših avstrijskih selekcij Nogomet  1. SNL Celje možnosti še ni zapravilo, a znova pokazalo slabost Kek zavrnil Dinamo, še naprej bo selektor slovenske reprezentance V sredo zvečer so iz NZS sporočili novico, da Matjaž Kek ostaja selektor slovenske nogometne reprezentance. V zadnjem tednu se je veliko govorilo o fi nančno izredno mamljivi ponudbi zagrebškega Dinama, ki si je Keka zaželel na svoji klopi. Mariborski strokovnjak je po tehtnem razmisleku njihovo ponudbo zavrnil, pri tem pa pokazal neverjetno mero načelnosti (izpeljati mandat selektorja do konca pogodbe), kar je v profesionalnem nogometu izjemna redkost ... Pri tej odločitvi je imel nedvomno precejšnjo težo njegov status pri navijačih konkurenčnega kluba – Rijeke. Z njimi je v mandatu 2013–2018 spisal hrvaško nogometno pravljico in Rijeko popeljal na vrh hrvaškega nogometa. S prestopom v Dinamo bi velik del tega statusa nedvomno izgubil ... Keka sedaj čakajo veliki izzivi na klopi slovenske izbrane vrste, s katero je svoj drugi mandat začel novembra 2018, prvi je trajal med letoma 2007 in 2011. Okoli Keka je vedno pestro, saj že stari prego- vor pravi, „da se za dobrim konjem vedno praši“ … Fifa: Tudi v sezoni 2020/21 bo lahko pet menjav Pravilo petih menjav na tekmi, ki so ga uveljavili v času epidemije novega koronavirusa, bo veljalo tudi v sezoni 2020/21, je sporočila Mednarodna nogometna zveza (Fifa). Ali ga bodo prvenstva de- jansko uveljavljala, pa bo odvisno od nacionalnih zvez. Fifa je pravilo podaljšala po obsežni analizi, pri kateri so ji pomaga- le povratne informacije zainteresiranih. Pravilo, ki klubom pomaga pri natrpanem urniku, zaradi katere- ga prihaja do velikih obremenitev, ostaja začasno, nove odločitve v zvezi z njim bodo sporočili julija ali avgusta 2021. Priložnosti za naslov prvaka z remijem proti Triglavu še niso izgubili, zmagi v zadnjih dveh krogih proti Rudarju in Olimpiji jih še vedno brezpogojno vodita do prve zvezdice (ne glede na razplet tekme Mura – Olimpija, ki se je končala v četrtek zvečer, op. a.). Pozornost si zasluži še situacija v zadnjih sekundah tekme med Celjem in Triglavom: sodnik Dejan Balažič je določil triminutni sodni- kov podaljšek, možnost igranja pa je dopustil še do konca četrte mi- nute. S tem je sebe postavil v zelo težak položaj, saj si je prav v zadnji sekundi tekme igralec Triglava v svojem kazenskem prostoru žogo odbil v roko. Striktno po pravilih bi moral nedvomno pokazati na belo točko, a se je odločil drugače in je odpiskal konec tekme. Kaj je to sprožilo pri igralcih Celja, ni tre- ba posebej razlagati, Rozman jo je skupil z rumenim, Lotrič pa z rde- čim kartonom. Kapetan pa grofom pomeni res veliko … Mariborčani so v Stožicah proti Bravu končno prikazali nekoliko boljši obraz. Koliko je na to vplivala vrnitev v ekipo Roka Kronavetra, si lahko vsak ljubitelj nogometa raz- laga po svoje, dejstvo pa je, da je igra Maribora eno z Rokom in ne- kaj drugega brez njega. JM ligi, v naslednjih sezonah pa še za Mons Claudius, Šmarje pri Jelšah in nazadnje za Videm. V tretjeligaški konkurenci je tako v različnih sre- dinah zbral več kot 120 nastopov, kar je zagotovo dragocena osnova za prestop na višji nivo 2. lige. Vsaj tako zanimivo ime pa je tudi Aldin Aganović. 19-letni napadalec je prve nogometne korake naredil tik za slovensko mejo, v Lipnici in Flavii. Kasneje je prestopil v gra- ški Sturm, kjer so ga opazili tudi v eni najboljših akademij v Avstriji, pri Salzburgu. Tam je ostal vse do 18. leta starosti, pri čemer je re- dno nastopal v mlajših avstrijskih državnih selekcijah. Tako je zbral 10 nastopov v reprezentanci U-17 in devet nastopov v reprezentan- ci U-18. Pred prihodom na Ptuj je nastopal v nižjih avstrijskih ligah. Mladenič bo konkuriral za mesta v napadu, ki so bila doslej precej defi citna … V soboto bodo modri igrali naslednjo prijateljsko preizkušnjo, ob 17.30 bodo na Mestnem stadionu gostili Bistrico (3. liga vzhod). JM Aldin Aganović je v odsotnosti predsednika NK Drava pogodbo podpisal s podpredsednikom Fre- dijem Kmetcem. Nogomet  Tabor NK ormož Številčen mednarodni tabor v Ormožu V ptujskem drugoligašu je konkurenco na mestu vratarja okrepil Marko Klasinc. Doslej je v klubih 3. lige zbral več kot 120 nastopov. REZULTATA 34. KROGA: Bravo – Maribor 0:3 (0:0); strelci: 0:1 Zahović (53.), 0:2 Tavares (69.), 0:3 Bajde (83.); Celje – Triglav 2:2 (0:1); strelci: 0:1 Milanović (1.), 1:1 Koritnik (46.), 1:2 Rogelj (54.), 2:2 Kadušić (64.). Tekme Aluminij – Domžale, CB 24 Tabor Sežana – Rudar Velenje in Mura – Olimpija so bile odigrane v četrtek, po sklepu redakcije. 1. CELJE 34 18 11 5 70:34 65 2. OLIMPIJA LJUBLJANA 33 20 5 8 69:39 65 3. MARIBOR 34 18 7 9 60:37 61 4. ALUMINIJ 33 16 6 11 54:38 54 5. MURA 33 13 12 8 50:39 51 6. BRAVO 34 12 9 13 45:51 45 7. CB24 TABOR SEŽANA 33 11 7 15 41:48 40 8. DOMŽALE 33 10 7 16 44:59 37 9. TRIGLAV KRANJ 34 9 5 20 42:81 32 10. RUDAR VELENJE 33 0 11 22 27:76 11 Štajerski TEDNIK petek, 17. 7. 2020  COLOR CMYK stran 19 Športna zveza MO Ptuj, ki jo vodi Franjo Rozman, podaja mne- nje k proračunu MO Ptuj glede izdatkov za šport, a je to neobve- zujoče. Tako je po rebalansu prora- čuna prišlo do zmanjšanja sredstev za šport v MO Ptuj, o čemer smo že poročali, tudi odzive nekaterih klubov smo podali. Po ponovlje- nem razpisu se postopki za izdajo odločb za prejem sredstev za izva- janje športnih programov v teku. Kdaj lahko klubi pričakujejo nakazi- la na svoje račune in še o drugih ak- tualnih temah, pa nam je odgovoril Franjo Rozman. Rebalans proračuna Mestne ob- čine je bil sprejet. Kako se zadeve odvijajo naprej za športno sfero? F. Rozman: »Zaradi epidemije se je Mestna občina Ptuj odločila za zmanjšanje proračuna tudi v sferi športa. Športniki bi si seveda želeli, da se to ne bi zgodilo, kljub temu pa smo zadovoljni vsaj s tem, da se niso zmanjšala sredstva za investi- cije. Sredstva, ki so bila namenjena organizaciji prireditev in akcij, ter sredstva za izobraževanje strokov- nih delavcev, ki v preteklih letih niso bila počrpana v celoti, smo prerazporedili na sofi nanciranje športnih programov, ker se nam je zdelo to v tem trenutku pomemb- nejše. Ob tej priložnosti bi pozval klube in društva, da so dosledni pri izvajanju pogodb, da za prejem sredstev tudi pravočasno oddajo zahtevke, saj sicer nepočrpana sredstva gredo nazaj v integralni proračun. Ker se je z rebalansom spreme- nila višina sredstev, namenjenih za sofi nanciranje športnih pro- Regijska pisarna Olimpijskega komiteja Slovenije F. Rozman, vodja regijske pisarne: »Bili smo pozvani, da zbere- mo čim več podatkov o stanju v športu – določeni klubi so bili tudi naprošeni, da izpolnijo zelo obširno anketo. Sicer je bil OKS – zdru- ženje panožnih zvez, v vsem času pandemije zelo aktiven, obveščal je klube o vseh aktivnostih in posebno pozornost namenjal spodnje- mu delu piramide športa – športu množic. Ta segment je bil precej prizadet, škodo pa so na OKS poskušali omiliti s številnimi nasveti preko družbenih omrežij in preko drugih kanalov obveščanja.« petek  17. julija 2020 Šport, šport mladih, pogovori 19 Šport  Franjo Rozman, predsednik Športne zveze MO Ptuj »Treba bo napeti vse sile, da bodo programi realizirani« Foto: Črtomir Goznik Franjo Rozman, predsednik Športne zveze MO Ptuj S tekmami 7. kroga se je končal redni del sezone v 2. moški ligi, v kateri je letos nastopalo sedem ekip. Med njimi je bila tudi ekipa Goja tenis in fi nance, za katero so pod vodstvom Gorana Djurdjevi- ča – ta je tudi igral – nastopali Jan Lah, Aleš Adamčič, Matej Rus, Go- razd Gojčič in Kristijan Krajnc. Zasedba Goje je odlično začela sezono in vpisala dve zmagi, po krogu premora pa so doživeli po- raz s favoriziranimi Goričani. Od- ločilno tekmo za morebitni nastop v končnici (tja se uvrstita prvi dve moštvi) so odigrali v 5. krogu v Lju- bljani proti ekipi TK Maja Matevžič. Na videz visoki poraz 4:1 pa v sebi skriva zanimiv dvoboj, v katerem so se kar trije dvoboji odločali v tesnih končnicah 3. niza. Rus je tekmo v tie-breaku odločil v svo- jo korist, Lah in Djurdjevič pa sta bila poražena … Prav ta dvoboja sta na koncu skrojila vrstni red pri vrhu lige, TK Maja Matevžič je v troboju ekip z enakim izkupičkom (štiri zmage, dva poraza) zasedel drugo, Goja tretje in Krško četrto mesto. „Sezona je bila pestra in se je začela s povabilom za nastop v 1. ligi (Koper je v zadnjem trenutku izstopil, op. a.), na koncu pa smo vseeno odigrali tekme 2. lige. Oba poraza, ki smo ju doživeli, bi se lah- ko obrnila tudi v našo korist, a tako je pač v tenisu, ko lahko o konč- nem razpletu odloča nekaj točk, ki gredo na eno ali drugo stran. Vseeno je bila izkušnja dobra in se že veselimo naslednje sezone,“ je dejal Goran Djurdjevič. Rezultati TK Goja tenis in fi nance: 1. krog: Goja tenis in fi nance – Krško 5:0 2. krog: Krka Otočec – Goja tenis in fi nance 1:4 3. krog: Goja tenis in fi nance – prost 4. krog: Goja tenis in fi nance – Gorica 1:4 5. krog: Maja Matevžič – Goja tenis in fi nance 4:1 6. krog: Hoče – Goja tenis in fi - nance 0:4 7. krog: Goja tenis in fi nance – Murska Sobota 5:0 1. TK NOVA GORICA 6 5 1 +17 2. TK MAJA MATEVŽIČ 6 4 2 +9 3. GOJA TENIS IN FINANCE 6 4 2 +11 4. TK KRŠKO 6 4 2 -2 5. TK MURSKA SOBOTA 6 2 4 -12 6. TK KRKA OTOČEC 6 1 5 -16 7. TK HOČE 6 0 6 -14 Odprti turnir U-18 V Radomljah je pretekli teden potekal odprti turnir za igralce do 18. leta starosti. Prvih osem nosil- cev je bilo iz TOP 16 lestvice TZS za to starostno kategorijo, skupno pa je bilo prijavljenih več kot 40 igral- cev, med njimi sta bila tudi člana TK Terme Ptuj Tilen Kovač in Vid Buzeti. Tilen je bil 4. nosilec, z dvema zmagama pa mu je uspela uvrsti- tev v četrtfi nale. Pot v polfi nale mu je zaprl domačin, 5. nosilec Aljaž Jeran. Vid je svoje nastope začel v kvalifi kacijah, ki jih je uspešno op- ravil. V glavnem delu žreba je bil v 2. krogu uspešnejši 2. nosilec Aljaž Kirbiš (Branik Maribor). V fi nalu je Lun Obrul (ŽTK Mari- bor) premagal Aljaža Jerana. JM V soboto in nedeljo je v Rado- vljici potekalo močno plavalno tekmovanje – 44. mednarodni mi- ting Telekom 2020, ki je sočasno veljal za Slovenian Grand Prix. Na- stopili so plavalci in plavalke ZDA, Francije, Italije, Avstrije, Slovaške, Poljske, Hrvaške in Slovenije. Najboljša Ptujčanka je bila tok- rat Špela Sedič, ki je z uvodnim nastopom na 1.500 metrov prosto osvojila 2. mesto. Tako je mlada tekmovalka Plavalne akademije Kurent dokazala, da ne velja pravi- lo, da se plavalci in plavalke iz Ptuja ne morejo dokazovati v daljših di- sciplinah. Ob tem so mladi Kurenti že večkrat dokazali, da se s trdim delom, lahko uveljavijo tudi v naj- težjih plavalnih disciplinah. Sedem Kurentovih plavalcev v Radovljici V Radovljici se je skupno predstavilo 382 plavalcev in pla- valk iz osmih držav in 30 klubov. Izstopali so plavalci in plavalke iz Združenih držav Amerike, ki so v Radovljici na 14-dnevnem Swim Campu. Ob njih so izstopali tudi člani slovenske plavalne reprezen- tance Katja Fain, Martin Bau, Tjaša Vozel, Janja Šegel ... Kurentove plavalce je vodil tre- ner Boštjan Maračić, v sedemčlan- ski ekipi pa so bili Emma Krevs, Lina Maltarić, Zala Mojsilović Mez- narič, Špela Sedič, Ema Zorec, Ma- tevž Kostanjevec in Alen Adrien Plošinjak. Ptujčani so si priplavali šest popoldanskih fi nalnih nasto- pov. Zala Mojsilović Meznarič je bila tretja na 400 metrov prosto s časom 5:31,95 minute. S časom 34,05 sekunde je bila Ema Zorec četrta na 50 metrov delfi n. Emma Krevs je zasedla 6. mesto na 200 metrov hrbtno s časom 3:05,29 minute. V isti disciplini je Matevž Kostanjevec prav tako osvojil fi - nalno 6. mesto s časom 2:50,63 sekunde. Lina Maltarić, še vedno aktualna državna prvakinja na 50 metrov prsno, je tokrat nastopila v fi nalu starejše kategorije in kot najmlajša osvojila 7. mesto na 100 metrov prsno s časom 1:27,31 se- kunde. David Breznik Tenis  2. moška liga Goja končala kot tretja Plavanje  Slovenian Grand Prix Plavalci ZDA in Špelina medalja na 1.500 metrov prosto Ekipa TK Goja tenis in fi nance je sezono v 2. moški ligi zaključila s štirimi zmagami in dvema porazoma.Špela Sedič in trener Boštjan Maračić Kakšen je bil odziv klubov na zmanjšanje sredstev? F. Rozman: »Šport ni dobil tis- tega, kar bi si zaslužil, treba bo napeti vse sile, da bodo programi realizirani, nekje bodo tudi okrnje- ni. Če ne bo jesenskega rebalansa, potem si vsaj v naslednjem letu in proračunu želimo ponovno več sredstev. Je pa šport specifi čna de- javnost, statusi športnih delavcev v manjših sredinah po navadi niso tako urejeni, da bi lahko vsi dobili ustrezna nadomestila. Večina jih je razumela, so pa panoge, ki so bolj prizadete – mislim predvsem na kolektivne športe, kjer je pogon širši in je težav posledično več. Upam, da se bo našla še kakšna dodatna rešitev.« »Mladi na treninge in tekme prihajajo tudi zaradi druženja z vrstniki« Kako pa ste se v razmerah z epi- demijo koronavirusa znašli v Pla- valnem klubu Terme Ptuj? gramov, smo morali ponoviti tudi razpis. Vse klube in društva smo pozvali, da se čim prej prijavijo in oddajo vloge. Nemudoma po pretečenem predvidenem zakon- skem roku za prijavo se je komisi- ja sestala in ocenila vloge ter tudi izdala odločbe. Da bi se postopek do končnega nakazila končal čim prej, je pomembno, da vsi klubi in društva nemudoma dvignejo od- ločbe in podpišejo pogodbe že prvi dan, ko je to mogoče. Če bo tako, bodo lahko sredstva najhitreje na računu že konec tega meseca.« Dejansko pošiljate poziv klu- bom, da redno odpirajo pošto in nanjo nemudoma reagirajo. F. Rozman: »Ja, v tem primeru in tudi v prihodnje. Septembra bomo v sklopu ptujskega športnega vi- kenda, evropskega tedna športa in 23. septembra, ko bomo prvič praznovali dan slovenskega špor- ta – smo edina država na svetu, ko imamo športniki državni praznik, čeprav ni dela prost dan –, bomo organizirali vsaj eno okroglo mizo na temo prijave na razpis in ocenje- vanje športnih programov.« F. Rozman: »S plavalci smo ko- municirali preko spleta, ko je to bilo možno, pa smo začeli s 'suhi- mi' treningi. Bazeni so bili zaprti, zato je bilo kakršnokoli običajno treniranje onemogočeno. Nekate- ri redki tekmovalci, ki so imeli te možnosti, so si celo postavili ba- zene, ki simulirajo tok vode in so lahko dokaj kakovostno trenirali. A tudi to ni tisti pravo, saj smo ljud- je socialna bitja, še posebej mladi pa na treninge prihajajo tudi zara- di druženja z vrstniki. Tako je tudi s tekmami, a vsega tega sedaj ni bilo. Sam si težko predstavljam športnike, ki so imeli letos v načrtu kakšen vrhunec kariere, lahko tudi v kadetski ali mladinski konkuren- ci, ali pa morda prvi nastop v član- ski konkurenci, pa tega sedaj niso mogli izpeljati – občutek zagotovo ni dober. Še bolj drastično to velja za tiste, ki so se štiri leta pripravljali na olimpijske igre, za vrhunec kari- ere …« Kakšno je sedaj stanje s plaval- nimi treningi in tekmovanji? F. Rozman: »Terme Ptuj so za- čele polniti bazene šele tedaj, ko so bili ukrepi že popolnoma spro- ščeni. V začetku tudi ni bilo nobe- ne gneče, saj je bil interes ljudi za plavanje manjši tudi od dovoljenih kapacitet. Sedaj v počitnicah izva- jamo normalne treninge, izvajamo tudi tečaje v skladu s priporočili NIJZ. Tekmovanja se počasi za- čenjajo, a so omejena s številnimi navodili glede protokolov. Verja- mem, da bo to nekoč samo bled spomin in da bomo zaživeli tako, kot smo pred epidemijo. Med epidemijo me je glede športa skrbelo predvsem to, da se mladi ne bi vrnili na športna prizori- šča, podobno velja tudi za športne delavce prostovoljce, ki se razda- jajo za šport. Upam, da bo država pripomogla pri promociji športa, saj je aktiven in zdrav posameznik imperativ vsake družbe.« Jože Mohorič Štajerski TEDNIK petek, 17 7. 2020  COLOR CMYK stran 20 Šport, pogovori20 petek  17. julija 2020 Maja letos je minilo 40 let od nastopa ptujske kegljavke Silve Razlag v jugoslovanski ženski reprezentanci v kegljanju na svetovnem prvenstvu v Romuniji, na katerem je sodelovalo 15 držav. V tistem letu je bila edina debitantka v ekipi. V državno reprezentanco se je bilo zelo težko uvrstiti. Na sedmih izbirnih tekmah je bila Razlagova peta v Jugoslaviji, če bi bila sedma ali osma, ji to verjetno ne bi prines- lo mesta v reprezentanci. To je bil zanjo največji uspeh po naslovu svetovnih klubskih prvakinj z eki- po Celja leta 1989. Leta 1985 jo je v Celje povabil najboljši svetovni trener Lado Gobec, ki je lani umrl v 73. letu starosti. Ko se Silva Razlag spominja svo- je prehojene športne poti in dosež- kov na njej, ne more mimo prvega trenerja, ki jo je odkril na Ptuju na t. i. naboru, žal že pokojnega Alfreda Lederhausa, ki je treniral žensko ekipo Konstruktorja Ma- ribor. „Najzaslužnejši je za moje uspehe in nasploh za to, da sem se znašla v tekmovalnem kegljanju. Ko sem že razmišljala o tem, da po porodu oktobra leta 1978 ne bom več kegljala, me je nekega dne na v sem lepem poklical in rekel: »Sli- šim, da jutri prideš na trening.« Marca leta 1979 sem tako ponov- no začela kegljati in šele potem do- segla največje uspehe. Tistega leta sem bila druga na republiškem pr- venstvu. Skupaj sem posamezno, ekipno in v dvojicah osvojila okrog dvajset republiških naslovov,“ je povedala Silva Razlag, ki nikoli ni razmišljala o tem, da bo prišla v dr- žavno reprezentanco. Skupaj je v svoji športni karieri nabrala kar 25 let aktivnega tek- movalnega nastopanja. Sedem let je bila članica kegljaškega kluba Konstruktor Maribor, še danes pa je članica kegljaškega kluba Celje, ki je eden najuspešnejših svetovnih klubov. Že leta 1989 je ženska eki- pa na prvem svetovnem klubskem kegljaškem pokalu nastopila pod imenom Slovenije, čeprav uradno samostojne države še ni bilo. Za ta svetovni pokal je bil njen prispevek na izbirni tekmi eden ključnih. Za kegljanje navdušila tudi hčer Andrejo Silvin in Andrejin uspeh je bil v slovenskem kegljanju zelo odme- ven in viden. „Danes so ostali spo- mini. Dejansko je to neka oblika športa, ki ti da zagon za celo živ- ljenje. Tudi, kar zadeva kondicijo, disciplino, vaje … Še danes delam vaje, ki sem jih delala pred 40 leti. Osebno pa mi je bilo najbolj težko, ker na Ptuju ni bilo pogojev za tek- movanje, s treningi je še nekako šlo. Najprej sem se morala voziti v Maribor, nato v Celje. Ker sem upo- rabljala javni prevoz, mi je to vze- lo veliko časa, sploh pa še takrat, ko so imeli vlaki tudi po 150 minut zamude. Včasih sem zaradi tega izgubila tudi celi dan. Na stadionu Drava so mi omogočili treninge na dvosteznem kegljišču, kjer so bili pogoji vse prej kot primerni; pozi- mi sem trenirala pri 15 stopinjah. Na osnovi tistega mojega nasto- pa na svetovnem prvenstvu in de- jansko zame uspeha, kljub šestemu mestu, sem bila leta 1980 izbrana za športnico Ptuja. Nekateri tega izbora niso pozdravili, ker sem tek- movala drugje. Globoko pa so se mi vtisnile v spomin besede Rajka Šugmana, ki je bil častni gost, saj so mi bile v čast in ponos. Ptujča- nom je čestital, da so za športnika izbrali svojega občana, ne glede na to, kje nosi dres z državnim Redne letne skupščine športnih kolektivov, društev in zvez so po- navadi tudi čas za podeljevanje priznanj, tako je bilo tudi na skup- ščinah Nogometne zveze Slovenije (NZS) in Medobčinske nogometne zveze (MNZ) Ptuj. O slednji smo že poročali, ker pa je bila zaradi pandemije koro- navirusa izvedena v dopisni ob- liki, dobitniki priznanj (Roman Glažar, Janko Obran, Renato Bračič, Slavko Burjan, Boštjan Koren, Dušan Kotnik, Marjan Ši- bila) in plakete (Sandi Mertelj) takrat niso prejeli. Vodstvo MNZ Ptuj je podelitev izvedlo nakna- dno. Na skupščini NZS na Brdu pri Kranju je pred dnevi plaketo NZS prejel Danilo Levačič. Plaketo je prejel za dolgoletno delo v orga- nih in komisijah MNZ Ptuj. JM Drugi letošnji turnir državne lige v footgolfu je bil konec tedna izve- den v Bovcu. Gre za zelo specifi čno igrišče, na zelo razgibanem terenu in s številnimi pastmi, dodatno pa so tekmovanje otežili močno spre- menljivi vremenski pogoji, tekmo- vanje je vmes prekinil tudi močan naliv … Domačini so imeli ob bolj- šem poznavanju vseh teh poseb- nosti precejšnjo prednost, ki so jo tudi primerno unovčili in zasedli prva štiri mesta! Skupno je nasto- pilo 44 igralcev in igralk. Člani ptujske ekipe niso razoča- rali in so bili konkurenčni v vseh kategorijah. V članski konkurenci je bil Ian Emeršič do konca v boju za stopničke, a je na zadnji luknji zapravil prednost. Na koncu je ob obilici smole v troboju igralcev z enakim izkupičkom po 18 luk- njah potegnil najkrajšo in zasedel končno 5. mesto. To je bilo naj- boljše mesto igralca, ki ni iz FGK Bovec … Zmagovalec prve tekme v Radencih Dalen Dabič je bil tok- rat tik za najboljšo deseterico, na 11. mestu. Pri igralcih nad 45. letom sta- rosti je prvič slavil Robert Korošec (Sport klub M, Olimje), za njim pa so se zvrstili trije člani FGK Ptuj, Sandi Mertelj (zmagovalec prve tekme), Viki Hotko in Matjaž Da- miš. V konkurenci deklet je bila zno- va prva domačinka Nika Gerbec, Sabina Huber je bila tretja. Bovčani so bili prepričljivo naj- boljši v ekipnem točkovanju, zma- govalce prve tekme – Ptujčane – so prehiteli za več kot 70 točk. Naslednji turni bo 1. avgusta na Ptuju. Slovenska liga, 2. krog (Bovec), rezultati, člani (32): 1. Denis Mlekuž FGK Bovec - 5 2. Gaj Rosič FGK Bovec - 3 3. Vasja Kovač FGK Bovec 1 4. Simon Sladič FGK Bovec 1 5. Ian Emeršič FGK Ptuj 1 6. Klemen Rutar FGK Ljubljana 2 7. Dejan Novak FGK Ptuj 3 ... 11. Dalen Dabič FGK Ptuj 6 12. Dean Bon FGK Ptuj 6 13. Marko Toplak FGK Ptuj 8 14. Matija Brodnjak FGK Ptuj 8 15. Milan Kristovič FGK Ptuj 9 Članice (4): 1. Nika Gerbec FGK Bovec 11 2. Monika Omerovic FGK Bovec 21 3. Sabina Huber FGK Ptuj 24 Seniorji 45 let (7): 1. Robert Korošec FGK Olimje 4 2. Sandi Mertelj FGK Ptuj 6 3. Viki Hotko FGK Ptuj 8 4. Matjaž Damiš FGK Ptuj 10 5. Nani Franc Matjašič FGK Olimje 10 Ekipno: 1. Footgolf Bovec 285,25 2. Footgolf klub Ptuj 211,84 3. Footgolf Olimje 158,7 4. Footgolf Ljubljana 142,18 5. Footgolf Pomurje 113,96 JM Foto: Črtomir Goznik Silva Razlag v trenirki s svetovnega prvenstva leta 1980. Trenirka, ki jo je takrat nosila, ji še vedno stoji kot ulita. Dobitniki priznanj in plakete MNZ Ptuj Delegacija MNZ Ptuj na skupščini NZS, v sredini je predsednik NZS Radenko Mijatović, ob njem je s plaketo Danilo Levačič Ian Emeršič (Footgolf klub Ptuj) Ptuj  Silva Razlag 40 let po debiju na svetovnem prvenstvu Uspešna športnica in trenerka s posluhom za pomoči potrebne Nogomet  Fotozapis Danilo Levačič prejel plaketo NZS Footgolf  Slovenska liga, 2. krog Gorenjci unovčili prednost domačega igrišča grbom,“ se spominja Razlagova, ki je bila kar 12 let glavna trenerka državne kegljaške reprezentance slepih in slabovidnih Slovenije. Na tem mestu jo je nadomestila hčer- ka Andreja. Pod njunim vodstvom je bila državna kegljaška reprezen- tanca slepih in slabovidnih Sloveni- je med najboljšimi. Ponosna nosilka Bloudkove plakete leta 2007 Zelo je ponosna na knjigo Med- narodni uspehi slovenskega keglja- nja 1949–2002, katere avtorica je. Leta 2016 je prejela priznanje za življenjsko delo na področju športa v MO Ptuj. „Vsako priznanje člo- veku nekaj pomeni,“ pravi. Največ pa ji pomeni Bloudkova plaketa, ki jo je dobila leta 2007 za uspehe v kegljanju, šahu, športu invalidov in na področju humanitarne de- javnosti. To je najvišje priznanja na področju športa v Sloveniji. Kot predsednica Društva za šport in- validov Ptuj se zelo trudi, da bi ta šport spoznalo čim več mladih. Še vedno pa je aktivna tudi na huma- nitarnem področju. Danes za zabavo občasno še vrže nekaj kegljev, vendar jo po- tem vse boli, ker to ni redna vad- ba, kegljanje pa zahteva dobro predpripravo, ogrevanje. Bolj kot v kegljanju je danes aktivna v šahu (organizacijsko področje), ki ga je začela igrati že v osnovni šoli. Petnajst le je igrala za ptujsko ša- hovsko društvo, tudi v II. jugoslo- vanski ligi. Leta 1978 je bila celo šesta na republiškem šahovskem prvenstvu. Za največji uspeh v ša- hovski igri pa šteje, čeprav je par- tijo izgubila, igranje simultanke s takratnim svetovnim šahovskim prvakom Anatolijem Karpovom, ki je takoj po osvojitvi svetovnega naslova leta 1975 prišel v Slovenijo, kjer je odigral tri simultanke, eno od teh na Ptuju, za kar ima največ zaslug takratni predsednik ŠD Ptuj in Šahovske zveze Slovenije Milan Kneževič. MG Štajerski TEDNIK petek, 17. 7. 2020 COLOR CMYK stran 21 petek  17. julija 2020 Izobraževanje 21 Zakonca Kocen prihajata iz Hrva- ške, kjer sta se spoznala v daljnem letu 1969. Kmalu sta začutila, da ju veže več kot prijateljstvo. Zaljubila sta se in v začetku maja v letu 1970 stopila na skupno življenjsko pot, ki ju je vodila v Slovenijo. V Gode- nincih sta v letu 1974 kupila hišo in jo s trdim delom preuredila. V topel dom Kocenovih sta se rodili hčeri Katarina in Marina ter v dom prinesli radoživost in otroški smeh. Tega pa pri Kocenovih nikoli ni zmanjkalo, za to so poskrbeli vnuki Mitja, Luka, Niko in vnukinja Anja, sedaj pa radost pridno prinašata še pravnukinji Lana in Larisa. Kocenova sta se v prvih letih oba podala v službo v sosednjo Avstri- jo, nato pa sta se vrnila domov. Pe- ter se je zaposlil, Danica pa je ostala doma in skrbela za otroke, dom, vrt in vodila kmetijo. Danica je vedno rada skrbela tudi za rože, danes je še posebej ponosna na orhideje, ki v njenih rokah čudovito cvetijo. Življenje jima je postreglo z veli- ko preizkušnjami, a sta jih prema- govala z roko v roki in dvignjeno glavo. Ob koncu junija pa sta se Danica in Peter v krogu najdražjih spomnila svoje zaobljube. Svečan obred zlate poroke je potekal na Kogu, vodil ga je župan Jurij Borko ter zlatoporočencem ob visokem jubileju izročil zlato listino občine. Zaželel jima je, da v zdravju in zado- voljstvu preživita še veliko skupnih let. Čestitke zakoncema ob viso- kem jubileju pa so jima izrekli tudi v imenu občine Središče ob Dravi. Da pridejo tja samo najboljši med najboljšimi, je razumljivo samo po sebi, gotovo pa si je tre- ba tudi upati. Ana pravi, da sledi svojim sanjam, saj si je od malega želela študirati na tujem, se zliti z mešanico kultur, jezikov in izku- šenj. »Pogledi z različnih zornih kotov te namreč lahko veliko na- učijo in tvoje lastne ideje vodijo v neslutene kreacije. Takšno okolje sem si želela, ko je bil čas, pa sem se opogumila in prijavila, ja, kar na Harvard, zakaj pa ne. In uspelo je,« pripoveduje najstnica, ki tiste noči, ko je ta znamenita zasebna univerza objavila seznam sprejetih študentov in pri njenem imenu za- pisala Welcome to Harvard, najprej sploh ni dojela, kaj to pomeni, nato pa med smehom in kričanjem od sreče zbudila vso družino. Študij na Harvardu je nekaj posebnega v vseh pogledih, tudi fi nančnem. »Šolnine so visoke in nedosegljive povprečnemu Slo- vencu. A na Harvardu so radodar- ni, saj so mi na osnovi razgovora in preučitve fi nančnega položaja naše družine sklenili pokriti skoraj vse stroške z izjemo letalskih kart, in sicer v višini 80.000 dolarjev, kar znese nekje 71.000 evrov na leto.« Šteje predvsem vsestranskost Kaj pa bo Ana, ki se je najprej vi- dela v svetu baleta, a je poškodba izničila te načrte, študirala onkraj Velike luže? »Ameriške univerze so nekoliko drugače zasnovane kot naše, so bolj holistične, študent ni številka, ampak predvsem po- sameznik z lastnimi izkušnjami in idejami. Zato je bil za sprejem tako velik poudarek na eseju pa tudi na intervjuju niso preverjali mojega znanja, ampak bolj osebnost. Vse- stranskost je tista, ki šteje, so dali vedeti, ukvarjanje s hobiji, torej izvenšolska dejavnost, pa naj gre za umetnost, šport, humanitarno dejavnost ali kaj drugega. Študijsko me trenutno najbolj zanima kemija, tudi fi zikalna in kemijska biologija, med tem bom izbirala. Tam imaš prvo leto še neke vrste uvajanje, poglabljanje splošnega znanja na področjih družboslovja, naravo- slovja, umetnosti in drugih izbirnih predmetov, imaš čas, da spoznaš univerzo, smeri in tamkajšnje življe- nje, potem pa se v drugem letniku odločiš za študijsko smer.« Do »cimre« na podlagi testa Zase pravi, da je naravoslovka z ljubeznijo do gledališča. Na II. gimnaziji je tako nastopala v prilju- bljenem English Student Theatre, ob spremljavi sestrine kitare rada zapoje, velja za pravega knjigožera in obožuje svoje hišne ljubljenčke. Nekaj posebnega je tudi življe- nje v študentskem kampusu, ki se ga Ana še posebej veseli. »Kot že rečeno, me mika to mednarodno vzdušje, ki sem ga malo začutila že na mednarodni gimnaziji, kjer sem imela nekaj sošolcev iz dru- gih držav. Na Harvardu študirajo mladi z vsega sveta, za univerzo pa je značilno tudi to, da gradi na pripadnosti skupnosti. V eni od opečnatih hiš dobiš sobo s sosta- novalko, ki je izbrana na podlagi skupnih osebnostnih lastnosti. Rešiti moraš namreč zanimiv test o tem, kako redoljuben si, ob ka- terih urah vstajaš, katere glasbe ne preneseš …, nato pa ti dodelijo 'cimro', ki naj bi ti bila vsaj malo podobna. V višjih letnikih se lahko potem po želji tudi preseliš in me- njuješ sostanovalke.« Oh, ta Trump Toda novi koronavirus meša štrene tudi mladi Cerkvenjačanki. Najprej zaradi epidemije ni mogla opravljati mednarodne mature, saj je bila ta odpovedana, zdaj pa kaže, da jesenskega semestra ne bo začela v Bostonu, ampak virtualno iz svoje domače sobe. Z univerze so ji namreč sporočili, da bodo predavanja zaradi zdra- vstvene situacije do nadaljnjega potekala prek spleta. Kmalu za- tem je sledila šokantna novica, da namerava Služba za priseljevanje in carine (ICE) v imenu ameriške vlade s predsednikom Donaldom Trumpom na čelu jeseni izgnati tuje študente na univerzah v ZDA oziroma ustaviti izdajanje vizumov zanje, če bodo te zaradi pandemije organizirale le spletna predavanja. Čeprav se zaveda, da študij na da- ljavo ne bo nadomestil klasičnega, na vse skupaj gleda kot na izziv in eno od ovir do cilja, to pa je študij na prestižnem Harvardu in bivanje v enem najbolj znanih kampusov na svetu. Foto: osebni arhiv Slovita ameriška univerza Harvard bo Ani Breznik iz Cerkvenjaka za štu- dij pokrila 80.000 dolarjev letnih stroškov. Cerkvenjak  Ana bo študirala na prestižni ameriški univerzi Harvard Naravoslovka z ljubeznijo do gledališča Maturantka mednarodnega oddelka na II. gimnaziji v Mariboru Ana Breznik, doma iz Cerkvenjaka, je prva Slovenka po več letih, ki ji je uspel veliki met, saj je bila sprejeta na najstarejšo ameriško univerzo Harvard, ki je bila ustanovljena leta 1636, in hkrati eno najuglednejših na svetu. Središče ob Dravi  Po 50 letih zakona ponovna zaobljuba Zlata poroka Kocenovih Zakonca Danica in Peter iz Godenincev sta svojo skupno življenjsko zgodbo začela pisati pred dobrimi petimi desetletji. Z roko v roki sta se pred oltar prvič podala v Štrigovi na Hrvaškem, ob visoki obletnici poroke pa sta svoji zaobljubi obnovila na Kogu. Starše  Pred vrati nadomestne volitve Občino začasno vodi Marjan Malek Na občini Starše so že stekli postopki za ureditev formalnosti v zvezi z vodenjem občine; volilna komisija bo razpisala nadome- stne volitve, ki bodo najbrž v drugi polovici septembra. Kot je pojasnila direktorica ob- činske uprave, od dneva razpisa volitev do dneva glasovanja ne sme preteči manj kot 60 in ne več kot 90 dni. Vodenje občine bo v vmesnem času prevzel podžupan Marjan Ma- lek. Svetniki so ga pri tem podprli soglasno in mu s tem izrekli veliko zaupanje. Kljub temu pa je dal jas- no vedeti, da se v boj za županski stolček ne namerava podati. „Moj mandat se bo končal s temi volit- vami v občinski svet, torej čez dve leti,“ je namignil. Foto:KG Marjan Malek Ptuj  Kip generala Maistra odslej na podstavku Za več domovinske vzgoje in domoljubja Društvo generala Maistra Ptuj je kip generalu Maistru akadem- ske kiparke Metke Zupanič postavilo leta 2012 na Novem trgu. Po ureditvi tržnice so ga prestavili na novo lokacijo, da gleda na očetnjavo, rojstno hišo očeta. V prejšnjem tednu so ga končno postavili na podstavek z napisom, da se obiskovalci mesta in tudi domačini več ne bodo spraševali, kaj predstavlja ta spome- nik. V društvu so sicer pričakovali, da bo tudi podstavek izdelan iz brona in nekoliko višji. „Pomembno pa je, da je ponovno postavljen na lokaciji, ki smo jo pred- videli, in da so odpravljene drobne napake s prvotne napisne table. Upam in verjamem, da bomo po dopustih z neko simbolno prireditvijo počastili generala in postavitev kipa na novi lokaciji. Upam tudi, da se bo vsak, ki bo videl ta kip, vendarle malo zamislil o pomenu generalovih dosežkov in pridobitev, saj bi mi v tem delu Slovenije verjetno govorili drugače, če nje- ga ne bi bilo. Tudi če je država najslabša mačeha, je boljše biti z mačeho kot brez nje. Državo je treba spoštovati in negovati, naj nas takšni ljudje, kot je bil general Maister, občasno spomnijo na to,“ je povedal predse- dnik Društva generala Maistra Ptuj Štefan Čelan. Še vedno pa so v društvu prepričani, da jim bo v sodelovanju z Gimnazi- jo Ptuj letos uspelo urediti spominsko (domovinsko) sobo z zgodovinskim in kulturnim obeležjem. V njej bodo postavili tudi miniaturno plastiko na- rodnega heroja Jožeta Lacka in plastiko generala Maistra akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča. „S tem bi odraščajoči mladini dali priložnost, da se spoznavajo s svojo zgodovino, da jo raziskujejo in na to temo tudi ustvarjajo različna dela na področju umetnosti, tudi poezijo po zgledu Maistra. Zelo pomembno je, da mladim približamo domovinsko vzgojo in domoljubje. Vsi skupaj se vse premalo zavedamo, kako pomembno je, če lahko sam odločaš o sebi na svojem. Že v vrtcih in osnovnih šolah bi mo- rali privzgojiti mladim ljubezen do domovine in spoštovanja simbolov in funkcij. Kaj si nekdo misli o nekom na funkciji, je njegovo osebno mnenje in stališče, a do funkcij je treba imeti spoštljiv odnos. Če nimaš odnosa do države kot organa funkcije, do predsednika vlade, predsednika države, župana, je zelo težko govoriti o neki pripadnosti državi. Tu nas čaka še trnova pot, da se v zavest ljudi spravi zavedanje o tem, da je biti na funk- ciji prvenstveno častno dejanje,“ je o načrtovani ureditvi te spominske sobe povedal Štefan Čelan. Koronavirus jim je letos že odnesel izvedbo skupščino Zveze društev generala Maistra Slovenije v živo, na kateri so želeli udeležence nagovoriti, da jih podprejo pri nakupu plastike generala Maistra. Odkupna cena je štiri tisoč evrov, a jih Ptujčani nimajo. Na občin- skem razpisu so pridobili 1200 evrov, upajo pa tudi na prispevek Zveze društev generala Maistra in nekaterih sponzorjev. Foto: Črtomir Goznik Kip generala Maistra ima končno podstavek in ustrezen napis. Foto: arhiv občine Središče ob Dravi Župan Jurij Borko, vnuk Mitja Bogdan, zlatoporočenca Peter in Danica Kocen in vnukinja Anja Bogdan Štajerski TEDNIK petek, 17. 7. 2020  COLOR CMYK stran 22 petek  17. julija 2020Poslovna in druga sporočila22 KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). PARKETNOTRANJA VRATA Okna info@vrata-tuning.si 031 688 777 OSOJNIKOVA 12, PTUJ Vhodna Senčila 18. in 19. julij 2020 – sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Svet zavoda Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj obrav- naval poslovanje bolnišnice in predstavil nove člane sveta zavoda; Festival Salon Sauvignon letos gostoval pod arkadami minoritskega samostana na Ptuju; Društvo Poetovio 69 predstavilo rimske igre na Ptuju v letu 2020 ter slikanico za otroke; Le- tno srečanje turističnih delavcev s ptujskega potekalo na nabrežju ptujskega jezera, pogovor je tekel o rešitvah za slovenski turizem; Murkova ulica je ponovno zaživela ob srečanju Ptujčanov s pomembnimi gosti, organizator druženja po koronavirusu je bil Vojo Veličković; Konstitutivna seja Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Ptuj; Mednarodno srečanje ljubiteljev starodobnih vozil ob obletnici rojstva rojaka Janeza Puha; Premiera dokumentarnega fi lma v produkciji RTV Slovenije – Bosanko planinski konj na robu preživetja, ta planinski konj je najstarejša, sedaj maloštevilna pasma konj na Balkanu; s slovenskimi narodno-za- bavnimi ansambli stopimo v sobotni večer in nedeljski dopoldan. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. Vsak drugi petek POLNA IDEJ SONČNA ELEKTRARNA ZA LASTNO RABO PREDNOSTI ZA VAS: neodvisnost, 10- letne izkušnje, plačate le razliko Made in EU, preprosta in hitra izvedba. PREDNOSTI ZA VAS: zadovoljni kupci, monolitna 20 - letne izkušnje, poštena cena in kvaliteta, Made in Germany, 35 let garancije. vsako sredo NAJBOLJ BRANA slovenska tedenska revija 1. DEL Novice Svet24, za samo 2,99 EUR, v kompletu z revijo Zarja Jana, a samo z 3,99 EUR,v kompletu z revijo Nova, za samo 3,59 EUR n v kompletu z revijo i Vklop Stop, za samo 3,99 EUR. Štajerski TEDNIK petek, 17. 7. 2020  COLOR CMYK stran 23 petek  17. julija 2020 Oglasi in objave 23 Štajerski tednik - www.tednik.si FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropo- ra – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa not- ranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno – topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, dr- va za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilni- ki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovi- no ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Dani- lo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, www.lesgrad.si. SERVIS gospodinjskih aparatov in elek- tronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571. www.re-max.si/Poetovio PRODAMO - HIŠO NA PTUJU, letnik 1979, v izmeri 130 m2 in pripadajoče zemljišče v izmeri 672 m2, bližina centra, vrtca in šole. Cena: 95.000,00 EUR. Kontakt: 041 684 075 ali 02/6208 816 KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, hisex, v začetku nesno- sti, opravljena vsa cepljenja, prodajajo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlo- že 1, Ptujska Gora. PRODAM bikca simentalca, starega 3 mesece, vse je. Tel. 041 442 135. PRODAM enoosno 4,1 t prikolico Tehnos- troj z dvojnimi kolesi, obnovljeno, ter belo vino. Tel. 031 503 142. PRODAM telico simentalko, brejo v 9. mesecu. Tel. 051 231 529. NEPREMIČNINE V NAJEM oddam dva medsebojno pove- zana poslovna prostora, velikosti 40 m2, in več parkirišč v garažni hiši, vse na Vod- nikovi ul. 2 na Ptuju. Milan Hebar, s. p., Miklošičeva 3. Tel. 041 325 925. KMETIJSTVO Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, a v naših srcih vedno boš ostal. ZAHVALA V 82. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek Viktor Milošič IZ VAREJE 30 Iz srca se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjene sveče, cvetje in darovane svete maše. Iskrena hvala duhovnikoma za opravljeno molitev in pogrebno mašo, ge. Zdenki za besede slovesa, pevcem, godbeniku za odi- grano Tišino, pogrebnemu podjetju Mir, kolektivu Interspara Ptuj, Perutnine Ptuj, Agis Tehnologies Ptuj, KTD Klopotec Soviče-Dravci, športnemu društvu AS, PGD Hajdina, društvu korantov Hajdina, društvu žena in deklet občine Hajdina ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. HVALA! Vsi njegovi Ko tvoje želimo si bližine, gremo tja v mirni kraj tišine, tam se srce hitro zjoče in povedati ti hoče, da pogrešamo te vsi, ki nekdaj skupaj smo bili. ZAHVALA V 78. letu nas je zapustil dragi mož, brat, svak, boter, stric in bra- tranec Stanko Horvat Z GRAJENŠČAKA 40A Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom, prijate- ljem in znancem. Posebna zahvala gre nečaku Franciju in Maticu Pihlerju. Hvala za izrečena sožalja, sveče, cvetje in svete maše. Hvala duhovniku za lepo opravljen pogreb, govorniku za poslovilni govor, za molitev, pevcem, za nošenje praporov, odigrano Tišino ter pogrebnemu zavodu Maher. Zahvala pa gre tudi reševalcem iz Ptuja in Maribora. Žalujoči: žena Anica in vse sorodstvo Življenje ti je stkalo pot, da z nami si boril se v svoji zadnji bolečini. Bilo veliko tihega je trpljenja, ki olajšala ga je le smrt. Tebi dala mir je v večnosti, a nam pustila je praznino z mnogimi spomini. ZAHVALA Ob izgubi brata, strica in botra Janka Cafuta Z MEJNE CESTE 43 (1949–2020) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala patronažni službi ZD Ptuj, še posebej Andreji Kodrič za pomoč in podporo. Hvala gospe Anici Vindiš za molitev, gospodu župniku za opravljen obred, cerkvenemu pevskemu zboru pod vodstvom gospoda Srečka Zavca za odpete pesmi, godbeniku za odigrano Tišino, gospodu Janku Kozelu za poslovilni govor, pogrebnemu podjetju Mir za organizacijo pogreba in cvetličarni Orhideja. Vsem in vsakemu posebej, ki ste ga pospremili na zadnji poti na kraj večnega počitka, še enkrat iskrena hvala. Žalujoča Marinka z družino Nobena pot ni predolga. Nobena gora previsoka. Samo ti si predaleč. (Ifi genija Simonović) ZAHVALA Milan Tucović (5. 7. 1938–6. 6. 2020) Na pragu poletja, med dehtenjem lipovega cvetja, smo se 9. junija na pokopališču v Majšperku poslovili od našega dragega moža, očeta, dedka, pradedka, brata in strica Milana Tucovića, upokojenega miličnika. Vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot, se od srca zahvaljujemo za pisno in izgovorjeno sožalje, darovano cvetje in sveče, še posebej sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, drugim sokrajanom ter nekdanjim sodelavcem – zlasti Anki Hertiš in govorniku iz Kluba upokojenih delavcev Ministrstva za notranje zadeve Maksa Perca Ptuj, Miranu Malta riču. Za organizacijo pogreba smo hvaležni podjetju Mir, za odigrane pog- rebne koračnice in Tišino pa KUD Gasilske godbe na pihala Spodnja Polskava ter njihovemu vodji Jerneju Senegačniku. Vsem, ki se ga boste spominjali ali postali ob njegovem grobu, iskrena hvala. Žalujoči: žena Martina, sin Branko in hčerki Majda in Vladka z družinami ter sestra Olga z družino Ni te več zunaj, ne v hiši, nikjer se tvoj glas več ne sliši. Srce je omagalo, dih je zastal, a v srcih naših vedno boš ostal. ZAHVALA ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, tasta, dedka, pradedka in brata Franca Lampreta S PTUJSKE GORE 11 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred, govornici za ganljive besede slovesa, pevcem, gasilcem in pogrebnemu pod- jetju Mir. Žalujoči: vsi njegovi PONUDBA ZA PRODAJO STANOVANJA V OBČINI MAJŠPERK Jagros, d.o.o. v naselju Majšperk prodajamo stanovanje (del stavbe št. 438-592-3), ki se nahaja v drugi etaži stanovanjske stavbe št.: 438- 592, na naslovu Majšperk 66b, Majšperk. Stanovanjska stavba vsebuje sedem stanovanj. Predmet prodaje: stanovanje, posamezni del stavbe št. 3, 438-592-3 v skupni izmeri 105,26m2. Površine dela stavbe št 3: Namen uporabe prostora: Površina (m2): stanovanje: 78,71 odprta terasa: 18,57 odprt balkon: 4,69 shramba v kletnih prostorih: 3,29 Stanovanjska stavba ima urejeni dovoz s SV strani in urejena parkirna mesta. Glavni vhod je na severni strani objekta. Shramba se nahaja v pritličju, ob stavbi. Leto izgradnje: 2010. Informacije: tajnistvo@trgovinejager.com, 03 812 04 54 CENA : 85.900 EUR IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. www.novareha.si RAZNO IŠČEM žensko za skupno življenje v okoli- ci Podlehnika. Oglasite se na telefon 051 696 702. Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Lepi spomini ne bledijo! w w w .te dn ik .s i NOVO: Ptuj - 18. september 2020 Štajerski TEDNIK petek, 17. 7. 2020  COLOR CMYK stran 24 petek  17. julija 2020Tednikov mozaik24 Turistični vavčerji bodo, kot kaže, na nek način rešili turistično sezono 2020. Seveda pa rezultati ne bodo takšni, kot bi bili, če koronakrize ne bi bilo. Slovenci bomo v letu 2020 zagotovo tudi po zaslugi teh bonov odkrili marsikateri kotiček slovenskega ozemlja, ki bi ga sicer ne opazili, ker so tuje turistične destinacije praviloma privlačnejše od domačih. Po ocenah naj bi državo turistični boni stali okrog 340 milijonov evrov. Turistične destinacije so doslej zagnale okrog 150 videov, s katerimi po- zivajo k odkrivanju turističnih zakladov Slovenije. K obisku nagovarjajo s turističnimi ambasadorji in vpliv- nimi posamezniki. V videu Zdaj je čas za Ptuj potencialne domače obiskovalce nagovarja igralec in komik Tadej Toš na svoj tako kot vedno originalen način. Tako razlo- ži, kako si obiskovalci naložijo apli- kacijo Visit Ptuj, kako si bodo izbrali tisto, kar jih najbolj zanima oz. kar želijo doživeti. Za obisk oz. oglede ptujskih zanimivosti pa lahko brez- plačno uporabijo tudi kolo s pecikel kartico, ki jo bodo ob koncu dneva vrnili v turistično pisarno. Ptuj bodo obiskovalci lahko doživeli v miru, z veliko lepimi posnetki in lepimi vti- si, pove. K odkrivanju zakladov Ptu- ja pa niso vabljeni samo obiskovalci od drugod, k odkrivanju so pova- bljeni tudi meščani. Turistične zmogljivosti Ptuja so bile v letu 2019 v povprečju de- NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE V kateri hiši v Slomškovi ulici je bil v 19. stoletju kazino? ….............................................................................................. Ime in priimek:......................................................................... Naslov: …................................................................................. Davčna številka:....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.Foto: Črtomir Goznik Ptuj ima v tem času že več obiskovalcev. Nagradno turistično vprašanje primerjavi z letom 2019. Izgubilo naj bi med 60.000 in 90.000 prenočitev. Vseh je bilo lani 165.000. V teh dneh pa na Ptuj že vabijo tudi festivalski dogodki, ki jih je v strnjeni obliki do konca tedna pripravilo društvo Art Stays. 18. festival sodobne umetnosti vabi z umetniškimi dosežki in izrazi, ki temeljijo na zvoku, kako ta dejansko vpliva na vsakdanje življenje in kako lahko zvok, besede in glasbo na različne načine preobrazimo in po- ustvarimo naravne ali umetne elemente. Obiskovalci bodo uživali v kar osmih razstavah in spremljajočem programu, vključno z glasbo in delav- nicami ter pogovori. Razstave 18. festivala sodobne umetnosti pa bodo na ogled še vse do 19. septembra. Po enotedenskem premoru pa se bo odprla scena 12. festivala Arsana, ki bo z dogodki vabila vse do 30. julija. Letošnja scena bo stoodstotno slovenska. Nagrado za pravilen odgovor, da je bil vinarski muzej na ogled v vod- nem stolpu ob Dravi do leta 1967, ko je bil spremenjen v prostor za obča- sne razstave, bo prejela Urška Dajnko. Danes sprašujemo, v kateri hiši v Slomškovi ulici je bil v 19. stoletju kazino. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 22. julija. jansko letno zasedene 35,4-odstotno, kar je najvišja stopnja zasedenosti od leta 2013 naprej. Pomeni, da so bile sobe na letni ravni zasedene okrog 52-odstotno. V lanskem letu je Ptuj predstavljal zgolj 0,99 odstotka vseh realiziranih prenočitev v Sloveniji. V letu 2019 je celotna Slovenija ustva- rila 15,8 milijona vseh prenočitev. Turistična destinacija Ptuj pa je v tem letu dosegla 1,08 odstotka vseh prihodov gostov v Sloveniji. Mesto se s svojimi turističnimi deležniki nadvse trudi, da bi nekoliko ublažilo posledi- ce izpada na področju turizma, kjer se pričakuje okrog polovičen izpad v Zdaj je čas za Ptuj s Tadejem Tošem Ko sem prvič zad el žebljico na gla vico, sem jih dob il po prstih. Drug ič že po glavi. * * * Korona pravi: „P ovsod je lepo, v d omu upokojence v je najlepše.“ * * * Prometnega zna ka „pamet ima p rednost“ na naši h cestah ne bom o videli nikoli. * * * Tisti, ki niti med seksualno revolu cijo niso poskrbe li za svoj demografski skla d, tega ne bodo n aredili nikoli. * * * Če ima ženska v elike joške, nisem malenkosten. * * * Ko oblast stopi v glavo, pred vrat i pusti spodobno st in moralo. AFORIZMI BY FREDI Slovenija  Tušev Pričarajmo nasmeh Tudi letos počitnice za 250 otrok Tuš stopa v 18. leto dobrodelnega projekta Pričarajmo nasmeh. Letos bodo morske počitnice ob pomoči partnerjev in kupcev omogočili 250 otrokom iz socialno ogroženih družin iz vse Slovenije. Ljubljana  Nepozaben koncert Poklon velikanu šansona Mojmirju Sepetu Legendarni Mojmir Sepe je s svojimi skoraj tisočimi izvirnimi skladbami in priredbami z zlatimi črkami zapisan v zakladnico slovenske glasbe. Velikan slovenske popevke je pred kratkim dopol- nil častitljivih 90 let in bil ganjen do srca ob slavnostnem koncertu. Na Kongresnem trgu se je Sim- fonični orkester RTV Slovenija pok- lonil Sepetovemu obsežnemu sim- foničnemu in ritmosimfoničnemu repertoarju (Pogled z gradu, Pole- tni nokturno, Frnikule za Franeta, Janžev vrh, Ljubljanske razgledni- ce), njegovi fi lmski glasbi in vsem znanim popevkam. Mojmir Sepe se je trajno zapisal v slovensko glasbeno zgodovino z večno lepi- mi skladbami, ki se nas še danes globoko dotaknejo. Ganljive so pe- smi, ki jih je ustvaril s soprogo, eno največjih slovenskih šansonjerk, Majdo Sepe, hudomušno prikupne tiste, ki jih je ustvaril s Franetom Milčinskim - Ježkom, če naštejemo samo dva izmed pevcev, s katerimi je Mojmir Sepe tesno sodeloval. Po študiju trobente je med letoma 1949 in 1970 igral v Plesnem orke- stru Radia Ljubljana ter medtem tudi ustanovil Ansambel Mojmirja Sepeta in posnel eno prvih jaz- zovskih plošč v Jugoslaviji. Nato je postal urednik za zabavno glasbo na Radiu Ljubljana in bil aktiven tudi kot skladatelj. V šestdesetih in sedemdesetih letih je bil redni dirigent in avtor skladb na Sloven- ski popevki. Mojmirja Sepeta lahko upravičeno imenujemo za očeta slovenske popevke in šansona. Tokrat so se mu na koncertu pok- lonili tudi nekateri slovenski glas- beniki, ki so zapeli pod vodstvom dirigenta Patrika Grebla, koncert pa je v svojem stilu povezovala le- gendarna Miša Molk. Foto: Mediaspeed/M24 Slovenija  Dejan kot vrtnar »Moj novi hobi je vrtnarstvo!« Vedno nasmejani pevec Dejan Vunjak je na vprašanje, ali se bo tudi letos odpravil na dopust na otok Krk, kjer je že njegov pokojni oče Jovanović Vunjak - Brendi kupil počitniško hiško, odgovoril: »Na morju sem bil štiri dni, takoj ko se je karantena zaključila, saj sem moral vse urediti in pripraviti za sezono, ko pridejo v naše apart- maje gostje. Tako sem na morju strigel živo mejo, čistil z vapom, ko- sil.« Z nasmeškom je nato zaupal, da je tudi čas karantene preživel ob urejanju okolice. »Karanteno sem predvsem izkoristil, da sem opravil stvari, ki so me čakale doma več mesecev. Tako sem podrl vrt, ki smo ga imeli doma in za katerega nikoli ni bilo časa. S krampom sem na travniku izruval 12 cipres, saj jih je ujela bolezen in so se posušile, drva sem pripravil za zimo, da bom lahko kaj dal v kamin, malo sem 'preluftal' travo ... Malo sem si ure- dil vadnico, v kateri vadim s svojim bendom, prav tako sem pospravil in preuredil studio, v katerem na- stajajo nove melodije. Tako bi lah- ko rekel, da je moj novi hobi vrtnar- stvo,« se glasno zasmeji. Foto: osebni rahiv /M24 Otroci bodo v Mladinskem leto- višču in zdravilišču Rdečega križa Slovenije (RKS) na Debelem Rtiču preživeli teden dni, poln brezskrb- nih morskih radosti, pridobivali nova znanja in spoznavali nove prijatelje. V okviru projekta bodo letos še 400 otrokom zagotovili šolske potrebščine, ki jih bodo potrebo- vali septembra. V 18 letih projekta bodo v Tušu tako skupaj pričarali že skoraj 90.00 poletnih nasme- hov. Strokovni sodelavci in animator- ji RKS vsako leto za otroke pripra- vijo pester program; v tednu biva- nja na morju se zvrstijo ustvarjalne, športne, izobraževalne, kreativne in zabavne aktivnosti oziroma delavnice. Debeli Rtič je z Mladin- skim letoviščem in zdraviliščem RKS postal sinonim za brezskrb- ne morske počitnice otrok iz vse Slovenije. V okviru dobrodelnega projekta Pričarajmo nasmeh bodo otroci, ki bodo tam letos letovali v dveh terminih, s seboj domov odnesli spomine na izjemno pri- jateljsko vzdušje, odlične anima- torje, zdravo in okusno hrano, na nova znanja in veščine ter kopanje. Foto: Arhiv Tuš