JAZ PA BOM ŠEL
Peter Levec
Jaz pa bom šel na gmajno tja, kjer name čaka brat drevo. Čeprav ob vse sem, nisem sam on čaka me.
Tam ležem na kamniti krš. O, tudi kamen mi je drag! Toplejši jo in bolj mehak od src ljudi.
V vejevju ptič se prebudi; čuj, tebi pesem je zapel! In to resje kot kri temno — za te cvete.
Med vetrom, biljem in resjem razpleta se pogovor tih. Ne boj se! Trav in vetra dih ne rani te!