Leto XXVIII 3. marca 1977 I 7acmliar*a *e *'st °<*likovan z redom l^EZANAR0D S SREBRNIMI ŽARKI YU ISSN 0416-2242 Sk**.ra«teva skupi-ifcece Lamut"tri tOZdih • ? . 0blskU V ,n krajevnih skup- nostih ''i“vnLoJ°Varne ZdravU odpri; r„ ,m “ 1 • marca iv ™ 0SUkarSkih deI Ce 7?e§ke Ukovne Nara7ct” ,adlmir Lamut“. S. mar ’ bo odprta do jev z 32 ^ 12 slikar‘ izvedli turi Pbotvoritvi so spo^ ti * kulturni mladinci US° Pripravili gostitelji. sodelovanju z PreneslfvkeT?Kd^lrazstavo °dprta n h n ? ’ K)er bo Zatem bn 7' d° 14‘ ^rca. najst delovn°KtOVala še v tri' krajevST1 0rB“izacij in b°do na P.nost'- Povsod kulturne tn^ritVah dodatne dtokotvČfeVedene P°‘ ki po skega te]°dl v okvir lan-temo fin komunista na ta«, il n ’ .delo, kultu- I konferenSzsS 0Minska I mesta skiin • , u Novega P*110 vPaJ-2 ^k°vno skuhana bo /1 Laniut“-41 j® bodo fi maja’ tako 23 eno S lahko šteli tudi Počastitev^Rn*a ,AP0STAJA I i^^Vie T konfen>„„.. OLUL RTV Ljub- riH*. a. bSW’1 StTfigsSsč, Uv°brec i nsko ocenili rejeni v Do«k ati bodo V,S izžu*nem h.lte-tedn7lčka v tri i USt prazni' Cri d°lenkkP'C10nalnein 20 ,~e Poroe.,1; , °> kot vN>cav al>’ °d 17. do Ernestu01!"1 dvoran' S,0 pPateKVOd Skoži M°8radni-^ P^i dan ?7° me' v • /. mar- Obrtniki v zavetju Hrasta V ponedeljek je bil ustanovni zbor obrtne zadruge Za velik del novomeških obrtnikov je prinesel minuli ponedeljek težko pričakovano novost: ustanovni zbor Obrtne nabavno-prodajne zadruge Hrast z vsemi ugodnostmi in prednostmi, ki jih lahko takšna organizacija nudi obrtniku. Že uvodoma pa je treba zapisati, da je v Novem mestu vendarle še nekaj posameznikov, ki žal v takšni obliki organiziranosti vidijo oviro za razvoj „svoje“ dejavnosti. Na novo ustanovljena obrtniška zadruga, ki za prvi dan svojega poslovanja beleži 1. marec, si je v svojem programu zastavila vrsto nalog. Eden najpoglavitnejših ciljev nove organizacije bo reševanje materialnih in socialnih pogojev obrtnikov, njihovih družin in še posebej otrok. Nadalje bo potrebno zagotoviti vse samoupravne pravice obrtnikov, določene s sprejetjem zakona o združenem delu. Kot naslednje predvideva sprejeti statut oskrbo članov z vsem potrebnim materialom in orodjem in organiziranje skupnega nastopa na sejmih in razstavah. PRIZNANJE — Na letni konferenci sevniških gasilcev je bila članom podeljena vrsta priznanj za dolgoletno delo. Pred stoletnico Prihodnje leto slavijo sevniški gasilci stoletnico obstoja svojega društva. Na sobotni letni skupščini je članom na začetku zapel gasilski moški pevski zbor, zaključila pa ga je skupina Odra Mladih, ki sedaj tudi delujejo pod okriljem društva s Petanovim skečem. Sevniški gasilci imajo predvsem zaradi svoje opremljenosti osrednjo vlogo v občini. Konec aprila naj bi imeli v svojih garažah še nov avto in lestev. Tedaj nameravajo prirediti poseben gasilski dan. Društvo povezuje tudi industrijske gasilske desetine. V sevniški občini so med prvimi v republiki ustanovili požarno skupnost. Kljub začetnim težavam se je položaj gasilstva izboljšal. Lani so pomagali pri 11 požarih; kar petje bilo gozdnih. Uspešno je bilo ocenjeno tudi delo desetine v Zabukov-ju. Trojke ustanavljajo v še nekaterih krajih. V kratkem se bodo v posebni akciji obrnili na vse krajane, da bi še bolj okrepili članske vrste. A. ŽELEZNIK Ob koncu še zapišimo, da bo vsak član na novo ustanovljene zadruge dolžan prispevati vsako leto 9.000 din za njeno nemoteno poslovanje in da je doslej v zadrugi prijavljenih natančno 164 zaposlenih obrtnikov. Vrata za ostale pa so še zmeraj od- prta’ B. B. ' ^ IMV: ZGLED ZA 8. MAREC ..Delavke - žene v naši delovni organizaciji so ob praznovanju 8. marca sklenile na predlog sindikata, da se del sredstev, namenjenih temu praznovanju, porabi v humanitarne namene." Tako se začenja pismo, ki so ga pred dnevi prejeli v novomeškem zdravstvenem domu z velikim presenečenjem. 'Zaposlene tovarišice iz IMV so 20.000 dinarjev namenile za nabavo sodobne opreme za ekologijo. S to potezo so dokazale svojo politično zrelost in to, da so prav razumele, kar z osmomarčevskimi praznovanji hočemo doseči. s ZIDANA GROBNICA — Minulo soboto je Franc Lužar odkril pri trasiranju ceste v Ragovem zidano grobnico, v kateri je bilo dobro ohranjeno človeško okostje. Kustos-arheolog Danilo Breščak je v njej našel bakreno iglo in zaradi pomanjkljivih podatkov še ni mogel oceniti starosti najdbe. Najbrž je grobnica stara več sto let. Okostje bodo shranili v Dolenjskem muzeju, nadaljnje raziskave pa bodo opravili v ljubljanskem Antropološkem inštitutu. (Foto: Branko Babič) Odločanje še v napačnih rokah Najslabše je v majhnih kolektivih, kjer neurejeni samoupravni akti povzročajo spore Uveljavljanje tozdov ne napreduje, kot si želimo, saj delavci mnoge ustavne pristojnosti prepuščajo centralnim samoupravnim organom in skupnim službam. To je skoraj pravilo v tistih temeljnih organizacijah, kjer zakon ponuja uresničevanje nekaterih pristojnosti v tozdu ali na ravni OZD. Družbeni pravobranilec samoupravljanja za Posavje ugotavlja, da se veča zanimanje za ustavni položaj temeljne organizacije, predvsem v tistih tozdih, kjer imajo sedeže matičnih organizacij v drugih občinah. Tudi dohodkovni odnosi med tozdi še niso zadovoljivo urejeni; in celo tam, kjer imajo potrebne sporazume, se dogodi, da skupne službe razpolagajo z ustvarjenim dohodkom brez vednosti tozda. Tak primer so imeli pri Žitu, tozd Imperial Krško. Nekatere temeljne organizacije imajo pri razpolaganju z dohodkom le minimalne pravice, na primer PTT. To pride na dan, ko se dogovarjajo o pokrivanju skupnih potreb. Največ problemov zaradi slabe samoupravne organiziranosti se poraja v majhnih kolektivih z neustrezno strokovno zasedbo. Samoupravni akti so nepopolni in neusklajeni med seboj, največkrat samo prepisani vzorci drugih kolektivov, kijih ni nihče dopolnil. Tam se večina odločanja prenese na ozko skupino vodilnih. Za primer take delovne organizacije navaja pravobranilec dobov-sko Livarno. Nepopolnost samoupravnih aktov povzroča neštete spore iz medsebojnih razmerij, kijih rešuje sodišče združenega dela Brežicah. V skupnih službah je po mnenju predsednika sodišča združenega dela Slavka Lubšina še vedno prisotna miselnost, da so oni tista elitna skupina delavcev, ki vodi celotno politiko delovne organizacije. Zaradi takega prepričanja se skupne službe branijo izpolnjevati sklepe samoupravnih organov. Pojavljajo se primeri, ko samoupravni organi pod vplivom vodilnih v spornih zadevah ne sprejmejo pobude za poravnavo, ampak name- noma prepustijo odločitev sodišču. Ponekod se do delavčeve zahteve sploh ne opredelijo, ampak sklenejo, naj prizadeti uveijavlja svoje pravice prek sodišča združenega dela (primer Cestnega podjetja, TOZD ABG Drnovo). Do sporov prihaja pogosto samo zaradi slabe obveščenosti delavcev. Krivdo za to pa si prav gotovo delijo družbenopolitične organizacije v kolektivih. JOŽICA TEPPEY Obrazi naših borbenih žena Letošnji dan žena bodo v Ribnici proslavili 8. marca ob 19. uri v domu TVD Partizan pod geslom „Obrazi naših borbenih žena“. Prireditev bodo pripravili učenci osnovne šole Ribnica, nanjo pa vabi Zveza borcev vse žene borke, borce, invalide in druge občane. Na prireditvi bodo prikazali: zadnji juriš narodne junakinje Majde Šilc z Gore; govor Ivančičeve mame z Gore na Kočevskem zboru, ki je v vojni izgubila moža in tri sinove; doživljaje bolničarke Ančke Pakiž iz Ribnice v boju pri Jelenovem žlebu; hrabrost in iznajdljivost bolničarke Micke Fajdiga-Mihajlovič iz Sodražice; napad in preselitev ranjencev iz bolnišnice Ranja ter hkrati lik zdravnice Franje Bojc-Bidovec iz Goriče vasi; težko delo in življenje partizanske učiteljice Tilke Pejnovič iz Drage, ki je med vojno izgubila moža in komaj rojena otroka-dvoj-čka; delo in trpljenje Arko-Logarje-vih žensk (mater Marico ter hčerki Darjo in Bredo, ki sta bili skojevki, so pri Turjaku ubili črnorokci). Ta zanimiva prireditev bo posvečena tudi jubilejem tovariša Tita in ZKS ter ZKJ. J. P. 1 KAPLJICA ZA JUTRI - Po uradni statistiki spije vsak Slovenec natančno 19,2 litra vina na leto. Med temi litri in decilitroma je gotovo tudi nekaj kapljic dolenjskega cvička, z nalepko ali brez nje. Da bo tudi še naprej tako, se te dni z vejniki že trudijo dolenjski vinogradniki, ki ostrijo in belijo kostanjevo kolje za letnik 1978. (Foto: J. Pavlin) Današnja Priloga prinaša na prvi strani zapis ,.Veliki mali beli cirkus". Govor je o smučarskih akrobatih v zraku, o bojda športni panogi, kije tako kot krompir in paradižnik prišla iz Združenih držav Amerike. Življenjska filozofija hotdogerjev je, da lahko vijugajo po snegu tako hitro in tako daleč, kot jim dopuščata domišljija in telesna sposobnost. Koliko je domišljije in koliko telesa, razmišlja Marjan Bauer. Irena Polanec je napisala reportažo „Pariška pota naše na-ive“. V njej nastopa tudi Max Foumy, ki slovi kot založnik knjig o umetnosti, predvsem o naivni. Zarii-.iivo in ne preveč zlobno je, aa predstavlja njegova najnovejša edicija te vrste 160 naivcev. Med njimi je največ Jugoslovanov. Aleš Kunaver je sloveče slovensko in jugoslovansko alpinistično ime. Novinar Bojan Budja se je z njim med prvimi pogovarjal o odpravi, ki naj bi leta 1979 zapičila jugoslovansko trobojnico z rdečo zvezdo na najvišji gori sveta. Odprava na Mount Eve-rest ali Čomolungmo bo štela 25 članov, doslej pa se je za veliki podvig prijavilo že 60 alpinistov. Nekaj novega v Prilogi je „Vo-jaški kotiček". V njem predstavljamo danes jugoslovanski oklop-ni transporter, ki je po mnenju tujih vojaških strokovnjakov med najboljšimi na svetu. Drugi zapis pa je poskus odgovora na vprašanje, če se je vojna v vesolju že začela. Ob 8. marcu 8. marec ni materinski dan! Ni dan, ko bi morali moški ženskam pri vsaki malenkosti odvzemati delo. Ni dan, ob katerem je obvezno popiti nekaj martinijev ali kozarcev vina. Preden smo se dokopali do tega spoznanja in ga ustrezno politično verificirali, smo se osmega marca po starem že tako navadili, da nam je za njim hudo. In ker skušamo zadnja tri leta temu prazniku dati globljo vsebino in ob njem ženskam v prid iztržiti kaj več kot cvet z boljšo malico, nastajajo težave. Namesto da bi se tega dne veselili, so že pred njim marsikje razprtije. Sicer morda tihe in „fine“, vendar so. Politično nerazgledani tovariši in tovarišice na glas žalujejo za preživelim osmim marcem. Pravijo: „Sindi-kat je priredil zabavo za vse, vsi smo bili zadovoljni, ko smo odhajali domov...“ Okajeni, ženske pa so nosile pakete! Ob napredku, ki smo ga sicer dosegli na vseh ravneh družbenopolitičnega dela, se tako poceni za 8. marec ne bi smele več prodati. Vse leto bi imele ženske korist, če bi na sestanku po skromni proslavi za 8. marec ugotovili, da je bila pridna delavka Martina pozabljena pri kadrovanju. Za vodjo izmene so izbrali moškega, čeprav je šele komaj prišel v podjetje in tudi sposoben ni nič bolj kot Martina. Več koristi bi bilo, če bi si v pravilnikih priborile postavko, ki jim prinaša ugodne možnosti za študij ob delu in dosego kvalifikacije. Trajna korist za vse družine v kolektivu bi bila, če bi se odločili dati izreden prispevek za gradnjo vrtca. Veliko bolj bi tovarišicam pomagali, če bi sindikat nekaj bolehnih, socialno šibkih ali sicer potrebnih poslal za teden dni na plačan dopust v letovišče. Še tisoč je možnosti, ki prinašajo ženskam veliko več kot to, kar so nam prej dajali. Nekateri, med njimi so celo komunisti na vidnejših mestih, si upajo javno reči: „Oprostite, glede ženskega vprašanja imam svoje mnenje...“ To pove s posmehom, češ imam veliko somišljenikov, pa si reve ne upajo javno povedati. Ne bi smeli kar tako mimo! O tako imenovanem ..ženskem vprašanju" so Zveza komunistov, SZDL in sindikati sprejeli povsem jasna stališča in naloge. Mar je potemtakem dovoljeno, da se komunist strinja s programom partije v celoti, glede „ženskega vprašanja “ pa lahko misli in dela po svoje! Se pravi proti načelom in stališčem Zveze komunistov. ■ RIA BAČER ZA PRAZNIK DELOVNO VZDUŠJE Osmi marec letos v Krški občini ne bo imel slavnostnega obeležja. V delovnih kolektivih in krajevnih skupnostih bodo sicer proslave in zbori, vendar se bodo povsod osredotočili na osvetlitev neurejenih problemov ter hkidti predlagali kratkoročne oziroma dolgoročne rešitve. Posebej je pričakovati vprašanja glede zaposlovanja žensk, varstva šolarjev in predšolskih otrok, preskrbe, družbene prehrane, prevoza na delo. rw KO '&BM Suho in sončno vreme se bo nadaljevalo tudi v drugi polovici tedna. Postopno bo postajalo tudi nekoliko topleje. ■////#//##//#//###/####/#//##/##/##//###//#/#/######//####/#########/#/#//##//# ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED Po prej dolgem kot kratkem, zato pa tolikanj bolj preverjanju izpostavljenem postopku, so v Rimu naposled ratificirali osimski sporazum in s tem formalno potrdili voljo po sodelovanju in sožitju s sosednjo Jugoslavijo. Z izjemo nepomembnih skrajno desničarskih glasov je sporazum sprejela in potrdila večina demokratične italijanske javnosti. Kažipot sodelovanja Če je to bilo videti kot konec neke parlamentarne procedure, je v resnici šele začetek, bolje rečeno nadaljevanje, prakse, ki jo je prineslo življenje samo: prakse dobrega sosedskega sodelovanja, odprtih meja, skupnih pogledov na bodoče in kajpak tudi sedanje odnose med Italijo in Jugoslavijo. Tisto, kar sedaj obstaja, je uresničitev vseh, ta trenutek le na papirju, zabeleženih idej (o prosti trgovinski coni in podobnem) , ki jih vsebujejo sporazumi in ki bodo v naslednjih letih lahko še otipljiveje dokazovali koristnost ter uporabnost doseženega sporazuma. Toda nič manj pomemben od čisto dvostranskih koristi, ki jih prinaša, ni sporazum tudi v evropskem merilu, saj je izjemen dokaz dobre volje in duha helsinške konference o varnosti in sodelovanju. Brez nevarnosti, da bi tvegali napihovanje, je mogoče reči, da predstavlja v Rimu ratificirana listina doslej najbolj opazen in tudi neposredno koristen konkreten dosežek po helsinških - je pravzaprav kažipot za sodelovanje BLI2NJEVZHODNE DILEME Sestanek sirijskega predsednika Asada, egiptovskega voditelja Sadata in sudanskega predsednika Nimeirija, ki naj bi ga kronal sporazum o skupnem političnem vodstvu in vojaškem poveljstvu teh treh dežel ni brez pomena za arabski svet - bilo pa bi verjetno preveč, če bi mu prisojali izjemne razsežnosti Taka ocena je posledica ne samo notranjega položaja v deželah, ki sklepajo novo arabsko zvezo, marveč tudi nekaterih zgodovinskih dejstev: združevanja te vrste je bilo doslej med arabskimi deželami kar precej, pa zatorej najnovejše ni novost. A vendar je to sestavni del političnih naporov, ki naj bi letos znova strnili arabske vrste in jih od medsebojnih nesporazumov usmerili na bistvene dileme Bližnjega vzhoda: uresničitev desetletnih sanj palestinskega ljudstva o svoji neodvisni državi in ekonomskem ter družbenem razvoju vseh arabskih držav. Stiki med predstavniki palestinske osvobodilne organizacije ter Jordanije vnašajo na bližnjevzhodno sceno nekaj novega in predstavljajo poskus pozabiti na tragedije minulih let (med drugim krvav obračun med palestinskimi komandosi in jordansko kraljevo vojsko v Jordaniji) ter z upoštevanjem realnosti potegniti iz različnega kar se da veliko skupnega. Dejstvo ostaja, da je palestinsko vprašanje edini in resnični razlog bližnjevzhod-nega labirinta in da na tem področju toliko časa ne bo resničnega trajnega miru, dokler Palestinci ne bodo naposled zaživeli v svoji državi. JANEZ ČUČEK Finančni ministri OPEC, organizacije, ki združuje države - izvoznice nafte, so se na Dunaju pogovarjali o dodatnih sredstvih, ki jih bodo te dežele namenile v skupen sklad kot prispevek in pomoč deželam v razvoju. Natančnega zneska sicer niso določili, sprejeli pa so sklep, naj bodo sredstva za pomoč deželam v razvoju letos višja kot lani. (Telefoto: UPI) Še veliko je nedorečenega Navzlic temu naj bi javnim razpravam o kmetijstvu čimprej sledilo delo Rekli so, da so se na razprave o kmetijstvu dobro pripravili. Kaže pa, da na nekaterih sestankih po krajevnih skupnostih in vaseh le „prenašajo“ ugotovitve in predloge od „zgoraj“, za krajevne posebnosti pa se ne zmenijo. „Uvodničaiji“ jih menda niti ne poznajo, njihovi sodelavci pa raje molčijo. Kjer bodo sedanjim splošnim razpravam o razvoju kmetijstva in vasi'kmalu sledile razprave še o krajevnih razmerah, tam se stvari še lahko popravijo. Ljudje so zvedeli, če so prišli na sestanke, da bo v prihodnjih letih in desetletjih v svetu in pri nas vse bolj primanjkovalo hrane, če tudi kmetje ne bodo pridelovali več kot doslej. Več lahko pridelajo le, če bodo združevali delo, sredstva in zemljo. Kakšne so možnosti, je zapisano v zakonu o združenem delu in drugod. Pomembni so tudi dohodkovni odnosi, a žal še premalo preučeni, uskladene cene, varovanje kmetijske zemlje, da je ne bi NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Prav te dni pred tremi leti smo v Jugoslaviji po temeljiti javni razpravi sprejeli novo ustavo, nekaj dni nato tudi republiško. Ko bodo kronisti zapisovali naše življenje, doseženo družbeno stopnjo, zagotovo ne bodo količili z datumi samo sprejema tega ali onega zakona niti ustave. Na noben način pa ne bodo mogli spregledati dejstva, da smo leta 1974 sprejeli ustavo, ki je pomaknila meje političnih in ekonomskih svoboščin dlje kot katera koli ustava poprej, seveda tudi v svetovnem merilu. Toda pustimo kronistom, da sami zapišejo svoje mnenje. Družba zadovoljnih ljudi Sodobniki se spominjamo sprejema nove ustave zato, ker je bila zasnovana prav v času, ko smo kot občestvo premagovali nekatere razvojne hibe, ker smo se na eni strani spopadli s pretiranim poslovodnim tehno-kratizmom, po drugi plati pa z liberalizmom, ki je zamegljeval resnično vlogo in mesto delovnega čioveka v procesu osvobajanja dela. Morda ni odveč pripomba, da je tedaj nemajhen del sveta pričakoval, da se bomo v Jugoslaviji poslej lotili nekaterih reči bolj ,trdo‘, da bo potemtakem prostora za samoupravno demokracijo manj. Vendar je bila zmota očitna: ne le da smo utrdili .pravila* demokratičnega družbenega obnašanja, tudi razširili smo jih, z delegatstvom pa smo ustvarili možnost za še bolj neposredno odločanje. Tudi sprejeti zakon o združenem delu je le logična posledica tega procesa. Vendar, da ne bodo naše besede zvenele preveč slavnostno in morda zato celo nekam odmaknjeno od resničnega življenja: s sprejemom nove ustave in zakona o združenem delu smo si le razširili možnosti odločanja, od našega dela pa je odvisno, koliko bomo načela spreminjali v neposrednost, v prakso. Nihče ne more namesto nas storiti tistega, kar se imenuje družba zadovoljnih, osveščenih, visoko kulturnih ljudi. SZDL je imel svojo sejo v Mariboru, razpravljal pa je o vlogi SZDL v predkongresnem IZJEMNA VLOGA TITA Te dni so vsi jugoslovanski informativni mediji ponatisnili obširen zapis Edvarda Kardelja, v katerem tehtno in podrobno razčlenjuje taktiko pa opozarja na izjemen pomen misli in akcije Tita pri oblikovanju samoupravne pa opozarja na izjemen pomen misli in akcije Tita pri bolikovanju samoupravne socialistične vizije, ki jo danes spreminjamo v prakso. Tovariš Kardelj se je dotaknil tudi problemov našega in tujega zgodovinopisja, ki mora, če želi biti objektivno do naše revolucije in vloge KPJ, upoštevati tudi določila časa, v katerih so bili sprejeti različni ukrepi. SZDL MED LJUDMI Izvršni odbor republiške konference ejo ‘ IvL obdobju. Poudarili so, da se mora SZDL, če hoče resnično opravljati tisto vlogo, ki ji gre po ustavi, še bolj približati delovnim ljudem in občanom, saj je od neposrednega političnega dela med ljudmi pričakovati tudi največ rezultatov. VKLJUČENA ZNANOST Na slavnostni seji črnogorske akademije znanosti in umetnosti so predsedniku Titu izročili listino o izvolitvi za prvega častnega člana. Na slovesnosti je spregovoril tudi tovariš Tito, ki se je zavzel predvsem za razvoj takšne znanstvene misli, ki ne bo akademsko zaprta, pač pa bo vključena v praktična prizadevanja celotne družbe za njen ekonomski in siceršnji napredek. POPREČJE: 4.068 DINARJEV Statistiki so izračunali, da se je lani poprečni osebni dohodek v Sloveniji sukal okoli 4.068 dinarjev, torej je znašal 15 odstotkov več kot leto dni prej. Že januaija letos pa so bili osebni dohodki poprečno za 4 odstotke večji kot v enakem času lani. M. MEDEN i pozidali ali prepregli s cestami. Nekje so dodali še potrebo po novih delovnih mestih za kmete in podobno. Po obsegu so bile razprave plodne, marsikje pa jedro le ni moglo prodreti iz lupine. Kako naj vaški ljudje združujejo delo, sredstva in zemljo, da bi redili po naseljih in vaseh ne le toliko živine kot pred 20 ali 30 leti, temveč dvalaat ali trikrat več? V nekaterih hribovskih vaseh je bilo včasih petkrat več živine kot zdaj. Veliko mladih ljudi je zapustilo kmetije ali hodijo na delo drugam. Zemlja pa je še vedno tam. Preživljati res ne more toliko ljudi kot včasih ob skromnejših potrebah, nekaj pa bi jih gotovo lahko. Za pašnik ali pašno-kosno rabo bi menda ustrezala. To pa je tudi najcenejše pridelovanje krme za goveda. V dolini in na ravnini so še drugačne možnosti. O neobdelani ah slabo obdelani zemlji pa se premalo razpravlja. Premalo zlasti o tem, kako jo obdelovati, kajti tu bi bilo treba jasno reči, kaj naj bi storili lastniki in ljudje, ki so še ostali na vasi, kaj kmetijska zadruga ali tozd za kooperacijo, kaj kmetijska zemljiška skupnost in na koncu tudi občina, ki je to skupnost ustanovila sebi v pomoč. Od take neposredne odgovornosti pa ljudje radi bežijo in stvarnih vprašanj ne marajo načenjati. Nekateri sedanji sestanki tijujejo, da še vedno. Nekateri se radi zagovarjajo, češ da je potrebna strpnost, kajti naša kmetijska politika nakazuje dolgoročne naloge. Te po- naloge so res dolgoročne, to pa še ne pomeni, da bi lahko nekaj let razpravljali o njih le na splošno in šele takrat, ko bi se predvideni čas bližal h koncu, začeli na hitro kaj ukrepati. Komur ne bi uspelo izpolniti svoje naloge, pa bi se spet izgovarjal na razne okoliščine in nepredvidene ovire. Zato je tako pomembno, kako se lotevamo nalog ob samem začetku. JOŽE PETEK TELEGRAMI KARTUM - Sirski predsednik Asad je sporočil, da so Egipt, Sirija in Sudan ustanovili enotno politično poveljstvo. Asad se je v Kartumu sešel s predsednikoma Sadatom in Nimeirijem. MOSKVA - Sovjetska zveza je obvestila Japonsko, da njene ladje lahko svobodno plujejo po nedavno uvedenem sovjetskem pomorskem pasu, ki obsega 200 milj, medtem ko še tečejo pogajanja o sklenitvi novega sporazuma o ribolovu. MIAMI - Kubanski državni svet je razglasil nov pomorski pas, ki sega 200 milj okoli otoka. V oddaji radia Havana, ki so jo prestregli v Miamiju na Floridi, je rečeno, da bo Kuba spoštovala razširitev pomorskega pasu drugih držav in da se je že pripravljena pogajati v primerih, ko bi se te cone križale. LUANDA - Po sporočilu angleškega obrambnega ministra je bilo 26. februaria v vasi Pandala v Severni Angoli, 20 km od meje z Zairom, ubitih 43 oseb. V sporočilu je rečeno, da je skupino 200 Angolcev in Zaircev, ki je pobila te ljudi, vodila trojica plačancev iz Evrope, prišli pa so iz sosednje Zaire. BARCELONA - Več kot 20 ljudi je bilo mrtvih, ko sta trčila potniška vlaka pri Barceloni, je sporočil predstavnik železnice. Po nepotrjenih vesteh je prišlo tudi do eksplozije in požara. Za zdaj vzroka nesreče se niso pojasnili. ALEKSANDRIJA - Kot poroča egiptovska uradna agencija NMENA, je v aleksandrijskem hotelu ,.Morris", ki stoji na trgu 'fihrir v najožjem srejdišču mesta, eksplodirala bomb .......... n ih. S i vsak Prizoi «D TR predsednik M IDI AMIN, ki si je čin feldmaršalu in teklosti proslavil le nekaterimi drugti&M običajnega nimi dejanji, je z> dišču pozornosti javnosti: pred nem namreč v Kampdi, mestu Ugande, v z' nostnih okoliščina* življenje več Ijudhj dva znana P°^n J cerkveni dostojansM* zvezi s tem se je < časopisje razpisalo, ® to navadni urn°nUnJk zanje kriv ugandsla?^ nik, ki naj bi za to govarjal. Da je zad ^ je mogoče sklepati po reakcijah urad«** (Jimmy Carter/ r, pntner, da ]e to,f ^ civilizirani svet h rudi po tem da*L devo vmešal *Jj sekretar Združenih Kurt mdheim, »J,, tako posredno zah j pristransko pre primeru. Da pa t* vznemirljivih novic, 'I S« odhod iz dežele, f? ^ lo v Združenih ^ Amerike dodatno b4, nje... Zapleti na Jfl« traku... m ym tekaj SICER PA fBgA+ti a majhni srednjearn vi San Salvadorju-nedavnih P.,,m volitvah po vsej p goljufali, zaradi C ^ sajo deželo $ miri, med fujsi nostne sile ubl!e.~Ji* Pa j precej pa se Jihje ^ sito, v zaporih. Vodja poražene opoz na vrat na želo in pobegnil r j Kostariko.. ■ m or r.ja in veliko boj A Na dela h *up& teje Pališk »se ki se marsikornu PLjjf) TAČAS SOVJETSKI ZV&P Praš no; 500 stap din. ne skrbi. Potem," večjem sovjets#*# „Rosija" žbru^ rj roke dela, da zakaj je Pje m$e skrivnost. ■ • bil, lo Od $<*< živ; rejj bomba. Devet ljudi je bilo ranje- LIZBONA - JjSSefijŽ nove eksplozije P A povzročile veliko f neki banki, ooSwj' ^ tih na železniški P promet. ZAHODNI BERLIN ^ vojaško poveljstvo p M Berlinu ie sporoč^ Rl#“ nik“ Adolfa poskušal naPra"tlcoan; " februarja v zaporu »P no zapOT^P*^^! I Iz zadnieg DOLENJSKI LIST - Ja, kako pa to, da ite televizijo tako podražili? - Ne vem, meni nlio nič povedali, zdi ie ml pa, da za kazen, ker val tako zabavljate Cer ilab program. PAVLIHE In^i - Poglej ga, kako jo neaktiven: *anio kogar ne kritiziral St. 9 (1^0) - »j so na * bc fc j* losi .»*• . M& ■ -*' '• * ■ "it rrfcii ■' ' ■<***1 te** _ KAJ - Ob semanjih dnevih se Prizorišče »l016*1 metliški Mestni trg spremeni v pridelke u?0va!ya- Branjevke ponujajo kmečke v> Pa vse’ °ri konfekcije, klobu- čki t t! Pre^metov in sodov do cekarjev in Wj) ’ ta^° ria vsak dobi kaj zase. (Foto: Bar- ČRPALKA GRE V JAMO — Črpanje vode skozi vhodni vpadnik v rudniku Kanižarica poteka celo bolje, kot so pričakovali. Eno od potopnih črpalk, ki izčrpa dva kubika vode na minuto, so pripeljali do vhoda v jamo, kamor jo bodo spustili s skipno posodo. MAJA FARMA BEKONOV - Delavci SGP Obnove iz Ljubljane se s svojimi kooperanti trudijo, da bi bila nova farma bekonov v Klinji vasi pri Kočevju dograjena v maju. Prve prašiče za to farmo bodo pripeljali iz Ihana. (Foto: F. Brus) KRATKIH 45 DNI - Zdaj, ko je novomeški most dokončno opešal, pospešeno gradijo priključke za novi most v Ločni. V 45 dneh naj bi bilo delo opravljeno. Težave so še večje, ker je gradbišče tik najbolj prometne ceste. Posnetek je iz Žabje vasi. (Foto: J. Pavlin) TREBNjE: DELEGATI Se za dražje č!5018 zdiu^neg^ Ošinem- ,• Pnost* občinske •Prejeli $Dn>m i.četrtek so delegati w&ih ori« •!!'bo ocU°ka 0 poko-!° « v S*jlMnah- Te pristojbine nLp°dtaiitevmJi0 riidihektreCej dasa nesPremenjena> se poraba spet veča, z t Djn- nestrpnj Lki donosi. V začetku marca smo in poljedelci >l0Prinravw V a jdi zemlja in setev, še poprej pa se je treba ^te ^ci u nakuPIli potrebna gnojila. bori! d°riro nri met"di gnojil pravijo, da so na spomladansko J ge ° ^ogli doh’1^611' v primeru. če kmetovalci ne * »11,5,kmetijski t** že*.ene8a gnojila, tega krivi posredniki, zadru- t. ta { ’ laka ■, '"rimati. Na voljo imajo različna kombinirana °(kt 0lja in^i- * deleži vseh treh poglavitnih hranil, duši- ? hranfl j^nja ter take z različnimi. Gnojila z enakimi < Vrtanje vodnjaka v Kanižarici Hlev da, hiša ne Že od Latin cev sem pravimo, da je zgodovina učiteljica življenja. Kolikokrat je kmeta poučila, kako malo lahko pričakujejo od drugih in da je edino zanesljivo zanašati se na trud svojih rok! To staro modrpst naj bi imeli pred očmi zdaj, ko se lotevamo načrtne stanovanjske gradnje na vasi, ki jo predvideva posebni samoupravni sporazum. Ta je že v javni razpravi, ki bo trajala še do 20. marca. Že po naravi stvari kmetovalec bolj misli na hlev kot na lastno stanovanjsko hišo, in brez pretiravanja smemo zapisati, da v nekaterih primerih živina v resnici živi v boljših stavbah kot njen lastnik. Zadnja leta kar dobro urejeno in spodbujeno obnavljanje ter graditev proizvodnih stavb sta pripomogla do takega stanja. Za hlev dobiš posojilo, za stanovanjsko hišo ne. „Tega mora biti prej ali slej konec!" so sklenili na zvezi hranilrio-kreditnih služb Slovenije in dali v javno razpravo zamisel o stanovanjski gradnji na kmetih. Cilj je tudi v tem oziru kmeta izenačiti z delavcem, mu pomagati urejati njegov stanovanjski problem. Brez lastnega žrtvovanja seveda ne bo šlo, zato sta predvidena stanovanjski prispevek kmetov in z njegovo pomočjo pridobljena pravica do stanovanjskega posojila. Stanovanjski prispevek, ki naj bi bil prostovoljen, naj bi se oblikoval podobno kot prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, z njim bi na svojem območju (brez prelivanja!) upravljali hranilno-kreditni odbori zadrug oz. kombinatov, s katerimi kmetovalec proizvodno sodeluje. Ta denar bi ,,oplemenitili" z namenskim varčevanjem, vplačili zadruge iz dohodka od kooperacije itd., predvsem pa z bančnimi viri, podobno, kot to delajo pri stanovanjski graditvi za potrebe delavcev. Tako ^brani denar bi potem posojali po 4-odstotni obrestni meri tistim kmetom, ki bi vplačevali stanovanjski prispevek, namensko varčevali, oz. vezali svoj denar in seve želeli obnoviti ali zgraditi svoj novi dom. Vsak začetek je težak in zlasti pri uvajanju te novosti težav ne bo manjkalo, toda velja - začeti, upoštevanje besede, zapisane na začetku. M. LEGAN ^ *li pa*ju!'ne’ ^ i*ri gojimo z velikimi odmerki hlevskega ^ V (KAN)nameravamo me^ rastjo dognojevati z dušičnim ' fejevk* Pa’ nimamo namena gnojiti s hlevskim gnojem . kg]« 'jati taka p3 na naSik kmetijah bolj izjemno, je treba £ jo, ia kot pa f kombinirana gnojila, ki vsebujejo večji delež fcjje treba , $a ‘n dušika. Strokovnjaki posebej opozaija-Nii'l’ taka ko °hPat' na travnike- ki jih ne gojimo s hlevskim ktaLkot fbsfo • Tkana 8noj>la. ki vsebujejo vsaj polovico več k tovarni ‘n ^eda tudi drugačna gnojila izdelu- vok ‘ želo usn' t 0skrriujeta slovenski trg. Ruše in Kutina, kiti ^irano •• novo “metno gnojilo so začeli zelo hvaliti kliti j razen u'10^0 NPK 13:10:10. Njegova prednost je v k še “dljivce.18/1® Vseriuje tudi volaton, učinkovit strup za neLatere S v1 ne> °grce, sovke, rovke, muhe na vrtninah d^sti *tak° gnoin sovražnike. Odveč je poudarjati, kaj Prideluj!” P°meni' denimo, za pridelovalce krompirja, itd.) so primerna za spomla-z velikimi odmerki hlevskega rastjo dognojevati z dušičnim rij° v ntiren^0 8°m°lje za industrijsko predelavo. Tisti, ki 0 tovhnio, to že dobro vedo. Inž. M. L. OB SKLEPNIH RAČUNIH: - Ugotavljam, da smo kar dobro gospodarili. Povečali smo bruto proizvod za deset mOijonov dinarjev, izgubo pa samo za pet milijonov dinarjev (Marjan Bregar) /] ' pasa PROSTO DELOVNO MESTO TGO „GORENJE", VELENJE, TOZD Servis in Maloprodaja, komisija za medsebojna razmerja objavlja prosto delovno mesto VODJE SERVISA V NOVEM MESTU. POGOJI: 1. Elektrotehnik 2. Odslužen vojaški rok 3. Vozniško dovoljenje B kategorije 4. Najmanj 5 let prakse 5. Kandidat mora biti politično in moralno neoporečen 6. Poskusno delo 90 dni 7. Stanovanja ni Kandidat naj pošlje prošnjo s kratkim življenjepisom na Kadrovsko operativo TGO „Gorenje", Velenje, v 10 dneh po dnevu objave. RAZPISNA KOMISIJA ZDRAVSTVENE SOLE V NOVEM MESTU OB J A VLJA prosto delovno mesto RAČUNOVODJE Pogoj: — višja izobrazba ekonomske smeri in 2 leti prakse v računovodstvu — srednja izobrazba ekonomske smeri in 5 let prakse v računovodstvu Kandidate prosimo, da v 15 dneh po dnevu objave pošljejo vloge razpisni komisiji Zdravstvene šole v Novem mestu, Ulica talcev 3a. KZ „KRKA", NOVO MESTO poslovalnica MIRNA PEC IMA NA ZALOGI traktorske kabine za vse vrste traktorjev ter peči za centralno kurjavo. Na zalogi ima bogato izbiro lahke in težke kmetijske mehanizacije. Priporočamo se za obiski PROSTO DELOVNO MESTO DONIT - kemična industrija, Medvode n.sol.o. TOZD Pletilnica Sodražica, n.sub.o. 61317 SODRA2ICA OBJ A VLJA prosto delovno mesto REZKALCA Pogoji: — poklicna šola — 1 leto delovnih izkušenj — odslužen vojaški rok Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema splošno -kadrovski oddelek TOZD 15 dni po objavi prostega delovnega mesta. V borbi z rakom nismo nemočoi Teden boja proti raku Med značilnosti sodobnega življenja sodijo, žal, tudi nekatere bolezni; med njimi je v predstavah ljudi najstrašnejša in najusodnejša bolezen rak. Rakasta obolenja pobirajo med človeštvom zelo velik in hud davek, vendar človek v borbi z njimi le ni brez moči. Razvoj medicine je prinesel prenekatero orožje, ki se je v tej trdi borbi dobro obneslo, zato ne bi smelo presenečati dejstvo, daje tistih, ki so ozdraveli od raka, vse več. Daleč več pa bi jih bilo, ko bi lahko pravočasno odkrivali obolenja. Onkološka služba v svetu, pa tudi pri nas zmore odkriti več kot polovico rakastih obolenj v zadnjem stadiju razvoja, ko je bolezen še mogoče popolnoma ozdraviti, vendar zaradi različnih vzrokov, med katere sodi tudi nepoučenost in neupravičen strah pred samo diagnozo rak, te možnosti ne uresničuje do take mere, kot bi bilo zaradi značaja bolezni potrebno. K prebujanju posameznikove in družbene zavesti o pomenu pravočasnega odkrivanja raka naj bi letos pripomogel teden boja proti raku, ki je v Jugoslaviji vsako leto v začetku marca. V letošnjem tednu so si društva za boj proti raku poleg trajnih nalog zadala še posebej nalogo širiti društveno članstvo, ustanavljati nova društva, organizirati zdravstvenovzgojni in izobraževalni program, Ker je letošnje leto posvečeno tudi varstvu okolja, je še posebno potrebno, da bi v Tednu boja proti raku kar najmočneje opozorili na to, da se mora borba začeti tudi tam, kjer se bolezen začenja; to je v onesnaženem okolju, ustvarjanju kancerogenih dejavnikov, v odnosu posameznika do življenjskega okolja in do lastnega načina življenja, v katerem je vse preveč škodljivih razvad. M. MARKELJ Tudi pust ima svoj ponos! Pust kot pust. Šegavosti in norčij marsikje ni primanjkovalo, tudi v nekaterih novomeških in okoliških lokalih ne. Le ,zasebna" plat tega norčavega praznika vedno vse vidneje izstopa iz že stoletij uokvirjenega običaja naših dedkov, prababic. „Prav hišno je bilo takrat," se spominjajo. „Saj, tudi danes bi šlo, a brez /ehtarije'." In prav tukaj se je zataknilo. Se huje, kot leta nazaj. Ne krofe, denar zahtevajo! Pod masko se ga pač ne da spoznati, pa četudi je naš najbližji sosed. Se bomo izneverili lepemu ljudskemu običaju? Vse kaže tako. Pelina je bilo letos preveč. Radovedni smo odpirali vrata, razočarani jih zapirali, še toliko bolj, ko smo med našemljenci spoznali nežne otroške roke. Kaj bodo ti z denarjem? Čokolada, bonboni? Ne. Cigarete in pijača? Žal, največkrat. „Kdo pa me bo spoznal, če si bom kakšno prižgal? “ Le malo je bilo takih, ki so ohranili spoštovanje do tega lepega običaja. „Nič ne smem vzeti, očka in mamica sta mi prepovedala. Le pokazat sva se prišla." Starši. Se kako lahko vplivajo na najmlajše, toda kdo bo „brzdal“ tiste večje, tudi odrasle? Družba lahko ob tem kaj malo stori. „Sicer pa je na pusta vse dovoljeno,” se bodo izgovarjali ..iznajdljivci". Ponos, ta vrla človeška lastnost, je edini, ki lahko pustu povrne nekdanjo podobo. Mar ni beračenje poniževanje? Se toliko bolj, če si na obraz nadenemo krinko, ki -vsaj nekateri tako mislijo - ne pozna poniževanja. O, pa še kako. Maska je rada vesela, rezigra na, ne mara biti v službi pohot nežev. Le prisilimo jo lahko v to. V takem primeru jo raje pustimo doma. Toda to ni naša želja. Bodimo veseli ob pustu, a pošteni. Ne grenimo veselja tistim, ki si ga , želijo! Cestne obveznice za muzej NOB Do 28. februarja se je sklad za zgraditev novega muzeja NOB in ljudske revolucije v Novem mestu povečal za nekaj manj kot 70.000 dinarjev. Ta vsota je delež posameznikov, ki so se prostovoljno odločili pomagati v skupnih prizadevanjih, da bi se gradnja v resnici lahko začela v predvidenem roku. Šestnajst darovalcev se je od- Osolnik 5.000, tajnik odbora ločilo v celoti ali delno pokloniti za muzej svoje obveznice iz ljudskega posojila za ceste. Med njimi so pretežno člani širšega gradbenega odbora za postavitev omenjenega muzeja. Tako je Bogdan Osolnik kot predsednik tega odbora podaril kar za 7.500 dinarjev svojih obveznic, njegova žena Mara Rupena- GASILSKO ODLIKOVANJE ZA FRANJA BULCA Na skupni seji občinskih gasilskih zvez Metlike, Trebnjega, Novega mesta, Črnomlja, Brežic, Sevnice in Krškega je predsednik Gasilske zveze Slovenije Branko Božič predal Franju Bulcu, predsedniku OGZ Trebnje, gasilsko zvezdo 1. stopnje, s katero ga je odlikovala Gasilska zveza Jugoslavije. Franjo Bulc je priznanje prejel ob svoji 75-letnici za dolgoletno prizadevno in plodno delo v vrstah gasilcev. B. D. SEVNICA: PREUREJENA TRGOVINA V ponedeljek je pričela poslovati trgovina s tekstilom in pleteninami sevniškega trgovskega podjetja v preurejenih prostorih dela nekdanje samopostrežbe, bifeja in mesnice. Trgovina ima lično novo opremo, ki sojo kupci pohvalili že prvi dan. inž. Peter Ivanetič 4.000, predsednik ožjega odbora Miroslav Vute 4.800, Jože Šetina 5.000, Martin Pavlin 5.000, Janez Slapnik 5.000, Ivanka Mihelič — Morosini 4.000, Jože Unetič 4.800, Ivan Slapnik 5.000, inž. Karel Hace 4.000, Miha Hrovatič 5.000, Jože Suhadolnik 5.000, Ivan Kočevar 2.500, Kostja Virant 1.000 in Rudi Mraz 600 dinarjev. Poleg tega je Martin Bajc - Gregor v gotovini že vplačal 1.000 dinarjev. Ta prostovoljna akcija se bo v prihodnje nadaljevala in bomo o njej sproti poročali tudi v Do- VELIKO NALOG ZA MLADINO V torek, 1. marca, je bila v Črnomlju seja sekretariata OK ZSMS. Beseda je tekla o uresničevanju akcijskega programa organov OK ZSMS in organov predsedstva; govorili so tudi o pripravah na sprejem zvezne štafete ter o pripravah na praznovanje 40-letnice ustanovnega kongresa KPS in prihoda tovariša Tita na čelo KPJ. V počastitev te obletnice bodo pripravili kviz tekmovanje na to temo, na srednjih in osnovnih šolah bodo tem dogodkom posvečene posebne ure, razpisali bodo foto, likovni in literarni natečaj na to temo. OK ZSMS se pripravlja tudi na praznovanje osrednje slovenske proslave dneva borca, ki bo na Lokvah. lenjskem listu. Namesto komentarja naj tokrat končamo, kot pravita ljudska pregovora: Zrno do zrna pogoča, kamen na kamen palača in: Besede mičeio, zgledi vlečejo. I.Z. FOLKLORA IN HARMONIKE m * % ■pnm - • ■■■ m ■ .»• -■ POSVEČENO TITU - Člani literarnega krožka na osnovni šoli Grm pripravljajo posebno številko svojega glasila, ki bo posvečena 40-letnici prihoda tov. Tita na čelo KPJ. Ob tem bodo zapisali razgovore z Dolenjci, ki so se osebno srečali s tov. Titom. 28. februarja jih je obiskal direktor Časopisno-grafičnega podjetja Delo in znani družbenopolitični delavec Niko Belopavlovič in jim povedal nekaj svojih spominov, ki so vezani na srečanja s Titom. (Foto: Pavlin) 7. marca ob 19. uri bo v novem novomeškem domu JLA zanimiva prireditev v počastitev dneva žena. Nastopila bosta harmonikarski orkester Slovenskega kulturnega društva Triglav in folklorna skupina Kulturnega društva Matija Gubec iz Karlovca. Goste iz Karlovca je v Novo mesto povabila Zveza kulturnih organizacij. Mladinske akcije ob tednu kulture Mladi iz novomeške občine in njihovi načrti Komisija za kulturo pri občinski konferenci ZSMS Novo mesto bo pripravila v mesecu marcu in aprilu kulturni teden mladih iz novomeške občine, ki bo obenem tudi začetek praznovanja meseca mladosti. Komisija bo pripravila potujočo razstavo mladih slikarjev, in sicer po delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Razstava, na kateri se bo vsak dan predstavilo tudi okoli 15 mladih literatov, je bila prvič v novomeški Krki, tovarni zdravil, zaprli pa jo bodo 26. maja. Ob tednu kulture bo Center za obveščanje in propagando izdal glasilo ..Generacija", v kateri bodo zgolj prispevki mladih pesnikov, pisateljev, komisija za kulturo pa bo ob pomoči drugih komisij pri novomeški občinski konferenci ZSMS in pripadnikov JLA pripravila še nekaj kviz tekmovanj, gostovanj mladih gledaliških skupin po krajevnih skupnostih, javnih tribun o organiziranju in preživljanju prostega časa, mladi pa se bodo pomerili tudi v športu, in sicer v streljanju, nogometu, košarki, namiznem tenisu itd. POJASNILO V reportaži ,,Senovski mozaik", objavljeni v osmi številki Dolenjskega lista z dne 24. februarja 1977, je tudi iz Krajevnega leksikona Slovenije vzeti stavek , Jsto leto je od tod odšla v partizane avstrijska posadka, ki je štela okoli 300 mož". Ker nekateri trdijo, da prav ta stavek zamenjuje druge dogodke, v spomin katerih slavi Senovo krajevni praznik, naj ga bralci pri branju ne upoštevajo, oziroma preskočijo. S tem se tudi opravičujemo vsem, ki jih je to kakorkoli zmotilo in jim pri branju povzročilo nejasnosti. Teden usnja in obutve v Zagrebu Zagrebški velesejem je zakorakal v trideseto leto povojne dejavnosti z otvoritvijo 26. mednarodnega tedna usnja in obutve. Letošnja prireditev je bila organizirana v sodelovanju in s pomočjo strokovnih služb društev proizvajalcev usnja in obutve, organov zvezne in republiških gospodarskih zbornic ter združenja kreatorjev in modelarjev obutve, usnjene konfekcije in galanterije. Prireditev si je pridobila tudi visoko mednarodno priznanje, ko je postala član UFI, med-nrodne zveze sejmov. 26. teden usnja in obutve so priredili v šestih modemih paviljonih razstavnega in kongresnega centra zagrebškega velesejma na površini 30.000 kvadratnih metoov. Priredili so tudi modne revije, ki so požele obilo priznanja obiskovalcev. Kaj JEREBOVCI ZA MEDICINSKE INSTRUMENTE Sklad za nabavo dragocenih medicinskih instrumentov za pokrajinsko bolnišnico v Novem mestu se je pred kratkim obogatil za 6.000 dinarjev. To je osebni prispevek posameznih članov moškega pevskega zbora „Dušan Jereb", ki je znan po tem, da tovarištvo, solidarnost in medsebojno pomoč izkazuje tudi zunaj svojega kroga in te vrline prenaša tudi na druge. Če bi zalistali po zborovi kroniki, bi lahko ugotovili, da je sodelovanje jerebovcev na humanih akcijah nepretrgano že od leta 1961. V tej dolgi vrsti let so nastopali na prireditvah ali imeli samostojne koncerte za Rdeči križ, Društvo boja proti raku, ob zaključku krvodajalskih akcij itd., brezplačno pa so že večkrat peli tudi na pljučnem oddelku novomeške bolnišnice. bomo lahko kupili v naših trgovinah, pa je odvisno predvsem od trgovcev. Znano dejstvo pa je žal, da ne znajo prisluhniti potrebam kupcev, kot so dejali na tiskovni konferenci pred otvoritvijo prireditve. Industrija usnja in obutve se srečuje z nekaterimi težavami pri uvozu. To industrijsko vejo je treba pohvaliti, saj izvaža štirikrat več, kot uvaža. Razmerje med izvozom na vzhodno in zahodno tržišče je 50:50. Ko govorimo o jugoslovanski usnjarski industriji, ne moremo mimo dejstva, da širi svoje delovanje na dežele v razvoju. Pohvalna je gradnja tovarne za predelavo usnja Bokiyu v Madrasu v Indiji, kjer so vložili sredstva tovarna Cibalia iz Vinkovcev in ljubljanski Intertrade. Predstavniki proizvajalcev so izrazili željo, da bi lahko več sodelovali z zasebnimi proizvajalci obutve, če bi se le-ti znali organizirati v večja poslovna združenja. JANKO SAJE ZAVAROVALNA SKUPNOST .TRIGLAV” n Odbor za medsebojna razmerja Zavarovalne skupnosti TRIGLAV — Dolenjske območne skupnosti Novo mesto — delovna skupnost objavlja prosto delovno mesto za določen čas v finančni službi (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu). Pogoji: — srednja ekonomska šola ali druga ustrezna srednja šola, — 2 leti delovnih izkušenj. Nastop dela takoj. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe s priloženimi dokumenti na odbor za medsebojna razmerja Zavarovalne skupnosti TRIGLAV — Dolenjske območne skupnosti Novo mesto v roku 7 dni. „KRKA", farmacevtika, kemija, kozmetika, zdravilišča in gostinstvo, NOVO MESTO RAZPISUJE VODILNO DELOVNO MESTO NAMESTNIKA GLAVNEGA DIREKTORJI DAWE V NAIROBUU, V KENUI Na razpisano vodilno delovno mesto se lahko prijavijo kandi- dati, ki so s svojim delom dokazali, da imajo izostren po5 za uresničevanje načel naše samoupravne družbe o sann upravnih medsebojnih in poslovnih razmerjih ter imajo po “ splošnih pogojev za pridobitev lastnosti delavca še: — visokošolsko izobrazbo, — najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega vsaj del na satn stojnih delovnih mestih, — okvirni program in koncept dela in — so komunikativni ter družbeno in strokovno razgledani. Poleg navedenega morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: ^.Jl — da imajo diplomo II. stopnje farmacevtske, kemijs*® ekonomske fakultete, Jp — da imajo zunanjetrgovinsko registracijo z aktivnim * njem angleškega jezika in — da so moralno politično neoporečni. Vse, ki so zainteresirani za vodilno delo in izpolnjujejo P°9^ je, vabimo, da svoje ponudbe v roku 15 dni pošljejo s^up^ e življenjepisom in dokazili, da izpolnjujejo navedene Pose pogoje, kadrovski službi delovne organizacije v Novo me 1 Cesta herojev 45. ISKRA- Industrija elementov za elektroniko« n. sub. o. Ljubljana, Stegne 17 TOZD TOVARNA ELEKTROLITOV-ELEKTROLITI, n. sub. o., Mokronog Po sklepu delavskega sveta TOZD Elektroliti, Mokronog razpisujemo prosto vodilno delovno mesto (ni reelekcija) niRiKTimiii itn Pog°ii: „_ke sfl'efi — visoka strokovna izobrazba tehnične ati ekonom* je„ja s 5-letnimi delovnimi izkušnjami in sposobnostjo tozd ali merj t — višješolska izobrazba tehnične ali ekonomske *jeIij« 8-letnimi delovnimi izkušnjami in sposobnostjo tozd ^eri t — srednješolska izobrazba tehnične ali ekonomske ^ 10-letnimi delovnimi izkušnjami in organizacijski sobnostmi. teg3 i V Kandidati za razpisano delovno mesto morajo poleg polnjevati splošne pogoje in imeti tudi m°raln°P |g< do vrline, zlasti ustrezen odnos do samoupravljanja, do sodelavcev ter gospodarjenja z družbenimi sredstvi- ■ Kandidati naj pismene ponudbe z dokazili o izp0 jj:ejov razpisnih pogojev ter z opisom dosedanjega dela P „ pa zaprti ovojnici z oznako ..RAZPISNA KOMISI naslov: ISKRA - IEZE TOZD ELEKTROLITI, MoK' Rok za prijavo je 15 dni po dnevu objave razpisa. PROSTO DELOVNO MESTO JUGOTEHNIKA Ljubljana, Pod trančo 2 — kadrovska služba razpisuje prosto delovno mesto PRODAJALCA ALI PRODAJALKE tehnične stroke za določen čas za poslovalnico NIKA, Metlika, Mestni trg 12. Poskusno delo 3 mesece. Pismene ponudbe z izobrazbi pošljite kadrovski službi v Ljubljani. Delo je možno nastopiti takoj. ,TčH' doka*'1' To stran ste napisali sami!— fevajte prosp [sa-sftan -mm -mm -HITRO - ENOSTAVNO -POCENI • GRADITE Z iso-span ZIDAKI TELEFON: 064 77 - 384 tesna industrija ^-®!35D*«c.32 64260 bled fisija uPravi Pr°stih delovnih mest C|nske skupščine Metlika Opisuje de'o vno, 1 Mesto DEVEVUnIA 2APREMo2ENJSKOpRAVNE ZA-avi občinske skupščine Metlika. P0|| 9 splož h P°9oje- P°9°*ev morajo kandidati izpolnjevati še na- p ^elovnu!'2olirazPa Pravne ali upravne smeri in dve . ni«. kolk l2kušeni ^°*n' komisiji3!3!'^ z ^,0° din> nai kandidati dostavijo pri-dneh po dnevu objave razpisa. vT. OBVESTILO POŠTAM Uprave vseh pošt na Dolenjskem, v Beli krajini, Spodnjem Posavju ter ko-čevsko-ribniškem predelu prosimo, da ob pomladanski izterjavi naročnine upoštevajo naslednje navodilo: odrezke (položnic) enega obračuna nam pošljite hkrati, ko nakazujete denar, tako da se vknjižba ujema s številom odrezkov kot z zneskom, ki ga pošiljate za to nakazilo. Vsem poštam smo položnice za pomladansko izterjavo naročnine odposlah pred dnevi. NAROČNIŠKI ODDELEK 8. marec je pred vrati. Praznik, ko se s šopkom rož oddolžimo našim materam, ženam za vse, kar so nam storile dobrega, tudi za „potrpežlji-vost“. Letošnje praznovanje, tega dne bo še toliko bolj svečano, saj sovpada s proslavljanjem 40-letnice ustanovitve KPS in prihoda tovariša Tita na čelo partije. Ob tem pa bo prav, da se spomnimo tudi vseh tistih bork in žena, ki jih je kruta okupatorjeva roka med zadnjo vojno zverinsko ustavila sredi zmagovitega pohoda k svobodi. ZMRZOVANJA JE KONEC Dobili smo pismo stanovalcev hišnega sveta na Trgu odposlancev v Kočevju, v katerem so podpisniki prispevka zapisali. , .Iskreno se zahvaljujemo tov. Dušanu Oražmu, sekretarju SSS Kočevje, za njegovo uvidevnost, spoštovanje pravic delovnega človeka in njegovih težav. V našem bloku - ta je bil namenjen za samce, sedaj pa v njem stanujejo družine - so že od vsega začetka sitnosti z ogrevanjem. Marsikdaj smo kurili navadne peči, največkrat prezebali, obljube, da bomo dočakali boljše dni, pa so kar deževale. Se več: zadnjo zimo smo plačevali ogrevanje kar za 150 odstotkov dražje kot kjerkoli drugje v Kočevju, pokurili smo 145 ton premoga, pa vendar smo vso zimo — zmrzovali. Nato smo se obrnili po pomoč k tovarišu ing. Oražmu. Tovariš Dušan Oražem je takoj pomagal. Obnovili so večji del grelnih naprav, jih preuredili na tekoča goriva in dnevi zmrzovanja so tako minili." Člani HS Ivan Hegler Anita Zupan Dominik Ibgelj Ljubo Veličkovič Marica Zupančič, partizanska aktivistka in učiteljica, ki so jo belogardisti zverinsko ubili 5. januarja 1944 pri Sv. Urhu, spada mednje. Marica se je rodila v učiteljski družini v Prečni pri Novem mestu. Ko je končala šolanje, je zaradi svoje zavednosti in pripadnosti „Sokolu“ ostala brez zaposlitve. Sele tik pred vojno je postala učiteljica v Pišecah pri Brežicah, vendar jo je kasnejši zlom stare kraljevske Jugoslavije privedel domov. Vključila seje v Osvobodilno fronto in delala kot teren-ka. Posebej seje izkazala v hudi zimi V PREMISLEK Na podeželju veliko sestankujemo in ugibamo, zakaj se telesna kultura ne razmahne tako, kot želimo. Morebiti ne bi bilo slabo, ko bi se v nekoč močnih športnih centrih pogovorili o izjavi Hakije Pozderca, ki je dejal: „Nosilci negativnih pojavov niso neznani. Žal so včasih tudi iz vrst Zveze komunistov, včasih odgovorni ljudje, ki se vedejo neodgovorno v telesni kulturi." Prepričan sem, da so taki pojavi v vsakem kraju in pri ljudeh, ki v telesni kulturi redno delajo, pa novih želja ne razumejo. Prav bi bilo, da bi se tudi na podeželju pogovorili odkrito, brez modrovanja, zakaj jasno je, da smo v telesni kulturi zaostali, navzlic temu da denar in objekte imamo. A. ARKO 1942-43, ko je pomagala borcem Tomšičeve in Gubčeve brigade, ki sta se tačas skrivali v gozdovih nad Stražo. Toda izdajalka Ljudmila Borse jo je prijavila okupatorju, kije Marico prijel 10. februarja 1943, ko je v Novo mesto nosila neko pomembno pismo. Okupator jo je najprej obsodil na 10 let zapora, odpeljal v Peruggio, vendar je ob zlomu Italije pobegnila v Ljubljano. Na žalost ne za dolgo. Ljudmila Borse, tedaj že žena belogardističnega poročnika Mihevca, jo je ponovno izdala in naslednji dan so Marico znova aretirali belogardisti in jo še isti večer na zverinski način ubili pri Sv. Urhu. KAREL JAKŠE Zagreb ZAKAJ BREZ SLUŽBE? V Ribnici živim že osem let. Že pred leti sem zbolel, se zdravil v mariborski bolnišnici, nato pa sem se vrnil v Ribnico. Toda kaj, ko me sedaj nobena delovna organizacija noče zaposliti! Prošnje pošiljam na vse strani in tako so minila ze tri leta, odkar sem brezposeln. Po mojem je vzrok v tem, ker nisem Dolenjec ali Ribničan ali pa še kje drugje. To vedo le tisti, ki me nočejo sprejeti v službo. FRANCI ŽAMUT Ribnica na Dolenjskem 60 let Martina Crnuglja Zadnjega februaija so Martinu Cmuglju iz Metlike ob njegovem življenjskem jubileju mnogi Belokranjci stisnili roko. Stisnili s toplo željo za trdno zdravje in nadaljnje uspešno delo. Kako bi tudi moglo biti drugače, saj Martin ne zahteva zahvale za delo. Ne za svoje poklicno - izučil se je soboslikarske obrti - in še manj za tiste stotine in tisoče brezplačnih ur, ki jih je za skupnost nesebično opravil v štirih desetletjih. Crnuglja smo namreč našli povsod, kjer je vedel, da lahko kaj koristi in da ga potrebujejo. Tako je po vojni 22 let delal kot odbornik ljudskega odbora oziroma občinske skupščine v Metliki in je danes republiški delegat združenega dela za obrt in drugo dejavnost. Delal je v celi vrsti občinskih komisij in svetov, bil je v odborih OF in SZDL, delal je v Društvu mojstrov in je da- Kaj pravi ta teden „Dolenjc” he^I^EL- \ *** vmnMHiflHHB O }6; febrLu^J5!NSKA AKCIJA - Mladinci OO ZSMS KS Šmi-1)6šol Lc*MilkeSok^311'2^3*' popravilo skoro do kraja uničene !N(w ^ ^niheln L- •' ^zr°k temu pa je gradnja posebne osnovni0 na111 ^terial ’ n ° 8™d'.SGP Pionir. Le-ta po ulici prevaža ves b**eria|Cest*’ zasul Pa da bi vsaj največie jame, ki nasta- lem Za Popravil 0 smo prosili Cestno podjetje, naj navozi ^ovau Pa so prinp| 0| CieSte'. ,a material smo čakali celih 14 dni. Za20o m , St'r' kamione gramoza. Količina je zado-e rov delnega popravila naše ulice. — Imaš pa res srečo, da te ne plačujemo po delovnem učinku. (Branko Babič) $/n/ Mk. Vj^AmjJ^nso' fU/Ja/ V ČAST KATJI - Osnovna šola Katja Rupena praznuje vsako leto 27. februaija dan šole. Na ta dan je namreč leta 1945 padla hrabra partizanka Katja Rupena, po kateri nosi šola ime. Letos so skupaj z nami počastili njen spomin številni gostje, med katerimi sta bila tudi Katjina sestra Mara in njen mož Bogdan Osolnik. (Foto: Iztok Sever, foto krožek osnovne šole) Zmaga je zanjo prišla prepozno Ob 8. marcu se spomnimo tudi vseh tistih žena, ki so s pogledom v svobodo žrtvovale svoje življenje — Marica Zupančič je ena izmed njih nes predsednik Združenja obrtnikov v Metliki in delegat Gospodarske zbornice Slovenije za obrt za področje Dolenjske in Posavja. Veliko moči je posvetil gasilstvu; opravljal'je različne funkcije, danes pa je poveljnik občinske gasilske zveze. Njegovo delo se je odvijalo v TVD Partizan, v Društvu prijateljev mladine in pri Turističnem društvu. Bilje med ustanovitelji Belokranjskega muzejskega društva, z vsem srcem pa je delal pri domačem prosvetnem društvu. Bil je dolga leta nepogrešljiv pri dramski družini, folklorni skupini in pevskem zboru. Nikjer in nikoli ni odrekel svoje pomoči in zlasti mladim je bil v kultumo-prosvetnem delu vzor požrtvovalnega, preudarnega in za vse lepo zagretega človeka. Kajpak je Crnugelj za svoje uspehe prejel tudi razna priznanja in odlikovanja, od republiških in zveznih gasilskih do reda dela s srebrnim vencem. Več kakor to pa mu pomenijo uspehi v samoupravnem, gospodarskem in kulturnem dvigu domače občine, h kateremu je tudi sam prispeval zajeten delež. To pa je prijetna in lepa zavest človeka, ki se ob jubileju zagleda v prehojeno pot. Zato tovarišu Crnuglju želimo, da bi mu bila ta pot tudi v prihodnje lepa in bogata! MLADI DOPISNIK OBODREDNEM PRAZNIKU Pionirji iz OŠ Jurij Dalmatin v Krškem imamo 22. februar za svoj odredni praznik. Na ta dan se spominjamo smrti velikega slovenskega pesnika Karla Destovnika-Kajuha, po katerem se naš odred imenuje. Tako smo prek zvočnika poslušali krajši kulturni program, v katerem so učenci naše šole brali Kajuhove pesmi in jih dopolnjevali z opisom njegove življenjske poti. Vsem nam je bilo težko pri srcu ob misli, da je moral Destovnik-Kajuh še tako mlad umreti pod streli sovražnikov. ROMAN VOGRINEC novinarski krožek OŠ Jurij Dalmatin, Krško NA PUSTNI TOREK Prišel je februar in z njim najbolj šegavi in norčavi dan v letu - pust. Najbolj se tega dne vesele številni otroci, ki se takrat lahko našemijo in po mili volji razvedrijo. Učenci OŠ v Krškem smo si že v dopoldanskih urah pustnega torka ogledali ,.revijo" mask, ko so nas obiskali cicibani okoliških vrtcev, našemljeni v palčke, Indijance, zajčke itd. Seveda tudi ..starejši" nismo ostali praznih rok. Popoldne smo se zbrali pred osnovno šolo in zatem v pustnem sprevodu krenili skozi mesto. Bilo je našemljencev vseh vrst, najboljši vtis pa so name napravili duhoviti zamorčki. JANJA BENIGAR novinarski krožek OŠ Jurij Dalmatin, Krško NEDELJSKO PUSTNO RAJANJE Sem članica TVD Partizan iz Metlike in sem ob pustu dobila vabilo na nedeljsko pustno rajanje društva. Bilo nas je veliko našemljenih. Odšli smo na obhod Metlike, vendar smo se kmalu vrnili v društveni dom, kjer so nas pogostili s sendviči in piškoti. Nato smo plesali in se veselili. Noč je prišla prehitro in smo se morali v veselem razpoloženju posloviti. Maja Radovič, 3 j OŠ Metlika PREDAVANJE O SAMOZAŠČITI Pred kratkim je bilo v osnovni šoli Šentrupert predavanje o zaščiti in samozaščiti prebivalstva, na katerem so se žene in dekleta seznanile s praktičnimi napotki, kako ravnati v gospodinjskih „stiskah“. Organiza-toiji so pokazali tudi diapozitive, film o prvi pomoči itd. Udeležba je bila zadovoljiva, žene in dekleta pa upamo, da bomo lahko poslej poslušale še več podobnih predavanj. JOŽICA BREZNIKAR OŠ Šentrupert OBISKALI SMO TREBNJE Minuli ponedeljek smo učenci osnovne šole iz Šentruperta obiskali Trebnje. Najprej smo si ogledali zelo zanimivi film „Kmečki punt", v katerem smo prepoznali tudi nekaj slovenskih igralcev. Nato smo se odpravili v ..Galerijo samorastnikov". Učenci smo si z zanimanjem ogledovali razstavljene slike in kipe, meni pa je bila najbolj všeč slika „Mlin na veter". MARJANA URBIČ OŠ Šentrupert Kiritura po straiko! V počastitev slovenskega kulturnega praznika so člani osnovne organizacije Zveze socialistične mladine z učenci iz osnovne šole Vavta vas pripravili 12. februaija proslavo, in sicer v kulturnem domu v Straži. Ker v Straži že nekaj let ni bilo podobne proslave, menimo mladi, da smo se prav odločili. Sramotno za naš kraj pa je, da pride na prireditev, ki jo organi-zatoiji pripravijo z veliko skrbjo, le nekaj poslušalcev. V glavnem so šolski otroci, mladina in pa starši nastopajočih, ki si žele videti, kako se bo njihov otrok izkazal. Tako je dvorana skoraj vedno prazna in po prireditvi je nastopajoče le stežka prepričati, naj se pripravijo za kakšno drugo proslavo, zakaj mladi nočejo več recitirati zgolj stenam. Nič kolikokrat so že povedali, da si želijo polno dvorano pozornih poslušalcev, kajti takrat vidijo, da se je njihov trud obrestoval. Kot kaze, pa mladi Stražam in okoličani, ki bi radi nastopali pred polno dvorano, v domačem kra-4u zaenkrat tega še ne bodo doživeli. M. B. 00 ZSMS STRAŽA Zenske plačujejo „CEHO" Dr. Slavko Sušin, zdravstveni dom Brežice. „2enska je še vedno steber družine in skrb za družino se zrcali v skrbi za žensko. Položaj zaposlene matere se bo izboljšal, ko ji bo družba nudila najosnovnejše, otroško varstvo in družbeno prehrano, ko ženske ne bodo s strahom pričakovale, -če v vrtcu morda niso zavrnili prošnje za sprejem otroka. Velik del zaposlenih žensk prenaša dvojno obremenitev, službo in gospodinjstvo, brez zahtev. Pa ne samo to, razen osnovnih delovnih dolžnosti opravljajo še dodatno delo (na primer v zdravstvu) kot nekaj normalnega. To so tiste najpogumnejše. In čeprav vse težave hrabro prenašajo, bi jim morali odVzeti del bremena. V drugo kategorijo prištevam ženske z običajnimi zahtevami in težavami, ki jih spremljajo v službi zaradi neurejenih razmer doma, zaradi bolezni otrok ipd. V tretjo kategorijo uvrščam tiste ženske, ki izkoriščajo vse možnosti v svoj prid, ki med moškimi in ženskami iščejo razlike, katerih sploh ni, in ki vedno izsilijo bolniški dopust, četudi imajo pri bolnem otroku staro mamo ali teto. Navadno je že tako, da tisti, ki je bolj siten, več doseže. Pa še to bi rad povedal: da družbeno aktivnost žensk pri nas čudno pojmujemo, saj nekateri preštevajo samo njihove funkcije^ ne vidijo pa dela v družini. Zenske so namreč tiste, ki plačujejo ceho za pogosto neplodno sestankovanje moških, saj ves ta čas doma marljivo delajo in se ukvarjajo z otroki. “ TRETJINA BREZ KVALIFIKACIJ Dobra tretjina vseh zaposlenih v ribniškem Inlesu je žena. Nada Blatnik, referentka za kadrovske in socialne zadeve, nam je povedala, da je izmed 348 članic kolektiva okoli tretjina ali 157 žena brez kvalifikacije. Visoko kvalifikacijo imata dve tovarišici in prav toliko višjo. Srednjo strokovno šolo je dokončalo 34 njihovih žena, nepopolno pa srednjo šolo pa jih ima 25. Kvalificiranih je 36, polkvalificiranih pa celo 92. Večina tistih, ki imajo kvalifikacijo ali polkvalifikacijo, si jo je pridobila na tečajih, ki jih je po potrebi organiziral sam Inles. Letos takih tečajev ni. Ob delu se izobražujeta dve tovarišici v srednji šoli, ena pa je na podiplomskem študiju marketinga na visoki ekonomsko-komercialni šoli. v Kar 157 članic kolektiva nima nobene kvalifikacije. Med njimi je precej takih, ki so začele delati takoj po vojni, se pravi, da so starejše in zato ne kažejo večjega zanimanja za izobraževanje. Tudi ženske, ki imajo otroke oziroma družino, nimajo časa za izobraževanje, posebno še če nimajo poskrbljeno za varstvo otrok in prehrano. Precejšnja ovira za izobraževanje je tudi izmensko delo. J. P. NAJPREJ POKLIC, NATO DRUŽINA ,.V vsei dosedanji zgodovini so bile ženske zapostavljene, socialistični družbeni red pa je pravičnejši in ženske sino bolj enakopravne," je odgovorila na naje vprašanje o ena- kopravnosti ženske 19-letna dijakinja oblačilne šole in predsednica osnovne organizacije ZSM Doma Dušana Remiha v Kočevju, Nastja Fonda. „V naši državi so ženske že skoraj povsod enakopravne, saj mnoge zasedajo vodilna delovna mesta, kar je v številnih drugih državah redkost ali celo nemogoče. Novi zakon o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti določa, da smo ženske tudi na tem področju enakopravne z moškimi, se pravi, da imamo enake pravice in dolžnosti." Potem pa je povedala še, da bi bila rada miličnica. Na vprašanje, kako si predstavlja bodočnost, se pravi zakon, službo in delo z otroki, je odgovorila: Postavimo zrcalo pred obraz mlade bežijo iz vasi. saj v kmetovanju. takem, kot je sedaj, ne vidijo bodočnosti.” CEMOZCENI DELO „Sem gospodinja in se zaradi tega ne počutim prav nič odrinjena," zagotavlja Marija Grmšek z Velikega Kamna. „Mož dela v ElekUarni in dvanajst let smo živeli v bloku v Brestanici. Nikoli nisem bila v službi, pa tudi nikdar brez dela. Pred tremi leti smo prišli domov, kjer gradimo hišo in se zanjo trudimo vsak po svojih močeh. Dogovor, da bom doma gospodinjila, „Problem enakopravnosti žensk v Jugoslaviji ni več politični problem niti problem pravnega položaja ženske v družbi, kolikor še obstaja, je v glavnem problem ekonomske nerazvitosti, primitivizma, religioznih pojmovanj in drugih konservativnih predsodkov zasebno lastninskega odnosa, ki še vplivajo na življenje v družini Zaostalo gospodinjstvo in obstoječi materialni problemi družine preprečujejo ženi, da bi mogla v polni meri sodelovati v ekonomskem in družbenem življenju dežele, ustvarjajo konflikt med njeno vlogo v družbi in vlogo v gospodinjstvu. Zaostalo gospodinjstvo ovira tudi vse druge člane družine v njihovi družbeni aktivnosti. Komunisti v organih in organizacijah se morajo bojevati za ustvaritev pogojev, ki so potrebni za uspešen razvoj družine in ki jih je mogoče ustvariti že danes, posebno na področju gradnje stanovanj, različnih otroških domov, za ustanavljanje komunalnih storitvenih ustanov in podobnega. Vse to bo pripomoglo k dejanski enakopravnosti žene in moža in k njunemu sodelovanju kot enakopravnih državljanov v javnem življenju. Na idejnopolitičnem torišču se komunisti bojujejo in se bodo bojevali zoper vse nazadnjaške nazore v odnosih med spoloma, ki so še ostali v naši družbi kot dediščina preteklosti, pa tudi zoper tista iznakažena idejna in moralna pojmovanja, ki s psevdorevolueionamo frazo o .podiranju razredne morale‘ propagirajo pravzaprav amoralnost v odnosih med spoloma. “ „Precej mladih še premalo misli na bodočnost in kaj bo, če na primer dekle dobi otroka. Po moje pa je treba najprej končati šolo, se nato zaposliti in tako ustvariti materialne možnosti za življenje, družino. Pa še potem so težave. Tako mi povedo poročene, da službo še dobiš, stanovanje pa težko. Ce imaš otroka, je težko dobiti zanj mesto v vrtcu, razen tega je vrtec zelo drag." SE VEDNO MOŠKI IN ZENSKI POKLICI Vika Avsec, psihologinja in vodja službe za poklicno usmerjanje pri Zavodu za zaposlovanje v Novem mestu, si že več let prizadeva razbiti starokopitno miselnost o moških in ženskih poklicih. Vendar ... „Ne morem reči, da se stvari niso spremenile. Je napredek, po drugi strani pa nam še letošnji podatki govore, da se dekleta odločajo predvsem za poklice zdravstvene stroke, za eko-nomsko-administrativno šolo, za pedagoško gimnazijo, na poklicnih pa prevladujejo trgovke, šivilje, delno krojačice in poklici iz gostinstva. Fantje so usmerjeni izrazito v tehnično smer, vse manj pa jih je na gimnaziji, posebno na pedagoški. V obrti srečujemo same fante kot avtomehanike in pretežno delavce kovinskih strok. Poklici, za katere se odločajo dekleta, so običajno manj iskani, veliko pomanjkanje pa je pri nas v tehničnem kadru. Samo s fanti te vzreli ne bomo mogli izpolniti. Zgodilo pa se mi je pred kratkim, da sem sposobno gimnazijko nagovarjala za tehnično usmeritev pri nadaljnjem študiju, pa so bili starši odločno proti. „Samo preko mojega trupla... Le kaj bi rekli sosedje .. OD DESETIH LE DVE „Po mojem mnenju se ženske v političnih, samoupravnih in drugih organih niso uveljavile tako, kot bi se lahko," je dejala Boža Kolenac, predsednica koordinacijske konference ZSMS v Beti, Metlika. „Dekleta kažejo za družbenopolitično udejstvovanje več zavzetosti, po poroki pa je redko katera še naprej aktivna. Poleg dela v Citat je iz Programa ZKJ, objavljenega leta 1975, v bistvu pa pomeni le nadaljevanje partijskega programa izpred zadnje vojne ter nalog in ciljev, zastavljenih leta 1942 na prvi državni konferenci AFŽ. Takrat je v svojem govoru tovariš Tito med drugim dejal: „Mogoče kdo, ki se zdaj drži ob strani, sanjari, da se bo v Jugoslaviji po vojni spet vse začelo po starem, da bo tako tudi ženska spet dobila svoje mesto v kuhinji in ne bo o ničemer odločala. Toda, tovariši in tovarišice, ženske so uspešno opravile zrelostni izpit, dokazale so, da niso sposobne samo za to, da opravljajo gospodinjska dela, ampak da so tudi zmožne, da se bojujejo s puško v roki, da znajo tudi vladati in da imajo oblast v svojih rakah. “ Ko bomo te dni nazdravljali 8. marcu, imejmo pred očmi globljo vsebino tega praznika z njegovim zgodovinskim ozadjem. S formalne, zakonite strani pri nas ni ne duha ne sluha o zapostavljanju žensk, vendar nam 8. marec daje priložnost, da preverjamo našo prakso, v kateri so še vrzeli. Da nismo brez napak in da imamo še precej nerešenih zadev, zaradi katerih tovarišice ne morejo uspešneje in vidneje posegati v javno in družbenopolitično življenje, pričajo odgovori na postavljena vprašanja občanom v vseh devetih občinah Dolenjske, Bele krajine in Posavja. službi in skrbi za družino in dom mora marsikatera žena iz naših krajev delati še na kmetiji, tako da prostega časa skoraj nima. Izkušnje me učijo, da od desetih mladink po poroki še naprej družbenopolitično delujeta dve.“ „Beti zaposluje pretežno žensko delovno silo. Je ustrezno število žensk zastopanih na vseh ravneh odločanja? “ „Kar se tega tiče, smo lahko kar zadovoljni in menim, da je razmerje med ženskami in moškimi v samoupravnih organih ustrezno številu zaposlene ženske in moške delovne sile. Veliko žensk je v delavskem svetu, prav tako v odboru delavske kontrole, so predsednice in namestnice predsednikov v raznih organih; tudi sekretarske posle, v svetu ZK v Beti opravlja ženska. Na vodilnih položajih v Beti pa je žensk bolj malo. vendar temu ni krivo zapostavljanje ali podcenjevanje, marveč pomanj- kanje strokovne usposobljenih žensk, saj jih je le nekaj z visoko in višjo izobrazbo.“ KMEČKA ZENA NA NAJSLABŠEM „Kmečka žena je posebno v Beli krajini v dokaj slabem položaju," pravi inž. Marica Lončar, vodja pospeševalne službe in kooperacije v črnomaljski kmetijski zadrugi. „V naši občini je malo delovnih mest za ženske, zato so tudi iz vasi v glavnem zaposleni moški. Tako pade na kmečko ženo večji del skrbi za gospodinjstvo, otroke in kmetijo. Lahko rečemo, da je ženska nosilec kmetijske proizvodnje: Kljub temu ali pa morda ravno zaradi tega ne na družbenem ne na ekonomskem področju ni enakopravna z moškim. Kmečke žene zelo težko vključujemo v družbenopolitično življenje. Večkrat sem na terenu predlagala, da bi bile ženske zastopane v našem upravnem odboru, vendar se branijo, češ da ne morejo izgubljati časa po sestankih, ko jih doma vedno čaka kup dela. Zadnje čase kaže, da se na tem področju stvari malce spreminjajo. Uspehi sicer niso kdove kako veliki, vendar moramo biti za začetek že z majhnim zadovoljni. Kmečke žene kažejo več zanimanja za izobraževalna predavanja, rade hodijo na izlete, združene z ogledom sodobnih usmerjenih kmetij, spoznavajo, da se da tudi z manj dela oziroma z manj garanja in uporabo mehanizacije lažje in boljše živeti. Po mojeni je prvi korak k reševanju težkega položaja kmečke žene pomoč pri sodobni opremljenosti gospodinjstva ter pri modernizaciji in usmerjanju kmetij. Pa tudi celotna družba bo morala več storiti: kmečka žena nima porodniškega dopusta, ne dopusta, ne prostih sobot, zato velja že od vsega začetka. Meni je tako prav in menim, da zaradi tega moja enakopravnost ne trpi. Veliko je odvisno od tega, kakšni so možje. OBLOZENAS FUNKCIJAMI V evidenčnem listu, imajo prosvetni delavu-^. ravnateljica sevniške jJ, osnovne šole Fanika navedenih 18 funkcij-goj za enakopravno ud f nje žensk pogosto ome zagotovljeno otroško 'ri Tam, kjer sta oba v službi, je dan za vse, zlasti pa za ženo, ena sama dirka. Ko se o tem pogovarjam z zaposleno sošolko v giibljani, mi neštetokrat potoži, daje zrezkov do vrh glave sita, vendar jih pogosto pripravlja, ker ji vzamejo najmanj časa. Sicer pa si morajo tisti, ki tako začnejo, življenje drugače organizirati. Pri nas vedno nekaj manjka, če me ni doma. Hčerki nista več majhni (ena je v osmem, druga v šestem razredu osnovne šole), pa me kljub stari mami zelo pogrešata. Zato sem prepričana, da danes zaposlena ženska, ki, žal, nima vsega tistega, kar bi potrebovala (od urejenega varstva do prehrane), težko nosi dvojno breme in da zaradi tega trpi vsa družina." CELODNEVNA ŠOLA POMAGA Prof. Jože Škufca z Zavoda za šolstvo SRS - enota Novo mesto je eden tistih, ki sc z organizacijo celodnevne šole ukvarja že dve leti. Da ima ta oblika dela velik vpliv na življenje v družini, je očitno. ..Februarja 1975 smo dobili na Slovenskem prve celodnevne osnovne šole. Danes jih dela po novem že nad 40, med njimi v Semiču in na Bizeljskem. Intenzivne priprave za prehod na novo obliko življenja in dela šole potekajo v Mokronogu, o celodnevni šoli razmišljajo v Krškem. V novomeški občini take šole še ni. Do leta 1980 naj bi bili takega pouka v osnovni šoli deležni še otroci v Dol. Toplicah in Brusnicah, za uveljavitev celodnevne šole pa bi se morali resno zavzeti še na Prevolah. Postopne organizacijske priprave pa morajo potekati na vseh šolah. Celodnevna šola mora biti organizirana lako, da pomeni učencu drugi dom. Učenec pridobi v njej solidnejše znanje in bolj poglobljeno vzgojo. To je šola enakih možnosti za vse učence, tudi za tiste iz kmečkega okolja. To je šola, ki prevzema skrb za organizacijo prostega časa učenca, za njegovo zdravo prehrano in za zdravstveno varstvo. Prava škoda je, da nimajo vse šole možnosti za organizacijo celodnevnega življenja m dela. Tam, kjer je taka šola že zaživela, sojo veseli vsi, tudi starši, predvsem pa pomeni razbremenitev zaposlene žene m matere." urejeno bi moralo biti15* ^ ^ no vprašanje prehrandonlJ f v ostalih pogojev na j Sevnici bi bila potre postrežna restavracija, f j i, lahko hranila vsa dw ' j J da nanese pogostokra r kljub še tako veliki J moreš z doma, P° > majhnem otroku. ^ udejstvovanje še veli* ^ napetost zaradi skrDi. j doma. od#*' , Kako to zmore? u« . , pač rada dela v tistih % j cijah, kjer se Ciij tg in je mogoče tudi k J p V minulem letu je Pj*/* vodstvom dobro za J)] sveta za družbeno® ^ vprašanja žensk, J ; ustanovljene aktive z A i vseh krajevnih skup , ,3s območju KS L°ka.hene $ dva. „V analizi družb ^ nosti žensk v obč^ ugotovili, da je Pre zastopanih, zlasti ^ pjif krajevnih skupnosti. ^ vah na volitve se za ) ustreznejšo zastopa# ^ toliko bistveni od,st°/e^[ žensk je v organih, ali ti organi pri svoj ražajo potrebe in z J ■/ , ZENA KOOPERaNT* »Ni veliko časa‘ čim drugim kot Z ,, ,rCC iz ji,“ poudarja Marija^ of-pri Mokronogu, v ^ vrsto odgovornih dse<|ii« drugim je celo P?. vi SZDL. „rimcra Sama ne Poz|ia,pr,na bil da bi še katera kol on nik kooperantske p |et ft to ni osnovno. & W jo za trg od 15 do 20 ton ^ u je ponavadi 7^*0» A v hlevu je ponavadi | nutno jih imajo 3 J- [M j zaposlen še v m“c.nra$uj«’ pravi, sc dostikrat si toliko naložili, v j daj že nybi mogh (0vitiP ,: Sama kmetija Bef« ^ komaj hektar zem J • jflttf j delujejo v naiern • „o) tr<* J besedo tehnologija- . v (ja]jJ paj z možcin, bi si in0skuf «f dosti pomagali s str J tul^i „Ce bi zgradih sri^bin* imeti silokombajn- ^ di sod za gnojevko, fup»^ kupiti samo skupno* P f| ločilni sosedski tejM oba. Marija ‘m® „Vcjjo P° if(i« J vezane z njeno pod^lA nika v kmetijsko^T nje pjj ti boru, zaradi izkjju ^ pfCdl^ ^ atogsgjp premalo posnemo ^ fr Zo0 šecflj > in lomu-na83 kje^ n3' tak«' želji :bn° ) 3» Ivm«; orga® jnjtf elo 31» jvtf ikoft Rado Meglič: ČRNOMELJ — stari del mesta. likovnika izza Rinže V Črn —---------------------------------- Ma?^U^azstav*jata sl'kar Rado Meglič in kipar ■— TIJa Glad — Dolenjski obrazi in vedute uaUo^Ska že od nek’ dletu ^ Pesnike - v besedi, WetU in Čoničn Prav ki Je jem in v ^bnic°. Kočev-Kolni jn plnico’ tistega ob ris ^or je Bo- ilŠZŽto Potem Gub-krajine ?kozi xeno P°- ^4£aJteTerilMe8- polja skozi vasi ^ Za nieon Jske8a človeka. enovitost - ,sta značilni njegovih um- skJa1dnost. iz prikrita n na dan Set ač,l0Veka'^ego- ^o vsak tr s katere8a mo človeški ainut Z,asliŠi' vesti. ^as veselja ali domu. Kajpak ne gre prezreti, da so tam poleg Megliče-vih slik tudi kipi iz lesa, ki jih je izklesal Matija Glad. Ni težko uganiti, da so Gladovi modeli kmetje iz obkolpske doline, ki jih je kipar upodobil, kakor jih je srečal pri travniških, gozdnih, poljskih ali domačih opravilih. Vdihnil jim je nenavadno živost, tu in tam tudi hudomušnost. Kakor da bi oživljal osebe na lutkovnem odru in jim ukazoval, naj izpovedujejo življenje malega človeka! Meglič in Glad sta likovnika iz Kočevja. V Črnomlju sta pokazala le del tistega, kar ustvarjata. Po svoje sta značilna predstavnika samoraslega likovnega likovnega sporočanja, kije dobilo prav ob Rinži plodno njivo za razrast. S to razstavo, ki bo odprta do 5. marca, v Črnomlju dopolnjujejo svoja kulturna snovanja. t-:' 'f »ja Glad Žogica marogica za igro rJi l«’J| i •5 A % % $ fr p K' Pr, edzad. ^napačnem vezanju glagola s predmetom Pogostno iezikrf010 na tem mestu (Dol. list 27. jan.) omenili nJ1i dva 0,„„v,no naP^ko, ki nastane, kadar hočemo vezati ,eh sia„„, Siagola z ■ - - ■ - .“--fiuiov r i- ,stim samostalnikom, pa terja vsak od t Večal in^ s^on ^ed dolgoletnim službovanjem j Reku sm^°?a^.a' razrešiti marsikateri zapleten pri-nadomp ?■ • treba v takem slučaju samostalnik fOstavitj v Uotr s z osebnim zaimkom, le-tega pa seveda jjj Vanjem se ie Zei\sk*on> kakor ga terja razrešiti (Med služil Pomagal razreš't' )Z mars'kater‘m zapletenim primerom ^SpSe ^Primer^6’ *C°t rečeno’ Precej pogostne, naj nave- h^otnarn*]!!]seie naše govorice. ■ sKlon). 0 ,°Sa ali kaj (4. sklon), naučim pa se česa ttJ^Ofemo obeh6 °*a ve^eta z različnim sklonom, seveda a stavek Rezati z isto obliko naše govorice, pač pa je 2 lP>al jSdati takolc; °n) tudi naučU0l,°nC0 sk*on^ 'n se Je ie (g°vorice ~ h 'odobi DVEH PREDLOGOV ,bTIM SAMOSTALNIKOM en sklon ^ P1' vezanju dveh predlogov, ki terjata fabe; z lstim samostalnikom. Nekaj primerov napa-tfneli vsaW°H!?j videti ob in za hišo. — Vaje za igro J^ove v1®1* vsak dan JV JUU vmetl ob in za 1 kov Pravkar po Pouku- - Za in proti prispevku. * *L.am° druopr., stavkih ustrezajo oblike samostalni-.. klon- — u predlogu (za hišo — 6. sklon; po pouku - S sai proti n«, i KU ua mso ~ o. sklon; | moremo; ob\yC ~ 3- sklon), nikakor pa S ^avkeoblikovatuCioPle“/COW' ™ prhpeVl--------------- tn -—en yideti ob hiši in za njo. - Vaje za inprotj /ije™ Prec^ Pou^om in P° Pouku- ~ 2° P^:° “neli nove Umetnost ob siju plamenice Odmev na slovesen začetek 22. Dolenjskega kulturnega festivala z razstavo Kobetovih vedut veliko zadoščenje prirediteljem in spodbuda, da se bodo tudi poslej zgledno trudili Nadvse imeniten začetek dvaindvajsetega Dolenjskega kulturnega festivala na predvečer slovenskega kulturnega praznika še vedno odmeva — tako besede visokih gostov, da Kostanjevica spet dokazuje, kako je upravičeno ponos našega naroda, kot slovesna otvoritev razstave monotipij letošnjega Prešernovega nagrajenca Borisa Kobeta v Lamutovem likovnem salonu. Nedvomno je to velika in prepotrebna moralna opora prirediteljem, da bodo še z večjo prizadevnostjo, voljo in ljubeznijo uresničili celotni za letos načrtovani spored. Čeprav smo o tem načrtu nedavno že pisali, naj ponovno pregledamo, kaj se bo v letu 1977 pomembnega dogajalo pod imenom Dolenjskega kulturnega festivala. Za Kobetovo bo v Lamutovem likovnem salonu še sedem razstav. Fakinovo, Šalamuna, Pandurja in Omana z onstran Karavank bodo v razstavišču prvič predstavili. Zoranu Didku bodo pripravili retrospektivo, vrhunec razstavne sezone pa bo obsežna in vsestranska retrospektiva del Vladimira Lamuta. Festival bo gostitelj tudi tradicionalnega Grafičnega bienala jugoslovanskih pionirjev. Podobno kot do zdaj bo Dolenjski kulturni festival tudi letos poskrbel za obilico gledaliških, pevskih in glasbenih užitkov. Obetajo se nastopi vseh slovenskih poklicnih gledališč z najuspešnejšimi predstavami lanske in letošnje sezone. V goste bo prišel priznani orgelski solist in nagrajenec Prešernovega sklada Hubert Bergant, obiskovalci pa bodo lahko prisluhnili tudi opernima solistoma Ljuljani Molnar >- Talajič in Krunoslavu Cigoju. Podrobnosti iz tega dela festivalskih prireditev bodo znane kasneje, prav tako, kje in s kakšnim delom se bo letos ustavljalo »Gledališče v gosteh14 - izvirna oblika, ki so jo lani prvič vpeljali in se je izkazala za zelo uspešno. Med „neobvezne“ dejavnosti Dolenjskega kulturnega festiva- la je treba letos vsekakor šteti tudi založništvo. Lani je v festi-valovi založbi izšla ob etnografskem poljudnoznanstvenem delu dr. Marije Makarovič prva knjiga iz nove slovenske knjižne zbirke Beseda Dolenjske z Zoranovo „Dediščino“ in Markljevimi »Obrobnimi pesmimi11. Letos bosta izšli dve novi knjigi dolenjskih avtorjev: Jožeta Cvelbarja „Moji kraji“ (izbor pesmi in uvod sta delo Janeza Menarta) — delo bo posvečeno šestdesetletnici pesnikove smrti — in zbirka pesmi Janeza Kolenca. Založniška dejavnost Dolenjskega kulturnega festivala je že do zdaj dobivala širša priznanja, sam pojav lani začete knjižne zbirke Beseda Dolenjske pa je za spodbudno in hvalevredno dejanje označil tudi kritik njene prve knjige dr. Rado Bordon v Dolenjskih razgledih. Festival se je odločil, da izda poslej vsako leto dve do tri knjige sodobnih slovenskih avtorjev, ki snujejo pesniška in prozna besedila na Dolenjskem. Cvelbarjeva knjižica pesmi bo izšla še te dni, tako da jo bo možno kmalu dobiti tudi na knjižnem trgu. Izdaja se je nekoliko zamudila. Akademik Božidar Jakac je nalašč za to knjižico narisal portret Jožeta Cvel-harja. j z I Prizadevanje, da bi sekcije Kulturnega društva Dušan Jereb prišle do svojih stalnih vadbenih prostorov, je staro vsaj dve desetletji. V prazno so sli pozivi, prošnje, kritike, polemike, odprta pisma. Na tisoče besed in na kupe papirja. Prav nič se ni spremenilo: vse je še tako, kot je bilo lani, ko so društvu podelili državno odlikovanje za njegovo nenehno in požrtvovalno tridesetletno delo, in malo kasneje, ko je novi izvršni odbor društva objavil odprto pismo in v njem pokazal na dejavnike, ki bi mu bili že zavoljo njihovega vpliva in moči dolžni pomagati. Čeprav NOVA RAZSTAVA V DOLENJSKI GALERIJI - V zgornji dvorani Dolenjske galerije v Novem mestu bodo odpili jutri ob 18. uri razstavo 34 slikarskih del Gojmira Antona Kosa (1896 — 1970). Slike, ki prikazujejo pregled celotne umetnikove ustvaijalnosti, so iz zbirke Modeme galerije v Ljubljani in iz zasebne zbirke Frančiške Kos, žene pokojnega slikarja. Razstavo je strokovno pripravila Melita Stele - Možina, študijo o slikarju pa je napisal Jure Mikuž, oba kustosa Moderne galerije. Na otvoritvi bo nastopil Dolenjski oktet. — Na sliki: G. A. Kos: SMARAGD IN RUBIN, 1969 — olje, platno. Pomanjkljivosti »odvezale” usta Poročili o delu novomeške Zveze kulturnih organizacij za leti 1975 in 1976 nista zadeli žebljice v glavico kljub dobremu namenu in skrbnosti sestavljalcev. Preveč je v njiju naštevanja, premalo pa so prikazane žgoča problematika in rešitve. Tako so vsaj menili udeleženci sobotne konference ZKO v Dolenjski galeriji, ko so v razpravi obravnavali vprašanja, ki jih poročili omenjata samo bežno ali pa sploh ne. Eden od razpravljal-cev je celo poudaril, da se poročili bereta kot družinski dnevnik izvršnega odbora, s tem pa nehote opozoril na razrahljanost vezi vodstva z društvi, skupinami, organizacijami. Čeprav je treba priznati, daje napredek na področju amaterizma v novomeški občini v zadnjih dveh letih precejšen — to potijuje tudi podatek o na novo osnovanih društvih in skupinah - pa je treba k temu pristaviti, da posamezne zvrsti dejavnosti niso bile deležne enake pozor- —t* B-r. nosti. To dejstvo potijuje tudi zaključni račun za minulo leto, saj je iz številk natančno razvidno, da lite- DON PASOUALE OBISKAL DOLENJSKE TOPLICE 25. februarja zvečer so Topličani napolnili svoj dom kulture, saj so lahko prvič v zgodovini svojega kraja doma napasli oči in ušesa pri operni predstavi. V goste jim je namreč prišel ansambel ljubljanske Opera z Donizettijevim delom „Don Pasqualc“. V glavnih vlogah so nastopili znani operni prvaki: Ladko Korošec, Sonja Hočevar, Rajko Koritnik, Marcel Ostaševski in Drago Čuden, ki so peli ob klavirski spremljavi pianistke Zdenke Lukec-Cuden. Izjemni kulturni dogodek so Topličani posvetili 40-letnici Titovega prihoda na čelo KPJ, 40-letnici ustanovnega kongresa KPS, zaključku politične šole in dnevu žena. J. P. rarna, gledališka in likovna dejavnost niso bile deležne niti enega samega dinarja iz skupnih sredstev ZKO, prav tako je „zmanjkalo“ tudi denarja za nabavo novih knjig ljudskih knjižnic. Odgovora na vprašanje, zakaj tako, delegati na sobotni konferenci niso dobili. Nerazumljivo pa se jim je zdelo, da je navzlic tarnanju o nenehnem pomanjkanju denarja za ZKO, tako tudi za minulo leto, v skupnem fondu ZKO še vedno ostalo nerazdeljenih nekaj nad 70.000 dinarjev in da je ta denar prenesen kot začetni „kapital“ v letošnji proračun ZKO. Ali se je to zgodilo zavoljo premajhne pozornosti izvršnega odbora ali morda zato, ker lani financirane (prej omenjene) dejavnosti v članih tega odbora nimajo zagretih pristašev, bo treba pač še razčistiti. Ena od pripomb je očitala Zvezi kulturnih organizacij, da je še vedno preveč zaprta in premalo dojemljiva za interese ljudi, ki želijo soustvarjati tako kulturno politiko, kot tudi kulturne dobrine. Posebno mladi so se že nekajkrat razhudili, češ da jim ZKO ne dovoli vstopa v svoje vrste in da je zato večtirnost kulturne po- Galerija v oknu Pred dnevom žena bo v izložbi sevniške Elektrotehne z nekaterimi deli oredstavljena Greta Pečnik. To bo že tretja ,razstava" na sicer za te reči nenavadnem prostoru, kjer naj bi se belila razna gospodinjska tehnika, motorne žage ali televizorji. Januarja kar v izložbi prirejena ..Galerija v oknu“ je predstavila slikarja Ivana Lackoviča z nekaj deli. Ves februarje bilo na ogled sedem skulptur Toneta Svetine - Vojka. To je nenavaden način predstavljanja umetniških del, prav gotovo pa na takem kraju padejo v oči marsikomu, ki sicer ne zahaja v galerije. Zamisel za to se je porodila ob lanskem tednu Komunista. Začetek je več kot obetaven: v treh mesecih so bili predstavljeni, res le z nekaj deli, kot omogoča prostor, trije umetniki, predstavniki likovnih samorastnikov. Prireditelji so v dogovoru tudi z drugimi umetniki. Ob vsaki novi postavitvi Elektrotehna založi tudi letak z nekaj besedami o avtorju, razmnožijo pa ga v Jutranjki. Lep primer, da izložbe niso le za trgovsko blago. A. 2. litike in organiziranje prireditev nujna. Ob tem pa je tudi res, da ZKO ni organizacija, ki bi slehernega zainteresiranega v svoje delo privlekla za lase. Temu na rob naj velja tudi pripomba, da se bo odnos do ZKO in odnos ZKO do občanov bistveno popravil, ko bodo povsod uresničili sklepe oktobrske občinske partijske konference o kulturi in programe, ki jih je bilo nujno izdelati v akciji „Človek, delo, kultura**. I. ZORAN že zavoljo njihovega vpliva in ..................... ti. C plat zvona še ni ponehal, pa je očitno, da je vse to prizadevanje, v^s ta boj za prostore čedalje bolj podoben donkihotskemu naskakovanju mlinov na veter. Ampak doldej tako? Donkihotstvc Ze nič kolikokrat smo slišali in brali, da bi izselitev dveh strank iz doma kulture v trenutku rešila prostorski problem novomeškega amaterizma, kot ga gojijo sekcije Kulturnega društva DuSan Jereb. Da se to ni zgodilo, kljub temu da rastejo nova družbena stanovanja v zadnjem času kot gobe po dežju, je prav nerazumljivo in človek se je tu upravičen vprašati, ali morda ne delujejo neki posebni in kulturi slaajno nenaklonjeni črni zakoni. Ali družbenopolitična zavest pristojnih ni še tako zrela, da bi mogli spregledati to napako in naposled pomagati kulturi do minimalnih pogojev za delo, ali pa je vmes kaj drugega, če ne morda celo popolna nezainteresiranost? Ob takem ravnanju je kajpak odgovorne družbenopolitične dejavnike treba spomniti na sklepe z lanske občinske partijske konference o kulturi, pred katerimi se pa vendarle ne morejo skriti. Malodušje, ki je zajelo vodstvo Kulturnega društva Dušan Jereb, ni nič drugega kot posledica takega stanja in odgovor na prav nič odgovorno reševanje perečih vprašanj, pri čemer pa prostorsko ni edino, morda je le najpomembnejše. Plav gotovo je tudi to povzročilo odstop društvenega predsednika, o čemer se govori v zadnjem času. I. Z. USPEH TUDI V STRAŽI — Po uspešnem nastopu pred domačini občinstvom je gledališka skupina kulturnega društ a Zarja iz Soteske ponovila 27. februarja v Straži Budakovo ljudsko igro „Klob-čič“. Straško občinstvo, ki nima na pretek gledaliških dogodkov, je gostovanje soteških „Zarjanov“ nagradilo s polno dvorano in prisrčnim aplavzom. Na sliki: prizor iz „Klobči ki se je na •?arkarski ** * holjfe kosikePnVedel d° preCej • t*1""!*# so dokazali, da leg&h S V neka‘eiih naših ‘°tm dela- Po reti in Nov? najbolje v Ribni- RiSfmmeStU Prifantih so osvojili prvo mesto, njihova mladinska selekcija pa je imela nekoliko smole, saj je bila ob koncu druga. Pri mladinkah so Ribničanke nekoliko razočarale, novomeška regija pa je ponovno postregla z zelo močno vrsto: v predtekmovanjih je zmagovala brez težav, v finalu pa so se dekleta po nepotrebnem ustrašile. Prvenstvo je prineslo še eno novost: poslej naj bi vsi klubi obvezno sodelovali s športnimi šolskimi društvi. Le tako bodo vedno imeli svoje igralce, ne bodo odvisni od posameznih talentov. In še nekaj: posamezne regije bodo morale pripravljati turnirje, na katerih bodo imeli trenerji selekcij precej dela, preden bodo sestavili vrsto najboljših. Vsekakor je trenutno dolenjski rokomet med športi, ki se ne morejo bati za prihodnost. Šolska tekmovanja, občinska tekmovanja in regijski turnirji so najlepši dokaz, da je rokomet ta čas pri nas pri igrah z žogo najbolj množičen, pa tudi najbolj kakovosten. J. PEZELJ Slovensko košarkarsko prvenstvo postaja vse bolj zanimivo, kajti vrsta Domžal, ki v jesenskem delu ni doživela niti enega poraza, je morala že dvakrat priznati premoč drugih. Tokrat jo je odpravila vrsta Elektre, ki igra v soboto zvečer v Novem mestu. Dolenjci so nastopili v Murski Soboti in so srečanje dobili s petimi ko S razlike. RADENSKA-POMURJE -DOLENJSKA 58:63 (33:43) V petnajstem kolu slovenskega košarkarskega prvenstva je reprezentanca Dolenjske dosegla deseto zmago in je z dvajsetimi točkami, kolikor jih ima tudi mariborski Branik, na drugem mestu. V gosteh so Dolenjci igrali slabše, kot znajo, kar dokazuje tudi število doseženih košev. Navzlic temu je bilo srečanje - ogledalo si ga je okoli 150 gledalcev -zanimivo, predvsem v prvem polčasu, ko so gostje dosegli 43 zadetkov. V nadaljevanju so domači igrali bolje, razliko so zmanjšali na 54:55, vendar jim Dolenjcev, ki so v nadaljevanju igrah preveč nenapadalno (dosegli so samo dvajset zadetkov), ni uspelo premagati. Dolenjska: Seničar 2, Bajt 4, Kovačevič 2, Munih 1, Ivančič 11, Švinger 15, P. Seničar 10, Plantan 18. Ostali rezultati: Elektra - Domžale 94:71 (40:25), Fructal - Jjjvakrat premagana Olimpija *iir!skr°*<0metna vrsta novomeške Krke zimski republiški prvak — Dobre Dolenjke na —etT> Pn/enstvu — Presenetile so Kočevke — Krka premagala Olimpijo tudi doma Vrhnika 79:87 (36:43), Ježica -Kras 86:87 (42:41) in Rudar -Trnovo 100:77 (50:41). Vrstni red: 1. Domžale 26 točk, 2. Dolenjska 20, 3. Branik 20, 4. Rudar 18, 5. Elektra 18, 6. Fructal 14, 7. Trnovo 14, 8. Kras 14, 9. Ježica 12, 10. Vrhnika 12, 11. Jesenice 8,12. Jesenice-Radenska 4. V SOBOTO DOLENJSKA -ELEKTRA V 16. kolu slovenske košarkarske lige se Novemu mestu obeta zanimiva košarkarska predstava med reprezentanco Dolenjske in igralci Elektre, ki so v minulem srečanju premagali vodilne Domžale. Šoštanjčani igrajo v drugem delu prvenstva precej boljše, kot so v prvem, ko so izgubili doma z Dolenjsko, in ker bodo poskušali priti v Novem mestu do novih točk, se obeta dobra igra. TREBNJE: OBČNI ZBOR 26. februarja so trebanjski kegljaški delavci imeli občni zbor, na ka- terem so člani kluba ugotovili, da so minulo tekmovalno sezono uspešno končali. Poudarili so, da bi bili tekmovalni dosežki še boljši, če bi imeli v Trebnjem štiristezno avtomatsko kegljišče. Ob koncu so pohvalili delavni izvršni odbor in tehnično vodstvo ter Bartolja in Bukovca. N. G. HREN, GOLES IN RUSTJA Prejšnji teden se je v Mirni peči začelo II. odprto prvenstvo domačega kegljaškega kluba, v fmale pa so se uvrstili lanski prvak Hren (Krka) 902, Goleš (Mercator) 874, Rustja (Železničar) 872, B. Vesel (Krka) 871, Rovan (Krško) 870, Lavrič (Mercator) 870, Novljan (Mirna peč) 870, Jarc (Krka) 866, Bartolj (Mercator) 861. Ženske: Tratar (Krka) 432, Zupančič (Krka) 803, Dalmacija (Krka) 395 itd. N. G. OBČNI ZBOR ŠAHOVSKEGA KLUBA Novomeški šahovski klub bo imel v torek, 15. marca, v prostorih starega kluba redni letni občni zbor, in sicer ob 18. uri. Pogovorili se bodo o novih prostorih, registraciji igralcev in tekmovalnem programu. Vabljeni so vsi člani in ljubitelji kraljevske igre. za j1111?.. tradicionalno zimsko rokometno prvenstvo Slo-Krk V6zmagoslavje Dolenjkam. Članice novo-,‘ga "* uruo0 ® m K°če\ja so, precej presenetljivo, osvojile prvo oziro-kit»u nerojfoljr ,?» medtem ko je ljubljanska Olimpija, član II. zvez- 1 iZt Nasploh p6 . P"813*3 na četrtem mestu. b Lmhiio«A._t— .. n- rokometni ligi, v mmulem prven- ,3 *i ,EftfVADKE START A JO ji sezona za K ^vadkf tekmovalna ' r' k? ? »Kun n8edelj° '?0d0 te'kmo- p 'nastopila"^3" v ZaSrebu- r“' Vi"i> «£■£ J31? 'ft* v ®Ja*na Dokl bodo nuli- t S8 °<*1, k^nSlU konkurenci. ^ bo teb£™stoPa med čla- S to*! saj jiiet!? 2unaJ konku-a P^Odnn * « J ‘O Dnnrovo -»o vTodne teloiL10 Priprava za med-bodo ani, Moskvi in mK,2CANE 13 medalj Prvenstvu v CelUlozar°^iliiUdi plaVal' n^ehe. Ma J*1 *n dosegli lepe dn ^Vnah ■ns*cem - bilo je Z&. Andrej Škafar di^ln° ‘n 200 m' mesti (200 m v P.rsn°); na mla- feja « nfc1 3' "“"o: fc % £ (10n m Prsno>-hJSJ? Škafar f2nnm prsno) in 3več u (200 m mešano). t&riV, a4??® I'J® bl1 tudi na 200 «afeta 4x 100 m Celulozar (Kopriv-S vab); pionir- n°yometaii bolje je 0 nadalinioC “fP6'10 ln se delu. Skup- SSft 8SSSS; delegacija Po- j^i So se yac a Slavonije. 29- maiZa 5portn° srečanje >(i Pa bodQ aja) v Petlovcu, na s&} in ostali0??1*! tud‘ mircn' 50 Povedal' U nikl' Na % ? z Zain.. Ji •’ so navezali ^dofn*2 Poseka n U? klubo,n Pri- »i*» ^ plba dovolj°de]1’ uPravni od- Kh? zatr^-“>P«hiklu-slabSi, rm, “ nl' polovici stvu ni šlo najbolje. V tekmi z Novo-meščankami so pričakovale lahko zmago, pravzaprav težji trening, vendar sq jih Dolenjke pošteno presenetile. Z domiselno igro, kije temeljila na hitrih akcijah, natančnih strelih in dobri obrambi, so gostje po prvem polčasu vodile z 11:6. Po odmoru so igralke iz zvezne lige začele veliko bolj resno, vendar jih je ravno prepričanje, da bodo slovenske liga-šice premagale, pokopalo. Novome-ščanke so dobro igrale tudi v srečanju z Borcem in ga dobile kar s 3:19. Z odličnimi igrami so se izkazale tudi mlade in nadarjene Kočevke. DOPOLNITEV K IZJAVI Pred kratkim sem sodelovala v pogovoru o problemu teniških igrišč v Novem mestu. Prosim, če dopolnite zapis izjave. Urbanistična služba je predlagala več možnih lokacij, od katerih je bila edina, ki je predvidevala stalno rešitev problema lokacije v sklopu bodočega športnorekreacijskega centra v Portovalu. Predlogi so bili dani na izbiro klubu in investitorju. Na sestanku je bila soglasno izražena želja, naj bi bila igrišča v Portovalu, in sicer tako, da ne bo oviran nadaljnji razvoj športnega rekreacijskega centra. Izbrano lokacijo in rešitev so ugodno ocenili tudi strokovnjaki za projektiranje športnorekreacijskih objektov Projektivnega biroja iz Ljubljane. Izgotovljena dokumentacija je bila oddana investitorju in s tem je urbanistična služba naročilo izpolnila. S stališč urbanističnega urejanja prostorov ni zadržkov za lociranje igrišča na Loki, kolikor bo to dopuščal zazidalni načrt za Novi trg. Navzlic temu bo v bodočnosti verjetno potrebno graditi dodatna igrišča. MARTINA LIPNIK dipl. inž. arh. Dobro so igrale v vseh srečanjih in v zadnjih dveh tekmah z Mokercem (18:9) in Eto (13:7) dokazale, da bo Dolenjska v kratkem lahko dobila še enega republiškega ligaša. razultati zadnjih tekem: Borec -Krka 3:19 (1:11), Kočevje - Mo-kerc 18:9 (8:4), Mirna - Eta 5:17 (2:10), Krka - Olimpija 19:13 (11:6), Slovan - Mirna 19:4 (10:1), Eta - Kočevje 7:13 (3:6). Končni vrstni red: 1. Krka 12 točk, 2. Kočevje 10, 3. Slovan 10, 4. Olimpija 8, 5. Borec 8, 8. Mirna 0. KRKA-OLIMPIJA 24:23 (11:11) V prijateljski trening tekmi sta se v nedeljo dopoldan v športni dvorani pomerili rokometni vrsti novomeške Krke in ljubljanske Olimpije. Favorit srečanja so bile gostje, ki nastopajo v II. zvezni ligi, zlasti zato, ker so jih Novomeščanke na minulem zimskem prvenstvu premagale in so se želele gostje za ..ljubljanski" poraz maščevati. Zaradi tega je bila tekma — ogledalo si jo je okoli 150 gledalcev - močno zanimiva in izenačena, ob koncu pa so tesno, a zasluženo slavile domačinke. Krka: Golob, Kastelic 6, Hodnik 5, Brajer 2, Foršek 1, Kostanjšek, Mršnik 7, Kovačevič 1. TURNIR OB 8. MARCU Športno društvo Krka bo v nedeljo, 6. marca, pripravilo v novi športni dvorani v Novem mestu drugi rokometni turnir ženskih vrst, s katerim bo počastilo dan žena. Na turnirju (vstop bo prost) bodo nastopile igralke ljubljanske Olimpije (nastopajo v II. zvezni rokometni ligi), cerkniška Eta, reprezentanca Gorenjske (Preddvor) in novomeška Krka, ta čas najboljša vrsta v republiški ligi. Tekmovanje se bo začelo ob 9. uri. TAVČAR ŠE ENKRAT Člani Šahovskega kluba Milan Majcen so zadnji četrtek pripravili redni mesečni hitropotezni turnir, na katerem je nastopilo dvajset igralcev iz Sevnice, Celja, Krmelja, Ljubljane, Zidanega mosta in Maribora. Ponovno je zmagal Rado Tavčar, ki je premagal vse svoje nasprotnike, medtem ko je bil boj za drugo in tretje mesto precej napet. Vrstni red: 1. Tavčar (Ljubljana) 19 točk, 2. Pertinač (Celje) 15,5, 3. Peše 15, 4. do 5. Blas in Maurer 13,5, 6. Derstvenšek (vsi ŠK Milan Majcen) 12 itd. J. B. /■-------------------------N Reprezentantka Če bi kdo pred dobrima dvema letoma predlagal danes dvaindvajsetletni Belokranjici Mariji Barič, naj začne kegljati, bi mu v brk rekla: „Beži, beži, kaj se šališ!" Namreč zato, ker je Baričeva menila, da velikanske krogle sploh ne bi mogla zakotaliti do kegljev. In pred približno petindvajsetimi meseci je Marija dobila zaposlitev na novomeškem kegljišču na Loki. Kadar so bile steze prazne in v lokalu nobenega gosta, je Baričeva nekoliko s strahom odšla k asfaltnim stezam in se poskusila. Ugotovila je, da se je krogle bala neupravičeno, ko pa jo je pri delu videl znani kegljač Mrzlak in nato še Alojz Košmrlj, se je njena športna kariera začela. Kegljača sta namreč Marijo prepričala in začela je kegljati za novomeško Krko". I PRVENSTVO ZADOVOLJILO - Na dolenjskem zimskem odbojkarskem prvenstvu za moške so ekipe prikazale dokaj dobro odbojko, najbolj pa je presenetila mladinska vrsta iz Žužemberka, ki je po izenačenem boju premagala Trebnje. Na sliki: v bloku (beli dresi) so Trebanjci, ki so morali tudi v srečanju s Kočevci priznati premoč. (Foto: J. Pezelj) Mladi Žužemberk navdušil Zmagovalec odbojkarskega prvenstva — Novo mesto Na tradicionalnem zimskem pokalnem odbojkarskem prvenstvu za moške, ki ga vsako leto prireja Dolenjski list, so razen Mokronoga sodelovali vsi dolenjski klubi, Žužemberk pa se je kot trenutno najbolj perspektivno odbojkarsko središče predstavil celo z dvema moštvoma. »R-. Nih’''cliko'tefci° prcmal0 va-S Vdorov I ^afadl ncPr'-Pozorno<1?l0'‘loJ Pa bodo JC * 'nosti posvetiti pod- samoupravne !n!k ic Milan 3 Kou Milošič t°r of’ bla*ai' N>c. PredUrtt^Hp? bo vodl1 iNb,fted*tavnii, kluba seje SbSttESp01" KPD Dob, Pomoč in ^ nu za vsc- n razumevanje. J. PLATIŠE Kot je bilo pričakovati, je v nedeljo v športni dvorani v Novem mestu zmagal prvoligaš Novo mesto, vendar ne brez težav. Namučila gaje že veteranska ekipa Žužemberka, posebno pa drugi finalist Kočevje, ki pa je v odličnem setu po sicer vseskozi presenetljivo dobri igri povsem popustil, tako da je bila novomeška zmaga nesporna. Povedati pa je treba, da kljub znanemu pomanjkanju igralcev novomeško moštvo spet ni nastopilo v svoji popolni, najboljši postavi. Poživitev turnirja in za napredek odbojko najprijetnejše presenečenje je bil nastop mladinske ekipe Žužemberka. Uspelo ji je to, kar v ligaških tekmah še rji uspelo najboljši žužemberški reprezentanci, namreč: premagati TRIMO iz Trebnjega, ki je nastopil v svoji najboljši postavi z veteranom Oparo na čelu. Nadaljnje resno delo bo obetajoče igralce Brulca, Škrbeta, Colariča, Cerkovnika (ki tokrat iz zdravstvenih razlogov ni nastopil), Milana in Zdravka Pluta, Krakarja, Pečarja gotovo vodilo do še večjih uspehov, kot so jih doživeli v novomeški športni dvorani. Rezultati: Novo mesto : Črnomelj - 2:0, Novo mesto : Žužemberk (st.) - 2:0, Žužemberk (starejši) : Črnomelj - 2:0, Kočevje : TRIMO - 2:1, Žužemberk (mladinci) : TRIMO - 2:1, Kočevje : Žužemberk - 2:0, Novo' mesto : Kočevje - 2:1. Končni vrstni red: 1. Novo mesto, 2. Kočevje, 3. Žužemberk (st.), 4. Žužemberk (ml.), 5. TRIMO, 6. Črnomelj. Sodila sta Janez Mohorčič in Bruno IGRALKE KRKE PREMAGALE OLIMPIJO - Novomeške igralke rokometa, ki se že od novega leta redno pripravljajo na novo tekmovalno sezono, so v minulem tednu dosegle dve pomembni zmagi, najprej so na zimskem rokometnem prvenstvu Slovenije prepričljivo premagale ta čas eno od najbolj- ^^ op^a Pokfe Matoh m šili igralk v II. zvezni ligi Olimpijo, v nedeljo pa so se z isto ekipo, kije obljubila prepričljivo zmago, pomerile še enkrat in dosegle še eno zmago. Na sliki: domačinke v napadu. (Eoto: Janez Pezelj) „Vsak začetek je težak," meni Marija, ,.kegljaški pa je bil še težji. Če mečejo moški, ni to nič nenavadnega. Dekleta pa so bila, vsaj na novomeških kegljiščih, lep čas deveto čudo. No, navadili so se nas, zlasti takrat, ko smo dokazale, da se lahko enakovredno kosamo z najboljšimi Slovenkami. Marsikoga zanima, kako nam je uspelo tako hitro napredovati. Po mojem zato, ker sta bili v začetku v mestu dve vrsti: Novo mesto in Krka. Dekleta smo med seboj zagrizeno tekmovala. Vedno je ena vrsta hotela biti boljša od druge. Če smo hotele biti boljše, smo morale trenirati, in ker smo redno vadile, smo napredovale. Včasih mi je za mestnimi tekmami kar žal, upam pa, da bodo tako zanimivi boji kot nekoč tudi med našimi sindikalnimi vrstami." Marija je doma s Sinjega vrha pri Vinici. Tam sedaj le malokdo ve, da je njihova vaščanka pred kratkim postala članica mladinske državne vrste. Vaščani sicer vedo, da drobna Marija tekmuje, in odkar so v Dolenjcu o njej zasledili nekaj vesti, jo vedno vprašajo po uspehu. Pa nikoli ne pove vsega. Tako vaščani najraje o njenih dosežkih vprašajo njene starše. Ti pred Marijo skrivajo navdušenje nad njenim športom, hčerko pa kaj radi pohvalijo, kadar nje ni doma, obenem pa potarnajo, da ji šport jemlje kar preveč časa. „Vadim dvakrat na teden, nato pa imam ob koncu tedna tekme. Kar precej časa mi vzamejo krogle, toda zaenkrat mi ni žal. Pri treningih me ovira delo, ker delam v izmenah. Zamujeno poskušam vedno nadoknaditi, in ker sem reprezentantka, bom morala vse moči usmeriti na vaje pred evropskim mladinskim prvenstvom. Strokovnjaki menijo, da je naša vrsta zelo močna, bržkone pa bodo imele prvo besedo odlične Madžarke Ker kegljamo na domačem ...’ Nato je simpatična Marija skomignila z rameni, kar naj bi pomenilo, da je veliko odvisno od športne sreče, novomeški poznavalci kegljanja pa so prepri čani, da tudi od Bclokranjice in njene klubske tovarišice Tatjane Soško. Obe sta se v bojih z devetimi lesenimi vojaki že izka zali. Zakaj se ne bi tudi na evropskem prvenstvu. J. PEZELJ marca 1977 Stran uredil: JANEZ PEZELJ PROSTA DELOVNA MESTA IGM SAVA KRŠKO odbor za medsebojna razmerja razglaša prosti delovni mesti: 1. DELOVODJA v DE gramoznica in cementnine Drnovo Pogoji: a) VK, KV, SVKali SKV delavec b) najmanj 3 leta delovnih izkušenj c) nadpovprečne organizacijske sposobnosti 2. UPRAVLJAC NAKLADALNIKA Pogoji: a) KV mehanik ali osemletka s tečajem za upravljanje nakladalnika, b) zanesljivost v odnosu do dragega delovnega sredstva Poskusno delo traja 3 mesece. Kandidati morajo imeti urejeno vojaščino. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razglasa na naslov: IGM SAVA, KRŠKO, Gasilska 4. „ LABOD", tovarna oblačil NOVO MESTO Komisija za kadre in delovna razmerja pri delovni skupnosti skupnih služb OBJ A VLJA naslednji prosti delovni mesti: 1. VODJA FINANCIRANJA Pogoji: — visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri in 4 oziroma 6 let prakse na podobnih delovnih mestih v finančno-raču-novodski službi — družbeno-politična neoporečnost. Kandidatu nudimo dvoinpolsobno stanovanje 2. FINANČNI KONTROLOR Pogoji: — višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri in 4 oziroma 6 let delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih v finančno-računovodski službi Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo kadrovski službi DSSS LABOD, Novo mesto. Objava velja do zasedbe delovnih mest. KOMUNALNO IN GRADBENO PODJETJE „NOVOGRAD", NOVO MESTO, n. sub. o objavlja naslednja prosta delovna mesta: — v TOZD Vodovod in kanalizacija: 1. VODJA ODDELKA KANALIZACIJA 2. DELOVODJA V ODDELKU KANALIZACIJA 3. VK VZDRŽEVALEC 4. KV VZDRŽEVALEC 5. PK VZDRŽEVALEC — v TOZD Gradbeništvo in stranski obrati: 6. več kvalificiranih zidarjev 7. več kvalificiranih tesarjev 8. več nekvalificiranih delavcev v gradbeništvu Poleg splošnih pogojev se za zasedbo objavljenih delovnih mest zahteva: pod 1: gradbeni ali strojni tehnik ali sorodnih strok ter 5 let delovnih izkušenj; pod 2: delovodska šola strojne smeri ali VK ali KV inštalater ali ključavničar ter 3 leta delovnih izkušenj; pod 3: vodovodni inštalater ali strojni ključavničar ali sorodni poklici ter 3 leta delovnih izkušenj; pod 4: vodovodni inštalater ali strojni ključavničar ali sorodni poklici ter 1 leto delovnih izkušenj; pod 5: priučen vodovodni ali gradbeni delavec ter najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj; pod 6: in 7 poklicna šola ustrezne stroke. Kandidati za objavljena delovna mesta lahko vlože prijave v 8 dneh po dnevu objave na naslov: Komunalno in gradbeno podjetje Novograd, Novo mesto, kadrovska služba. Cesta komandanta Staneta 2. PUSMR m Im po rt— E x po rt FARRA D'ISONZO Gorica (Italija) Tel. 888 025 Zastopstva podjetij MAB "AGRIFULL" in drugih •MotokultivatorJI od 5 — 18 KS •Traktorji in goseničarji od 21 - 90 KS »Preše za seno in grozdje *Mreže proti toči •Gume „GOODYEAR" za traktorje in avtomobile REZERVNI DEU SERVISNA SLUŽBA UGODNE CENE % 4? JUBILEJNO LETO -LETO KVALITETE Razvoju Plave lagune v Poreču so botrovali ugodna naravna lega, mediteransko okolje, številne lagune in otočki. Poleg naravnih lepot je znala prisluhniti potrebam modernega turizma. Turistično ponudbo kompletira združena s trgovino, poljedelstvom, vinogradništvom in ribolovom. „Lagunaši“ pravijo, da je 10 dobrih razlogov, zaradi katerih je vredno vsaj nekaj dni dopusta preživeti pri njih. Poreč je dobro povezan s svojim naravnim zaledjem. Možnost bivanja je raznolika. V Plavi laguni so na razpolago hoteli, vile, bungalovi, avtocampi, zasebne sobe in apartmaji. Poleg tega imajo gosti na razpolago številne športne objekte za aktivno rekreacijo. Plava laguna nudi posebne ugodnosti za bivanje sindikalnim organizacijam v delovnih organizacijah, upokojencem, šolski in predšolski mladini z organizacijo šol v naravi. Do domačih gostov je imela Plava laguna vedno ustrezen odnos. To dokazuje, da nameravajo v letošnjem letu imeti že 30 odstotkov domačih gostov. * VOZNIKI! ZAŠČITITE SVOJE VOZILO PRED KOROZIJO- ZUNANJJ IN NOTRANJI PREMAZ Z »VALVOLINE TECT-YLOM" VAM OPRAVI PETER PERDEC AVTOMEHANIK POD TR$KO GORO 90, TELEFON 068-22-372 GARANCIJA ZA OPRAVLJENO DELO! TECTVL CENTER Novo mesto je zelo povezano z imenom Plava laguna prek Splošnega gradbenega podjetja Pionir, ki je postavilo številne objekte v Plavi laguni. Naj končamo z mislijo predsednika občinske skupščine Poreč tov. Kočeta Oresta: „V dvajsetih letih delovanja je Plava laguna zrasla v močan kolektiv, ki je z znanjem izkoristil številne ugodnosti naše lepe Po-reščine. Danes to veliko sestavljeno delovno organizacijo ne karakterizirajo samo skladni in moderni hoteli in drugi spremljajoči objekti, ampak predvsem šolani in pridni ljudje. Plava laguna je vedno bila in bo, o čemer sem prepričan, tudi ostala oporna točka vsesplošnega razvoja naše občine. Ona je obogatila turizem v Istri in v vsej naši deželi, ki je izdatno nudila tradicionalno gostoljubnost in je dostojno predstavljala samoupravno socialistično Jugoslavijo pred številnimi gosti iz celega sveta . ..“ PROSTO DELOVNO MESTO Tovarna celuloze in papirja „DJURO SALAJ" Krško, objavlja prosti delovni mesti 1. SEFA PRAVNE SLUŽBE 2. REFERENTA OBRAMBNIH PRIPRAV Kandidati za objavljeni delovni mesti morajo izpolnjevati poleg splošnih še naslednje pogoje: Pod tč. 1) — visoka strokovna izobrazba pravne smeri z vsaj nekaj leti prakse v gospodarstvu — moralno-politična neoporečnost Pod tč. 2) — najmanj srednja strokovna izobrazba ali njej enaka ustrezna vojaška strokovna izobrazba in tri leta delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih — moralno-politična neoporečnost — poskusno delo 90 dni. Ponudbe s kratkim opisom dosedanjega dela sprejema kadrovska služba podjetja 15 dni po objavi. VINOAGRARIA GORICA (ITALIJA) NA TRAVNIKU 6 nudi VSE ZA VRTNARSTVO, KLETARSTVO, CVETLIČARSTVO kot: semena, pletenke, škropilnice vseh vrst, kemikalije in orodje za kletarstvo, sode itd. Na prodaj tudi KMETIJSKI STROJI. m MICHELUS MARINO IMPORT EXPORT GORICA, UL. DON BOSCO 104 - tel. 819-41 Nudi po najkonkurenčnejših cenah: — motorne žage JOBU, — molzne stroje, — stroje za obračanje in nakladanje sena ter še druge velike in male kmetijske stroje. Prodajamo tudi rabljene traktorje po zelo ugodnih cenah in s 6-mesečno garancijo. !■::: t im ....................................................................... , SVETLOBNA KAČA — Drago Peterlin iz Novega mesta je fotografijo, ki jo tokrat objavljamo, prinesel v uredništvo pred nekaj meseci. Morda je že pozabil nanjo, a važno je, da je mi nismo ter daje redno šla v vsakotedenski pretres, katero od poslanih fotografij objaviti. Za objavo njegove fotoni, ker je po svoje prav zanimiva in je za- grafije smo se odločili nastala v dokaj nenavadnih pogojih. Peterlin je odprl aparatu, tako da je . To je bilo potrebi hotel v skromno osvetljeni fotografski temnici narediti posnetek. Nenavadna svetla kača je nastala, ko je s svetilko ali kakim drugim virom svetlobe zarisal po zraku. slonko in blokiral zaklop na aparatu, tako da je svetloba prihajala na film nekaj minut. To je bilo potrebno, če je tli * ' SPOZNAVAJ Djjjj. - Prebivalci malega a' , mesta St. Arnaud so čudili, ko so P1®1 L ^ daiji in začeli grad policijsko postajo z -jev, parkirišče za 503« lov in podobno, tfie prebivalci nepotre ’ j je“. Molčali so prav molčala trojica mest« jev. Nenavadna uga šila, ko je nlinisteIr0Ps^e.1 no odpret nove p tovil je, daje bilazgr ^ mi pritiklinami y predmestju StAl ^ umu, ne pa 2/UKUV daljenemuSt.Arnaudu- ZIMSKA TRAVA' so brihtne glave, ‘ ^jo denarja, zato si g® novrstne stvari. navdušeni nad traV0- : tekt jo ima v staJ\W pa bodo imeli trav f vsi ljubitelji trave & muenchenska tvrd j sistem, ki om°&0^ t^ regalih. V osmih d 30 cm. ČLOVEKOLJUB1 ' mraz, ki je nedolg J) Američane, so ^.di^ prav po ameriško . ti. Nekateri lastnjt >1 > S st^li epskih blokov so gretje in dotok top s>. katera stanovanja, va)£f znebili neljubih s lahko dvignili cen XII - ^ NEUTRUDNI Jrt mrzlem mestu t xjjjhov voljo tudi savno-je takole pojasni ^ m finske naprave: .„,i) gašenju požarov 0(jft denemo v savn1o, J ^ f in že so spet udaj, Po besedah vrlega ^ j so casperski gasil.. $ li problem hiber. te^j zdaj visoka vesoljska j ne zmore. Miki Muster Janez Trnove m f i m Ko + ra" ji ^ mravljah P mu jc j,ccf mesa, ga _ no povohal- M jen z l»o ni a ambrožič iz monografije dvanajste brigade brigada brani belo krajino piše: lado Rešitev prejšnje križanke | • i i —____ o Tl A misli ^SolŽbuSOŽiVljenje,a J.SVVIFT MS:v“"ja,a'kiseto"- C. BOYER Jakaprice6 ^ predsodki' nove doudan RIM BOG LJUBEZNI DL DOIDCENA KOLIČINA TEK CEZ ORN IN STRN ŠVIC KANTON KOVINSKI TLAKOMER KING COLE m OL OCE PRIPADNIK. FlUOZOFSKj SOLE V > SV PIS. OSEBA AZ. VELETOK TEK NAELEKTR OELCI IDOL SPEVOIGRA EG. BOG SONCA DELČUOV. OGRODJA J. P.KJ NAS VODJA AGE MVJE iiZMjk REBRASTA STEBRIŠČE NEGRI DL KARLOVAC m m m. ZEMLJ KNJIGA NEM. PISATEU A Z. GOROVJE TELESNI UD Z DO LOČENIM ur mi E POVRS Mm. IVIRK POPUST SMUČI DOMAČE SUKNO KIT. UTEŽ. MERA OL SIBIRSKA REKA PLES Njegovo veličanstvo - zasebno Kakšen je bil in kako je živel zadnji avstrijski cesar Franc Jožef I. ga naši oč°t avstr*js^ cesar hrvatsko-ogrski kralj, ki se n°absoluti t 6 ^ sP.om'njaj0’ je bil zadnji predstavnik fevdal-^°®iselnih -jj ■ . Pr*zadevanj v Evropi, hud nasprotnik svobo-dobe“. V| hi- *n stvar*telj tako imenovane „francjožefovske njalc, kj :e ^ Je čredno dolgo in kruto. Kakšen je bil ta mračno, o ti, esno Povezan z začetkom prve svetovne vojne, zase-govori naslednji zanimiv zapis. je rodil leta prestol Pne k zasedel avstrij-bJ'toda k,ril°Sebno **>bražen ni 50 8a impii56 Ji v in v°ja‘ ?a: daje pri£ ^ Prav °kolišči-Nonetov in km Prest°l v varstvu 5 Sovraži &noida VZI0k- da 'adavin. VnH demokratskih ^^niado n° -*e računal samo UP°4?ljetZav>adala reakcija. Z y eje zanir^11 r.avnali- Rade- VJtaliji, Hvnau^ ^be$al uP°rnike ^ in je teroriziral Mad- r3^°k,rnemdnevu°be- h ?.a Dunaii[\ ' 8eneralov, pa tu-P°bili. (^|ai. ° mnogo upornikov Odpisoval sm«Sai -*e hladnokrvno d5?dl^18«e°bsodbe-,?tska mu Je delala Ma- 2» ga Preglavic. Leta a Madžar Libeni y se 1 l samo ranil. Leta Avl? vfelJ!ap°Sle,d odločil, da •l strijo je 0». J °Srs.ko vprašanje: n ^onarh^^Omenil v Avstro-oer-SeJ iinela svJUdi Madžarska je zul. en* SknnJ° ustavo svoj l>je, voi„„?noJe ^talo samo ^o. m finančno minis- dnevu obe- j5!j! s'cer'ft£? v Budimpešti je C* hruhnl 0 madžarsko vpra- V°Va"°v aj6nadan "Pra-18«“--neioma dolgo obdobje miru. Dunajčani so pozabili na preteklost in so cesarja celo vzljubili. Morda nekoliko tudi iz sočutja, ker so se vrstile v njegovi družini nesreče. Za smrtjo brata Maksimilijana in sina Ridolfa je prišla še tragedija cesarice. Poroka z njo je bila za cesarja Franca Jožefa menda edini žarek romantike v njegovem pustem življenju. Ta ljubezen pa ni trajala dolgo. Bila je kot plamerr slame, ki za hip visoko vzplameni, a nenadoma spet ugasne. Cesar je tičal od jutra do večera v svoji delovni sobi in se za ženo ni dosti več zmenil. Elizabeta, ki je bila lepa, čustvena in literarno izobražena, je bila razočarana in je v svoji osamljenosti tožila, da je najnes-rečnejša žena na svetu. Smrt jo je doletela v Ženevi. Ko je stopala iz hotela Bau Rivage proti čolnu na jezeru, jo je neki italijanski anarhist zabodel. Cesar se je postaral, spremenil pa se ni. Se vedno je bil hladen, brezčuten, delaven m pikolovski. Morda so tragični dogodki in nesreče vendarle nekoliko vplivali nani, da se je izogibal vojn in je večkrat posredoval v Evropi za mir. Ko se človek postara, postanejo navade tirani. Se vedno je vstajal poleti in pozimi ob štirih zjutraj m po skromnem zajtrku odhajal na delo. V delovni sobi je prebiral spise, podpisoval akte, listal časopise in se zanimal za vsako najmanjšo podrobnost. Če izvzamemo kratek oddih ob kosilu in večerji, je delal ves dan. Spa t je hodil točno ob osmih, spal pa je na navadni vojaški postelji. Nikdar si ni privoščil daljšega počitka, nikdar zabave. Le ob poletnih počitnicah v Ischlu je rad hodil na lov. Znano je', da je bil tudi pobožen. Gojil je čuden odpor proti novotarijam in tehničnemu napredku. V svoji palači ni imel ne dvigala ne kopalnice in celo telefona ni trpel. Nikdar v življenju ni telefoniral, a zaradi kopalnice se je večkrat sporekel z Elizabeto. V njegovi dobi so bile v navadi hlače, ki so se tesno oprijemale nog in zaradi tega ni sploh nikoli oblekel spodnjih hlač. Tudi avtomobile je sovražil. Samo enkrat je sedel v avto ir> to mu je bilo dovolj. Zadnja leta življenja je cesarju zagrenila svetovna vojna. Po Rudolfovi smrti je bil imenovan za Prestolonaslednika cesarjev nečak rane Ferdinand. Njegova osebnost je bila zelo komplicirana in še danes ni popolnoma pojasnjena. Po eni strani se je navduševal za vladarje starega kova, ki so vladali brezobzirno z železno roko, po drugi strani pa je trdil, da Avstrija kot mozaik raznih narodov ne bo mogla eksistirati brez avtonomnih pokrajin po narodnostih. Drugače je bil Franc Ferdinand ambiciozen človek, močne volje, trd, krut. Dolgo pa se cesar ni mogel upirati nasilnemu nečaku. Ob stalnih spopadih z vladarjem si je ta počasi pridobil vso oblast nad armado in je postavil za šefa generalnega štaba prav generala Konrada Hoet-zendorfa, ki ga cesar ni mogel trpeti. S Hoetzendorfom je potem Franc Ferdinand skušal izzvati v letih 1909, 1911 in 1913 vojno s Srbijo, češ da ta podžiga slovanski iredentizem. Cesar pa je bil proti vojni. „Si ti sploh kdaj videl vojno? “ je vprašal nečaka. „Jaz sem jo in vem, kaj je vojna.“ Franc Ferdinand je bil tudi proti dualizmu v Avstriji. „Zakaj naj bi imeli prav Madžari posebne pravice? “ se je pričkal s cesarjem. ,,Prav tak narod so kakor Cehi, Hrvati in drugi. Moja prva naloga bo, da to uredim. Če Madžari ne bodo zadovoljni, jih bom za vselej izbrisal z zemljevida!" Prestolonaslednik pa ni živel toliko časa, da bi lahko načrte uresničil. Na Vidov dan, 28. junija 1914, je postal skupaj z ženo žrtev sarajevskega atentata. Kot poroča dvomi svetnik Schneider, cesarja vest o atentatu sploh ni presenetila. Vzdihnil je, upognil glavo in rekel: „Naposled je Bog tudi to prav uredil. Zdaj lahko v miru umrem.“ In vendar se je motil. Bil je pač že prestar, da bi lahko držal vajeti države trdno v svojih rokah. Oblasti se je polastila skupina generalov in vojpih hujskačev, med njimi domišljavi zunanji minister grof Berchtold. Ti niso mirovali prej, dokler niso sestavili usodnega ultimata, ki je sprožil svetovno vojno. Kako pa, da je cesar podpisal tako poniževalni ultimat Srbiji? Prevarali so ga. Zagotavljali so mu, da imajo neizpodbitne dokaze, daje ruska grožnja, da bo branila Srbijo, prazno govorjenje. Vojna - so ga prepričevali - bo le navaden kazenski pohod brez komplikacij. ZA OČETOM i!vXvav : V' - SV msgm mmrnm iez«-*;p8° h 1 Ves „ sc i? Še eP°- V ne k« a*jevega 0 bež. 140 »Če psu nc tekne, bo še manj nama,« je dejal Zoran. »Kar tule ga pustiva. Samo kožo bova vzela. Lepa je in nemara bi nama še utegnila kako koristiti.« — »Lepa je res, le-P».« je menil Bojan, »a duha jc prav tako neprijetnega kakor njegovo meso.« Nato je Zoran mravljinčarjevo kožo lepo zvil skupaj, Bojan si jo je pa nadel na ramo. Krenila Eta nazaj, zakaj večer ni bil več daleč. 141 Srečno sta spet našla svojo kolibo in v njej tudi opico, ki se je med njunim potepanjem po pragozdu umirila in zaspala na kupu trave. Bojan je razgrnil mravljinčarjevo kožo z dlako navzdol po tleh, medtem ko je Zoran izkoristil čas za igro z opico, kateri je prinesel iz gozda prgišče sladkih jagod. Jedla jih je s slastjo in se oblizovala kakor mačka. Iz premikov, ki jih je Zidanškova izvajala v bližini bojišča in iz njenega obnašanja je lahko razbrati, da se je boju izmikala. Tudi 2. bataljon Cankaijeve pri Birčni vasi ni imel uspeha. Udaril je sicer na Hassleija, ko se mu je približal, toda Nemci so se hitro izognili cankarjevcem in zavili po poti skozi Mraševo na cesto ob desnem bregu Krke in nato v Novo mesto, kamor so prišli ob 16.30, pol ure za Haagom. Nekateri vojaki so na begu izgubili opremo in celo orožje. Preden bomo analizirali dosežene uspehe v bojih proti Hassleijevi bojni skupini, se moramo na kratko seznaniti še z usodo kočevske bojne skupine. Ko se je 14. novembra zvečer vračala na Mavrlen, se je ponovno izgubila v kočevskih gozdovih in vso noč na 15. november so bataljoni iskali prave poti proti Kočevju. Le 2. bataljon slovenskih domobrancev seje bolje znašel. Ni zašel, pač pa je imel to nezgodo, daje vso noč iskal ostale enote kočevske bojne skupine za skupno vrnitev v Kočevje. Tedaj pa je že bila na poti skupina enot XVIII. divizije, ki se je v Suhi krajini pripravljala za napad na Kočevje. Ko jo je glavni štab Slovenije odpoklical, je potovala kakor hitro je mogla in zastavila pot kočevski skupini sovražnika pri vaseh Hrib in Koprivnik. V partizanski skupini XVni. divizije so bile naslednje enote: udarni bataljon XVIII. divizije, 1. bataljon 8. brigade in 1. ter 2. bataljon 10. brigade. Tudi te enote, ki so bile poučene o sovražnikovem vdoru v Belo krajino, so se junaško in odločno pognale na sovražnika, ki ni potoval več v kakem posebno urejenem bojnem redu. Tu je sovražnik doživel poraz in se je le s težavo do večera umaknil v Šalko vas pri Kočevju. Vojaštvo in poveljniki so bili demoralizirani in so se do smrti utrujeni vrnili v svoje garnizone. Poročila o sovražnikovih izgubah so precej nezanesljiva, vendar jih moramo upoštevati, ker drugih možnosti za ugotavljanje sovražnih izgub nimamo. Partizanska poročila pravijo, da je novomeška, torej Hassleijeva bojna skupina imela 45 mrtvih in 31 ranjenih. Poglejmo, kaj pravijo o izgubah nemški poveljniki. Kapetan Hassler pravi, daje imel 14. in 15. novembra 10 mrtvih, od tega 5 policistov in 5 domobrancev (med temi je bil oficir), dva mrtva pa sta ostala na bojišču; 18 je bilo ranjenih, med njimi 11 policistov (med temi oficir) in 7 domobrancev; 5 je bilo pogrešanih, med njimi policist in 4 domobranci. Glede mrtvih in pogrešanih naj povemo, da so Gubčevci našteli na bojišču osem trupel sovražnih vojakov. Iz navedenih podatkov sledi, da je novomeška bojna skupina imela več kot 15 mrtvih in ne manj kot 18 ranjenih. Tudi izgube kočevske bojne skupine je težko ugotoviti. Vsekakor je imela več kot 37 mrtvih in 26 ranjenih. Sovražnik je vdor v Belo krajino plačal z najmanj 52 mrtvimi in 44 ranjenimi, kar so bile tako velike izgube, kakor jih že dolgo ni utrpel. Glede partizanskih izgub pa pravijo sovražni podatki, da je novomeška bojna skupina naštela na bojišču 65 mrtvih partizanov, 4 naj bi ujeli, zajeli pa naj bi tudi 10 Italijanov iz delavskega bataljona v Pribišju. Vendar to ni resnica. Gubčeva brigada je dejansko imela sedem ranjenih in 1 mrtvega, Dvanajsta pa 4 mrtve in 27 ranjenih. Skupne izgube Dvanajste in Gubčeve brigade so torej bile: 5 mrtvih in 34 ranjenih. Za analizo bojev so zelo pomembni podatki in stališča, ki sojih v številnih poročilih napisali poveljniki sovražnih enot. Iz njih bomo o teži sovražnikovega poraza zvedeli natančneje kot pa iz partizanskih poročil. Po težkem porazu so se namreč sovražnikovi odgovorni poveljniki opravičevali za neuspehe in izgube pa tudi krivce so iskali. Najprej bomo poslušali izvajanja novomeških poveljnikov Haaga in Hassleija. Kapetan Haag je obsul z očitki slovenske domobrance, češ da so povzročili razpad njegove skupine in da so bežeč pustili ranjence na bojišču. Tudi domobranskim oficiijem je vrgel v obraz kup očitkov, češ da so večinoma razočarali svoje nemške poveljnike, da so v boju popustili in se izgovaijali, da niso dobro razumeli ukazov svojih nemških komandantov. Domobranskim četam v sestavi Haagove skupine je nadalje očital, da so bile neizkušene, da jih komandirji niso držali krepko v rokah in da domobrancem sploh primanjkuje dobro izuijenih oficirjev. Njegova skupina brez nemških vojakov ne bi mogla rešiti ranjencev, tako brezglavo in neodgovorno so bežali domobranci. Le 38. in 40. domobranski četi je dal priznanje, ker sta se v nočnem napadu na Pribišje dobro držali. Kapetan Haag je kljub očitkom domobrancem napisal poročilo, ki smo ga povzeli, bolj v rokavicah. Major Hassler pa je bil bolj neposreden in trd: „Slovenske čete se dajo koristno uporabiti, dokler se dobro napreduje in dokler sovražnik beži. Toda nikoli ne morejo vzdržati sovražnikovega pritiska. Nismo jih mogli premakniti naprej niti pod pretnjami z orožjem in štiri čete so se enostavno umaknile proti Novemu mestu. Slovence so demoralizirali stalni napadi sovražnika z vzkliki hura! in njegovi delni prodori.11 To je ocena majoija Hassleija o bojni vrednosti in obnašanju v boju slovenskih domobrancev. Tudi o nemških slabostih v boju je govoril. Pritoževal se je nad slabo povezavo z nadrejenim štabom 14. SS policijskega polka. Radiogrami so bili tako nepopolni, da ni vedel, ali prihaja major Dahm (to je bila skupina 87 mož, ki je Hassleiju in Haagu zavarovala umik na položajih na Ljubnu) za okrepitev njegovi ali kočevski skupini. Dne 14. novembra pa s polkom sploh ni imel zveze. Hassler je trdil, da so imeli partizani veliko prednost za obkoljevanje na svojem operativnem področju, kajti bili so ..neomejeni gospodaiji rajona Podgrada, Metlike, Črnomlja in Dolenjskih Toplic". To je po njegovem področje, na katerega ni stopil noben nemški ali domobranski vojak od velike nemške ofenzive dalje. Iz omenjenih dveh izjav nemških poveljnikov izhaja, daje poraz med Uršnimi seli in Pribišjem globoko razočaral okupatoijeve poveljnike. Poleg tega pa je bil dokaz, da so se Nemci bali globlje prodirati na področje Goijancev, Dolenjskih Toplic in Uršnih sel, ker so sodili, da s silami, ki jih imajo na voljo, niso dorasli velikim naporom, ki jih taka akcija zahteva glede na partizansko sposobnost obrambe osvobojenega ozemlja Bele krajine. Na tem mestu bomo objavili tudi izjave in izgovore poveljnikov kočevske skupine, čeprav Dvanajsta ni bila neposredno v boju z njimi. Gre namreč za sodbe poveljnikov 1., 2. in 4. bataljona slovenskih domobrancev, s katerimi se Dvanajsta v tej bitki ni spopadla, pač pa seje borila z njimi kasneje skoraj do konca vojne. POTA Ii\ STH? Dežurni poročajo TAT V ŠOLI - 18. februarja so imeli na grmski osnovni šoli tatinski obisk. Ivanu Ljubeju je zmanjkala denarnica s 600 dinarji, Milki Fišer pa 90 dinarjev. IŠČEJO GA! - Trboveljčanu Martinu Gorjupu je nekdo 22. februarja zvečer iz Trebnjega odpeljal osebni avto Moris 1300 z vgrajenim radijskim sprejemnikom in kasetnim magnetofonom. Kdo in kam se je z njim odpeljal, še raziskujejo. SREČA V NESREČI - Tudi No-vomeščan Ludvik Bon je bil v noči na 24. februar ob avtomobil, parkiran pred hišo v Mačkovcu. Obupanega lastnika pa je čez dva dni razveselila srečna vest: Avto najden v Ljubljani SO BILE DOBRE? - Jožefi Ri-felj iz Golušnika je nekdo v noči na 26. februar ukradel iz kumika pet kokoši. Verjetno niso več med živimi KAJ VSE PRIDE PRAV...-23. februarja je nekdo s stopnišča poslopja krajevnega urada v Šentjerneju ukradel pet kovinskih cevi, namenjenih izobešanju zastav. Škode je za 650 dinarjev. OPAZIL Z ZAMUDO - Jožetu Kicu iz Škocjana je verjetno že konec januarja zmanjkala iz delavnice električna ročna brusilka s kablom, vredna 6.200 dinarjev. OKRADLI DIJAKA — Marjanu S. iz Gor. Vrhpolja je 20. februarja nekdo na avtobusni postaji v Šentjerneju ukradel potovalko s perilom in knjigami. STRAŽA: SOPOTNICA RANJENA - 27. februarja okrog poldneva sta Martin Kodelic iz Ponikev in Ciril Vidmar iz Dešeče vasi vozila avto drug za drugim proti Novemu mestu. V Gor. Straži je Kodelič zavrl, Vidmar pa je to spregledal in trčil v zadnji del Kodeličevega avta. Vid-maijeva sopotnica Frančiška Vidmar je bila ranjena prepeljana v bolnišnico, gmotne škode pa je za 12.000 din. DRAGA: NEZNANEC JE ODPELJAL - 27. februarja popoldne je Novomeščan Franc Florjančič vozil avto od Dobrave proti mestu, pri Dragi pa je z lokalne ceste pripeljal neznan avtomobilist in zaprl pot Florjančiču. Ta se je umikal, pri tem pa trčil v avto, s katerim se je naproti pripeljal Anton Perše iz Šmarjeških Toplic. Pri trčenju je bilo škode za 3.000 din. Neznanec je kar odpeljal. Smrt pri Štefanu Voznik mrtev, štirje v rešil-cu pa težko ranjeni 2. februarja okrog 8.30 je cestni promet pri vasi Štefan na magistrali spet terjal krvni davek. Ob življenje je bil šele 30-letni Ivo Šušteršič, doma iz Glavarjeve 46 v Ljubljani, hudo ranjene Marjana Jagriča iz Brežic ter Alojzijo Zorič, Antona Zofiča in njunega petmesečnega Janka iz Mrzlave vasi so odpeljali v novomeško bolnišnico. Šušteršič je vozil stoenko proti Novemu mestu za tovornjakom, pri Štefanu pa je začel prehitevati. Bil je na levi strani ceste, ko je naproti pripeljal kombi — rešilec in prišlo je do silovitega trčenja. Osebni avto je odbilo in se je zagnezdil pod tovornjak, rešilec pa je obstal prevrnjen pod cesto. Voznik stoenke Šušteršič je umrl že med prevozom v bolnišnico, voznika rešilca 28-letnega Marijana Jagriča iz Brežic in njegove potnike pa so odpremili v bolnišnico. Nesreča, ki ji je spet botrovalo neprevidno prehitevanje, je povzročila še za 111.000 din gmotne škode. VOZILA NISO VARNA V noči na 26. februar je Krčanu Francu Jelenu iz avtomobila, parkiranega pred hotelom na Otočcu, zmanjkalo več kosov oblačil, zraven pa je tat ukradel še prevleke. Ta večer je Slavko Špelko iz Vavte vasi parkiral avto pri kinu Krka v Novem mestu, med predstavo pa je' v avto prišel vlomilec in odnesel radioapa-rat, vreden 2.600 dinarjev. Na Hrastu je bil 27. februarja ukraden neregistriran osebni avto, last Jožeta Nemaniča iz Bušinje vasi. Drugo jutro so ta avto našli v Krškem. Na potep z Nemaničevim vozilom so odšli trije mladi: dva fanta in dekle. BRUSNICE: NI DAL PREDNOSTI — 27. februarja dopoldne je Stane Jaklič iz Vel. Brusnic z dovozne ceste zapeljal avto na lokalno cesto v Vel. Brusnicah, takrat pa je iz smeri Ratež pripeljal mimo avtomobilist Vinko Lumpret iz Lešnice. Pri trčenjejebilo) škode za 16.000 dinarjev. Jm SPREMEMBA V TEMI - Delavci Komunalnega podjetja Novo mesto so v noči med 23. in 24. februaijem na vseh pomembnih točkah postavili nove prometne znake in s tem skozi ožje središče mesta speljali enosmerni promet. (Foto: Janez Pavlin) Med politične svoboščine in pravice človeka in občana uvršča ustava tudi svobodo tiska (knjige, časopisi, revije, slike in dr.) in drugih oblik javnega obveščanja (radio, televizija, film). Svoboda tiska pomeni, da ni nobene cenzure in torej ni potrebno dajati člankov, knig itd., preden so objavljeni, v potrditev državnemu organu, ki bi potem terimi ese npr. delajo kazniva dejanja zoper temelje socialistične družbene ureditve in varnosti SFRJ, objavljajo podatki o oboroženih silah SFRJ ali o ljudski obrambi, ki so vojaška tajnost, ogroža mednarodno sodelovanje, žalita čast in dobro ime SFRJ, skupščine SFRJ, predsedništva SFRJ in njihovih predstavnikov, predsednika republike, kakor tu- Določbe tega zakona se uporabljajo tudi za oddaje radijskih in televizijskih oddaj, za film, za diapozitive in druga podobna sredstva. - Kdor ne upošteva prepovedi, stori kaznivo dejanje in sc lahko kaznuje z zaporom do treh let. Kdor pa hoeče s pisano besedo ali z govorom oškodovati politične in druge družbene koristi naše države, pa stori Kaj sodi v svobodo tiska? tisk dovolil ali povsem razum prepovedal. Toda ijivo je, da tudi naša socialistična samoupravna skupnost, tako kot tudi nobena druga ne, ne more dopustiti popolne svobode tiska. Zato je družbeni interes tisti urejevalec, ki ji postavlja meje. Te meje pa niso prepuščene odločitvi po prostem preudarku, ampak ^o bile pri nas vedno ustavno in v zakonitih predpisih določene, sedaj v zakonu o preprečevanju zlorabe svobode tiska in drugih oblik javnega obveščanja, ki ga je sprejel zvezni zbor skupščine SFRJ in je stopil v veljavo dne 8. 1. 1977. S tem zakonitim predpisom družba preprečuje, da bi se pri uresničevanju svobode tiska zlorabljala sredstva javnega obveščanja za rušenje temeljev naše socialistične demokratične ureditve ali za ogrožanje neodvisnosti države ali ogrožanje miru in enakopravnega mednarodnega sodelovanja. Zato je prepovedano razširjati tiskane stvari, s ka- di čast in dobro ime tujih držav in njihovih šefov. Kakor je že zapisano, pri nas ni cenzure, vendar je dolžan vsak, kdor tiska, takoj po natisku poslati po dva prva izvoda vsake izdaje pristojnemu javnemu tožilcu. Zakon daje javnemu tožilcu pravico, da lahko z začasno prepovedjo takoj prepreči razširjenje tiskanih stvari, ki jih je prepovedano razširjati. Javni tožilec mora poslati svojo odločbo o začasni prepovedi sodišču s predlogom, da izreče prepoved razširjanja tiskanih stvari, odgovornemu uredniku ali izdajatelju z nalogom, da ne sme razširjati tiskanih stvari, in organom za notranje zadeve z nalogom, da zasežejo vse izvode tiskane stvari. O predlogu javnega tožilca odloča pristojno sodišče na obravnavi. Sodišče izreče prepoved razširjanja ali pa zavrne predlog javnega tožilca. Obe stranki imata pravico do pritožbe na višje sodišče. Postopek v teh zadevah mora biti nujen. kaznivo dejanje sovražne propagande, za katero se lahko kaznuje s strogim zaporom do dvajsetih let. Posebni zvezni zakon ureja položaj tujih informacijskih ustanov in predstavnikov tujih sredstev za javno obveščanje ter katere tuje tiskane stvari ali filmi sc smejo prinašati in razšiijcvati v Jugoslaviji. Tako mora tudi tuji tisk upoštevati vse naše predpise in se lahko prepove vnašanje in razširjanje pri nas praviloma iz enakih razlogov, kot to velja za naše tiskane stvari. Odločbo o prepovedi vnašanja jn razširjanja tujih tiskanih stvari v Jugoslaviji pa izda zvezni sekretar za notranje zadeve in se odločba objavi v zveznem uradnem listu. Taka prepoved velja tudi za turiste in delavce, ki so na začasnem delu v tujini. Zato naj ne prinašajo domov pri nas prepovedanih tujih časopisov in revij, knjig in drugega tiska, ker se izpostavljajo kazenskemu pregonu. ' STEFAN SIMONČIČ Mar nasilje dobiva krila? Stranpotniška dejavnost na Dolenjskem se je lani nekaj povečala, predvsem v kazni* dejanjih zoper življenje in telo; uboji, celo detomori priložnostnih 2 Število kaznivih dejanj splošnega in gospodarskega kriminala je v letu 1976 za 9 odst. naraslo v občini Črnomelj, kar za 16 odst. v metliški občini, za 3 odst. v novomeškem koncu in za 8 odst. v občini Trebnje. Primeijava s podatki za leto 1975 pove, da je bilo lani več ubojev in poskusov ubojev, več hudih in lahkih telesnih poškodb, več posilstev, več tatvin in ropov. Manj je bilo le kraje delov motornih vozil, tatvin IZZIVATA NESREČO! Za dekletci na fotografiji bi se lahko taka pot v šolo žalostno končala. Dve na kolesu z aktovkama, in to na prometni cesti v Brezovici pri Šentjerneju, pomeni igro z življenjem. (Foto: R. Bačer) V PREVENTIVI Na območju novomeške, trebanjske, metliške in črnomaljske občine so organi UJV izvedli v minulem letu več akcij. Med drugim so pregledali 218 objektov in ugotovili 25 raznih pomanjkljivosti, na katere so potem delovne organizacije opozorili. V tem letu so obravnavali tudi dva primera, ko sta se prevrnili cisterni z naftnimi derivati. Zaradi takojšnje intervencije Cestnega podjetja in Vodnogospodarske skupnosti potem ni prišlo do onesnaženja voda. NEKAJVEC RAZGRAJAČEV Miličniki štirih dolenjskih občin so v preteklem letu pridržali 189 oseb. Od teh je bilo 141 pridržanih zaradi vinjenosti in nedostojnega vedenja ali razgrajanja, ostalih 48 pa je bilo pridržanih po zakonu o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah. Podatki kažejo, daje bilo v letu 1976 pridržanih 11,7 odst. oseb več kot leto dni prej. P02ARI IZ MALOMARNOSTI Število požarov in požigov je bilo v letu 1976 na območju UJV Novo mesto na ravni prejšnjega leta, bilo pa je več požarov, nastalih iz malomarnosti, in tudi nekaj več naklepnih požigov. Zaenkrat 19 naklepnih požigov še ni raziskanih. Med te sodijo predvsem gozdni požari, ki so povzročili veliko škodo, in požigi gospodarskih poslopij, za katere domnevajo, da je vzroke iskati v maščevanju ali duševni neuravnovešenosti storilcev. Še vedno je največ gozdnih požarov v Beli krajini, kjer spomladi občani požigajo grmoyje ob robovih gozdov in pašnikov. MALA ANKETA Dobra novost Slika novomeške prometne jare kače je zadnjih sedem dni precej drugačna, kakor je bila nekaj zadnjih let. Minil je namreč teden, odkar je mestni prometni režim s pomočjo enosmernih cest spremenjen in odkar novomeški most, enainosemdeset-letni starček, ne prenaša več že skoraj prevelikih obremenitev. In kaj o novem režimu menijo občani? Slavko GRIL, avtomehanik: „Dasiravno smo vsi vedeli, kako je z novomeškim mostom, je le malokdo pričakoval tako nenadno odločitev odgovornih. Z njo se povsem strinjam, menim pa, da bodo naslednji tedni najbrž prinesli še kakšno prometno rešitev. Škoda, ker s trga ni moč .pregnati' tudi ostalih avtomobilov. Zgornji trg s Kettejevim vodnjakom je dokazal, da bi bilo prazno mesto lepše kot sedaj. Upam, da bo pri novosti ostalo tudi po 15. aprilu, ko bo nared novi most.“ Silvo MESOJEDEC, dijak:, „Kakšen mir, kako prijazen občutek! Zdi se, da so se celo ptice naselile v krošnje dreves. Verjetno so prepevale ie prej, pa jih zavoljo hrumenja, ropotanja in trobenja ni bilo slišati. Prav nič ne bi imel proti, če bi tako ostalo." Janko SKRABL, uslužbenec: „Najbrž boljše rešitve v situaciji, v kakršni so odgovorni bili, niso mogli najti. Meni je novi prometni režim všeč, največ pikrih zavoljo njega pa imajo veijetno ,vozači*. Sedaj imamo v mestu namreč kar tri avtobusne postaje. Pri vsem me moti le to, da se težav v Novem mestu lotimo zadnji čas. Takrat, ko grozijo ne-sreče ** Milan OBRADINOVIČ, učitelj: „Najbrž je bil res zadnji čas, da so kandijski most zaprli za ves promet nad tremi tonami. Le kaj bi bilo, če bi popustil v trenutku, ko bi bila na njem dva avtobusa! Novost je dobrodošla. Prve dneve so domačini in gostje po dolgem času na novo odkrili lepote enega najlepših mestnih srednjeveških trgov v Evropi. Bržkone so sanje nekoliko romantičnih občanov, ki so upali, ikrat avtomobilov in goljufij. Posebej preseneča podatek o detomorih. V zadnjih petih letih je bil na Dolenjskem en sam tak primer, lani smo imeli kar tri. Na območju UJV Novo mesto je ostalo neraziskanih 31 odst. kaznivih dejanj, kar je v primeri s prejšnjim letom tudi napredek, saj je bilo v letu 1976 odkritih več storilcev. Pri tem so bili novomeški kriminalisti celo uspešnejši od republiškega poprečja. S kaznivimi dejanji je buo lani povzročeno za več kot 5 milijonov dinarjev škode, od tega za nad 3,3 milijona dinarjev na družbenem premoženju. Pri premoženjskih prestopkih so najpogostejše tatvine. Domnevajo, da je razlog za tako stanje v večji urbanizaciji mest, v razširitvi poslovanja nekaterih večjih podjetij, zlasti IMV, kjer je bilo več tatvin s tekočega traku. Zajeziti pa tudi ni bi- lo mogoče pi_________ Romk po stanovanjih-tatvin je bilo lani le male«? , kot leta 1975, vendar daleč m kot v letu 1974. Razmeroma, no sliko s tega področja pnp dejstvu, da je odsotnih nih mojstrov za takestvan, Kf. stajajo zaporne kazni. Ostalo pr. cej neraziskanih žepnih ■ tatvin torbic na tržnici ul * nah- , ... Najpogostejša pnzonjca so stanovanja, slede jun P ^ prostori, kumiki, zidani«, 8 ^ darska poslopja, trgovine, , še itd. Med podatki, ki S stranpotniški dejavnosti na skem, pa velja omeniti se. cej storilcev kaznivih dejanj r ^ od drugod - postali sm° " ii območje. V slabo je šteU tudi t* je med 1246 osumljenci ^ kriminalitete 296 povratniK • _, de na to bi bilo vsekakor P ^ j, več narediti v prid odpusce ^ sojencem. Pomagati jim je P do stanovanja, zaposlitve in ^ v okolje, sicer se rado zgodi, človek ponovno iztiri. da bo ves trg prazen, zaen (na žalost) neuresničljive J . P. Na delu brez pogodbe Mar zakoni in predpisi za snažilke ne veljajo? Pr'nier Mirne kaže, da ponekod tako mislijo — hi. Ko so jo sprejelii zmanjšan delovni čas), J g vedali samo njene pa se niso zmenili ne zaP ; osebnih dohodkih. tudi^ pošiljali po pošti ali P* ^ ročali v roke drugim-", al pa službe do zdaj so ji1 povečevali, kadar se lo primemo in za koli* odgovornim zdelo PraVi, Sodišče je odločilo, jo za Zlato Plohl “re no razmerje, ker je 0 •» ' stalna. Za nazaj ji znati vse pravice, ^ T* jj« dela. Sem spada soCl rovanje, pa še vrsto vic, vendar ustreznih F delavniku. Izdana o diod” šča še ni pravnomočna- Inšpekcija je ugotovila, da so pri Gradbenem opekarskem podjetju na Mimi zaposlovali snažilko brez vsake pogodbe in dokumentov. „Plačo“ so ji dajali, kot se jim je zdelo. Zadeva je prišla pred sodišče združenega dela. Prvič se je zgodilo, da se je kot predlagatelj na novomeškem sodišču združenega dela pojavila medobčinska inšpekcijska služba. Predložili so v postopek zadevo Mirna. Tudi na sodišču je bilo ugotovljeno, da so pri Gradbenem opekarskem podjetju Mirna imeli tako rekoč v črnem delovnem razmerju, ki pa je trajalo skoro 10 let, snažilko Zlato Pio- m NOVO MESTO: NI DAL PREDNOSTI - Novomeščan Rudi Kopar je 23. februarja popoldne zapeljal osebni avto iz Kettejevega drevoreda v križišče pri Industriji obutve, ni pa upošteval prednostno smer. Tako je prišlo do trčenja z avtom someščana Marka Matiča, kije pripeljal po glav-' — ' 1.000 “ ' ni cesti. Bilo je za 10 škode. dinaijev BELI GRABEN: NESREČA NA OBVOZNICI - 23. februarja zvečer je Novomeščan Marijan Ribič vozil tovornjak s prikolico podjetja „Gor-janci“ od Zagradca proti Žužemberku. Na ozki cesti je pripeljal naproti avtobus. Voznik avtobusa je ustavil, šofer kamiona pa je počasi vozil mimo. Bila sta vštric, ko se je pod kolesi tovornjaka udrla bankina. Tovornjak je potegnilo pod cesto, tako da je škode veliko, na srečo pa šoferju Ribiču in sovozniku ni bilo nič. OTOČEC: OPLAZILA STA SE - 25. februaija popoldne je neki Avstrijec vozil z avtom proti Otočcu in v Lešnici zapeljal na most. Naproti pa je pripeljal tovornjak Jože Radovan iz Šentjerneja. Na zoženem delu mosta sta se vozili oplazili, škoda pa znaša 15.000 dinaijev. ZASTAVA: KAR NA CESTO - 26. februarja se je Marjan Kralj iz Zastave pri Črnomlju pripeljal na kolesu z motoijem z dvorišča na glavno cesto, ne da bi p°8 g i pot prosta. Tedaj pa s® oSd maljske smeri pripeljal ^ avtom Miko Požek 12'• naglo zavrl pred kole«# ^ zaneslo v jarek. ^>KUU 10.000 dinaijev. . BRSLJIN: NI TI? - Mira Stefanil a V° ■ je 26. februarja dopol«* avtom iz mesta prot« tej81 trgovini ..Dolenjke je f* v levo in pred tem ustaviti. Škode je za 5 J BREZA: ČEZ M°ST KA - Stefan BartoU * poj Trebnjem je 27. fel#ffiw5 vozu Sd Dobrniča pr« med potjo pa gaje v 0 . Zadel je varovalno 001 ^ ob* ji čez Temenico, jo P°“ ej* njim delom v vodi- 0.500 dinaijev. KOROŠKA VAS' ?Jan ,S1$ m - Novom*c0V^ SMREKI — ria v°llv Eržen je 27. februarja v t Bele krajine P^1. ^jti 8^ IZ potjo neslo o pa je na mofcn e v, _ »rek. tam P pri nesreči škode pa je za 5-000 d*« A p?;r SHEMA OBVOZOV ZA VOZILA NAD 3T SKUPNE TEŽE ZARADI POPRAVILA MOSTU V NOVEM MESTU TrZdčt MOUCtfd LfOCJta* ^ do 31 Zadnja: več kot smo planirali Po podatkih JOI1IV,L panjske skupnosti v No-mestu smo v preteklem le- dni7ifreideli 8radnj° 180 iir Den°najemniii stanovanj in sno hiš> zgradili pa ■»kar^c 0Vskih stanovanj družbe- stanovanjskih hiš. V samoupravne vseljena dva bloka na Drski, stann,®3 ,en solidarnostni hflovanu, ter hlnk m v „ z 52 biavS-U™eijeni- gradnji sta Jga rji. ter blok IM V na Za-»na „ S?^ stanovanji. Dogra- £vie,ndar pa šeie pred dva ki ]una sta hiia na Drski še ASt1®.31 sta™vanj. ?»fcpo™„r,prečnas,a SO TO CRNE GRADNJE? Lesene garaže za avtomobile kazijo moderna mestna naselja že okrog 15 let. Vidimo jih na vseh koncih in krajih od Bršljina do Naselja Majde Sile, Nad mlini in Mestnih njiv. Vseh skupaj jih je blizu 400. Postavljene so brez dovoljenj in ustrezne dokumentacije, so tako rekoč črne gradnje. Pa? ! Čeprav mnoge teh garaž zavzemajo prostore, kjer bi morda lahko zgradili otroško igrišče, ki je za zdaj eno samo v vsem mestu, se ob te garaže nihče ne spotika. Stališč ne smemo zapreti v predal s0m2, malenkost družbeni manj kot pa menijo, da so zaseb- nik f mc,u ko%S?? p0prečno veli' datek, da^ -Z?mmivJeše P0’ stanovanjJe gradnJa blokovskih 'v preteklem letu ve-milijonov dinaijev, Sala čez •»adratni !E}“ P* smo 6-679 din meter stanovanjske v teh blokih N^ASlu2NEJŠIM Re odlikovanja ® društvi**}3 konferenca Gasilske-PmiJnji teriP„0V0 mesto, ki je bila Ločni, jfkav gasilskih prostorih v 'ttpoloženin v v. slavnostnem tvtčen ion.'.Rahlimiprogram,po sflstva, 4o.i.,_niC1 novomeškega ga-ftihoda tnv!ri*C1JSistanovitve KPS in • 11 tudi biir^ax a na čelo partije, Jetej lconfe^fJOC5mu se dnevu žena, lejjj enci dal še posebno obeli? so bila podelje- ^•Jako ie j gasiiska prizna-? Žabkar P edsednik društva Vin-"Je v»-,tVna lu ie odlikovala »tor,-., *«a Jugoslavije. Ob tem t““»o zanbiafj 5 u ttste DnSr a so gasilci v svo- hkoba n ^di štjri kastne čla-Ske skuJjt^a. predsednika ob-jjO Senifa^11!? N°vo mesto, Šte-Beleta^’ ?ranca Bega in Erne- ^ski^o™*0** 70 ‘et Prejšnji teden so vse sindikalne organizacije dobile pismene napotke, kako naj počastc 8. marec — mednarodni dan žena. Stališča Sveta zanspremljanje družbenoekonomskega položaja žensk pri občinski konferenci SZDL v Novem mestu so naslednja: - V sindikalnih organizacijah naj izvršni odbori ocenijo zdajšnji položaj žene v njihovi delovni organizaciji in pretehtajo vprašanja glede izobrazbe žena, vključevanja na odgovorne delovne funkcije in funkcije drugod, izobraževanje ob delu, ustreznost družbene prehrane, problematiko otroškega varstva, nočnega dela itd. Ob tem naj skušajo najti rešitve. - V krajevnih skupnostih naj izvršni odbori SZDL ocenijo položaj kmetijske proizvajalke, posebno pozornost pa je treba posvetiti članicam ZZB, predvojnim revolucionarkam, partizanskim mamam in vdovam. V krajevnih skupnostih pa bi najlepše počastili 8. marec z ustanavljanjem sekretariatov za spremljanje družbenoekonomskega in političnega položaja žensk. - Predlagajo, naj bi bile vse zabave v okviru praznovanja na dostojni ravni in brez razsipavanja sredstev. Kolektivi naj bi ob tej priložnosti nakazali vsaj skromne prispevke v humanitarne namene, na primer za medobčinski sklad za nabavo dragih medicinskih instrumentov. - V počastitev 8. marca bosta v Novem mestu dve osrednji prireditvi: 7. marca ob 19. uri proslava v novem domu JLA, dan poprej pa bo rokometni turnir ženskih reprezentanc v športni dvorani. 1 m Bp mPB STANOVALO ŽE ČAKAJO - V Šentjerneju gre h koncu gradnja novega stanovanjskega bloka (na sliki). Računajo, da bodo notranja obrtniška dela kmalu končana, da bo blok vseljiv še pred 1. majem (Foto: Bačer) Kritikastrstvo ne bo dovolj Marca bomo v krajevnih skupnostih ustanavljali svete potrošnikov, preko katerih bomo uravnavali želje in potrebe kupcev s trgovci Slabo založene trgovine, s trgovinami povsem nepokriti predeli mesta ali področja na podeželju, slaba postrežba, neustrezen delovni čas — so drobci iz problematike na področju potrošnje. Tudi te stvari naj bi v bodoče urejali prek potrošniških svetov. Predsedstvo občinske konference SZDL je 21. februaija razpravljalo o organiziranju potrošnikov, kot to zahtevajo razni dokumenti, nazadnje zakon o združenem delu. Potrebno bo organizirati potrošniške zbore in svete v okviru krajevne skupnosti, ki naj bi sedali za okroglo mizo s predstavniki trgovine na njihovem območju in se dogovarjali, kako preskrbo izboljšati, da bi bil potrošnik zadovoljen. V ta okvir sodi še organizacija uslužnostnih dejavnosti. Prav gotovo bo na področju mesta pri obravnavi tovrstne problematike izstopala kritika zaradi tega, ker na primer Got- na vas, Ločna in morda še kateri večji predel z več sto stanovalci nima trgovine. Razumeti je trgovske delovne organizacije, da ne morejo graditi samopostrežnic ali blagovnic po tekočem traku, ker to zahteva veliko denaija. Razumeti pa je treba tudi potrošnike, ki pravijo: ne zahtevamo luksuznega lokala, marveč vsaj kiosk za prodajo najnujnejših stvari. Pokazalo se je, da tak kiosk na Trdinovi cesti zelo uspešno zadovoljuje potrebe strank. Zakaj ne bi dobil „bratcev“ še drugod, dokler ni možnosti za nove gradnje? To so vprašanja, ki jih bo med drugim obravnaval potrošniški svet. Spremembe na področju preskrbe so vsekakor nujne, to je bilo tudi mnenje predsedstva SZDL, toda s pripombo, da leporečja občan ni več pripravljen poslušati. Premiki so potrebni v dejanjih. Potrošniški Čez dva tedna po novem 17. marca bo ustanovna skupščina skupnosti krajevnih skupnosti Novo mesto — Boljši obeti gttišča RorKLJUCEK TEČAJA — 25. februarja so v prostorih j^nih ljs*- v Dol. Toplicah priredili slovesnost ob podelitvi za-I^.abliŠki}) ^čajnikom dvomesečne politične šole v organizaciji ^ali f>Dr, mdikatov. Zvečer pa so tečajniki skupaj s krajani orga-0 gostovanje. (Foto: Ria Bačer) Na prvi seji izvršnega odbora mestne konference SZDL prejšnji teden v Novem mestu je bila na dnevnem redu ena sama točka: organizacijska in kadrovska vprašanja za ustanovitev skupnosti krajevne skupnosti Novo mesto. Nova organiziranost krajevnih skupnosti — teh bo skupaj 11 - je po dolgotrajnem in napornem delu slednjič pred zadnjim dejanjem: 17. marca bo ustanovna skupščina skupnosti krajevnih skupnosti Novo mesto. Dosedanji rezultati so navzlic nekaterim zamudam zadovoljivi, saj so v Regerči vasi, na Mestnih njivah, v Bršljinu, Kandiji in na Grmu, v Naselju Majde Šilc, Ločni in Mačkovcu, Žabji vasi in Centru že ustanovljene KS, v Šmihelu bodo to storili danes, prav tako v Gotni vasi in KS Irča vas - Brod. 10 je na seji razpravljal tudi o dnevnem redu ustanovne skupščine, na kateri bodo izvolili vse potrebne organe, „premleli“ poročilo o dosedanjem delu „starih“ krajevnih skupnosti, pregledali in dopolnili srednjeročne programe in obdelali finančno poslovanje nove organizacije. Posebno pri slednjem bo potrebna vrsta novosti. Ob koncu seje so člani 10 sestavili kandidacijsko listo za imenovanje predsednika in podpredsednika skupnosti krajevnih skupnosti in predsednika sveta novega organa. Na vseh krajevnih skupnostih pa je, da čimprej izvolijo delegate za ustanovno skupščino, kajti 10. marec, postavljen kot zadnji rok, je vse bliže. B. B. POSEBEJ O URBANIZMU Program dela zborov občinske skupščine Novo mesto je bil pretekli teden na ločenih zasedanjih zborov sprejet, vendar z manjšimi pripombami. Delegati združenega dela so na primer zahtevali, naj se v program za leto 1977 vnese obravnava gradiv s področja urbanizma. Občani čutijo v tej dejavnosti velike pomanjkljivosti, zato želijo dobiti jasnejšo podobo. Predlagali so, naj bi občinska skupščina o urbanizmu spregovorila že marca letos. w ‘V (I UIU. 1X1 tl UULCI ) JIVUIIJVIVV..V r * - --- ^ ■ ?teveč številk, pa premalo pojasnil '*9ub0 v bodoče odgovarja vsaka zdravstvena skupnost zase/ Novem mestu so menili delegati zbora združenega dela v j^.*bofa z£.dn“n podatkom s področja zdravstva, ki so jih dele-Hil ® *adnjjm Zenega dela novomeške občinske skupščine dobili še zasedanjem , je bilo potrebnih na seji še precej pojas- Sno -“a regionTJO sredstev ob' v bistvni zdravstvene ^»ih *a Potrjevanje Kda,Lov. Lani je bilo •fsašsr* °*eški i,... naziv je novni^,en 1n dolg) je bil ob«ni te se-£fri inprernenjen. Da bi % spiJ^nci odloka Ij^ernb . azutneli, katera sk' 0 kvrt °P°lnitev ve- b£*ine biT1 občinske n^Uo * J/ prečiščeno s! bo ?o ! D<> nadalj- v t0v veljavi.. porabljenih v zdravstvu veliko več sredstev, kot smo planirali; precej pa je temu kriva „izguba“, ki smo jo iz leta 1975 prenesli v preteklo leto. Delegati so menili, da si je glede razmer v zdravstvu težko priti na čisto. Na razpolago je sicer kup podatkov in številk, želeli pa bi več preprostih pojasnil, zakaj je bilo porabljenega toliko več denarja, zakaj in po čigavi krivdi čezmerne bolniške, zakaj in od kod izguba v bolnici, zakaj ni vidnejših uspehov s sanacijskim programom, s kakšnimi rezultati se lahko izkaže zdravstveni center, po čigavi krivdi prekomerna poraba zdravil in podobno. V razpravi so postale stvari bolj jasne, tako so sc delegati tudi soglasno odločili za soglasje k predlagani valorizaciji. S tem so sc izrekli, da sc dovoli všteti presežek sredstev v dohodke leta 1976, s čimer bi sc po .občin ali nastale izgube v zdravstvu bistveno zmanjšale. Novomeški občini oziroma njenemu zdravstvu bodo pripisali 6,121.201 dinar, Črno- maljci, Trebanjci in Metličani dobe prav tako ustrezne vsote, Krško pa s 7,553.580 valoriziranimi dinarji izpade kot največji porabnik. Hkrati je bil sprejet tudi sklep: katera zdravstvena skupnost bo v prihodnje povzročala čezmerno porabo, jo bo tudi sama krila. Poslej se bodo v okviru vsake zdravstvene skupnosti pogovarjali, zakaj toliko plačil zavarovancem za zdravstvene storitve na primer na kliničnem centru, ko pa vemo, da bi bil bolnik za vrsto bolezni lahko deležen prav tako kvalitetnih storitev doma. Mož- KMALU BOLJŠI TOK Mačkovec, Sadinja vas in Trebča vas bodo kmalu dobili boljši tok. H kraju gredo dela pri preurejanju električnega omrežja z dvema transformatorskima postajama. Uresničena bo dolgoletna želja krajanov. Lahko bodo poslušali radio, gledali televizijo in uporabljali gospodinjske stroje, kar je bilo zdaj onemogočeno. M. SENICA sveti pa naj bi se ne izgubljali v malenkostih in kritikastrstvu, temveč naj bi problematiko preskrbe obravnavali in nato prek svojih delegatov zahtevali tudi rešitve. NOVA OBLIKA OŽIVLJA Za jutri, 4. marca, je sklicana seja zbora delegatov temeljne rizične skupnosti komunalnih in družbenih dejavnosti pri Dolenjski območni zavarovalni skupnosti Triglav v Novem mestu. Gre za konstituiranje zbora, volitve delegatov v zbor območne skupnosti, v delegacijo za zbor rizične skupnosti, poslovnega odbora in pritožbene komisije. Obravnavali bodo še poročila o lanskoletnem poslovanju, plan dela za letos in drugo. Nova samoupravna organiziranost zavarovalniške dejavnosti se s tem postavlja na noge. Druga plat gabrske zadeve „Bo Gabrčanom uspelo11 je bil naslov zapisa v 7. številki našega lista, objavljenega v rubriki To stran ste napisali sami- Bralec sprva dobi vtis: Gabrčani pa res niso od muh! Znašli so se in zagreti za napredek bodo uspeli. O „iznajdljivosti“ teh krajanov pa so spregovorili tudi na nedavnem zasedanju predsedstva občinske konference SZDL v Novem mestu. Zadeva ima še drugo plat. Vsekakor gre krajanom pohvala, da so tako zavzeti za napredek, za to, da so hitro zbrali 5.000 dinaijev za asfalt, toda ... Če bi vsaka krajevna skupnost iskala pomoči na občini, celo na Centralnem komiteju, mimo rednih poti, bi imeli namesto utečenega sistema v delu krajevnih skupnosti kmalu zmešnjavo. Tisti, ki bi bil z obiski in delegacijami na čim višjem mestu bolj nadležen, bi preje uspel. To pa ne gre, ker tudi diši po izsiljevanju in take metode dela naš samoupravni socializem odklanja. Takega mnenja so bili tudi v predsedstvu SZDL. Na sestanku v Gabiju bodo ljudem to pojasnili, obenem pa jim bodo dali napotke, kako krajevne želje uskladiti z načrti drugih krajevnih skup- R.B. nosti. »Ostajamo mož beseda” Industrijski predel mesta, Bršljin, sicer ima vrtec, vendar je Novoteksov. Medtem pa zaposleni v ostalih delovnih organizacijah nimajo varstva za otroke v domačem kraju. Nekateri vozijo otroke v mestne vrtce, veliko pa jih je še brez varstva, zato so glasovi o nujnosti gradnje otroškega vrtca čedalje bolj slišni. Akcija za gradnjo se je začela že pred leti, vendar se je izkazalo, da izbrano zemljišče ni pravo. Glede gradnje vrtca v Bršljinu je precejšen pritisk na skupnost otroškega varstva in na člane izvršilnega odbora, kakšen je rezultat ob zdajšnjem stanju, pa smo slišali na nedavni seji tega odbora. ..Ostajamo mož beseda. Skupnost je pripravljena v Bršljinu zgraditi vrtec za 160 otrok, kakor je tdfo pogovorjeno, vendar naj bi krajaJJ tudi tu pomagaU,-'kakor povŠnl jdfngod. Krajevna skupnost naj bi poskrbela, da bi bilo na razpolago zemljišče za gradnjo s komunalno ureditvijo, skupnost pa bo postavila stavbo in jo opremila za otvoritev." Krajevna skupnost sama gotovo nima toliko sredstev, pač pa naj bi jih zbrala s pomočjo tamkajšnjih delovnih organizacij, ki so zainteresirane za gradnjo vrtca. S skupnimi močmi bi do zemljišča lahko prišli. K temu stališču gre še pripomba: če bi bilo ta hip potrebno začeti gradnjo, skupnost otroškega varstva nima dovolj lastnih sredstev. Tudi to težavo bi lahko premagali, če bi delovne organizacije pomagale pri najetju kreditov. Razmišljajo tudi o tem, da bi v bršljinskem vrtcu odprli oddelek za romske otroke. Potrebno bi bilo, iščejo pa možnost sofinanciranja iz republiških virov. Novomeška kronika nja nim dinarjem je še več, potrebna pa bo večja zavzetost in več razumevanja ne le zdravstvenih delavcev, pač pa predvsem porabnikov zdravstvenih storitev. OBILICA DELA V KS ŠMIHEL 24. februaija so sc zbrali krajani soseske Smihel-Novo mesto na zboru občanov in ustanovili krajevno skupnost Šmihel. Izvoljeni so bili tudi delegati za skupščino krajevne skupnosti. Predvideni program del na tem območju, ki sta ga sprejela krajevna organizacija SZDL in tudi odbor soseske Šmihel, je že smernica za delo te skupnosti. Pereče ie predvsem stanje kanalizacije, ureditev ulic, javne razsvetljave in ne nazadnje potrošniški center ter vzgoj-novarstvena ustanova. Dokončno bo potrebno urediti tudi območje KS glede na to, da je del občanov s podpisi izrekel za to, da želijo biti v KS Šmihel in ne v KS Regerča vas. Torej dela bo imela nova KS dovolj. F. Š. „ČRNA OVCA" MED TRGOVCI - Veliko kritik in pripomb je že bilo napisanih ob videzu in (ne-)urejenosti novomeških trgovskih lokalov. Največkrat že zastarela in obrabljena oprema kaj malo pripomore k boljšemu razpoloženju kupca. Prav zato so se trgovci prodajalne Novotehna na Glavnem trgu odločili, da bodo poslej več skrbi posvečali tudi urejenosti svojih prostorov. S sodobno prepleskanimi stenami in stropi ter vrsto drugih novosti so to prav gotovo tudi dosegli. Žal je zaradi premajhne konkurenčnosti novomeških trgovcev težko pričakovati, da jih bo še kdo posnemal. NAD DENARNICE ŠOFERJEV - Nova ureditev cestnega prometa v Novem mestu je že ob začetku zahtevala visok „davek“. Šoferji so se kot za stavo podili mimo številnih prometnih znakov in odveč je zapisati, da je novomeškim miličnikom verjetno kaj kmalu pričelo primanjkovati kazenskih listkov. Še tako prijateljski pogled in prijazne besede niso pomagale. NA LASTNO ODGOVORNOST - Zaprtje starega novomeškega mostu je v dolenjski metropoli povzročilo vrsto vročih debat, pa tudi nepojasnjenih vprašanj. Gasilci se vprašujejo, ali lahko v nujnih primerih (požari, elementarne nesreče) njihovo vozilo, označeno kot tisto na nujni vožnji, pelje čez most. Odgovor ni nič kaj spodbuden: le na lastno odgovornost! Pa čeprav je nosilnost mostu registrirana na tri tone, gasilsko vozilo, napolnjeno z vodo, pa tehta malone kar 10 ton. O morebitnih posledicah je odveč pisati. ŠEST SREČNIH MAMIC - Pretekli teden je v novomeški porodniš- nici privekalo na svet šest novorojenčkov. Rodile so: Vlasta Stokano-vič iz Jerebove 20 - Marka, Maneta Fink, Nad mlini 26 - Tomaža, Dragica Legan, Nad mlini 26 - Jero, Bojana Kinčič z Mestnih njihv 9 -Majo, Marica Bradač iz Zagrebške 18 - Matevža in Ivica Rajk iz Cankarjeve 31 - Ksenijo. TRŽNICA JE OZELENELA -Živahnost in velika izbira, kakršno pač lahko nudi novomeška tržnica, sta dajala ton ponedeljkovemu življenju na tržnici. Branjevke so prodajale regrat in motovilec po 5 din merico, banane po 13,50 din, pomaranče po 13, limone po 15, papriko po 40 din, kilogram čebule je veljal 13,50 din, sezonska solata 15 do 20 din, korenje 8,80 din, za zelje pa je bilo treba odšteti 6,70 din. Ena gospa je manjkanje dimnikaijev čez noč ■ odpravili, če bi vsi dimnikarji, ki so korakali v pustnem sprevodu, začeli ometati. Ko ne bi bil ta poklic interesanten samo o pustu! Polovičarstvo se maščuje V delovnih kolektivih, kjer ne predvidevajo stanovanjske graditve, škodujejo predvsem sebi V poldrugem mesecu morajo vse delovne organizacije pripraviti srednjeročne programe stanovanjske graditve in dokončati delo, ki so ga odlagale več kot dve leti. Komite občinske konference ZK v Brežicah, ki je na zadnji seji obravnaval stanovanjsko problematiko, zahteva, naj se kolektivi lotijo te naloge brez izgovorov in brez zavlačevanja. Brez stanovanj ni mogoče pričakovati boljše strokovne zasedbe v gospodarstvu in drugod. Ni dovolj, če v tozdih rešujejo stanovanjske prošnje oziroma kreditne vloge zaposlenih. Stanovanja bi morali graditi tudi za kadre, ki jih nujno potrebujejo, za tiste, ki jih štipendirajo. Na koga se bodo potem izgovaijali, če bodo štipendisti po končanem študiju odhajali drugam? Kadrovska politika brez stanovanj je polovičarska in ne zagotavlja hitrejšega napredka. Nekatere delovne organizacije sploh nimajo družbenih stanovanj, ker so ves denar usmerjale v individualno gradnjo. Tozdi z več kot 200 zaposlenimi imajo komaj po enega ali pa celo nimajo nobenega delavca z visoko izobrazbo. Pretehtati bodo morali, če jim to zadostuje, če morda le ne bi bilo dobro, da si nekoliko kadrovsko opomorejo, sicer se lahko zgodi, da bodo le preveč odvisni od matičnih podjetij zunaj občine, kjer so tako dolžni misliti tudi zanje. Človek kar osupne, ko vidi, da „Beti“ v Dobovi nima niti enega stanovanja, „Jutranjka“ v Brežicah eno lastno in dve solidarnostni, tozd IMV v Brežicah eno lastno, eno občinsko in štiri solidarnostna stanovanja, Prevoz Brežice pa eno lastno, štiri IZGUBE V KOLEKTIVIH zbori Žensk Na priporočilo občinske konference SZDL se bodo ženske v brežiški občini srečevale za praznik na delovnih zborih. Na dnevnem redu bodo problemi ženske enakopravnosti v praksi. Na njih bodo osvetlile probleme otroškega varstva, družbene prehrane, zaposlovanja žensk in podobno. Iz podatkov, ki knjigovodsko niso do kraja razčiščeni, smo pri občinskem svetu zveže sindikatov v Brežicah izvedeli, da imajo večje izgube štiri delovne organizacije: IMV, splošna bolnišnica, Dekorles in Opekama. V bolnišnici je ta izguba 2 milijona dinagev, pri Dekorlesu prav tako 2 milijona, v Opekarni 1,5 milijona, v tozdu IMV pa je izguba največja in jo cenijo na 20 milijonov din. SPREMEMBA JE POTREBNA Upravne odbore občinskih skladov v Brežicah bodo zamenjali, ker sedanji niso bili ustanovljeni po delegatskem načelu. S tem želijo doseči večji vpliv občanov iz krajevnih skupnosti in delovnih organizacij na razpolaganje s sredstvi, dokler bodo skladi še obstajali. LOVSKI PEVSKI ZBOR GLOBOKO. Ustanovili so ga pred štirimi leti. Vsako leto ima do dvanajst nastopov. Zbor ima 25 pevcev in je Eobudnik srečanj lovskih pevskih zborov v Sloveniji od vsega začet-a, ko je bila pevska revija v Globokem. Letos bo šel na srečanje v Sodražico pri Ribnici. Plod skupnih nastopov je ustanavljanje novih lovskih pevskih zborov in zdaj zanje že pripravljajo izdajo pesmarice. (Foto: Jožica Teppey) Novo v Brežicah AMATERSKI SLIKARKI V MUZEJU - Jutri bodo v Posavskem odpor so se seznanili s problematiko muzeju odprli razstavo slikarskih del Dominike Pečarcvič in Katarine Ple- imeli v ponedeljek, 28. februarja v Brežicah. melj. S to razstavo se muzej pridružuje praznovanju dneva žena, osmega marca. Nanjo posebej vabi ženske kolektive. SPREJEM PRI PREDSEDNIKU - Predsednik občinske skupščine Brežice Franc Skinder je 1. marca priredil sprejem za tiste starešine teritorialnih enot, ki so lani dobili po- Slo- hvale poveljnika glavnega štaba venije in komandanta štaba za zahodno štajersko cono. PRESKRBA NE SME ZASEPATI -Svet za ljudsko obrambo je pred dnevi obravnaval načrte partizanskih baz v občini, ki naj zagotovijo uspešno preskrbo za oborožene sile in za civilno prebivalstvo v primeru, če bi izbruhnila vojna. Predsedniki svetov krajevnih skupnosti in predsedniki odborov za splošni ljudski BREŽIŠKE VESTI občinska, tri solidarnostna ter dve stanovanji za mlade družine. V omenjenih delovnih organizacijah je veliko zaposlenih, zato bi bilo vendarle pričakovati tudi več družbenih stanovanj. Pa ne samo to, tudi s pravilniki o delitvi sredstev in dodeljevanju stanovanj ponekod predolgo čakajo. J. TEPPEY partizanskih baz na seminariu, ki so ... .... ce na brežiškem pokopališču. Tedaj bo znan predračun in bo I V POSAVJU SKUPNA SEJAZK IN SINDIKATA Medobčinski svet ZKS Posavje in medobčinski svet Zveze sindikatov bosta danes v prisotnosti predsedni-medobčinskih kov drugih organov obravnavala informacijo o delu so- dišča združenega dela v Brežicah in informacijo o delu in problemih, ki jih je v svojem poročilu nakazal družbeni pravobranilec samoupravljanja za tri posavske občine. VEŽICE BODO - Komunalno in obrtno podjetje bo pri Regionu naročilo glavni projekt za mrliške veži- i lahko stekla razprava o financiranju. Denar za vežice bodo delno prispevali krajani krajevnih skupnosti Brežice, Šentle- nart in Bukošek. Te skupnosti imajo 1792 gospodinjstev in 5820 prebiva- zbirajo Zanimanje za sekcije Javna razprava o kmetijstvu je razgibala občane v vseh krajevnih skupnostih razen v brežiški, kjer ni kmetov. Predloge, ki jih dajejo na zborih, bo obravnaval svet za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu pri občinski konferenci SZDL. Sledila bo problemska konferenca o kmetijstvu kot zaključek javne razprave. Povsod, kjer tečejo razprave, ustanavljajo pri krajevnih odborih Socialistične zveze sekcije za kmetijstvo. Ponekod so jih imeli že prej in jih zdaj oživljajo, drugod pa jih snujejo na novo. Razprave so najprej stekle v Pi-šecah, na Veliki Dolini, v Mrzlavi vasi, v Kapelah, v Zakotu in Bukošku, Šentle-nartu, na Bizeljskem, pred dnevi pa še v Cerkljah, Krški vasi, Globokem, Dobovi, Artičah, Sromljah, Skopicah, na Čatežu in v Pečicah. S posebnim zanimanjem se vključujejo vanje kooperanti, ki bistvo združevanja sredstev, dela in zemlje večinoma pravilno pojmujejo in s tem zanikajo natolcevanje o novi kolektivizaciji. Kmetje se z zanimanjem vključujejo v razpravo, saj čutijo, da je preobrazba vasi nujna, da je treba nekaj ukreniti, da je zato nujno medsebojno povezovanje, pa tudi povezovanje s kmetijskimi delovnimi organizacijami, ki bodo načrtovale nadaljnjo usmeritev in razvoj. Želja po večjem pridelku hrane, po sodobnejšem in racionalnejšem obdelovanju zemlje zahteva spremenjene odnose in vlogo kmeta v družbi, v kateri bo deležen večje socialne varnosti. leev. Tudi na Čatežu imajo zelo omejen prostor za pokope, zato bodo razmislili, če se ne bi že zdaj začeli dogovarjati za reševanje teh problemov z Brežicami. Predstavnik nji- hove krajevne skupnosti je pred dne-ode vi že sodeloval na razgovoru o gradnji mrliških vežic skupaj s predstavniki Brežic, Bukoška in Sentlcna-rta. Ob tej priložnosti je projektant inž. Filipčič z Regiona obrazložil idejni načrt. OTROŠKO VESELJE. Pisanega pustnega sprevoda po Brežicah se je minuli teden udeležilo izredno veliko otrok. V osnovni šoli so jih med rajanjem pogostili s krofi in čajem. (Foto: J. Teppey) rjjgfl Hrup in neprijeten vonj n Celuloze vznemirila občane Nova tovarna celuloze v Krškem je v poskusnem zagonu od 24. januarja naprej. Četudi je ob novi tehnologiji še nekaj manjših problemov, je proizvodnja že „utečena“, oziroma so že vzpostavili ..tehnološko kontinuiteto". Ob tem pa so bili v zadnjem času vse pogostejši glasovi proti vrsti, .zunanjih vplivov" na okolico tovarne, na hrup in onečiščevanje zraka. Pisma s protesti so prihajala tudi na občinsko konferenco SZDL, zato smo bili na njeno pobudo minuli teden v tovarni celuloze in papirja „Djuro Salaj" priče pogovoru, ki je prinesel vrsto pojasnil o sedanjih razmerah in naporih, da tako stanje odpravijo. ..Razburjenje občanov je bilo in je še povsem upravičeno," je v uvodu dejal generalni direktor tovarne Janez Rošker, „tudi zato, ker smo že pri načrtovanju te naložbe obetali bistveno manjše onesnaževanje okolja!" Ta obet seveda „drži“ še danes in so ga delno tudi že uresničili. Tako smo izvedeli, da se je bistveno zmanjšalo onesnaževanje rečne vode v Savi in da je magnefitni postopek, Zelena luč Več servisov v centre Za obdobje 1969 - 1976 je značilno nazadovanje obrti v občini V tem času se je število obrtnih delavnic zmanjšalo za 33, število zaposlenih pri zasebnikih za 25 in število vajencev za 69. To velja predvsem za storitveno obrt. Občani to čedalje bolj občutijo, ko z lučjo iščejo mojstra za popravilo gospodinjskih strojev, radijskih in televizijskih aparatov, mizarja, elektroinstala-terja, šiviljo ali krojača, pleskarja in še koga. Za nekatere poklice sploh ni več zanimanja in tako delajo v storitvenih dejavnostih večinoma starejši obrtniki, ki imajo slabo opremljene delavnice. Manjka predvsem več mlajših obrtnikov, prav ti se pa radi usmerjajo na proizvodno delo. Ljudje si pomagajo s popoldanskimi obrtniki, vendar je to le izhod v sili. „Tu ni drugega izhoda kot prelomiti s sedanjo prakso in spremeniti politiko do obrti," je na zadnji seji zbora krajevnih skupnosti dejal predsednik občinske skupščine Silvo Gorenc. Poudaril je, da to zahteva dejanja in da je treba storitveno obrt obravnavati kot sestavni del načrtov krajevnih skupnosti, tozdov in drugih samoupravnih teles, prek katerih uresničujejo občani svoje vsakodnevne interese. Po sklepu vseh treh zborov bo stekla akcija za podpis družbenega dogovora o pospeševanju malega gospodarstva v občini, ki jo bo vodil področni odbor Gospodarske zbornice SRS v Krškem. Ta bo storitveni obrti na široko odprl vrata s politiko kreditiranja, z zagotavljanjem lokacij, z vsakoletnim usklajevanjem davčnih predpisov ter s tem, da bo zahteval od investitorjev stanovanjskih objektov obvezne poslovne prostore v spodnjih etažah. Razvijali naj bi predvsem servise za gospodinjske stroje, za kmetijske stroje, za popravilo televizorjev in radijskih sprejemnikov, spodbujali elektroinstalaterstvo, vodovodno instalaterstvo in druge obrti, ki jih primanjkuje. JOŽICA TL'PPEY dodati tudi to, da bo nekaj neprijet-račju in NIC VEČ VARNI Krške odbora ZZB NOV odločili podati pregled vojaških dogodkov na tem ki je zamenjal sulfitnega, močno zmanjšal tudi odstotek žveplovega dvokisa v zraku. Krajani Krškega so se povsem upravičeno pritoževali tudi zaradi naraščajočega hrupa, ki so ga povzročale para in vakuumske črpalke. Slednjega bodo po sedanjih zagotovilih odpravili najkasneje v štirinajstih dnevih. Glasno spuščanje pare v atmosfero so delno že omilili, še bolj ah pa v celoti ga bodo najkasneje v treh mesecih. Ob dedanjih vremenskih razmerah pa občane ob tovarni še najbolj bega neprijeten vonj, ,ki ga zaznavajo, žal, vse bolj pogosto. Povzročajo ga stranske organske spojine, ki so za zdravje ljudi povsem nenevarne, a imajo to slabo lastnost, da so le preveč neprijetne za nos. Tudi to bodo sčasoma dokaj omilili, predvsem z dokončnim zaprtjem sedanjega proizvodnega kroga. Vendar je treba Nova tehnologija prinaša s_ , pač manjše onesnaževanje # vendar zaenkrat povsem ^ uspeh. To pa ne pomeni. j vomi ob veliki skrbi M■ ., uspešen potek nove proiz ,. A ščajo ob strani probleme, enkrat še povzročajo °k?*l ' smo se lahko tudi sanu.Pj«i da bodo za to slej ko prej Jj še rešitve. Sicer pa so n tudi, da bodo v kratkem P za občane še pisanond® . vsem, kar smo na naši strani ▼ <31/111, IVtll 31 llv * B v nekoliko skrajšani obliki- j nega duha vendarle še v ozračju in da ga ne bo mogoče popolnoma pregnati. (Tovarna je vendarle kemična industrija, zato ne more biti povsem sterilna.) Prebivalci krajevne skupnosti Leskovec se pritožujejo nad nasilnim vedenjem Romov, pred katerimi se zlasti starejši kmetje ne počutijo več vame. Romi se kljub „stalnemu“ bivališču selijo iz gozda v gozd in povzročajo veliko škodo, ker sekajo mlado drevje. Mnogi redijo konje in osle, čeprav hrane zanje nimajo kje pridelati. Seno kradejo pri kmetih, pa ne samo seno, ampak tudi perutnino in vse drugo, kar potrebujejo. Ljudi razen tega neprestano nadlegujejo s prosjačenjem. Otrok ne pošiljajo v šolo, čeravno je zanje pouk posebej organiziran. Občani so se obrnili na občinsko skupščino z delegatskim vprašanjem, v katerem navajajo, da so celo sami pripravljeni nekaj prispevati za ureditev teh razmer. Obenem pa pričakujejo, da jih bosta podprli občina in republika. S skupnimi močmi naj bi Romom pomagali zgraditi hiše, jim dodeliti zemljo in onemogočiti klateštvo ter nasilne izpade. MOST IN CESTA, VRATA V BRESTANICO V Brestanici bodo gra^jj st čez reko Savo in ga R z rekonstruirano regtonmr . to. Stara cesta skozi J izredno ozka in zat° n d0; na za težji promet. “ obnovo je dal kolekbv > ne, ker želi čimprej re j leme, ki nastajajo z ^ goriva. Investicijske pc» s) katera dela pri rek°ns, prevzela občinska ■.$ Krško. Na seji zbora skupnosti so izrekli P Elektrarni, ki v tern združuje svoj interes s ^ teresom in odpira pot ^ niško-senovsko d°un ^ Kozjanskega. Investicj ^ na 80 milijonov rarna bo sodelovala s ni, razliko pa iu, id/Jiiw s skupnost za ceste oK*’’ m\ « ■ fft luB' y . STANOVANJA. V načrtujejo v ^ g4*' 1976-1980 izgradnj« ^ novanj, od tega 4“ bo&°, lasti. Zasebniki s* -takrat predvidoma *« stanovanj. TUDI NJIHOV DELE2 - Zbornik z naslovom „Krško skozi stoletja", najpomembnejše publicistično delo, izdano v počastitev 500-let-nice mestnih pravic, seveda ne bo ostal brez prispevkov o NOB. Ker bi celovit pregled tega obdobja zahteval kar dve do tri leta dela, so se na novice _ uipehi večji po af-tj so mlajši pionirji os i dalj, ostale starostne 5I0O Letošnje naslove 5 prvakov sta osvojila #), (dva) in Boris BaŠek (eW zadnji seji predsedstva občinskega ..ZGODNJE ,,Z-vj v/ m to, ko bo ob visoKen* območju, njihovo politično ozadje, edst ubilcju tovariša Tria1-lafeta mladosti še P y p* m predstaviti nekatere oblike dejavnosti v partizanskem zaledju (bolnice, šolstvo, tehnike). so se na njen s že bo nih pričeli temeljito tokrat krenila na L 1 Čebin pri Trbo JI j £ f VEČJA BERA - Minula republiška zimska plavalna prvenstva so bila za tekmovalce krškega ..Celulo-zarja" dokaj uspešna, saj so z njih prinesli domov vsega skupaj 13 medalj, od tega 3 zlate, 1 srebrno in 9 bronastih. 2c po običaju so bili pot^rotMlei^adU^^in^ pt ku prečkala tudi krik® di bodo štafetno P"1 Koprivnici, jo pon« Brestanico m K.rS-nor^V^ kjer ji nameravajo P,^0. slovesen sp reje ritvi tamkajšnje 1 športi TEDNI# Še daleč do stroškovnih stanarin ^ Podražitvi stanarin bodo razširili tudi krog upravičencev do subvencij — Stanovalci so še premalo aktivni v samoupravi odlok nj?„m “sedanju občinske skupščine so delegati sprejeli vnese ° p0V!šanJu stanarin. V občinsko stanovanjsko zakonodajo je na tudi sprememba pri točkovanju vrednosti stanovanj za na-Prave za ogrevanje. Pričel velhH^H stanar'n naj bi 4i skunnn t aPnla. V stanovanj-predtcrri še »rve“ Lh °, od. te 30-odst. „re-stanarm za°nr nstili' Zaostajanje po voini „A,P Vlnu stroJki vsa leta shnar°n v mn°gočem v prid nihstanOTan!nam' Vtednos> družbe-450 občini znaša 800 stanov^Tn« mKljeV’ °d okr°S !tanaiine Pa,zberejo na leto za h kar je .milijona dinar' moije slu^j ? e kaolia v niziranosti, ko naj bi pri krajevnih skupnostih zaživeli zbori stanovalcev. Tu ni v glavnem še ničesar storjenega ne le v KS v Sevnici in Krme- lju, kjer je večina družbenih stanovanj v občini, temveč na splošno tudi v republiki. Posebno SZDL vodi že nekaj časa odločnejšo akcijo za dograjevanje samoupravne organiziranosti tudi pri tem podobno, kot si prizadeva spodbuditi vse dejavnike za delo v potrošniških svetih. A.ŽELEZNIK Pti stanova^01^ 8osPodarjenje. Pripravliain^I . skupnosti hkrati ^Hiranie « določila za subven-kjterijih ie Po dosedanjih 12 stanovalcev ‘ subvencij° le * 13 obliVn ’ po novem Pa naJ bi °k°8 50 im razširila na Pravice. Dnetmkov stanovanjske st5|narin je precej raz-I6** dela. Vsi lil5,11 zbore združenem gosnnrf!, delajo v stanovanj- *tivn°st stanrn«|VU’ pa Pogrevajo 'n 'Udi v „ °Valcev v hišnih svetih nosti- ZaenW .stanovanjski skup-?fen nekaterfh “?a ta neaktivnost 0 v neizneiiani'ZJem delno opravi-P jam SaniOUDravni nraa- n^.2PRAVE 0 kmetijstvu Ig j . yečjih Pačenja po vseh ^kumentii razprava o t6nce S7m rePubl>ške konfe-°b 18. Uri , 0 kmetijstvu. Jutri ^ domu n DZprava v 8asil' 2 RazboHo ? Bregu (vključno 730 v nedeljo ob Janškem n ostanek v ^ečina 8®silskem domu. Ena namesto štirih Strokovna služba skupnosti socialnega skrbstva kljub kadrovskim težavam rešuje najpotrebnejše Ne, ker bi postajali revnejši, temveč predvsem zato, ker v naši družbi skušamo zagotavljati kar najustreznejšo pomoč vsakomur v stiski, je pred strokovno službo socialnega skrbstva iz dneva v dan vse več nalog. „Se po normativih izpred desetih let naj bi imeli na 4.400 prebivalcev enega socialnega delavca, v občini pa imamo vseskozi le dva; lansko poletje zaradi bolniške in odhoda ene delavke na drugo delo lep čas sploh ni bilo nobenega," opisuje kadrovske težave te zahtevne službe vodja strokovne službe in tajnica skupnosti socialnega skrbstva Boža Blaznik. Delo se odvija naprej tudi zaradi prizadevnosti ostalih delavcev. Doslej so prišli do socialnih delavcev v glavnem s študijem ob delu, prihodnje leto pričakujejo dosedanje štipendiste. Reševanje težav ljudi ni enostavno, ker se v večini primerov prepletajo z mnogimi, sa- ^dnjcfSJ1 IaZpraV b° oelovno za Uto- PRA2nik H0 v vrsti kr^n°^an^a marca kkala 0KU krajevnih sku Vm7 °b š(TJ^“Uu skuPnosti po-ori JU: koder P??bno delovnem jjptaviii tLstLaktlvl fena še niso » t^d0 ^ v2",111 ročnih del, ' ob& bo 2 ? ,njl,na sevn>-ra7«ta o 15. marca ^Pripravili kul?' 0b otvoritvi bo-DavL ^et^ sevni{uT"i Pro8ram v Lu-fti? Pripravil aievni otlbor 1,1 domu shvo tudi v gasil- lAv Boža Blaznik: „Zadovoljni smo z aktivnostjo delegatov naše skupnosti. Ne poznamo težav s sklepčnostjo, prihajajo z zelo sprejemeljivimi predlogi.14 Pozna se tudi že prizadevno delo nove psihologinje.44 S**Bi rmzmm ■ k ne.j ,i^reP0'no dvorano uprizorili Marinčevo komedijo IJedp ’ ^ so v režiji Minke Gale. Večina igralcev je iz vrst sl e,io ob 17 .P?® dobrim vodstvom razvili v solidne igralce. V n igrajo v Sevnici (foto: Železnik) S©vniški I f>ti& Obhajajo ko scvniški N. Praznik v paberki (,{■ l Ptim^?Vanje sahm ■’1)0 lctos h * Ka ?ke bo spet ^arjCV Naibolj t S kje?^"eVufas,r° kW Cen^vala str°- l tnSralini bilo prav? Pel n,hče. Jir H) salami suhc zimc, so 5 /^njem^P^d.ti, da je .0 Na . ak0- kot ie Ir.-h.. 'njem ?udi,i- da je tako, kot je treba. t'ejevol|ia°nui v Sevnici ^ uelu mesta, zakaj po vsej gotovosti jih bo zapustila še pošta. PUST TUDI GREJE - Na sam pustni torek so bili radiatorji v veliki gostilniški sobi hotela Ajdovec še bolj mrzli kot sicer dokaj mila letošnja zima. Očitno naj bi se gostje greli v pričakovanju večernega pustnega rajanja. MILOSTNI „STREL“ - Očitno si nihče noče nakopati odgovornosti in zapreti prehod za pešce na železniškem mostu čez Savo, ko je malo više na voljo nov most. Prehoda nihče ne vzdržuje, hoja čezenj pa je vse bolj nevarna. mo pri ljudeh v skrbništvu pride ponavadi zraven še upravljanje s premoženjem in drugo. Z novo družinsko zakonodajo imajo od novega leta dalje mnogo dela s preživninami nedoletnih otrok, bodisi da so le-ti rojeni izven zakona ali izhajajo iz razvezanih družin. „Večina hranilcev sploh še ne ve za to možnost. Po novem morajo naši službi predložiti vso dokumentacijo o preživnini za otroka, naša služba se nato dogovori z obema roditeljema, nato pa se preživnina valorizira vsako leto v skladu s statističnimi podatki o dvigu življenjskih stroškov. Letos je to 13,1 odst. Mnogo mater, pri katerih je ostala večina otrok, prejema že vsa leta isti znesek." Takih otrok jyna leto sedaj že po 42. Zaradi večinoma majhnih preživnin je tem otrokom treba najprej zagotoviti startno osnovo." Terenske razmere v sevniški občini dostikrat onemogočajo razvoj sosedske pomoči, kljub pripravljenosti Rdečega križa, SZDL in krajevnih skupnosti. „Domačije so razkropljene po krajih, kjer ni drugih ljudi. Gre za precejšen del Kozjanskega, v resnici pa so razmere na tržiškem in šentjanškem koncu še slabše. Tudi patronažna služba v zdravstvenem domu je prešibka," pravi o tej obliki pomoči, ki bi lahko znatno pomagala socialni službi. Kot marsikje je tudi pri tej skupnosti težko za denar. To so najočitneje videli pri sestavi srednjeročnega načrta. Po republiških normativih so prišli do dvakrat večjih številk, kot so možnosti v občini, zato v tem programu tudi ni mogoče govoriti o dodatnih programih, ker je s težavo mogoče izvajati le osnovno. Tudi sami so želeli izdatneje podpreti dejavnost raznih društev (slepi, gluhi, klub zdravljenih alkoholikov, društvo invalidov). Na dlani je, da je komaj mogoče govoriti o dotaciji, če gre v najboljšem primeru za znesek 5.000, večinoma pa le za 2.000 dinarjev. Računajo, da jim bo letos uspelo podvojiti pomoč sevniškim invalidom (sedaj 2.000), če bo klub zdravljenih alkoholikov prešel na zdravstveno skupnosti- A. Ž. Dobro obveščeni občani — dobri samoupravljavci! SE JE CAS Do 10. marca je še čas za prošnje za solidarnostna stanovanja in posojila pri stanovanjski skupnosti v Sevnici. Natečajna vsota posojil znaša 3 milijone dinarjev. Za nakup in gradnjo blokovskih stanovanj je namenjenih 1,13 milijona dinarjev, za nakup etažnih blokovskih stanovanj 250.000, za gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš 700.000, za obnovo stanovanj v družbeni in zasebni lasti 320.000 ter za pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč, komunalno urejanje pa 600.000 dinarjev. ZANIMANJE ZA GASILSTVO Boštanjski gasilci so izvedli izpite za izprašane pionirje. Izpit je opravilo 14 pionirjev. Društvo ima letos vse desetine: mlajše in starejše pionirje, pionirke, mladinke in mladince, ravno tako tudi člane in članice. AKTIVNIH MANJ KOT POLOVICA V soboto so na izredni seji občinske konference ZSMS izvolili za novega poklicnega sekretarja Bojana Auerja, dosedanji sekretar Rudi Filcj se je namreč zaposlil na sevniški osnovni šoli. Mladinska organizacija v občini vključuje v svoic vrste manj kot polovico mladih. Nekaj osnovnih organizacij ne delu je, zato jih bo treba poživiti v naslednjih mesecih. Vseeno so razmere boljše kot npr. pred letom dni, ko sta vprašanje dela mladinske organizacije obravnavala komite občinske konference ZK in mladinsko pred sedstvo. 4' ZA LEP IZGLED - Učenci mirenske osnovne šole so minuli teden izkoristili lepo vreme za urejanje okolice svoje šole. Kot ponavadi izgleda, da bo tudi letos spet vzorna. Navade iz šole bodo prišle prav tudi doma, čeprav je očitno, da marsikomu tudi tako delo že doslej ni bilo tuje- Konec bo odlaganja sklepov Ugodna ocena organizacijske, kadrovske in idejne krepitve ZK v trebanjski občini — Dokler ne bodo uresničeni stari sklepi, ne bodo grmadili novih Po zadnjih kongresih so v trebanjski občini sprejeli v vrste Zveze komunistov okrog 150 novih članov, samo v minulem letu 42. Kot je bilo ocenjeno delo osnovnih organizacij ZK in celotne organizacije v občini na zadnji konferenci v februarju, je bil dosežen precejšen napredek. S številom članov v vrstah ZK še kljub temu niso zadovoljni, saj je razmerje med številom članov in številom prebivalstva še pod slovenskim povprečjem. Kar deset osnovnih organizacij ZK v minulem letu ni sprejelo nobenega novega člana; Želijo napredovati Posamezne kmetije v kooperacijski proizvodnji skušajo držati korak z drugimi. Ena takih je tudi domačija Antona Kastelca v Podšumberku. Lani je v tekmovanju pridelovalcev koruze na tem območju dosegel prvo mesto (61 stotov na hektar). Kar je uspelo, je uspelo," pravi o tekmovanju, kamor se ni vključil samo zaradi rezultata, temveč ker želi iz zemlje kar največ iztisniti. Sedaj pripravlja načrte za nov' med njimi so tudi številnejši kolektivi, kot npr. Labod - tozd Temenica, mokronoška Iskra, Kmetijska zadruga Trebnje. Bolj kot v prejšnjih obdobjih so posvečali pozornost rednim oblikam usposabljanja članov. Sedaj je prišla do svojih programov usposabljanja že večina osnovnih organizacij in poverjeniki se vživljajo v svoje delo. Velika večina sekretarjev dosledno spremlja te naloge. Dobro so se uveljavili tudi nekateri aktivi komunistov, na konferenci je bila izrečena pohvala delu aktiva komunistov v teritorialni enoti. Tudi pri frontnem delu SZDL je opazen napredek. V vrsti organizacij so poživili dejavnost po kadrovskih okrepitvah, šepa še neposrednejši stik z občani in delavci. Zaustavili naj bi plaz sprejemanja sklepov na sklepe, dokler ne bi uresničili starih. Pohvalno je, da imajo v vseh osnovnih organizacijah, razen v Mercatorju in Labodu — tozd Temenica, aktualno oceno idejnopolitičnih in družbenoekonomskih razmer. Po osnovnih organizacijah skrbijo tudi za natančnejše preglede nad zadolžitvami članov in njihovo aktivnost- jo. V organizacijah ZK se skušajo kar najbolj redno obveščati. Posveti sekretarjev so postali že mesečna oblika. Ob tej priliki redno izmenjujejo poglede in važnejša obvestila. A. ŽELEZNIK DOLGA POT DO PLAČILA Kmet Alfonz Jaki iz Brinja se je minuli teden pri zadružni blagajni pozanimal, kako je z januarskim plačilom za mleko. Izvedel je, da v zadrugi od Ljubljanskih mlekarn še nimajo nobenih obračunov. „Gotovo je, da tega denarja v februarju ne bo. Baje je bila tolšča v mleku slaba. Navsezadnje se bo uresničilo, kar sem se bal ob višji ceni za mleko: udarjeni bomo pri tolšči, pa bomo spet m istem. Podobno je tudi pri mesu. Zadruga ali kooperanti bi morali nekaj ukreniti za neposredno kontrolo glede tolšče ali klavno-sti. V gospodarstvu veljajo strogi plačilni roki, ne vem, zakaj kmet ne more dobiti denarja, kot bi bilo treba. “ Anton Kastelic: „Vsa leta je bilo pri nas malo narejene- J hlev. Kot delegat v zboru krajevnih skupnosti občinske skupščine je minuli četrtek opozoril na zaostajanje svoje krajevne skupnosti. „V občinskem merilu bi bilo treba spejeti odlok, ki bi zavezoval vse, ki uporabljajo gozdna in vaška pota, da prispevajo tudi nekaj za njihovo vzdrževanje. Nekateri nimajo razumevanja za sodelovanje pri popravilih, zato so poti vse slabše. Na marsikateri kmetiji so se usmerili v živinorejo. Vodni viri so v glavnem še vedno isti: kapnice ali sodi. Treba bi se bilo lotiti gradnje vodovoda. Vidimo razvoj bogatejše sosednje žužember-ške krajevne skupnosti. S skupno akcijo bi bilo mogoče pripeljati asfalt tudi bliže k nam." Po seji je pripomnil, kako o teh vprašanjih doma pogostokrat razmišljajo. Predvsem je prepričan, da bi še utegnili ujeti korak z razvojem, če bi pričeli reševati stvari, ki jih je naštel. „To je odločilno posebno za to, ali bomo obdržali mlade doma. Če bodo videli, da se tudi tu kaj dela, bodo imeli več volje, da bi ostali." ZA VSE ZENE Na pobudo krajevne organizacije SZDL so se v Mokronogu temeljito pripravili na letošnji dan žena. Delovne organizacije v krajevni skupnosti so zaprosili za denarno pomoč (30 dinaijev na zaposleno ženo). S .tem denarjem nameravajo 8. marca ob 18. uri organizirati lepo prireditev v domu Svobode. Za prireditev je odgovoren na novo ustanovljeni Partizan, pripravili bodo kulturni program, v družabnem delu bo igral ansambel JLA iz Novega mesta. Za stroške prireditve so prispeval-kra-jevna skupnost, SZDL in Turi-. stično društvo. Akcija zbiranja prispevkov ni naletela na razumevanje v Induplatiju in Dolenjki. Društvo z največjo tradicijo Mokronoški gasilci slavijo letos že 95-letnico — Priprave na osrednjo prireditev v občini Mokronoški prostovoljni gasilci bodo 3. julija slavili 95-letnico svojega društva. Kot znani prireditelji bodo ta dan prav gotovo počastili z eno največjih gasilskih prireditev na Dolenjskem. Na občnem zboru 13. februarja so zato že določili šestčlanski odbor, v katerem so poleg članov društva predstavniki družbenopolitičnih organizacij kraja in predsednik občinske gasilske zveze Franjo Bulc. Ob jubilejni prireditvi nameravajo izročiti svojim pionirjem motorno brizgalno in povabiti predstavnike pobratene občinske gasUske zveze iz Velike Gorice. Ob tej priliki slavi krajevni praznik tudi krajevna skupnost. Ob 40-letnici prihoda tovariša Tita na čelo naše partije bodo v kraju odkrili več spominskih obeležij. Same letne konference se je udeležilo nad 60 članov. Gasilci so zaradi še boljšega medsebojnega sodelovanja povabili na konferenco vse predstavnike krajevnih družbeno- političnih organizacij in delovnih kolektivov. Žal so se vabilu odzvali le nekateri. Predsednik občinske gasilske zveze Franjo Bulc je članom društva izrazil zahvalo in priznanje za uspešno in požrtovalno delo, doslednost in red. Sekretar osnovne organizacije ZK Mokronog Anton Krese je ravno tako pohvalno ocenil sodelovanje gasilcev z vsemi družbenopolitičnimi in gospodarskimi organizacijami v kraju. V novem programu dela mokronoških gasilcev je zajeta tudi potrebna pozornost za usposabljanje in izobraževanje članstva, skrb za civilno zaščito in splošni ljudski odpor. Razveseljivo je, da v svojo dejavnost vključujejo vse več mladih. RAFKO BIJEC Iz kraja v kraj DOSTOJNO SLOVO - Se Mo-kronožani so preživeli letošnji pust brez običajnega karnevalskega vrveža. V ožjem tržkem krogu so se poslovili od pusta v sredo. Nekateri izjavljajo, da so se tako bolje imeli, pa še vso jesen ni bilo treba hoditi na larfarske sestanke. DAVEK - Po starem za obžago-vanje tramov na žagah ni bilo posebnega davka. Po novem tudi to ne bo ušlo, zakaj davkarija sc mora od novega leta ravnati po republiškem zakonu. STROŽJI NADZOR - Senttu-pert je ogrožen kot drugi kraji. Okolica je marsikje tako onesnažena z odpadki, da nekateri že dvomijo, če bi se vse skupaj sploh še dalo poči- stiti. Samo s čiščenjem ne bo konec teh sitnosti. Očitno bi se bolje obnesle ostre kazni. Toda inšpektorji so daleč, krajevna skupnost pa nima take oblasti. NOV PREDSEDNIK - Komisija za ugotavljanje izvora premoženja v trebanjski občini že eno leto ni imela predsednika. Na zadnji seji občinske skupščine je bil za novega predsednika imenovan Rudi Krošl, vodja avtoparka v mirenski Dani in uspešen družbenopolitični delavec. PADE V OCl - Ce se Mirenčani česa lotijo, tudi reklama ne manjka. Lepaki so taki, da preprosto ni mogoče mimo, ne da bi zbodli v oči. Na sliki: vabilo na proslavo kulturnega praznika. TREBANJSKE NOVICE Skupna skleda Kar 26 imen delovnih organizacij in raznih enot je naštetih na seznamu tistih, ki niso podpisali samoupravnega sporazuma za financiranje krajevnih skupnosti za lansko leto. Zaposlujejo 538 delavcev. Za krajevne skupnosti v trebanjski občini pa pomeni to izgubo 139.500 dinarjev. Večinoma so to razne trgovine. Tudi med tistimi, ki so sporazume podpisali, jih je mnogo, ki zatem obveznosti niso poravnali. Zbor združenega dela in krajevnih skupnosti občinske skupščine sta v četrtek obsodila takšno ravnanje. Za obdobje do leta 1980 sta sprejela nov sporazum. Predvideni prispevek 0,4 odst. od bruto zneska mase OD na vsakega zaposlenega sta celo povečala na 1 odst. Kot se je izkazalo v praksi pri starem sporazumu, je bil ta vir za krajevne skupnosti zelo nezanesljiv. Ravno zaradi tega vsebuje novi sporazum določilo, ki opozarja, da delavci za poravnavo te obveznosti ne bi smeli določati vira, iz katerega tega denarja ne bi bilo mogoče izplačati. Navedene so tri enačice: ali iz dohodka ali sklada skupne porabe ali v skrajnem primeru tudi neto osebnih dohodkov. Pozornosti je vredna tudi pobuda, ki jo morajo v republiško skupščino prenesti delegati. Financiranje krajevnih skupnosti namreč še vedno ni izenačeno s financiranjem ostalih dejavnosti, ko gre pri krajevnih skupnostih še za manjše zneske. Oči bi si tudi zatiskali, če ne bi upoštevali sedanjega gospodarskega trenutka. Med tistimi, ki lani niso poravnali svojih obveznosti do krajevnih skupnosti, je dosti takih, ki so v zadnjih letih mnogo vlagali. Sedaj gre pravzaprav za prehodno obdobje, ko morajo vračati posojila. Vprašanje večanja produktivnosti postaja ključno vprašanje. Dinar, vložen v krajevne skupnosti, je vložen v neposredno okolje delavcev, v raznih akcijah KS je bil ponavadi večkrat oplemeniten. Poziv za tiste, ki obveznosti še niso poravnali, da jih poravnajo do 31. marca, bi morali vzeti kar najbolj resno. A. ŽELEZNIK s*. SEDAJ GRE ZARES — Letos bo modernizirana cesta od Dolnje Nemške vasi do Mirne peči. Stroji so se zagrizli v delo na trebanjskem koncu. Sodobnejše cestišče je bila dolgoletna želja ljudi ob vsej trasi. Prednost skupinskim akcijam Občinska skupnost za pospeševanje kmetijstva v letošnjem programu posveča pozornost skupinski rabi strojev — Podobno tudi pri hlevih ' V začetku leta daje delegatom občinske skupščine poročilo tudi občinska skupnost za pospeševanje kmetijstva z načrtom za tekoče leto. Če bi letos vsi podpisniki družbenega dogovora poravnali svoje obveznosti, bi lahko zbrali nekaj nad milijon dinarjev. Tajnik te za razvoj kmetijstva pomembne skupnosti inž. Miha Krhin opozaija na slab dotok denaija med letom. Stanje se popravlja šele proti koncu leta. V takih primerih se skupnost ne more lotevati večjih akcij. Nekatera izhodišča bodo lahko še Bolniško le res bolnim Pri občinski zdravstveni skupnosti so se lani lotili nekaterih stabilizacijskih ukrepov, ki naj bi zmanjševali izgube v zdravstvu. Pri tem so dosegli nekatere uspehe, čeprav ugotavljajo, da so k temu v glavnem prispevali zdravstveni delavci, ne pa tudi sami zavarovanci. Vsi zavarovanci tudi ne iščejo zdravstvenih uslug na območju novomeške skupnosti. Približno 20 odst. je raznih „selivk“, nekateri se pustijo zdraviti celo v Beogradu, veliko pa jih pritiska tudi na ljubljanski klinični center. Ponavadi je tudi 20 ods. takih, ki prihajajo po TREBANJSKE NOVICE zdravje na to območje. Trebanjska občina je bila še pred dvema letoma za Zgled na Dolenjskem po nizkem bolniškem staležu. Lani se je glede tega močno poslabšala. Precej resnice bo tudi v tem, da predvsem delavci, ki imajo doma kaj zemlje, zahtevajo „bolniško“, kadar je košnja ali pospravljanje z njiv. Z večjo pozornostjo so sicer zdravstveni delavci lani v drugem polletju dosegli zmanjšanje bolniških do 30 dni, ki gre na račun delovnih organizacij. Več je bilo potem daljših dopustov, očitno pa je šlo v teh primerih res za bolne. S sodelovanjem zavarovancem bi lahko precej privarčevali tudi pri zdravilih. Tudi tu so lani dosegli nekaj uspeha, vendar so prav gotovo še rezerve. Zdravstvena skupnost namerava nadaljevati z varčevalnimi ukrepi skozi vse srednjeročno obdobje. Ne gre za to, da bi prikrajšali prave bolnike in jim onemogočali najboljše zdravljenje, temveč predvsem zaod-krivanje nevestnih ljudi, ki s svojim ponašanjem onemogočajo zdravljenje res bolnim. Tu lahko dosti pomagajo tudi delovne organizacije s kontrolo na domu. nadrobno obravnavana na sestankih, ki jih sklicuje ravno sedaj SZDL z obravnavo gradiva o kmetijstvu. Ena od takih pomembnejših akcij v naslednjih letih bo vzrejanje domače plemenske živine. Doslej so jo v glavnem dobivali od drugod. Kot je povedal delegatom minuli četrtek inž. Krhin, bo treba pri tem regresirati večje zneske. Važna naloga pospeševalne službe bo navajanje kmetov na obdelovanje zemljišč v večjem obsegu, predvsem pa s skupinsko rabo strojev v raznih skupnostih. Ravno tako ni v trebanjskih razmerah neuresničljivo sodelovanje v večjih objektih, kakor bi npr. lahko bili tudi skupinski hlevi. Razumljivo je, da vseh nalog ne bo mogoče izvesti s samo tremi pospeševalci pri trebanjski Kmetijski zadrugi. Za pospeševalno skupnost in strokovno službo pri -zadrugi letošnje leto v marsičem prelomno. Tisti, ki niso poravnali starih obveznosti, naj to storijo sedaj. Seveda naj bi vsi skupaj tudi vnaprej bolj skrbeli za redno odvajanje sredstev. Tako želi skupnost že v prvem trimesečju sestaviti trden program, ki naj bi ga nato tudi res izpeljali. A. ŽELEZNIK Krajevne skupnosti imajo v načrtu velika dela Skladnejše in bolj načrtno delo krajevnih skupnosti trebanjske občine v tem letu bo vsekakor omogočalo gradivo z delovnimi programi teh skupnosti v tem letu. Vrednost raznih del v vseh 16 krajevnih skupnostih naj bi letos znašala 11,430.474 dinaijev. Krajevne skupnosti so predložile programe v lanskem decembru. Lete so nato uskladili na sestanku predsednikov svetov KS 14. januarja. Delegati zbora združenega dela in krajevnih skupnosti občinske skupščine, ki so to gradivo obravnavali minuli četrtek, so grajali krajevno skupnost Knežja vas, ki je podala le številke za vire dohodkov, ni pa dostavila programa del. Izjema BO PUST RESI L MIRNO? Minulo sredo (23. februarja) je bil na Mirni pogreb umrlega Pusta. Člani strokovne komisije so ob njegovi smrti ugotovili: „Umrl je zato, ker je moral hoditi po nerazsvetljenih mirenskih ulicah, ker je preveč delal, ko je poskušal s Tregradom odpraviti divja smetišča, ker si ni mogel po napornem delu privoščiti kozarčka močnega v novo-odprtem, a vedno zaprtem upokojenskem bifeju, in bržkone tudi zato, ker je lani v Mokronogu dobil za eno leto rdeči karton, ko je bil preveč nabit s pornografsko teorijo. Mirenčani so „Pusta“ upepelili, ker nimajo mrliške vežice, na pokopališču pa nič več prostora. Žaro so položili v rečico Mirno z željo, da bi razkuževala onesnaženo vodo. J. P LATI Se v slabem pomenu besede je tudi krajevna skupnost Trebnje. Trebanjci so namreč enostavn onavedli le 12 točk raznih akcij in nalog brez izračuna, koliko naj bi to veljalo. Kot so poudarili nekateri delegati iz drugih krajevnih skupnosti, bi v Trebnjem prav gotovo lahko našli ljudi, ki bi bili sposobni narediti te izračune. MIRNA PREDNJAČI Med predloženimi načrti je najvišje ovrednoten načrt KS Mirna (3,45 milijona dinarjev). Kot prvenstveno nalogo postavljajo prepoUebno razširitev pokopališča in gradnjo mrliške vežice (600.000 dinarjev). Nadaljevati nameravajo urejanje in asfaltiranje ulic; za vzdrževanje vaških poti in urejanje kanalizacije je predviden enak znesek - 400.000 dinaijev. Društva in organizacije nameravajo podpreti s 3S0.000 dinarji; toliko naj bi bilo predvideno tudi za gradnjo gasilskega doma na Sevnici. Predvidena je gradnja vodovoda Trbinc in ureditev vasi Sevnica ter Zabrdje, kar seveda še niso vse akcije, predvidene v načrtu. POGUMNI V DOLNJI NEMŠKI VASI Predvideni izdatki akcij krajevne skupnosti Dolnja Nemška vas naj bi znašali nad 2,05 milijona dinarjev. Naj dražja akcija bi bila ureditev kanalizacije v Dolnjih Ponikvah (600.000). Stekla naj bi tudi predvidena gradnja doma družbenopolitičnih organizacij in gasilcev. Z gradnjo transformatorske postaje Rodine bi radi prišli tudi do boljše električne napetosti. MNOGO DELA V ŠENTRUPERTU Program del krajevne skupnosti Šentrupert predvideva 15 raznih nalog. Adaptacija gasilskega doma naj bi bila, kot kaže, največja akcija. Med predvidenimi akcijami jih je tudi nekaj, za katere se bo denar zbiral s predvidenim samoprispevkom. V Mokronogu se nameravajo lotiti dolgoletnega problema v kraju, gradnje kanalizacije in prve faze čistilne naprave. Samo vrednost teh del je ocenjena na 1,1 milijona dinarjev. Krajevna skupnost Sela-Sumberk daje poudarka obnovitvi električnega omrežja (700.000 dinarjev), predvideva pa tudi prve metre asfalta. Krajevna skupnost Čatež predvideva 500.000 dinarjev za asfaltiranje 2 km krajevnih poti, ravno tako je predvidena rekonstrukcija vodovoda. Na območju KS Dobrnič naj bi se lotili obnove poti Preska--Lisec; tudi sicer namenjajo precej denarja za obnovo poti. Krajevna skupnost Račje selo daje glavni poudarek razširitvam in ureditvam poti. Telefon nameravajo napeljati na Hudeje. KS Svetinje namerava letos pripraviti načrte za gradnjo vodovoda Gor. in Dol. Vrh - Svetinje - Rdeči kal in Smaver. V KS Sentlovrcnc načrtujejo letos vodovod v Kukenbcrgu, med drugim tudi nadaljevanje del na vodovodu v Martinji vasi. V KS Stefan jih ravno tako čaka obnova električnega omrežja, vodovod Pluska -Grič; s prispevkom občanov naj bi napeljali tudi telefon. V KS Trebelno bodo pomagali še gradbenemu odboru vodovoda Čužnja vas, predvidena so dela na cestah Mirna vas in Zabukovje - Trebelno. V KS Velika Loka bo glavna akcija modernizacija krajevne ceste, dogradili naj bi tudi igrišče v Veliki Loki. V Velikem Gabru naj bi končno začeli graditi pokopališče in mrliško vežico. Za svojo krajevno skupnost V nedeljo referendum v KS Šentrupert V nedeljo, 6. marca, se bodo občani in delovni ljudje na območju krajevne skupnosti Šentrupert odločali o uvedbi štiriletnega krajevnega samoprispevka za financiranje komunalnega programa svoje krajevne skupnosti. 14 volišč bo odprtih od 7. do 19. ure. Želja vseh aktivistov je, da bi vsi volilci prišli na glasovanje čimprej. Računajo, da bodo s samoprispevkom, če bo izglasovan, zbrali 1,9 milijona dinaijev. Minuli četrtek je svet krajevne skupnosti še zadnjič pretehtal vse priprave. O tej pomembni akciji so nam povedali: ALFONZ JAKI, kmet* Brinja: „Sem za samoprtF vek, čeprav od vsega ne imel neposredne koristi, vsezadnje pa tudi nekaj P“ meni, če bodo v naši ni skupnosti ceste 5 odst. od katastrskega hodka, kolikor naj bi pn*r vali kmetje, ni velika o menitev, kar je tudipraV* kmeta že tako močno stis** jo druge dajatve." PETER ZGONC, predsednik KS Šentrupert: „Vsi, ki smo delali v pripravah za referendum, si želimo predvsem kar najboljši uspeh. Visoka večina glasov „za“ pomeni tudi najboljše zagotovilo za samo izvedbo del. Več jih bo „za“, lažje bo delati, večje bo tudi jamstvo za izvedbo celotnega načrta, ki veliko pomeni za napredek vse krajevne skupnosti. Primeren je tudi predlog krajevne konference SZDL, naj bi imeli prednost pri izvajanju del tam, kjer bo tudi referendum bolje uspel." MILKA KOŠČAK, nje: „Sedaj ali nikoli-voijeno je, da bo asiai v tegnjen do vasi. Kadar J ^ ho, se s ceste tako Pr . ’ ,j. ni mogoče zunaj su la. Seveda smo za reie* dum. Vasje sicer zelot® , sena, zato vseh ni n^tS zajeti. Napredek pa 15 eno.“ JOŽE BIZJAK, Pr® 0 nik zbora delegatov Šentrupert z . mC ,,Denar bo ostal na o • krajevne skupnosti) 8* rešitev naših proble^1^^} sedaj ne bomo , . pornega asfaltnega J tri tri nrttiSfllih let trud prejšnjih let nič, pa bomo spe smo bili. Nihče drug FILIP POVŠE, poslovodja trgovine trebanjske Kmetijske zadruge v Šentrupertu, doma iz Prelesja je že 22 let predsednik volilne komisije v tem kraju. Ta dolžnost mu smo om. Jigve tudi tokrat ne bo ušla. Vsa naredil javne raZSreitjral ta leta na tem volišču ni bilo Rakovniku ali J. neuspeha. „Tudi tokrat mo- sto proti železjUŠKi^ fe| ramo uspeti. Pojasnjevanj in sestankov je bilo dovolj," pravi. Želimo, da tudi ^‘"uSpe-renduin kar najlep ^J- MOČNEJŠI KOMITE Na zadnji seji občinske konference ZK so sklenili povečati število članov občinskega komiteja od 9 na 11. Nova člana komiteja od 9 na 11. Nova člana komiteja sta Ludvik Povhe iz Industrije gradbene keramike v Račjem selu in Vladimir Petro-vac iz Dane. KDAJ BOLJŠI LOKAL? Svojevrstno nasprotje je stanje trgovskega lokala trebanjske Kmetijske zadruge na Mirni: po prometu 15 milijonov dinarjev naj bi bila tudi letos na vrhu med trgovinami, čeprav se prostor, v katerem je, domala že podira. Kmetje sc živo zanimajo zanjo. Med drugim tehtajo pri zadrugi tudi nekatere rešitve za preselitev v kakšne druge prostore na Mirni. KDO BO PLA< Predvideni san,o?2Lli0 rem se bodo v ,n občani in delovni J . j,j v skupnosti Šentrupert.^ ■i dobo petih let-I*> čevali 2 odst. od ne» cIjii hodkov, obrtniki i z» Ijcncga osebnega 00 Sen^v nalili prodam R-‘5 ni8i>lt, 4 odst. za društva s po javnostjo, upokojen^ ^ 2 odst. od poko]"*, do 5 odst. od katarsttSJWj|* Samoprispevek scinvalidnin' < socialnih podpor. l0(jatK?% nin z varstvenim jjj in. škili dodatkov, o • ških nagrad. spevka ne bodo A katerih osebnih do . oOO nina ne presega bstnik'^

sk^ . # najbolj marljivi obisKo . j ske knjižnice so učen -p razredov. Zaradi nelju ^ se opravičujemo, dan« P,J(C ljamo sliko, posneto na p sprevodu v Gradcu. GRADAŠKI SIMBOL - Že petič zapored so gradaški mački na pustno nedeljo pripravili sprevod, v katerem so na šaljiv, domiselen pa tudi jedek način pokazali vrsto točk. Ta sedaj največji karneval na Dolenjskem si je ogledalo 4.000 ljudi, ki so po koncu nadvse zadovoljni odhajali iz Gradca. Skrb za trdnejše gospodarstvi Lani je bilo metliško gospodarstvo pod načrtovanimi rezultati — Letos naj bi dohodek v gospodarstvu narastel za 11,2 odst. Metliško gospodarstvo je v lanskem letu, se pravi v prvem letu srednjeročnega obdobja 1976 — 1980, doseglo poslovne rezultate, ki so pod načrtovanimi za to obdobje. Analiza za 9-mesečno obdobje kaže, da je večina delovnih organizacij imela izgubo. Zlasti v tekstilni industriji so se povečevale zaloge izdelkov, kar je tudi posledica razmer v gospodarstvu pri nas in v svetu. V letošnjem letu si bo metliško gospodarstvo moralo bolj prizadevati za stabilizacijo, večjo produktivnost in združevanje sredstev za skupne in splošne potrebe. Le tako bodo v občini lahko dosegli skladnejši razvoj gospodarstva in delno preusmeritev v perspektivne panoge, pospešili razvoj tistih gospodarskih panog, ki bodo zaposlovale pretežno moško delovno silo, pospeševali izvoz in zmanjševali uvoz; uveljavljati bo treba nagrajevanje po učinku; rast sredstev za zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih potreb mora biti manjša kot rast družbenega proizvoda. Po predvidevanjih naj bi bil celoten dohodek v gospodarstvu za 11,2 odstotka večji kot lani, družbeni proizvod za 5,5 odst. in naj bi dosegel 203,517.000 dinaijev oziroma 26.568 na prebivalca; dohodek naj bi 1977 narastel za 5,3 odst. v družbenem sektoiju, za 4,7 odst. v zasebnem, v industriji za 5,2 odst. ter v kmetijstvu za 4,3 odst. Računajo, da bodo bruto osebni dohodki v gospodarstvu in negospodarstvu letos za 12,5 odst. večji kot lani. Na novo se bo zaposlilo okoli 150 delavcev, tako da se bo število zaposlenih povzpelo na 2805; največji porast predvidevajo v trgovini, kjer naj bi bilo 4,4 odst. več zaposlenih kot lani, na drugem mestu je s 3,2 odst. gradbeništvo; v kmetijstvu znaša ta odstotek 2,5, v industriji se naj bi število zaposlenih zvečalo za en odstotek, medtem ko bo v negospodarstvu 1,6 odst. več zaposlenih. Lani so bila investicijska vlaganja v gospodarstvo zelo majhna, saj so v devetih mesecih znašala komaj 54,3 odst. od predvidene vsote 17,555.000 dinaijev. Gotovo bo zaradi premajhnih investicijskih vlaganj rast manjša, saj ta sredstva ne zadoščajo niti za enostavno reprodukcijo v gospodarstvu. Se posebej v tistih gospodarskih organizacijah, ki so imele lani izgubo, morajo čim prej izdelati načrte za premagovanje težav. V devetih mesecih lanskega leta so imeli izgubo: tozd Novoteks, OZD TGP in obrat IMV na Suhoiju. V teh delovnih organizacijah pa je zaposlena skoraj tretjina moške delovne sile v družbenem sektoiju v občini. V teh delovnih organizacijah tn y izdelati sanacijske načrte predvideti ekonomsko-®! ske ukrepe za saniranje P® Predvidena sanacija s ^ obrata IMV, kjer bodo p°« • izvodne kapacitete proizvodni program, naj W la, da bo do 1980 na Suhg, slenih 185 delavcev. Let« p, žitev Beti in Kometa v S j zagotovila boljšo materi8^,!,« tekstilne industrije, racio proizvodnje, uskladitev p programov in enotno nas r”j| domačem in tujem trgu. A’ | Težave le z zdravjem Organizacija ZB NOV na Hrastu je med najboljšimi v metliški občini, zato nihče ne dvomi, da bo novi odbor, ki so ga izvolili na zadnjem občnem zboru, v redu izpeljal program dela, ki si ga je zadal. „Za letos imamo v programu ureditev obeležja na Hrastu, na pokopališču nameravamo postaviti ploščo borcem, ki so tu pokopani, 16. julija, ob 35—letnici požiga Hrasta, bomo pripravili proslavo, kot doslej bomo sodelovali na občinskih proslavah," je naštel tajnik ZB NOV Hrast Gabrijel Bogdanovič, borec belokranjskega odreda, Tomšičeve in Gubčeve brigade. V ZB NOV Hrast je 97 članov iz vasi Dole, Drage, Ravnace in Hrast. Povprečna starost borcev je 65 let, njihova glavna težava pa je slabo zdravje. Kljub temu so borci zelo delavni in zavzeti za napredek teh krajev. Ta organizacija je tudi edina v občini, ki je pobratena z ZB NOV iz druge občine. „Zelo dobre stike imamo s pobrateno organizacijo iz Rogaške Slatine, maja pa se bomo pobratili še z ZB NOB NOV MTT iz Maribora," je povedal Bogdanovič. Vsako leto priredijo borci izlet; tako so lani obiskali Kumrovec in Rogaško Slatino, letos pa bodo šli v Maribor. Večkrat pridejo k njim na obisk borci iz teh dveh krajev. Kljub letom se ne ustrašijo pohodov: ob otvoritvi asfaltne ceste so se od- pravili v Radatoviče, na y Popoviče in Vodenice P“ .. j seboj tudi skupino n aro®1" Šentvida pri Ljubljani. Gabrijel Bogdanovič: £#l hiša iz teh vasi je dala borca." Posebno skrb nafHfn;jiorrii'* bolnim članom in juhiuan j i#r leto sodelujejo pri P10®; ob in prispevajo denar v ^ že na. „Denar si Pnslui%$fc! organiziramo veselice, PVtr ga v glavnem za izlete, u# in jubilantom, vsakem borcu damo venec.'1 SPREHOD PO METLI«1! * PO DOLGEM ČASU je bila dvorana doma Partizana napolnjena z gledalci do zadnje okrušene stene. To seje zgodilo dva večera zapored: v petek na koncertu mestne godbe in v soboto na veselici. V dvorani je bilo videti krajane, ki jih že dalj časa ni bilo na nobeni kulturni prireditvi. Naj to pomeni, da se, vsaj kar zadeva občinstvo, na občinskem kulturnem nebu nekaj svetlika? STANOVALCI NOVEGA STOLPIČA so bili ob vselitvi veseli dvojega: novega stanovanja in pa dvigala, prvega v zgodovini mesta. Toda dvigalo bo lahko prišlo tudi v zapiske onstran Goijancev, kajti nihče od stanovalcev sc še ne more pohvaliti, da se je z njim tudi peljal, saj še ni pričelo delovati in je torej bolj za vzorec kot za korist. Stanovalci pa so spoznali, da so be stopnice, kot pokvafl V NEDELJO, 6. marc* zapustiti zapečke in jgf dom Partizana, kjer bo®^ f amaterskega Šentjakob-’-.u ■ šča iz Ljubljane predstava bo ob 16- n 19., obe pa bosta nam* vanju dneva žena. zato gledalcev gotovo n lo. J PRODAJALNA čevi hiši je bila potreb^ Dela so pri kraju m , C1 M prodajalne je prikupni ^ jah. a 0 njihovih štipendij reč treba dohodek ustvariti, šele potem ga lahko deliš! Pri delitvi pa, so opozorili delegati, je treba posvetiti posebno pozornost sistemu nagrajevanja. Obvezno je treba uveljaviti nagrajevanje po delu oziroma rezultatih dela. Ustvarjanje dohodka in delitev po delu pa sta tesno povezana z vrsto dejavnikov, ki v marsikaterem tozdu še preveč šepajo. To zahteva zaostritev odgovornosti in ukrepanje proti tistim, ki ne izvršujejo v redu ^rafli bencinsko črpalko fg0VU| j — ° vpnu^' S0 se *e za^e'* — Na tem območju je 'ko porabnikov goriv in maziv j^buje benL-^**113 nujno po-Sl m°tome ’* ne bl “"e*3 K? raznih *35f 5“ m°Peda f^oijev in „ strojev, !0V- 4aCn?bnihavtom«bi- ^i Potok nima n*** bližnji fcS8'Je "elalobra^83 potoka 1,1 ^Sa^°vofergoU: bo poskrbel za načrte, zemeljska dela naj bi opravil tozd Gozdarstvo, nekaj pa bi investirala oba skupaj. FRANCE KALIČ delovnih dolžnosti. Strožje je treba obravnavati tiste, ki imajo največ vpliva na ustvarjanje dohodka — za to so še posebej nagrajeni - vendar svoje dolžnosti ne opravljajo v redu. Predvsem se to pozna pri organizaciji dela in načrtovanju. Vse te naloge so tesno povezane s kadri. To pomeni, da zahtevata dobro samoupravljanje in gospodarjenje tudi ustrezne, sposobne in odgovorne kadre. Te in druge pomembne naloge so sindikalni delavci vnesli v načrt dela občinskega sveta ZS. Na konferenci pa so razpravljali še o izhodiščih o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Kočevje ter neposrednih nalogah letos. V razpravi o izhodiščih so sindikalni predstavniki sodili, da bi sprejete naloge (9,8-od-stotna rast družbenega proizvoda) z veliko napora lahko uresničili. Zahtevali so; da je treba sproti ocenjevati v vseh tozdih, kako naloge uresničujejo. Pri vsakem odstopanju je treba hitro ukrepati. Predvsem je treba vzroke za slabosti iskati pri sebi, znotraj delovne organizacije, in ne le drugod. J. P. . .“‘“fea ta 5VU- "iS*°0l£S511 Zgoriva, lani Porabita^i,^^0 goriva in toVo Potok p , sne indu' Cb„pl8a P«*e,nL0dpreska’goltanj Porabijo ?m oaroma litrov b^nc^aleto 80 do ■aga za svo- JZ. j 0 lo&a in Petnf.tozd Gozdar- | in gr j™1 dogovarjata nJi črpalke. pctI0l I OTROCI V MASKAH — Cicibani iz VVZ Kekec iz Kočevja in učenci nižjih razredov osnovne šole Kočevje so na pustni torek dopoldan krenili po mestnih ulicah in tako po svoje prispevali k prijetnemu pustnemu razpoloženju. (Foto: F. Brus) ^OVANJE MGL Hvaležna pogrebna publika kr ^bf^0valo Mestn ^eškovem do-*>lcan-Sreča nPn Je “dobno ko- ^M^j°jereWnega P™' **ti. znani režiser Za pokop Pusta v Kočevju poskrbeli Šalkovaščani ^robne iz i [ ŽE A r“ «la* • Za W a Je Avtomo- A ;i znani režiser Za pustne praznike so Kočevje najbolj razgibale maškare iz Sal je še najbolj razgibale maškare iz Salke vasi, ki so v sredo pokopavale Pusta. pa ,i n* f. J"1* 23 mestu že vse ■ ssass ‘OČEUSKE Kočevja glabljajo in razpravljalo o zadevah, ki so jih brali v Dnevniku z dne 19. februarja. Objavljene so bile same znane stvari, ki smo jih že večkrat premlevali na raznih sestankih in sejah, žal pa je vedno ostalo samo pri besedah. Kaže, da bomo o tem še večkrat razpravljali, ker volja je -denarja pa ni! Vsak ima lepe zamisli in predloge, le uresničiti jih je težje. Delati ni lahko. Nekdo je pripomnil: „Ce bodo tako mlačno delali, ne bodo jedli svinjine ne v Ljubljani ne v Kočevju." Žice ,,zelengega telefona" so torej vzdržale še eno nevihto. MAŠKARADA - Pustni torek so začele male maškare v otroških vrtcih. Osnovna šola pa je organizirala z učenci 4. razreda dopoldan lep sprevod z nad 400 maskami. Prirediteljem velja pohvala, sicer skoraj ne bi vedeli, da je pustni čas. Pustni čas je namreč v Kočevju minil brez organiziranih prireditev društev in organizacij. Vse je potekalo v gostinskih obratih, kamor so prišle „ma-škare“, ki so že skoraj {gostilniški inventar in ki ponoči tulijo ter razgrajajo po mestu, pa naj bo pust ali ne. BO SOLATA DRAŽJA KOT MESO? - Dokaj toplo vreme je že zvabilo ljudi na njive in v zclenice v „kontrolo“, kako je z regratom. Letos bo ta dragoceni plevel dobrodošel dodatek k prehrani, ker je solata že skoraj dražja kot meso. Pogrebni sprevod je bil sicer skromen, vendar zasluži pohvalo. Pokojnega Naceta Pusta so peljali na vozičku, v katerega je bil vprežen pravi osel. Za vozom je jokalo in smrkalo nekaj maškar. Veliko pozornosti je vzbujala tudi ,Jcamela“, ki je tekala okoli sprevoda, grozeče hrzala in tu pa tam ritnila proti firbcem, ki so se preveč približali sprevodu. Sprevod je imel po mestu več postankov. Okoli njega se je nabralo toliko gledalcev, da zadnji niso ničesar videli. Miličniki so komaj reševali promet. Pokojnika so položili k večnemu počitku v Rinžo, in sicer pri stolpnicah. Veliko zanimanje starih in mladih za pokop Naceta Kurenta dokazuje, da si ljudje takih prireditev želijo. Zato bi bilo prav, če bi prihodnje leto poskrbel za „pokop“ ali kakšno drugo pustno prireditev tudi „od-bor“ iz Kočevja, v katerem bi bili sposobni organizatorji. Kočevske maškare, ki so bile skromne, so sicer teden dni hodile posamično po hišah in stanovanjskih blokih ter stegovale roke. Ljudem je že prvi dan ali po nekaj dneh zmanjkalo daril in denarja, saj bi pri takem pritisku propadla celo Ljubljanska banka, nikar pa skromni občan, nagrajevan po učinku. J. P. DO METRA NATANČNO -Tale kažipot v bližini Kužlja ob Kolpi pove, da je do Lazov natančno 1010 m, do Gladloke pa 824 m. (Foto: Primc) ANDREJ MARINC V RIKO - „Strojna industrija je zelo razvejena. Več bi morali namenjati za razvoj tiste kovinske predelovalne industrije, ki pomeni najvišjo stopnjo finalizacije," je med razgovorom v RIKO Ribnica dejal predsednik IS Andrej Marinc. (Foto: J. Primc) Majhni, a imajo velike načrte RIKO se je uveljavil s svojimi proizvodi doma in v tujini ,.Potrebujete torej tako SOZD, ki vam bo pomagala programirati, specializirati proizvodnjo in organizirati skupno obdelavo zunanjega in notranjega trga. Organizacija takih samostojnih služb je za posamezne majhne delovne organizacije predraga in neučinkovita, v okviru SOZD pa vse to lahko uredite. To je tudi smisel sozdov, ne pa ustanavljanje raznih direkcij, ki bi opravljale funkcije, katere lahko opravljajo manjše delovne organizacije tudi same,“ je poudaril med nedavnim razgovorom v RIKO Ribnica predsednik IS SRS Andrej Marinc. V razgovoru so namreč predstavniki RIKO poudarili, da majhni partnerji v SOZD čutijo potrebo po skupni obdelavi trgov (marketingu) in da so se tudi zato združili v SOZD. Večji partnerji pa imajo take službe že organizirane zase in ne čutijo potrebe po tej skupni službi. Predstavniki RIKO so predsednika seznanili s svojim delovnim programom, ki obsega proizvodnjo snežne mehanizacije, letališke opreme, traktorskih priključkov in raznih stiskalnic za odpadni material. Razen tega delajo v pogodbenem sodelovanju z nemškim partnerjem kotle za prevoz asfalta, v sodelovanju z neko dansko firmo pa posebne kosilnice. Z neko nemško firmo se dogovarjajo, da bi izdelovali še razne tipe valjarjev (cestne in druge). Nemce so v RIKO presenetili, ker so jim zelo hitro po njihovih (nemških) načrtih naredili nekatere zahtevne izdelke. RIKO je majhna delovna organizacija, saj zaposluje le 250 ljudi; med njimi je 5 inženirjev in 15 tehnikov. Na fakultetah in srednjih šolah pa študira še 50 študentov in dijakov. Razen tega imajo oddelek centra za izobraževanje kovinske smeri, v katerem se uči 50 učencev v gospodarstvu. Čeprav je njihova proizvodna dejavnost zelo raznovrstna, zaradi tega niso imeli nikoli posebnih težav, nasprotno: menijo, da je bila to rešitev, ker so lahko proizvodnjo hitro preusmerjali glede na potrebe trga. Širok program jim tudi omogoča, da bodo opustili tisto, kar ne bo več donosno. J. PRIMC Uskladili bomo preživnine Dobili smo nov zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki med drugim ureja tudi vprašanje preživnin. Tako bo vprašanje valorizacij v bodoče v pristojnosti občinske skupnosti socialnega skrbstva, in ne več sodišč. Občinske skupnosti so namreč po zakonu dolžne vsako Med kandidati največ žensk Kar tri četrt žensk je med kandidati za voznike avtomo* bilov (B kategorije) v avtošoli AMD Ribnica Avto-moto društvo Ribnica je nabralo že 400 članov, računajo pa, da jih bodo imeli letos okoli 700. Novembra je AMD dobilo nove prostore, in sicer v Šeškovi ulici. Glavna dejavnost ribniškega AMD je avtošola, ki so jo registrirali šele letos. Sola ima 6 inštruktorjev, od tega dva stalna. Imajo tudi vsa potrebna učila. Kandidati za voznike čakajo na vožnjo največ tri tedne, kar je v primerjavi z ostalimi avtošo-lami zelo malo. Izpite delajo tečajniki pred komisijo v Kočevju. Kar 72 odstotkov kandidatov naredi izpit pri prvem poizkusu. Zanimivo je, da dela izpite za osebni avto precej več žensk kot moških. Včasih je moških le četrtina. Pravijo, da zdaj ženske nadomeščajo to, kar so zamudile v prvih letih motorizacije, ko so bile bele vrane med kandidati za šoferje. V šoli AMD se uče še vozniki traktorjev in motornih koles. Doslej Veseli mesec V marcu bo v domu JLA v Ribnici spet nekaj kultumo-zabavnih in športnih prireditev, ki bodo posvečene predvsem dnevu žena in občinskemu prazniku. 5. marca bo akademija v počastitev dneva žena. Po akademiji bp ples in zabava, na kateri bosta' nastopili pevki Beti Jurkovič in Zdenka Kovačiček, igral pa bo ansambel „Zagreb II“. 8. marca bodo nastopili stari znanci ribniške publike „Opatij-ski suvenirji". Pela bo Zdenka Vučkovič. 9. marca bo koncert, na katerem bodo nastopili »Veliki plesni orkester garnizije JLA“ iz Ljubljane ter solisti Marjana Deržaj, Alenka Pintarič, Marjetka Falk in Braco Koren. Napovedovala bo Jana Cede iz RTV Ljubljana. V počastitev dneva žena bo v domu JLA še več tekmovanj v šahu, kegljanju, streljanju in namiznem tenisu. Za občinski praznik 26. marec pa bo v domu JLA nastopil priljubljeni ansambel !MB iz Ribnice. M.G-č se je za izpit za voznike motornih koles prijavilo 57 občanov. Za traktoriste jih je lani delalo izpite 56 kandidatov in le 9 jih izpita ni opravilo. Vodstvo AMD Ribnica se je dogovorilo z odgovornimi v občini Ljubljana-Vič-Rudnik, da bo ribniško AMD organiziralo predavanje o predpisih za voznike motornih koles tudi v Velikih Laščah. Že zdaj pa so najpogostejši kandidati za voznike z območja Ribnice, Loškega potoka, SodraSce in Velikih Lašč. ,,AMD Ribnica je pripravljeno dajati nasvete in pojasnila iz področja prometa vsem občanom," nam je povedal tajnik AMD Alojz Mihelič in dodal, da imajo pisarno odprto vsak ponedeljek in petek od 10. do 12. ure, vsako sredo pa od 14. do 18. ure. M. GLAVONJIC leto na podlagi uradno ugotovljenega podatka o povečanju življenjskih stroškov Zavoda SRS za statistiko opraviti uskladitev vseh preživnin. Z usklajevanjem bo ribniška skupnost pričela te dni, ko bo začela tudi izdajati nove odločbe. Zato poziva občinska skupnost socialnega skrbstva Ribnica, naj se pri njej oglasijo vsi upravičenci in morebitni zavezanci, ki morajo predložiti sodno odločbo o višini preživnine in vso ostalo dokumentacijo. Letos bo namreč uskladitev preživnin opravljena prvič. To pomeni, da bo potrebno prej ugotoviti, če določena preživnina sploh ustreza potrebam upravičenca in možnostim zavezanca, če se ni morebiti s sodno odločbo že zvišala itd. Vse to bo zahtevalo dokaj dela, kajti če dosedanja višina preživnine za otroka ne ustreza dejanskim stroškom, bosta zavezanec in upravičenec lahko sklenila nov dogovor o višini preživnine. Če pred občinsko skupnostjo socialnega skrbstva ne bo doseženo soglasje, bo dokončno odločalo sodišče. Naj ob koncu poudarimo, da zakon pri odločanju o višini preživnin ni mislil samo na preživnine otrok in obveznosti staršev, ampak tudi na preživninske obveznosti otrok do ctarfcv FRANC ŽELEZNIK Ribniški zobotrebci VIHAR - V zadnjih štirinajstih dneh se je v ribniški občini zvrstilo lepo sončno vreme, dež in celo vihar z dežjem. Čeprav nas je vihar presenetil, ni naredil večje škode. Po ulicah je ležala opeka, ki jo je veter odpihal predvsem s starih hišš. V gozdovih pa je veter izruval precej dreves. Veter je nagajal tudi pešcem in jih pogosto prisilil, da so poiskali zavetje v vežah, dokler ni šla hujša burja mimo. Starejši Ribničani povedo, da je tako hud veter tu redkost, posebno sredi zime. SLAK V RIBNICI - Po daljšem presledku so Ribničani spet prišli na svoj račun. V dvorani TVD Partizan jih je zabaval priljubljeni ansambel Lojzeta Slaka. Dvorana je bila popolnoma zasedena, kar pomeni, da si Ribničani takih prireditev želijo. KOLIKO BEREJO? -Naobmočju pošte Ortnek, se pravi krajevnih skupnosti Velike Poljane in Sveti Gregor, je obveščenost na razmeroma visoki ravni. Samo pri eni hiši nimajo naročenega nobenega časopisa, vse ostale pa imajo najmani po en dnevni ali tedenski časopis. Največ jih je naročenih na Dolenjski list. DREVJE PADA - Te dni je na območju Svetega Gregorja živahno, ker na debelo sekajo v gozdovih. Motorne žage brne in jelke padajo. Posekana drevesa razrežejo na kose in jih nato skozi gozd vlečejo konji. V podnožju jih čakajo težki tovornjaki, ki odvažajo les na Inlesovo žago. DOBRO OBISKANA MATINEJA - Otroci so zelo veseli matinej v domu JLA. Na njih namreč prikazujejo le otroške filme. Najbolj so veseli risank. M.G-č občan vprašuje fmedvad ^ odgovarja - Slišal sem, da je med kandidati za šoferje v naši občini že kar tri četrtine žensk .. . — Seveda, moški bi radi kaj spili, predpisi so strogi, zato silijo svoje ženske v avto šolo, da imajo osebne šoferje. RESET0 - 3. marca 1977 Stran uredil: JOŽE PRIMC DOLENJSKI LIST 19 OPREMA SE ŠIRI - Oprema Kočevje gradi novo v kateri bodo plastificirali platna za avtomobilske ponj^V na bo že čez mesec dni, nakar jo bodo še opremili./V{j tujino bodo poslali tudi nekaj delavcev. V novem ° xeiapre(#’ šalo obrnil bridko re sednik Alojz Petek. ^ pgp!. Glejmo o*. Izdelava načrta za j manj razvitih 0t skupnosti v kočevs. " se približuje koncu ^ ^ bodo dali načrt že$ vo republiški komA' voj manj razvitih o ^ mu še vedno mff\, glavno: proizvodm Brez teh obratov b reč nerazvite ^ ostale nerazvite izumirale. , g Jf Na eni izmed zaM" prav je bilo med čeno, da „je 0 ,^0 darski zbornici ug da so vse pri njih z načrtovane investtev uf značaja, da se jih meščati drugam,1 ■ obrate gradili, kle predvideno". Nekaj P°dobne/“Jtiti[ rečeno tudi za d .. d ki < lovne organizacije, preračunajo, da splača odpirati o podeželju, ker zaradi njih le več) in druge stroške _ .g\ tako mišljenje * oziroma podobno ■ ki vidijo le potezo ^ - V znanju je rešitev Nekateri sami krivi za izgube, drugim so botrovali zunanji vplivi — Izguba pri mleku in premogu ni le stvar teh tozdov in tudi ne le občinskega gospodarstva Z izgubo je po oceni izvršnega sveta občinske skupščine Kočevje zaključilo minulo poslovno leto 6 tozdov in OZD, ki zaposlujejo 913 delavcev ali nad 16 odstotkov vseh zaposlenih v gospodarstvu. V obratu pletenin Trikona so pred sanacijo izdelali na mesec okoli 6.000 raznih pletenin, zdaj pa jih že 14.000 in je ta obrat že donosen. V obratu konfekcije pa so čas za izdelavo enega para hlač skrajšali za 12 minut, vendar to še ni dovolj, ker je čas za izdelavo hlač še vedno za 25 minut daljši kot v najbolje organiziranih konfekcijskih tovarnah. Bolj varčujejo tudi s surovino, saj je odpadkov manj. Lani so ustvarili preko 36 milijonov dinarjev celotnega dohodka, izgube pa bodo imeli okoli 3,7 milijona. Gradijo novo proizvodno dvorano, v kateri bodo lahko bolje organizirali proizvodnjo. Med glavnimi težavami Trikona so: pomanjkanje strokovnih kadrov, pogosta menjava ljudi, nizki osebni dohodki in majhna produktivnost ter visok bolniški stalež (od 300 zaposlenih jih je vsak dan v bolniški do 40). LIK - NIZKA PRODUKTIVNOST OZD LIK Kočevje - SOZD Slovenijales je v prvem polletju lani imela preko 11 milijonov dinarjev izgube; ob tričetrtletju so jo znižali za okoli 2 milijona, v zadnjem Uo-mesečju pa zaradi težav z energetiko izgube niso bistveno zmanjšali. Proizvodnja v novi tovarni masivnega pohištva se še ni utekla, saj bo treba tu zvečati produktivnost za preko 100 odstotkov, zmanjšati pa je treba porabo materiala. V povprečju imajo še vedno okoli 9,5 odstotka bolnih (v tovarni pohištva celo 11 odstotkov). Tudi notranji transport še ni dobro urejen. LIK pripravlja program tehnične in gospodarske sanacije. Veliko naporov bo potrebnih, da bodo bolje izkoristili proizvodne zmogljivosti in material, pri čemer jim bodo najbolje pomagali lahko le sposobni strokovnjaki, vendar jim teh primanjkuje. TERMOPLASTI K A — PRECEJ NEJASNEGA Termoplastika, ki ima le 25 delavcev, je zaključila z izgubo že poslovno leto 1975 in tudi lansko. Izguba znaša po oceni 250.000 din. Tu delajo težje zaposljivi delavci, tudi du- ševno ali drugače prizadeti. Komisija, ki je obiskala kolektiv, ni dobila jasne slike o stanju. Še vedno ni razčiščeno stanje po delitveni bilanci, ko se je tedanji IDEK (zdaj Termoplastika) odcepil od Delavske univerze. S proizvodnjo in prodajo ni težav, pač pa z obratnimi sredstvi. Izdelali bodo program razvoja Ter-moplastike in na njegovi osnovi sprejeli ukrepe o njenem saniranju. „USLUGA"-NAGRAJEVATI PO DELU Usluga Rudnik bo zaključila minulo leto z okoli 550.000 din izgube. V prvem polletju lani niso imeli dela, v drugem polletju pa je bilo naročil dovolj, a je popustila delovna disciplina. V novi proizvodni dvorani, ki je zgrajena že dobro leto dni, se še vedno ni začela proizvodnja, ker niso montirali odsesovalnih in ogrevalnih naprav. V podjetju imajo vse pogoje za uspešno delo, vendar so zaostreni notranji odnosi in nedisciplina privedli do slabega gospodarjenja in izgube. Urediti bodo morali kadrovska vprašanja, organizirati bolje proizvodnjo, okrepiti disciplino in urediti nagrajevanje po delu. Izgubo bodo delno pokrili iz svojih skladov. Možna sanatorja sta še Oprema in Zidar. Po predlogu naj bi se Usluga s sanatorjem združila. GOVEDOREJA KG -BOLJE GOSPODARIJO Minulo leto bo tozd Govedoreja KG zaključil z okoli 2,8 milijona dinarjev izgube (leta 1975 so imeli 6 milijonov izgube). Izgubo so lani občutno zmanjšali, ker so uspešno ’ uresničevali sanacijski program. Tako so mlečnost krav povečali za okoli 1501, porabo krmil za 1001 mleka pa so znižali za 5 kg. Tudi število zaposlenih so zmanjšali za 18. Polno lastno cenp mleka so znižali za 0,21 din pri litru. Z organizacijo dela so prihranili nad milijon dinarjev. Izboljšali so še kakovost krme. Kljub temu so še notianje rezerve. RUDNIK',pO VEČINA INVALJ1 Kočevski rudnik j® ta 1974 predviden za p« di energetske kriz® P publiških organov Vsako poslovno let° izgubo, ki je bila le 1 iz republiških virov, ,e,eja sredstev OZD Itas> s Rudnik, lansko leto P na dinarjev izgube. ve zaradi poslabšanj3 ^en mer pri odkupovanju-dve Uetjini rudarje . kategorije ali pa11Z jjfi nesposobnih za pre* O lanskih izgubah Lil BOLJE, A ŠE NE DOVOLJ - V konfekciji kočevskega Trikona so lani za 12 minut hitreje naredili par hlač, a še vedno za 25 minut zaostajajo za najbolje organiziranimi konfekcijskimi tovarnami. (Foto: Primc) ^ , ljali pred kratki# ski organi, delega občinske skupki • no je bilo, da je P . oSti zaradi notranjih meznih delovnih v nekaterih pa ^ p1* nanjih vplivov. so \ delovne analizirati bosti rajo tudi dOio^jjcfg združenem delu » z gojili in P0St°P.k,ati Vse morajo lZ<*® ajo programe, ki tudi kadrovsko s ^ organizacije, saj e, njem rešujemo t Z3 ' TURISTIČNE INFORMACIJE vabimo vas na obisk.- fc?IN.AVSKEGA SEJMA pohištva v COPEN-nH ilr ' *n na sejem pohištva v MALMOE, letalo, S °N;d° 14. maja 1977, rr>SINAVSKEGA SEJMA POHIŠTVA V 2q wl^AGEN, letalo, od 10. do 13. maja 1977, Vmi1DNAR0DNEGA OBRTNIŠKEGA SEJMA in ,. NCHEN, avtobus, od 29. do 31. marca 1977 SFmi\do3aPrilal977, nH io j »INTERCHIC“ v BERLINU, letalo, HaLmS? 21 • aprila 1977, JANN0VeRSkega VELESEJMA, letalo, od 20. ish t apr^Ia !.977’ 9- mednarodnega SEJMA FimTiTSanitar*je’ ogrevanje in klima — v FRANK-5 ’ letalo. 3 do 4-dnevni aranžmaji od 21. PAN|jA ,maja 1977 JJPHla dn ^ do 8-dnevni aranžmaji od 12. TuNI2 li2 .maJa 1977 m . ''1'rila j , ’ 'etalo, 3 do 6-ctaihatflranžm ^ENCHi-rja 1977 , 1 >' mue.ncI,enski ^Jfe^jdeCs 7 aPr-,a 1 ^77 ‘ 7 ALA, avtobus, 6 t^ii, odhod } 1 m." °.s’ P°^ef 'z Ljublja_ ....... 3’().- -(li^a. cena'Ttedenskega paket 'vT* JsIPCv< dvotedenskega od S.ft50,- dinar- U^jrfj \ r ~ Z-rr'' -J 'ViA tnajlLlfe,VV,|?-* SATissc« p^letj/. Lj^bljai^g [V '0 Uin-iri^"-7- ^Ijefteiijijedenskega paket»oa rfegp tt»Q., ^ v?t^pnskcga* od 4 3^0,- Uinifrjev. ^« Pripri ^as: ' v , v. Veljki Britaniji, strokov- t, °^'>0ricLi> 'n s(SIosm. Tečaji *oiiapcnjeni ^c,^eljenn> poslovnim ljudem, štude generalturist GEMRflL TOlIft/ VUeOTlfiVM 6-dnevni izlet v MAROKO od 1. do 6. maja 1977 9-dnevni izlet v INDIJO od 2. do 10. aprila 1977 6-dnevni izlet v KAIRO od 2. do 7. aprila 1977 8-dnevno potovanje v MOSKVO — LENINGRAD — KIJEV od 4. do 11. marca 1977 4-dnevno potovanje v ATENE od 11. do 14. marca 1977. SMUČANJE: VAL GARDENA (Italija) od 19. do 26. marca 1977 Prijave in informacije sprejemajo poslovalnice GE-NERALTURISTA ter pooblaščene agencije. GENERALTURIST, LJUBLJANA Gosposvetska 7 tel. (061) 21-206 ^ VUGOTOURS LENINGRAD - MOSKVA: 8 dni, 10. marec 1977, 3.680.— dinarjev PARIZ: 3 dni, 11. marec 1977, 2.290,— dinarjev ATENE: 4 dni, 18. in 25. marec 1977, 2.650.-dinarjev AMSTERDAM: 4 dni, 19. marec 1977, 2.990.— dinarjev NEVV YORK: 8 dni, 26. marec 1977, 8.700.- dinarjev VARŠAVA: 4 dni, 18. in 25. marec 1977, 2.250.-dinaijev MADRID: 4 dni, 22. april 1977, 2.550.— dinarjev VIKEND V BOVCU: odhodi do konca maja 1977, 350.— dinatjev LETNI ODDIH DOMA: 32 krajev z lastnim prevozom ali z letalom iz Ljubljane in Zagreba. LETNI ODDIH V TUJINI: tedenski odhodi, RODOS od aprila do novembra 1977, PORTUGALSKA: od aprila do oktobra 1977, ŠPANIJA - KANARSKI OTOKI, MALLORCA, COSTA DEL SOL, COSTA BRAVA: od aprila do novembra 1977, TUNIS: od aprila do oktobra 1977. PRIJAVE IN INFORMACIJE: ATLAS Titova 25 (v kozolcu), tel. (061) 320-852, 327-792 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica FRANCA KLEVIŠARJA iz Kanižarice 8 se prisrčno zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem, sosedom in organizacijam za izraze sožalja, poklonjene vence in cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna hvala kolektivu in sodelavcem Rudnika Kanižarica za opravljeno organizacijo stanovskega spremstva in prenos pokojnika, za darovane vence in za izrečene poslovilne besede. Iskrena hvala godbi na pihala, organizacijam SZDL, Krajevni skupnosti in ZB za poslovilni govor in ostalo pomoč, župniku pa za opravljeni pogrebni obred. Se posebej se zahvaljujemo sosedom Vrtin in Rožič za njihovo pomoč v naših najtežjih trenutkih. Hvala vsem, ki ste pokojnega pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči: žena Ana, sin Franci, hčerki Olga in Milena z družinami in drugi sorodniki Kanižarica, 13.februaija 1977 V SPOMIN 8. marca bo minilo boleče leto dni, odkar nas je za vedno zapustila ljuba mama, hčerka in sestra MARIJA ZOBEC iz Prigorice 102 J* Kje si, ljuba mama, hčerka, sestra, kje tvoj mili je obij tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas? Ko obisMllSaBptVoj prerani tihi dom, spoznavamo kruto resnico, da živiš le še T^ših srcih. Iskrena hvala vsem, ki obiskujete njen grob, ji prižigate sveče in prinašate cvetje. Neutolažljivi: otroci, ata, mama ter bratje z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame BARBARE FLAJNIK iz Nove Lipe se iskreno zahvaljujemo medicinskemu osebju bolnice Novo mesto, ki so jo skušali ohraniti pri življenju in ji pomagali. Prav tako prisrčna hvala sosedom, duhovnikoma, pevcem in vsem, ki so se prišli poslovit od nje in jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Dne 13. februarja 1977 nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta ALOJZIJA ŠKRAJNAR iz Kočevja Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem, sosedom, kolektivu Tekstilane Kočevje, Društvu upokojencev za podarjene vence, kaplanu za opravljeni obred in vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti in darovali cvetje. Žalujoči: hčerka Olga, brat Jernej, sestri Rezka in Micka z družinami, sestra Pepca in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob bridki izgubi naše drage mame in stare mame FRANČIŠKE KREVS iz Biške vasi pri Mirni peči se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, ki ste nam v težkih dneh pomagali in izrekli sožalje. Zahvaljujemo se tudi osebju internega oddelka bolnice Novo mesto, Jožici Džepard za skrb in pomoč. Sekciji za vleko Novo mesto in Beti Mirna peč za podarjene vence, pevcem iz Mirne peči, župniku za opravljeni obred in vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti. Žalujoči: mož, sinova in hčere z družinami ter drugo sorodstvo ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in tast ANTON TASIČ Breg 20, Novo mesto Iskreno sc Zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so nam izrekli sožalje ter darovali vence in cvetje. Zahvaljujemo se za darovane vence in pomoč podjetju Eli, AMZJ Otočec, Tovarni zdravil Krka, Združenju ZB Novo mesto, Pevskemu društvu Dušan Jereb in stanovalcem Nad mlini 42. Se posebej se zahvaljujemo zdravnikom in strežnemu osebju pljučnega in kirurškega oddelka bolnice za nego v času bolezni. Hvala lepa župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: Vsi njegovi marca 1977 DOLENJSKI LIST 21 ■ JCUi ČRNOMELJ: 3. 3. angleški barvni film Marija Škotska že kraljica. 6. 3. ameriški barvni film Najbolj nora dirka. 8. 3. italijanska barvna komedija Puntarski profesor. 10. 3. britanski barvni film V levjih krempljih. KRŠKO: 5. in 6. 3. francoski film Zoro. 9. 3. angleški film Marseillska pogodba. SLUŽBO DOBI IŠČEM DEKLE ali mlajšo upokojenko brez obveznosti, ki bi lahko pazila 4-letnega fantka na našem domu v Ljubljani. Možna poznejša zaposlitev v bolnici. Drugo po dogovoru. Jožica Smodiš, Krakovska 22, Ljubljana. TAKOJ ZAPOSLIM dekle za pomoč v kuhinji. Lahko je začetnica, vendar je praksa zaželena. Možna je tudi honorarna zaposlitev. Vsa oskrba v hiši. Gostilna Špringer, Trebnje. TAKOJ ZAPOSLIM priučene ali polkvalificirane zidaije in delavce. Stanovanje preskrbljeno, drugo po dogovoru. Oglasite se pismeno. Lojze Škrajnar, Topniška 28, Ljubljana. SPREJMEM dimnikarskega pomočnika. Hrana in stanovanje preskrbljena. Stanislav Arh, dimnikarski mojster, Kamnik. MIZARSKEGA pomočnika ali priučenega v mizarstvu sprejmem v službo. Zaslužek ugoden. Pojasnila na telefon (061) 76-308. TAKOJ sprejmem natakarico ali dekle za priučitev v strežbi. Oskrba v hiši. Gostilna Recelj, Šentjernej 8. SLUŽBO IŠČE V VARSTO vzamem majhnega otroka v Kostanjevici. Ponudbe pod šifro ..VARSTVO". STANOVANJA DVEMA DEKLETOMA oddam opremljeno sobo s posebnim vhodom in sanitarijami. Naslov v upravi lista (611 /77). 500,00 DIN NAGRADE dam tistemu, ki mi preskrbi opremljeno sobo v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (615/77). IŠČEM opremljeno sobo v okolici Novega mesta. Zvonko Zibert, Vinica 10, Šmaiješke Toplice. DVE USLUŽBENKI iščeta oprem-ljenrf sobo v Novem mestu. Telefon 23-435. SAMSKA ZENSKA srednjih let išče prazno ali opremljeno sobo v bližini Novega mesta. Naslov v upravi lista (682/77). DIJAKINJAM oddam opremljene sobe. Naslov v upravi lista (684/77). SAMSKIMA dekletoma, ki delata v izmenah, oddam enosobno stanovanje. Naslov v upravi lista (692/77). PRODAM dvosobno komfortno stanovanje Nad mlini 42. Naslov v upravi lista (697/77). Motorna vozila NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 4. do 7. 3. japonski barvni film Policijski revolver. 6. 3. barvna risanka Junaki risanega filma -matineja. Od 8. do 10. 3. ameriški barvni film Rešite tigra! RIBNICA: 5. in 6. 3. angleški barvni film Ljubimec velikega stila. SEVNICA: 5. in 6. 3. ameriški film Sloteijeva velika bitka. 9. 3. francoski film Sex shop. TREBNJE: 5. in 6. 3. ameriška barvna drama Bolnica. Qg PRODAM tovornjak „AVALA“ kipet, nosilnost 2,5 t. Naslov na upravi lista. PRODAM novo lado. Informacije: Martin Ivanetič, Mirana Jarca 15, Novo mesto, telefon 22-348. PRODAM neregistrirano simco GLS 1000, letnik 1967. Ogled ob nedeljah. Nandi Jereb, Dol. Prekopa 42, Kostanjevica. PRODAM ŠKODO, letnik 1971. Informacije na telefon 85-204. PRODAM SPAČKA, letnik 1973, in prikolico za osebni avtp. Jernej Avbar, Muhaber 34. PRODAM TRAKTOR Zetor. Franc Zalokar, Vinica^3, Šmarješke Toplice. PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1973. Brumat, Vel. Bučna vas 39. PRODAM 101, letnik 76. Telefon 85-335. PRODAM FIAT 750, letnik 1964, registriran do 31. 12. 1977. Levičar, Ragovska 12, Novo mesto. SPAČKA ugodno prodam najboljšemu ponudniku. Registriran do januarja 1978. Ogled v soboto. Adamičeva 29 (Grm), Novo mesto. PRODAM en leden star fiat 750. re- fistriran in zaščiten. Anton Turk. lor. Stara vas, Šentjernej. FIČKA, letnik 1970, registriranega do februarja 78, prodam za 15.000,00 din. Informacije: Muzejska 8, Novo mesto. PRODAM traktor Ferguson 35 in grablje Sonce. Jože Pečar, Slo-janski vrh 4, Cerklje ob Krki. PRODAM dobro ohranjen osebni avto Rnault 16 TS, letnik 1970. Franc Štricelj, Semič, telefon 78-324. PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1973. Frančiška Franko, Kettejev drevored 38, 68000 Novo mesto. PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1970. Anton Mali, Krka 13, Novo mesto. PRODAM osebni avto \Vartburg, letnik 1975, prevoženih 14.000 km. Alojz Derganc, Prečna 33, Novo mesto. PRODAM traktor Pasquali (18KM) s prikolico, diferencialom ter kosilnico in plugom, vse v odličnem stanju. Interesenti se lahko javijo-vsak dan po 14. uri na naslov: Jože Sukovič, Mirna peč 19. PRODAM avtomobil Austin 1300, letnik 1971 (december), ali zamenjam za Zastavo 750 (letnik 1975) . Ogled vsak dan od 14. ure naprej pri Kovačiču, Valantičeva 5 b. . ZASTAVO 750, letnik 1971, registrirano do konca januarja 1978 prevoženih 46.000 km) prodam za 14.000 din. Franc Krevs, Črmošnjice 4 a pri Stopičah. PRODAM OPEL MANTO, letnik 1972. Informacije po telefonu (068) 23-769. PRODAM ZASTAVO 850, letnik 1968, registrirano do aprila in potrebno popravila. Cena 5.000,00 din. Novak, Kristanova 28, Novo mesto, telefon 22-638. PRODAM NSU po delih. Peter Dornik, Pod Pristavo 7, Krško (na Griču). PRODAM avto Zaporožec, letnik 1976, prevoženih 10.500 km. Naslov v upravi lista (646/77). PRODAM kombi furgon IMV diesel, letnik 1973. Informacije na telefon 71-972. FIAT 125P - 1500 letnik 76, 75 KS, s kasetofonom, zaščiten proti rji, varnostni pasovi, registriran do sredine septembra, prodam. V račun vzamem tudi manjši avto (do 30.000 ND). KRŽE BOŠTJAN, MESTNE NJIVE 9, tel.: 23-368, ali na upravi Dol. lista. PRODAM PRODAM večjo število naseljenih AŽ panjev čebel. Mišmaš, Budga-nja vas 14, 68360 Žužemberk. PRODAM 2000 kg krme (otava, seno). Zorko, Družinska vas 1. PRODAM prikolico za osebni avto in manjšo novo klavirsko harmoniko. Franci Lužar, Pod Trško goro 21, Novo mesto. UGODNO prodam kosilnico BCS z obračalnikom. Jože Tršelič, Vihre 29, Leskovec. PRODAM dobro ohranjen televizor in hladilnik Himo. France Smerdel, šentlenart 144, Brežice. PRODAM traktorsko kosilnico, ki sc lahko priključi na vsak traktor. Kosilnica je v zelo dobrem stanju. Cena po dogovoru. Kan Remih, Šilce 9, 68283 Blanca. UGODNO prodam rabljeno pohištvo (spalnico) ter skoraj novo opremo za kopalnico: kad, umivalnik, bide in straniščno školjko. Oglasite se popoldne na Agovski UGODNO prodam traktorsko kiper prikolico, tip Ljutomer. Franc Bregač, Zavinek 15, Škocjan. PRODAM traktorsko kosilnico za traktor Steyer 18 KS. Janko Vovk, Potov vrh 37, Novo mesto. PO ZELO UGODNI ceni prodam rabljen pralni stroj znamke Zoppas 570 s prcgoremm elektromotorjem, drugače uporaben. Strajnar, Cankaijeva 10 a, Brežice. UGODNO prodam dobro ohranjeno dnevno sobo. Adamičeva 55, Novo mesto. PRODAM motorno žago Sola. Franc Mlakar. Zalog 20. Škocjan. PRODAM kostanjevo kolje. Ivan Nagelj, Smolenja vas 22, Novo mesto. UGODNO prodam lep čebelnjak. Vprašajte: Dol. Polje 10, Straža (popoldne). PRODAM večjo število naseljenih AŽ panjev čebel. Mišmaš, Bud-ganja vas 14, 68360 Žužemberk. PRODAM nov gumi voz. Jože Petek, Dobrnič 17, Dobrnič. OSTREŠJE z opeko za stavbo 5 x 8 m, staro pribl. 17 let, ugodno prodam zaradi rušenja zgradbe. Ogled vsak dan po 15. uri. Anton Prosen, Otočec 46. PRODAM 4,5 m3 suhih smrekovih plohov. Ogled pri Ludviku Meža-nu, Ponikve 1, Trebnje. PRODAM po ugodni ceni dve dvodelni omari, dve jogi ležišči ter manjšo mizico. Telefon 23-838. SLADKO seno prodam. Penca, Orehovec 26, Kostanjevica. PRODAM ALI ZAMENJAM za suhe smrekove ter hrastove plohe oziroma deske tele predmete: televizor, televizijsko mizico, dve omarici za čevlje, pralni stroj, peč na petrolej, kombinirano peč za kopalnico, kopalno kad, dve sobni mizici, 250-litrski sod, radio z gramofonom, tranzistor s kasetami, hladilnik (1571), dva štedilnika na trdo gorivo, kavč ter spalnico iz češnjevega lesa. V račun vzamem tudi prašiča za zakol ter bukova drva. Vsi predmeti so dobro ohranjeni. Ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »ZAMENJA VA“. PRODAM obračalnik BCS, kosilnico Alpina in osebni avto 750 po delih. Alojz Zupančič, Dol. Ponikve 11, Trebnje. UGODNO prodam zelo ohranjeno sedežno garnituro. Anica Jazbec, Trdinova 15 A, Novo mesto. Ogled vsak dan od 15. do 17. ure. Informacije po telefonu 22-476 (popoldne). MONSTERA (filodendron), manjše in večje, s krasnimi velikimi listi prodam. Trdinova 26, Novo mesto. PRODAM novo motorno žago Stihi 0,41. Ivan Pate, Dol. Kamence 39, Novo mesto. PRODAM televizor RR Niš z novim ekranom. Telefon 22-721. PRODAM hladilnik Gorenje (240 1), otroški športni voziček in stajico. Majde Šilc 20, stanov. 26, Novo mesto. Ogled možen v soboto in nedeljo od 15. do 17. ure. PRODAM paralelno žago za rezanje hlodov (komplet). Anton Šimic, Stopiče 1 a. PRODAM italijanski globok otroški voziček. Naslov v upravi lista (50/77) ali telefon 22-903. KUPIM KUPIM fiat 850 šport special ali kako drugo vozilo. Janez R»s, Dol. Maharovec 8, Šentjernej. 58! jnčna lega ja 33, Sni OBVESTI LA ■ NA REDNI seji sveta KS Bela cerkev je bil sprejet sklep: cesta Bela cerkev-Vinji vrh je v gradnji, cestišče ni utrjeno. Promet s traktorji in tovornjaki je v deževnem obdobju do preklica prepovedan. JOŽE MIHELIČ, Vel. Brusnice 18, Brusnice, prepovedujem vsako vožnjo in hojo ter delanje kakršnekoli škode po zemljišču Jožice Volčjak in Marice Volčjak iz Amerike. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. ANICA ŠIMC, Črmošnjice 6, Stopiče, opozaijam Frančiško Slabe in druge, naj nehajo širiti laži o meni. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. ZAHVALA V 90. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi ofo stari oče in praded FRANC BOLTES iz Gabtja pod Gorjanci Zahvaljujemo se sosedom, ki so nam v težkih trenutkih na pomoč. Posebno se zahvaljujemo za podarjene ve”.ce a družini Brusnice, oddelku milice iz Šentjerneja, postaj! Novega mesta in upravi UJV Novo mesto. Zahvaljujemo org. ZB Gabrje za poslovilne besede pri odprtem grobu, tut, za opravljeni obred in vsem,' ki so pokojnika spremili na IW zadnji poti. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: sinovi Janez, Tone, Martin, Stanko in Marija z družinami, enaindvajset vnukov in enajst p1* DRAGI mami FRANČIŠKI FRANKO, Ločna 29, iskreno čestitamo za njen 70. rojstni dan in ji želimo še veliko srečnih, zdravih in zadovoljnih let med nami. Sin Stanko z ženo Faniko ter vnuka Franci in Stanko z ženo Alenko. DOBREMU in dragemu očetu, staremu očetu in dedku ALOJZU KOŠMRLJU iz Dol. Težke vode iskreno čestitajo za visoki jubilej - 83. rojstni dan in mu želijo še mnogo zdravih, veselih in zadovoljnih let hčerki Francka in Marija z družinama ter vsi, ki ga imajo radi. Prav/iučki mu pošiljajo 83 poljubčkov. DRAGEMU atu in mami FRANCU in TEREZIJI TURK, Gor. Mokro polje 5, čestitamo za 50-letnico skupnega življenja in jima kličemo še na mnoga zdrava leta. Otroci: Tončka, Martina, Rezka, France, Ivan in Jože z družinami. Vnučki in pravnučki jima pošilja- V SPOMIN Dne 3. marca 1977 se obletnica smrti naše drage sestre, sorodnice MARIJE KRAMAR ll Hvala vsem, ki so ji pomagali v času njene težke bolezni ffl obiskujejo njen grob. *4_ Žalujoči: sestra Terezija, brat Janko in vsa ostala toi Čakovec, Velika Loka jo koš poljubčkov. DO >BRI, ljubljeni mami FRANCKI BRUDARJEVI iz Novega mesta želijo za dvojni praznik vse najlepše in mnogo zdravih let ter iskrene želje za dan žena otroci z družinami in sosedje. V SPOMIN 4. marca bo minilo leto, zapustil dragi mož, brat in FRANC FINK ! iz Irče vasi V domu je ostala praznina, v naših srcih nepozabna Radi prihajamo k tvojemu grobu, ti poklanjamo cvetje 1 gamo lučke. Žalujoči: žena Marija in drugo sorodstvo i Naročnikom Dolenjskega lis** PRODAM pribl. 180 m 2 vinograda, zasajenega z ordno vinsko- trto, v Semiču. Informacije dobite na naslov: Leopold Plut, Kočevje 23, Črnomelj, telefon (068) 76-086. PRODAM 9 arov vinograda in 6 arov košenice na Ljubnu pri Urš-nih selih. Informacije vsak dan popoldne. Jože Šmajdek, Na Lazu 28, Novo mesto. PRODAM več zazidljivih parcel (primernih tudi za vinekd). Lepa sončna lega, elektrika na parceli. Naslov v upravi Tista (629/77). PRODAM parcelo v okolici Škocjana, primerno za vikende ali vino- ad, v velikosti 60 arov, za 3.000,00 din. Ogled v soboto od 14. do 15. ure. Mestne njive 23, Novo mesto. PRODAM del vinograda v Gornji Straži nad silosom. Vavta vas 18. PRODAM del vinograda v Mevcih i>ri šmarjeti. Voda in elektrika v ižin edU opli UGODNO prodam hišo z velikim pn Smane bližini, lepa sončna leja. Tone Medja, Radovlja Toplice. marješke vrtom v bližini Krškega. Ogled možen vsak dan. Naslov v upravi lista (677/77). R »A Z N O POROČNI PRSTANI! - Darilo po najnovejši modi vam izdela zlatar v Gosposki 5 v Ljubljani (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst, popusta! FANT, star 28 let, želi spoznati sebi primerno dekle ali žalostno mamico. Sem vesele narave in ne avanturist. Točen naslov na upravi lista (687/77). ODDAM čebelnjak v najem. Ana Nose, Dol. Sulice 15, 68350 Dolenjske Toplice. Ob boleči izgubi našega dragega očeta FRANCA TURKA iz Stopič se iskreno zahvaljujemo Vodovodu in IMV za vse darovane vence. Žalujoči sinova Alojz in Franc Ob boleči izgubi našega dragega moža, sina, brata ter strica NIKA POPOVIČA iz Črešnjevca 20 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje ter mu poklonili vence in cvetje. Posebno sc zahvaljujemo zdravstvenemu osebju bolnišnice Novo mesto za nego in lajšanje bolečin, LD Smuk, GD Črešnjevec za zadnji pozdrav, duhovniku za opravljeni obred ter vsem sosedom, prijateljem in znancem za pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Pepca, mama Danica, brat Janko, sestra Božica z družinama ter drugo sorodstvo FRANC LEGAN, Podgozd 20, Dvor, se iskreno zahvaljuje zdravnikom in strežnemu osebju internega oddelka novomeške bolnišnice, posebno dr. Furlanovi za ves trud in dobroto. List za vsakogar »Dolenjski list« OPRAVIČILO ZA NAPAKO V 8. številki Dolenjskega lista je prišlo na 22. strani v zahvali ob smrti Jancza-Hančka Brodariča do neljube pomote: v vrsticah, kjer se žalujoči zahvaljujejo, je izpuščena zahvala za podarjene vence, cvetje, spremstvo in zalivala delovni organizaciji „Beti“, ki jc žalujočim v težkih trenutkih stala ob strani. Te dni bodo pismonoše po vsej Sloveniji začieh P® ^ naročnino za letošnje prvo polletje (po 84,50 d! kot lani). Pošti in nam pa tudi sebi boste P^^gniM go dela, ponovnih potov in stroškov, če boste n.a Ono&i poravnali takoj. Zato vas prosimo, da svojcg3 P1,^ p-ne odpravite ob tem obisku praznili rok. — taAe ^ mudnikom smo prišteli tudi neporavnane zaos drugega lanskega polletja, v izterjavo pa so vkljuC vsi naročniki, ld so se na naš tednik naročili letos‘ NAROČNIKE IZVEN SLOVENIJE prav mo, naj čimprej poravnajo naročnino; položnice tem že dobili. NAROČNIKE V TUJINI bomo o njihovih za«* dt naročnine obvestili v prihodnjih tednih. Prosim J gjjs pošljejo naročnino z mednarodno poštno nakazi« čekom v priporočenem pismu. ■. p# VSE NAROČNIKE, ki so v zadnjih tednih- | kala priprava za pobiranje polletne naročnine- j^o. poravnali svojo obveznost do lista, pa posebej P t(jei> da to pismonoši povedo in mu hkrati pokažej V M odrezek svojega nakazila. m mu hkrati , -ja™ IZDAJA: Časopisno založniško podjetje »OLtNJiSjSS mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske ko"'L0, ^ , Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo m ^ Sevnica in Trebnje. _.„itatij*‘ Tl IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upta r j sednik: Slavko Lubšina. . in UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni " urednik), Ivan Zoran (namestnik glavnega in °dg°Y°rprilog^Iil.?o>'1' Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik»ifred Markelj, Janez Pezeli, Jože Prim'- ln*irn TrnoeV Oblikovalec Priloge Peter Simič. Markelj, Janez Pezelj, Jože Primc, Jožica Teppcy vsak četrtek - Posamezna številka 5 V IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka J ^ pU^Jjj naročnina 169 dinarjev, polletna naročnina 84.50 y 0*. naprej Za inozemstvo 340 din ali 20 ameriških d0pjyjiin , (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) " .J/i 52100-620-107- 32000-009-8-9 _ . n» 4% OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 89 din, * ^ v enem stolpcu o" °!n- * i Ujt»„'i prvi, srednji ali zadnji **r* jjd* 3 jl5' >ed 39 din, vsaka nadaljnja b* «8 jjt strani 119 din, 1 cm na Vsak mali oglas do 10 besed M din, vsaKa na°a,j,,.i-- jj( si-gj ijLj vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica c® 5<*.jdr 10. 1976. Po mnenju sekretariata za informacij . 421 -1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski Ust ne V ^ davek od prometa proizvodov. tjoV*1” In TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK BOI-10558 - Naslov uredništva: 68001 N _ -» ' talcev 2, p. Novo mesto, uiavm trg J, p.p. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo Novo mesto ■ i. i\v/v i pii |*uuiuuiiki ji*''' hir | 52100 601 10558 Naslov uredništva: 68001 NOvll0l,ve;,jl|' 3, V C,U\ kopi lllmi in prelom: ČZP Dolenjski list, tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. 1 10558 - Naslov uredništva: 68001 n ,a/it-.JUj' i.p. 33, telefon: (068) 23-606 - N«»l°v.$s) 'V* sto. Glavni trg 3, p.p. 33, telefon * :l _„i___:______f, .____n:________________v*: ^fll * S* V SPOMIN 8. marca 1977 bo minilo leto, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož in oče MARTIN PLUT Vinji vrh 12 pri Semiču K dve,?“nemu počitku smo ga položili v tihi dom poleg njegovih zVniim'n0Vpri ^v' Duhu. Iskrena zahvala vsem, ki ste sočustvovali ea'v"je80vem težkem življenju in prav tako hvala vsem, ki so Prcmui na zadnii nnti k nnČitlni I na zadnji poti k večnemu počitku. Žalujoči: žena Marija, sinovi Tine, Jože, Peter in •*anez z družinami ter hčerka Tinka z družino ZAHVALA Vscni ki ste z ljubeznijo in spoštovanjem spremili našo ljubo mamo, babi in prababico FRANČIŠKO VOGRINC roj. PALČIČ na njeni zadnji poti, ji darovali toliko lepega cvetja, nam izrazili iskreno sožalje, se prisrčno zahvaljujemo. Prav tako velja naša topla zalivala pevskemu zboru KUD Dušan Jereb za občuteno zapete žalostinke in župniku za pogrebni obred. Še prav posebej se zahvaljujemo njenemu dolgoletnemu zdravniku dr. Vodniku, zdravnikom internega oddelka in zdravstvenemu osebju, ki soji lajšali trpljenje v poslednjih dneh življenja. V žalosti hčerka Ivanka Adam in vsi njeni TELEVIZIJSKI --------SPORED ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi ljubega moža, očeta, starega očeta, tasta, strica in brata FRANCA LAVRICA iz Lok pri Straži poti in d^va*Jujemo vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji tistim kf ° ar‘'1 ,s cvetjem. Posebno se zahvaljujemo vsem Predstavnit° 03111 v Pom°č in tolažbo v najtežjih dnevih, Poslovilne h°m <^)Pe*carne Zalog in Društvu upokojencev Straža za Oesede, pevcem in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Ana in vsi njegovi ZAHVALA Ob težki izgubi dragega moža, očeta in starega očeta JOŽETA GIMPLJA iz Krupe 6 pri Semiču se iskreno zahvaljujemo dr. Šavlju iz novomeške bolnice za vso nego in lajšanje bolečin, sosedom za sočustvovanje in darovane vence, kolektivu Iskra-Semič, Gasilskemu društvu Stranska vas, ZB Stranska vas za darovane vence, župniku za opravljeni obred ter vsem, ki ste nam ob težkem udarcu stali ob strani. Žalujoči: žena Katarina, hčerke Micka, lončka z družinama, Ivanka in sinova Tone in Jože z družinama Krupa, S?mič, Ljubljana, Bled, Straža, Novo mesto, Bielfeld 0b nenadni ZAHVALA smrti našega dragega moža, očeta in starega očeta Matije mijšiCa iz Dragovanje vasi 4 : .iskre m Prijate! JCmo Vsem sor°dnikoni, sosedom in vaščanom, ~®djlji p^j ‘J611’ in znancem, ki ste ga spremljali na njegovi ^štlje. $e’nnK ■ ovali cvctJe 'n nam ustno ali pismeno izrazili K**0vilne besifi -Se *CP° zahvaljujemo Jožetu Perku za tople ifagatuia JS ' župniku za opravljeni obred, Zvezi borcev iz pomeli ’ m 'm kolektivom Bclsada, Kmetijske zadruge Ja_ne. ’ uniku iz Kanižarice in Mladinske knjige iz Ljub- ž.ena Katarina, otroci: Zdravko, Vinko, Zalka, Ka, Cvetka, Polde in Janez z družinami V času od 17. do 23. 2. so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Drašler z Uršnih sel - Mihaela, Anica Zorko iz Krškega - Marjana, Katarina Pavič iz Metlike - Maria, Dragica Češnovar iz Zameškega -Janjo, Zdenka Janežič iz Slepška -Anito, Vida Rupar z Dvora - Katarino, Milena Žagar iz Birčne vasi -Petra, Mija Vintar iz Straže -Tiborja, Olga Rajk iz Bojanje vasi -Marjanco, Stanka Bajič z Broda — Danijelo, Danica Franjga iz Praproč - Boruta, Marija Goreč iz Breze -Marka, Jožica Hribar iz Podbočja -Bojano, Darinka Smerdu iz Črnomlja - Majo, Štefanija Tramte iz Zlo-ganja - Ireno, Edita Požek iz Metlike - Andreja, Kristina Kump iz Ljubljane - Tineta, Marica Šuštarič iz Prilozja - Dušana, Eli-dija Kobe iz Meniške vasi - Natašo, Marija Cvelbar iz Čadraž — Natalijo, Sonja Štravs iz Grosupljega - deklico, Andža Kikič iz Podstenic -Franja, Slavka Vukša iz Jedinščice - Mladena, Vida Pavšelj iz Dobra-vice — deklico, Nada Zore iz Bogneče vasi - deklico, Jožica Darovec iz Hruševca - deklico, Marija Kopina iz Velike vasi -deklico, Vida Bobič iz Škocjana -deklico, Marija Unetič z Griča -dečka in Vida Saje iz Hrastulj -dečka. - ČESTITAMO! V času od 19. 2. do 26. 2. so v brežiški porodnišnici rodile: Olga Povše iz Radne — Igorja, Marija Habinc iz Brežine - deklico, Marija Štrbenc iz Pečja - Saša dečka, Marica Petan iz Zg. Pohance -Sabino, Sonja Omerzo iz Križ -Štefana, Gordana Pezič in Novih dvorov - Andrejo, Ljubica Panič iz Brežic - Željko, Zora Iviček iz Brezja - dečka, Marjana Vučanjk iz Brežic - Aljoša, Marija Dujakovič iz Sel - Sanjo, Vera Jamnik iz Ledine - deklico, Jelka Petrovič iz Brežic - dečka, Ana Pešec iz Brvi -Suzano, Stefica Rizovič iz Slanega dola - deklico, Biserka Krošelj iz Rigonc - deklico, Ana Ilič iz Zasapa - Tatjano. - ČESTITAMO! V času od 12. 2. 1977 do 18. 2. 1977 so v brežiški porodnišnici rodile: Dragica Kovdck iz Brežic - Lejo, Verica Šimec iz Male Gorice - Gorana, Biserka Hržič iz Male Rakovice — Gorana, Jožica Lubšina iz Gabrja - deklico, Jerica Gerjevič iz Sevnice - dečka, Vilma Klavžar iz Pečic - dečka, Marija Prah iz Čerine - Zdravka, Marija Popovič iz Sevnice - Martino, Irena Suša iz Brežic -Boruta, Ana Cizel iz Pešic - Stanka, Katica Reščič iz Vel. Lipovca -deklico, Anica Duniskvarič iz Klo-kočevca — Gorana. Četrtek, 3. marca: 8.00 tv v šoli: Pariz, Za trobento. Od Titovega Užica do Beograda (Zg) -9.00 TV v šoli: Francoščina (Sk) - 9.30 TV v šoli: Portret znanstvenika (Sa) - 10.00 TV v šoli (do 10.50), reportaža. Risanka (Bg) - 14.00 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.00 Šolska TV: Onesnaževanje morja, ponovitev (do 15.20) (Lj) - 17.10 Mala čebelica, barvna oddaja (Lj) - 17.25 Obzornik (Lj) - 17.40 Mozaik (Lj) - 17.45 Poljudnoznanstveni film (Lj) -18.35 Amerika jc daleč, film iz barvne nadaljevanke P. Zidar: Utonilo je sonce (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 V živo: Tabletomanija, vmes poročila - 23.00 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju - ženske, barvna reportaža iz Tokia (Lj) PETEK, 4. MARCA: 8.10 TV v šoli: Geometrija, Ribe, Obisk v pekarni, Ruščina, TV vrtec, Dovnik 10 (Lj) - 10.00 TV w/ šoli: Angleščina, Umetnost (do 11.05) (Bg) — 14.10 TV v šoli - ponovitev (do 15.45) (Zg) - 16.10 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju, ženske, barvna reportaža iz Tokia (Lj) - 17.10 Križem kražem (Lj) - 17.20 Pisani svet - barvna oddaja Oj) - 17.50 Obzornik (Lj) - 18.05 Cez tri gore: Matasta Primorska, barvna oddaja (Lj) — 18.35 Mozaik (Lj) - 18.40_Prva pomoč, barvna oddaja (Lj) 19.00 Japonski športi: Judo, barvna oddaja (Lj) -19.15 Rsanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) — 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj) - 20.00 Propagandna oddaja (Lj) — 20.05 P. Hcriat: Boussardelovi, barvna nadaljevanka (Lj) - 20.55 Propagandna oddaja (Lj) - 21.00 Razgledi: Dan svetlobe (barvna oddaja iz cikla Človek brez meja) - 21.30 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 21.35 Ulice San Francisca - serijski barvni film (Lj) - 22.25 TV dnevnik (Lj) - 22.45 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju, plesni pari, barvna reportaža iz Tokia (Lj) SOBOTA, 5. MARCA: 8.00 Mala čebelica, barvna oddaja (Lj) - 8.15 S. Makarovič: Pekarna Miš-maš, barvna oddaja (Lj) - 8.30 E. Rostandt: Cyrano de Bergerac, (Lj) - 9.40 Psi, mačke in miši, barv. odd. iz cikla Zverinice iz Rezije (Lj) - 10.00 Narava Japonske, serijski barvni film (Lj) — -10.25 Po sledeh napredka, barvna oddaja (Lj) - 11.25 P. Heriat: Boussardelovi, barvna nadaljevanka (do 12.15) - 13.55 Nogomet Budučnost: Hajduk, prenos (do 15.50) v odmoru Propagandna oddaja (Lj) - 15.55 A. Negri: Mafija, barvna TV drama (Lj) - 17.05 Obzornik (Lj) - 17.20 Mozaik (Lj) - 17.25 Otroci železnice, barvni film (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Pogreb v Los Angelesu, film (Lj) - 21-50 Moda za vas (Lj) - 22.00 TV dnevnik (Lj) - 22.15 625 (Lj) - 22.35 Mladinsko evropsko prvenstvo v smučanju reportaža (Lj) - 22.45 Sve prvenstvo v umetnostnem drsanji moški prosto, barv. reportaža i Tokia (Lj) NEDELJA, 6. MARCA: 8.3 Poročila (Lj) - 8.40 Od vsakeg ^ jutra raste dan: Slovenske Konjiči * barvna oddaja (Lj) - 9.10 625 (L - 9.30 H. Fallada: Kmetje, bomb in oblast, barvna nadaljevanka (L - 10.35 Raziskovalci: Jededia Smith - barvna oddaja (Lj) - 11.2 Mozaik (Lj) - 11.30 Kmetijsk oddaja (Bg) - 12.30 Poročila (d 12.35) (Lj) - Nedeljsko popoldne Križem kražem, Pisani svet, Okrog svet. Moda za vas, Poročila - 16.4 Košarka Industromontaža: Zads (Z/II—Lj) - v odmoru Propagandn oddaja (Lj) - 18.15 Kovačevič Zvezdnati prah, drama TV Beogra (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.2 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevni (Lj) - 19.50 Tedenski gospodarsl komentar (Lj) - 19.55 Propagandn ^ oddaja (Lj) - 20.00 A. M aro d k Marija — barvna nadaljevanka T Zagreb (Lj) - 21.15 S> umetnostnem drsanju, revij, posnetek iz Tokia (Lj) - 22.0 Športni pregled (Bg) - 22.35 T dnevnik (Lj) PONEDELJEK, 7. MARCA 8.10 TV v šbli (Zg) - 9.30 TV v šo (Sa) - 10.05 TV v šoli (do 10.1 C (Bg) - 14.10 TV v šoli - ponovite (do 15.30) (Zg) - 17.10 Vrtec n obisku - Pojoče ure (Lj) - 17.1 Narava Japonske - serijski barvi film (Lj) - 17.40 Obzornik (Lj) 17.55 Prvih 365 dni v otrokovei življenju, barvna oddaja (Lj) ■ 18.25 Mozaik (Lj) - 18.3 ■ Dogovorili smo se (Lj) - 18.4 Žena - barvna dokumentarn oddaja (Sa) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 T dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandn oddaja (Lj) — 20.00 I Zupančič-M. Klopčič: Zadnj šolska naloga, barvna TV drama (Lj - 21.00 Propagandni program (Lj - 21.05 Kulturne diagonale (Lj) 21.45 Mozaik kratkega filma (Lj) 22.05 ~V dnevnik (Lj) TOREK, 8. MARCA: 17.05 Hitri polžek, barvna oddaja i: cikla Zverinice iz Rezije (Lj) - 17.20 Pika Nogavička, serijsk barvni film (Lj) - 17.50 Obzomil _ (Lj) - 18.05 V. Ukmar: Materi - ^ barvna oddaja (Lj) — 18.20 Otroc pojo mamicam (Lj) — 18.35 Mozai! (Lj) - 18.40 IV trim test (Lj) -19.15 Rsanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) -20.00 Oči kritike (Lj) - 20.3' Barvna propagandna oddaja (Lj) -20.35 A.J. Cronin: Zvezde gledajo neba, barvna nadaljevanka (Lj) - 21.25 25 mednarodni festiv; mladih umetnikov, barvna oddaj (Lj) - 21.55 TV dnevnik (Lj) SREDA, 9. MARCA: - 18.25 Mozaik (Lj) - 18.3 Glasba takšna in drugačna, barvn oddaja (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 T 4 dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandn oddaja (Lj) - 20.00 Film tedna Kantata za Cile, barvni film (Lj) -21.50 Majhne skrivnosti veliki kuharskih mojstrov (Lj) Josip Jurčič m dvema stoloma ^ Se drUBi ®ndar, gospod Nikolaj, vi veste, -J ki bi vam 'niaj° Pravico, za vas zanimati h 0men;n-.Zamer'**' k°bi vas bili slišali." $ mi • •“ kS> taLStLZaročeni- z mojo prijateljico P°stonw° 8°vorite z menoj? Ne izvira li ,^ega {J* bolj iz lahkomiselnosti nego iz >!i 1 vide? * ^80v°r>te mi na to!“ 'fot na Vid~ *mcte lahkomišljenost očitati, '»o, kai n.,Z' cr Pa mi recite, kar hočete, h^čuten^ sl0rim, da dokažem globokost iCfcteliJ V do vas' le do vas.. 1"%? Kolod^ S' ^o. bfat in sestra, dragi totl 0,la in V°^ ne morcva> nc sineva," V°n'. ki ,®a s SVoJ'ni pogledom pogleda, s »ko , smeva >"UJ j noter v duSo posegel, f^iete vii « more braniti, ako hočeva, v, ^osi r, ..VzPlam'-*ni on. ^•i.J^telistva.-* bodi. biti moraš! Zakaj si *e *flim ,u5o\/akaj si se mi poka/ala. . • akaj si mi odkrila bogato srce. da mi hočeš zdaj, ko sem poželjivo roko stegnil po večji sreči, nego sem jo upal doseči, odtegniti vse, odtegniti sebe? Ne, ne beži, ostani pri meni, sreča moja!“ Poljubi ji roko in ona se ne brani. „In ti me res ljubiš? “ vpraša ona kakor v misli zatopljena. .Vprašati moreš še? Po moji sinočnji in zdanji izpovedbi? Ali ti sinoči ni globoko v dušo donelo, kakor je meni globoko iz duše prišlo, po sili, ne vem kako ne kdaj: da te ljubim? “ „In kaj poreče ona? “ Za trenutek prevleče Nikolajevo čelo oblak nezadovoljstva, a precej pravi: „Kar hoče! Sem li jaz dolžan zato, ker sem se enkrat prenaglil, svojo boljšo, svojo največjo srečo žrtvovati? Nisem!" „Nisi. to je res. Ali pač, prijatelj moj, ako hočeš ti mene ljubiti, moral bi me spoštovati. Kako pak me moreš spoštovati, ako storim, kar ti hočeš, in ti dam srce, katero ti ni neprijazno, jaz, prijateljica njena, Tončkina, ki ima tvojo besedo in tako neko pravico do tebe? Ne bi li to nelepo bilo od mene? “ „Ne govori mi tako!“ vzklikne on. „Ne očitaj mi ene moje zmote, ker le zmota je bila moja razmera z njo. Ne sili me, da bi bil nesrečen; in nesrečen bi bil, ko bi moral zdaj na njeni strani biti, kar sem v tvoje srce videl, kar tebe poznam, duša moja. Ti si blaga, ti o prijateljstvu ne moreš drugače misliti in govoriti, kadar govoriš. Ali če jc kaj greha v tem. moj naj bode, samo moj. jaz vse na sebe vzamem, samo ne odrekaj mi. brez česar mi je zdaj življenje nič. svoje ljubezni!1* Zareče so se staknile ustne z ustnami v dolg poljub. Dež je začel liti in je polglasno padal na slamnato streho, pod katero sta bila. nekoliko še škropil po strani do sedeža njunega. XXI Prihodnji dan pak je bilo brez dežja. Sicer je gosta in pusta mokra megla pokrivala dol, ali voziti se je bilo že moči, zato so se Kraljevi odpeljali. Pristav je bil že prej pri Pridanu vse poravnal. Vendar je Tončka stala, ko soji povedali, da se podvinski voz bliža, na pragu in pričakovala ga. Prepričana je bila, da bode njena prijateljica, gospica Luiza, dasi se je že predvčeranjim poslavljala, še ustavila se na zadnji poljub. Ko je voz prav blizu bil, stopi s praga in gre proti cesti. A strmeč in sramovaje se obstoji. Voz je mimo nje zdrdral, kakor se je zdelo, na ukaz njene prijateljice same, pristav ji je samo z roko migal pozdrav in prijateljica je ponovno počasno z glavo naklonila se. To je bilo ponižanje, razžaljenje. Zakaj? Nič hudega si ni bila v svesti, nobene zle besede, nobenega takega dejanja, nobene zamere. Solze ji v oči pridejo, ko v vežo stopi. Nameni si, kako bode Nikolaju vse to povedala. Vendar je Nikolaj prav sodil, ko je dejal, da so ta gospoda neodkritosrčna, spremenljiva, danes drugače nego včeraj. Ali Nikolaja ni bilo drugi dan nič k njej; ni ga bilo niti tretji dan. Tončka pozabi, da se je gospodična Luiza brez zadnjega slovesa mimo vozila, a skrbeti jo začne, kaj je vendar Nikolaju, da ga nL Ko niti peti dan ni blizu prišel, dosegla je skrb uboge deklice tak vrhunec, da je morala nekemu zaupati, kar jo je težilo. Tiho potoži stari dekli, kaj jo peče. Ta se namuzne, dene obe roki pod umazani predprt in reče odpravljaje se: ..Čakaj, čakaj, postopim jaz gor na Kolode-jevino in Mreto povprašam, ali je on doma in kaj dela. Nič ne maraj. še rad pride, bog da ga hočeš. Ze ne more priti. Ali verjemi mi: če ga dalje ne bode k tebi. bolj te bo zaželel.” Rekši, odide dekla na Kolodejevino in v ki hinjo k Mreti. Tu vse pozve. A kar čuje i domov prinese, ni bilo tako, da bi bilo mogl Tončko utolažiti. Predvčeranjim je v mesto odšel, s starim s se prej nekaj prepirala, ker mu je povedal, c bode več dni v mestu ostal, oče pak ni razume mogel čemu, zakaj, s kakim opravkom. Za z pravek v mesto hoditi, samo denar trositi, to: je pa Luki Kolodeju tak greh zdelo, da je v vsei licu zardel, sinu hrbet obrnil in psa Pastuha ni usmiljeno z nogo brcnil, ko mu je dobrikajoč s naproti prišel. In kljub tej očevi nevolji odšel je bil Nikolaj mesto, a pri Tončki se ni nič oglasil, m povedal! Ko bi bil le eno besedico prej rekel a pošto dal ali pisal! Nepopisna skrb se polasti deklice. Kam j šel? Po kaj? Zakaj tako tiho? Ali pride naz; in kdaj? Ali se mu ne bode nič hudega zg( dilo? Na vsa ta vprašanja ni znala odgovora najti s A stoprav zdaj si je bila v svesti, kako neizrečt no ga ljubi, da življenje brez njega odslej n more biti pravo življenje. Ah, ko bi ga izgubila Daleč, kamor bi bilo, šla bi bila, da bi g enkrat pogledala in videla, da mu ni nič hudeg pripetilo se, pa bi bila zadovoljna zdaj! „Kaj ti je, dekle? “ vprašajo oče Pridan. „Nič,“ morala je lagati, ker sram je je bili povedati, da se za Niklja boji, ker ga že pet dn ni blizu; bala se je. da bi se oče ne posmehava ji, ker je tako . . . nespametna, da se boji, kjer S' ni treba bati. Ni treba! Lahko rečeno, ali .. . XXII Minilo je štirinajst dni. Nikolaja ni bilo i mesta domov. Luka Kolodej je zamišljen oko] doma hodil, v tem malem času so se mu bile n licu neke nove gube pokazale, hlapce je mar kregal, psov ne več vsako jutro božal. ENKRAT TAKO. DRUGIČ DRUGAČE Klotildi Zračnikovi so celo prijateljice zavidale njeno delovno mesto: cel dan je sedela na suhem in toplem, se nasmihala šefom in šefičem, premetavala do malice liste in lističe z levega konca mize na desni, po malici pa obratno, kuhala kavico za več pisarn hkrati, ko pa je postorila vse to, je pisala pritožbe zaradi prenizkega osebnega dohodka, četudi niso bili redki, ki bi dali obe roki v ogenj za trditev, da KJotilda Zračnikova ne naredi na dan za vrednost dveh deci slanega kropa. „Delam kot črna živina, a bi še več, če bi le imela kaj,“ se je otepala očitkov o lenobnosti. Od vsepovsod pa so prihajale pritožbe in ostri glasovi o prepozno danih računih, o napakah pri seštevanju, o zamujanju dobropisov in breme-pisov ter o skrajno površnem delu glede reklamacij. Ko je lezla Klotildina lenoba že skozi vse pisarniške špranje, je zadevo prevzela v roke disciplinska komisija in pozneje odbor za kadre, dokler ji niso uročili sklepa, daje premeščena na drugo delovno mesto, kjer se ne bo toliko poznalo njeno ovinkarjenje in izmikanje delu. Njene posle so zaupali Matildi Neposrednik, ki se je hotela do zadnje celice razcesati, dokler ji ni uspelo odpraviti zamujenega. Na grbo pa so ji naprtili še tipkanje gradiva za seje delavskega sveta podjetja, vsebinsko oblikovanje sklepov ter razmnoževanje besedil s starim ciklostilnim strojem. Matilda Neposrednik je sprejemala nove obveznosti brez običajne ženske histerije, brez kričanja in vpitja, kar ji je dvigovalo ugled, ji sprva prineslo tihe pohvale in odobravanje ter končno sklep odbora za kadre, medsebojna razmerja in stanovanjsko politiko, da se ji poviša postavka osebnega dohodka od tristo petdeset točk na štiristo točk. Ko se je novica o povečanju osebnega dohodka dotolkia do ušesnih boben-čkov Klotilde Zračnikove, se ji je utrgala kri iz nosa in skozi robček, s katerim jo je poskušala ustaviti, so prodrle besede, polne jeze in solz: „To se lahko zgodi samo pri nas. Povišati ji gredo plačo, ne da bi me sploh kaj vprašali. Jim bi že povedala, da Matilda Neposrednik na svojem delovnem mestu nima kaj delati. To vem iz svoje dolgoletne prakse. TONI GAŠPERIČ KJE JE ORIGINALNI SEVNIŠKI KARNEVAL? To vprašanje so si zastavili nekateri pustni veseljaki,' prižgali bakle in okrog 14. ure krenili na pustni torek po sevniških ulicah in tako javno opozorili na krizo ustvarjalnosti tudi na tem področju. Ne gre jim očitati nekonstruktivnosti, zakaj hkrati s kritiko so ponudili vsaj dva predloga: „Trnjulčica ali zaspani sevniški kulturniki" in - ..Turistično društvo - izvirni greh“. Misel, kdo bi moral kaj storiti za to veselje, je torej na dlani. Na ulicah se je kot običajno nabralo mnogo ljudi v pričakovanju tistega, česar ni bilo. Žal duhovitih Ra-dečanov dopoldne ni videlo toliko ljudi. Pusta je dostojno kot že mnogo let počastil sevniški DPM z uspelim rajanjem več sto našemljenih otrok na rokometnem igrišču Partizana. Pošlo je vseh 700 pripravljenih krofov. Zadovoljni so bili malčki kot tudi starši. V glavnem je boštanj-ska skupina, ki je v torek iskala sevniški karneval, Pusta tudi pokopala v sredo. Kako bo prihodnje leto? vj__________________________ \ PREMIERA FILMA O POLHU Minuli ponedeljek, 28. februarja, je bila v kinu Jadran v Kočevju premiera filma „Glis, glis, glis". To je film o polhu, ki ga je pod vodstvom prof. Marjanoviča lani posnela ekipa Zagreb-filnia na Kočevskem in o katerem smo podrobneje že poročali. Razen filma o polhu so gledalcem prikazali še več drugih filmov. Zbor je kot ena družina Vsak četrtkov večer je za slehernega od 17 pevcev mirenskega pevskega zbora, ki je letos ob slovenskem kulturnem prazniku prejel Gallusovo priznanje, že vnaprej določen za vaje. Kadar se pripravljajo na nastope, se pevci dobivajo še večkrat na teden. Ferdinand Krnc iz Šentruperta, ki je kot vzgojitelj zaposlen v kazensko-poboljševalnem domu na Dobu, je zboru zvest od prvega dne, ko je stopil v službo. „Tega je 13 let in ves ta čas se me drži tudi predsed-ništvo zbora," se spominja začetkov sodelovanja. Ta dolžnost se mu je prilepila slučajno. „Težko je bilo za druge tenorje, delal sem pri hiši, zato sem zamujal na vajah. Ostali člani so dejali: naj bo predsednik zbora, da se ne bo tako lahko izvil!" Pri tem je ostalo vsa ta leta in ni mu žal. Sedaj že pokojni vneti pristaš zbora Ivanje z Mirne ga je mimogrede spoznal s skrivnostmi „feh-tarije", ko je šlo za finance. „Enkrat sva prosila po delovnih organizacij za kravate, srajce, zatem spet za obleke in drugo. “ To je med drugim namreč tudi delo predsednika zbora. Res je petje svojevrsten užitek, vseeno pa ne prinaša samo zadovoljstva. On in tudi drugi slišijo tu in tam: „Kaj tisto vaše petje! Mar bi poprijeli za delo v komunali!“ Seveda še zdaleč ne drži, da bi fantje ne prijeli za nič drugega. Večina opravlja še vrsto drugih dolžnosti. Krnc je v Šentrupertu še sekretar sveta komunistov v krajevni skupnosti. Ta dolžnost ni lahka. Kot navdušenemu pevcu mu prav gotovo ni tuja vloga predsednika krajevnega prosvetnega društva Franca Lunačka. Tu ni lahko doseči kakšen pomembnejši uspeh. V dvorani pozimi skorajda ni mogoče nastopati, ker je ni mogoče prav ogreti. Pred časom je Krnc povabil zbor ljubljanskega Poštarja, ki je nastopil tudi na Dobu. Na koncertu se je počutil izredno nelagodno: na odru je pelo 40 pevcev, v dvorani pa je bilo le 17 poslušalcev. Za neuspeh ni mogoče valiti kriv-. de ne na vreme ne na uro. Ferdinand Krnc je še vedno prepričan, da je treba nadaljevati tudi s takimi gostovanji, kajti ljudi je treba navaditi na prireditve. Ravno pri tem lahko mnogo pomagajo domače amaterske skupine. ALFRED ŽELEZNIK TRAKTORIST JE UMRL 26. februarja dopoldne je pripetila huda nesreča' cesti Sromlje—Slivo Martin Klopčič (501 vozil traktor po klan® zdol. Ker ni pritisnil zavore na prikolici, je rinila traktor pop®' cesto, nato pa Traktor seje nato pod Ta je škodbe, da je umrl na »t nesreče. SENOVO: POSVETOVANJ VODNIKOV Na Senovem je t>a° posvetovanje mUdina^^,! in mentoijev planinskih hor, Brežice in. LlS“'tnvili, * pregledali delo m ugo društva dobro °PraV^ ge. Ukvarjala so se z “ 8 orientacijo, planinsko V društev so se udeleževah , čanjitd. Nekaj več *** $ li pomanjkanju v.°. Haso^ mladimi. Ugotovili s0’ mvci vsi vodniki po opravtjen«^| škem tečaju dokaj pa popustijo. Nadalje [aiK za vključevanje delav*.plC? društva in sprejeli de' ^ Ob koncu so podelili d znaka. BRESTANICA^ SEDEM NAD NOB Zadnjo soboto v febj^i staniško športno dw■ ralo tekmovanje za Strelskega srečanja s J ^ lepo število tekmoval ’ jg doS občinsko tekmov^J®Jv sedem strelcev. Vrs ^ jančič 490, Keše 486,» Zidar 468, Cuber 462 iw RIBNICA: BAZEN NOVEr bosumja je mož z ženo tudi grdo ravnal, ona pa se je odločila za razvezo. To mu je tudi po-vedela, verjetno, pa je zaradi tega sklenil narediti, kar je naredil. Lastnik z gorečo obleko je tekel po cesti, ustvarjal avtomobile, vendar si je vsak mislil, da gre za nenavadno maškaro. Bil je pustni torek. Končno so ga pobrali elektromonteiji in ga odpeljali v zdravstveni dom, od tam pa so ga napotili v novomeško bolnišnico. Ugotovili so, da je Jože Brunskole 40-odstot-no opečen. ■ # Gradnja športne valnega bazena v u(jt^ načrtih. Malo je bilo®^ je ^ mraza in snega, Jj|#* vreme in bodo zafliuj ^ i> doknadili. Vidi se > it* temelji in nosilci, deij)" jj S prostor. Odbor za sestal že petdesetič. Ug bo objekt lahkopre®*®/# že za dan republike. letom ne bo prišlo d pletov in da bo Pl)etos. res dan v. uporabo to’ uporabo vimo 40-letnico I Tita na čelo KPJ- I * 1 S s * ž 5 * * * * * * 5 S 2 # s Akcija dala 1726 aa# 1726 novih naročnikov je dokončna bilanca se je uradno končala konec februarja, kar pa pomeni, da ne bomo veseli vsakega novega naroc bi ga pridobili pismonoše tudi v naslednjih tednin- j ^ njem februarskem tednu smo v naše kartoteke vp ^ 46 novih naročnikov. Dokončno lahko tudi spo . imena najbolj prizadevnih pismonoš: . ^to11 Prvo mesto si delita Maks Krevelj iz Sevnice 83 noVil1 Hren iz Trebnjega, ki sta v akciji pridobila po jož? naročnikov; sledijo Jože Jankovič, Senovo -Trefalt, Zabukovje - 27, Ivan Volčanjšek, SrorniJ vj* Jože Malkovič. Ribnica - 24. Anton Omerza, D° 8 24, Anton Omerza, je po občinah Jože Malkovič, Ribnica - 22 itd. 1726 novih naročnikov takole: 12° občina BREŽICE: ................. • •' <35 občina ČRNOMELJ: ....................... občina KOČEVJE: ........................ 98 občina KRŠKO:........................... 32 občina METLIKA:......................... občina NOVO MESTO: ..................... 99 občina RIBNICA: ....................... <78 občina SEVNICA: ........................ občina TREBNJE: ......................... J razne pošte v SRS in SFRJ: ............. 52 naročniki v tujini: ..................... 'm ■ on**1’ Še enkrat najlepša zahvala vsem, ki so p nadaljnjemu povečanju velike „družin^‘\ k* %{jub° Dolenjski list. Seveda bomo izpolnili našo 0 pismonoš (..IZLET V NEZNANO"), o čemer ^ grajence posebej obvestili. Vsem starim in no nikoni lep pozdrav! UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA * .-»O bodo prejeli: Ana MIRTIČ, Dvor 38, p. Dvor pri -ILENIČ, Tribuče 3, p. Črnomelj, Miha Selce 2, p. Dobrnič in Anton STARINA, * Krmelj. Danes še 4 knji Med 46 novimi naročniki, pridobljenimij je v torek žreb izbral naslednje nagrajence. Knj „ ^ ' Nace je mrtev, živel Nace! V Ribnici so se dostojno poslovili od krivca za vse lanske grehe Tragične posledice ljubosumnega moža: žena mrtva, sam pa hudo opečen v novomeški bolnišnici PLANICA: 60 SKAKALCEV Čez slab mesec bo zaživela tudi planiška velikanka. Od 16. do 20. marca bo namreč v Planici veliko mednarodno tekmovanje v smuških poletih. Razen jugoslovanskih tekmovalcev pa bodo nastopili še Avstrijci, vzhodni in zahodni Nemci, Čehi, Poljaki, Italijani, Francozi, Švicarji, Sovjeti, Finci, Švedi, Norvežani ter najbrž po dva skakalca iz ZDA in Japonske. KOČEVCI PETI Nedaleč od Mrkopolja so bile pred kratkim na bregovih Begovega razdolja 4. zimske športne igre delavcev, zaposlenih v gozdarstvu in industriji za predelavo lesa, in sicer iz vse Jugoslavije. Tekmovalci so nastopili v veleslalomu in smučarskih tekih. Dolenjci so se dobro odrezali. Rezultati - starejši člani, tek na 5 km: 1. Maks Konečnik 15:04,2, 2. inž. Tone Prelesnik 16:24,9; mlajša skupina: 23. Jože Žagar; veleslalom, starejša skupina: 7. Slavko Pre-lovec; mlajša skupina: Tone Piškur. Ekipno so Kočevci osvojili odlično peto mesto. A. ARKO 22. februarja malo pred 7. uro zjutraj so se v Ručetni vasi 20 pri Črnomlju zaslišali poki, zatem pa se je jel iz hiše Jožeta Brunskoleta valiti črn dim. Sosedje so videli, da je čez balkon skočil moški v goreči obleki in tekel po cesti proti Črnomlju. Vaščani so poklicali gasilce, ki so takoj prihiteli na pomoč. Bali so se, da je še kdo v goreči hiši, kjer so prebivali 29-letni Jože Brunskole, njegova žena 25-letna Milena in 5-letni sinček Robi. V hiši so našli Mileno Brunskole že mrtvo. Natančnega vzroka tragedije še ni mogoče povedati, kot kažejo prvi podatki, pa je vsemu temu botrovala moževa ljubosumnost. Očitno gre za požig. Jože Brunskole je otroka odpeljal k babici, novo hišo pa polival s krpami, namočenimi v bencinu, ki gaje iztočil iz avta in traktorja. Brunskoletova se zadnje čast nista razumela. V napadih lju- BREZ VODSTVA - Skupina najbolj vnetih oboževalcev pusta v Sevnici - še ti izhajajo v glavnem iz Boštanja - je na pustni torek domiselno smešila neorganiziranost, kar se pusta tiče. ..Iščemo originalni sevniški pustni karneval,'1 so zapisali in ga - vsaj letos - niso našli. (Foto: Železnik) Tri dni in noči je bila Ribnica zavita v „čmo“. Umrl je priljubljeni Nace Pust, ki je bil vse leto naš zvesti tovariš, katerega smo lahko brez bojazni obtoževali za vse naše napake pri delu, doma, v gostilni, na ulici in drugod. Pogreb je bil veličasten. Sprevod se je ustavljal pri vsaki gostilni, kjer so užaloščeni pogrebci uteapljali žalost. Godba je igrala vesele žalostin-ke pod taktirko dva in pol metra dolgega dirigenta. Za godbo in pokojnikom je stopala Nacetova žlahta, najbolj pa so jokali člani „Zveze pijancev", ki sploh niso mogli verjeti, da Naceta res ni več med nami. Pravijo, da se je zbralo na pogrebu 2.500 ljudi. Za kratek čas pogre- Sam v jezi zažgal novo hišo ba so prekinile delo celo delavnice n trgovine. Vsak je želel še zadnjič videti Naceta in se od njega dostojno posloviti, predno ga odnese v večna lovišča hladna in umazana Bistrica. Pustne norčije so se začele že več dni prej s pokanjem z biči, tavanjem mask in pustnimi plesi. Tokrat je bilo največ turških in arabskih mask. Bilo je tudi malo več stiskanja, vendar ljubosumnosti ni bilo, saj so vse zakrile maske, sicer pa je bil za vse odgovoren in kriv lahko edino Nace. Nace je ležal na parah v bifeju pri samopostrežbi. Vsak se je tu lahko vpisal v knjigo žalosti. Izmenjavala se je častna straža. Delovne organizacije, ki so se posebno odlikovale pri metanju krivde na Naceta, so prinesle vence. Na posebno vidnem mestu je bil Stangradov. V pustnih svečanostih so sodelovali še učenci osnovne šole, gojenci vrtca, godba na pihala in drugi. Ribniške pustne neumnosti so minile. Nace je umrl. Pokopali smo ga v sredo popoldne, a glej ga, vraga, že v četrtek zjutraj je vstal od mrtvih in spet začel špičiti neumnosti! M. GLAVONJIČ VESEL POGREB - Pri pogrebu Naceta Pusta je sodelovala tudi godba iz arabskega emirata Abu Dabi. (Foto: Milan Glavonjič) :% '' i ;Č^' ' ' , ~ J" ^ * -m * ' ; seveda pfršta z šeiredno nedoraslih V.T ~ KrZ3< Amerike. Ime ji je hotdog. V --.' iiebsterjevem Univerzitetnem slovarju -- le "'Ot dog kuhana hrenovka, servirana v kruhove štručke. Zapleteni izraz pa - r" pomen za njim se lahko skriva tudi *i med drsenjem po beli odeji povezuje " 3f’ 'zredno telesno kondicijo, samoza-1 jeklene živce. Poleg tega pa je obvezno. te9a ne boji pokazati gledalcem - ko hotdoger dokaze svojo spretnost, h-T .!*Jti ljstni spektakularni način smuča- ,. -'Jgotijah gledalcem zastaja dih, saj '“ii p: anjavi nič prepovedano in vse je ■-'ko vsa| verjamejo hotdogerjt. ^ w zavoji in obrati, hitu skoki naprej °">kovita vožnja na eni smučki in ^vu ■3rn° prevračanje po zraku cirk S^0rt'3 (nekateri sicer menijo, da gre Norvežan Stem Erikson, nekdanji ., 'J p1 zmJgovalec, ki sedaj živi in smuča za :«,! ' rec* nekako desetimi leti se je naveličal f. \ - a'or»ia Če se že gremo zgodovino, je Nite,nu dolgčas neko nedeljo, ko se je ob ,,, 5 eni navdušenju pisano oblečene gledal re< h'Ce oc*'c’oil, da bo naredil nekaj saltov, skah s smu^m' na nogah. Američani so er)J 1 žvižgali rodil se je hot dog, bolje n 01 doggmg Maj se sestavljalo pravopi 5rcbu°^°^0'h d*tac*emskih pisanj ne obračajo 0i.u ",0 skušamo hot dogging prevesti v e Pesjanjenje", VELIKI MALI BELICIRKUS ■ Danes smuča v tako imenovanem prostem-slogu na tisoče Američanov, hot dog pa je iz ZDA prodrl tudi v Evropo, podobno kot žvečke, krompir, paradižnik, koruza, coca cola in sifilis. Življenjska filozofija hotdogerjev je da lahko vijugajo po snegu tako hitro in tako daleč, kot jim dopuščata domišljija in telesna sposobnost. Nekateri ameriški opazovalci primerjajo hotdo-gerje s smučarji na valovih (surfing) in ,,kaska derji" rodea. Pravijo, da je ravno to poudarjanje spektakularnega individualizma povezano z ameriško filozofijo sedemdesetih let, katere geslo je ,,Naredi po svoje!" Sociologom to veli ko pove. Vse to pa je seveda samo ena plat medalje. Če gledamo hot -dog samo s stališča človeko vega telesa, je naporen, celo asketski šport Pri vrženei si urijo mišice in reflekse na trampolinih in odskočnih deskah, šele potem so na vrstt snežne strmine. Vrhunska telesna pripravljenost je temeljni pogoj vragolij na smučeh. Pred dnevi je bilo v Kranjski gon tekmovanje za Alpina evropski hot dog pokal Mednarodna druščina ,,vražjih" deklet in fantov na smučeh ima tudi mednarodna pravila. In tako so se v Kranjski gon pomerili v piostem slogu, baletu m akrobacijah. V prostem slogu si tekmovalci jjridobivajo točke med ustvarinnjem novih smu c,tiskih figur pri najvcčjih hitrostih, pri baletu pa se ocenjuje sposobnosi ustvarjanja baletnih m plesnih figur pri zmerni hitrosti. Gledalci, ki si že od nekdaj najbolj žele kru ha, iger in krvi pa najbolj ulivajo pri akrobaci juh. Hotdogmjt se pri tej disciplini spuščajo po zaletiščib majhnih skakalnic, na odskočnem mostičku je še vse tako kot v dobrih, starih skakalnih časih, nato pa se skakalec zvije v salto ali dve naprej in nazaj, s stegnjenimi ali skrčenimi nogami, z rokami ob sebi ali od sebe Salto hi edina oblika tovrstne spretnosti. Naredite lahko tudi skok v skrčeni drži, o ameriškem poreklu hot doga priča ime ,,mulina brca',, med skokom lahko v zraku vijugate, lahko ste ,,ojel z razpetimi krili" (naprej in nazaj), večini je prt srcu ,.prismuknjeni skok", drugi prisegajo rut ,,helikopter", tretji na ,,hrbtno praskanje", četrti so za ,,železni križ" Višek vsega je trojni salto; redki so, ki ga zmorejo. Pravijo, da so se ti fantje in dekleta rodili v zraku, zapisano je, da je hot dog kot plavanje v tišini vesol|a Med baletom daje tekmovalcem ritem glasba iz miniaturnega magnetofona (velik je seveda kot škatlica vžigalic). Po mnenju nekaterih je to edini beli šport, kjer je ženska v svo jem elementu itd Hot dog je prinesel iz Združenih držav velike besede. Sproščenost, svoboda naredi pu svoje". Tudi beseda |0 lahko izvozni artikel še po sebej dragocena takrat, ko |e zman|ku|r Sicer pa je stara, dobra Evropa tako jrametno utni|c na, da vašemu ali moiemu ,,mulcu" nihče ne ho zameril, če bo po zraku naredil salto ali dva Mavca in obvez je dovolj MARJAN BAUER P-v.fr > j DOLENJSKI LIST Pogovarjava se, popoldan je in nenavadni pomladni februar. Spomini s težavo priplavajo skozi debelo plast časa in Katarina počasi pripoveduje, kako je bilo nekdaj, takrat, ko je živelo še veliko njenih vrstnikov. Zdaj je sama s potomstvom. Njeni vrstniki in vrstnice so pomrli, ta prej oni kasneje; Katarina pa šteje že 90 let življenja. Zato so njeni spomini, kot bi prihajali iz starih knjig, kakor da bi človek listal po starih letnikih Dolenjskih Novic. Pred 72 leti ni nihče mislil, še najmanj pa Katarina sama, da bo živela kaj več kot nekaj let. Zbolela je za tuberkulozo, boleznijo, ki je včasih pobirala hud davek. Vendar se je izlizala; nekaj z zdravili, ki jih je predpisal takrat edini zdravnik v Metliki, nekaj pa z domačimi zdravili. V domačem zdravilstvu je bila njena družina (Plutovi na Sodnjem vrhu) podkovana, saj je Katarinina sestra zdravila ljudi daleč po okolici. Poznala je vrsto zdravilnih rastlin in napitkov iz njih ter domačih načinov zdravljenja, med katerimi se je večkrat uspešno obneslo zdravljenje pljučnice, prav tako zelo nevarne bolezni v tistih časih. Pljučnico so zdravili z mrzlo rjuho, katero so ovijali okoli bolnikovih prsi. Če je bolnik preživel osmi dan, je okreval. Od ozdravljene jetike naprej se Katarine ni prijela nobena resnejša bolezen več. Srce ji je ostalo zdravo do sedanjih dni, kri ima izvrstno, starost ji je le upognila hrbtenico, da malo težje hodi. „Nikoli v življenju nisem nosila očal," se pohvali. „Vedno sem rada brala. Na stara leta še rajši kot prej. Mi je lepo brati in bi šla po očala, a me je špot iti, ker bodo rekli: kaj bo stara baba z očali!" Leta 1912 so prepeljali Katarinino skrinjo v Krivoglavice. Rajalo in pelo je vse živo. Vino je teklo, mesa na mizi je bilo kot drv. Dan veselja na Sodnjem vrhu, dan v Krivoglavicah in še en dan. Tri dni so ljudje jedli in pili, kot se je pač v takih priložnostih spodobilo. Katarina Plut se je poročila s Tomcem iz Krivoglavic. Dekliška leta so šla, šli so večeri na paši, noči v krogu pojočih deklet, šel je lepi čas deklištva — življenje je težje udarilo po strunah. Katarina ie postala žena, gospodinja, mati. „Težko je bilo. Vse smo delali na roke: želi, mlatili, mleli z žrmljami ajdo in koruzo, tkali. Ob vsakdanjem delu in skrbeh so letela leta. Rodil se je prvi otrok, za njim drugi... osem jih je bilo. Pri najstarejšem, Janezu, zdaj živim. VSE NARED ZA VOJNO V VESOLJU Američani imajo tri očesa, s katerimi lahko nadzorujejo vse, kar se dogaja na svetu. To so trije opazovalni sateliti tipa 647, ki so opremljeni z zelo občutljivimi infra rdečimi in drugimi napravami. Če bi bila iz kateregakoli dela sveta izstreljena v smeri ZDA medcelinska raketa, bi opazovalni satelit to takoj opazil in sprožil alarm. Od tega trenutka dalje bi Američani imeli 45 minut časa za morebitne protiukrepe. Pred letom dni pa je v veliki dvorani v Kaliforniji, kjer ameriški vojščaki nadzorujejo delovanje treh opazovalnih satelitov, nenadoma ugasnila tretjina indikatorskih lučk, s katerimi je posejan velikanski zemljevid sveta. Satelit 647, ki bdi nad Indijskim oceanbm, je nenadoma „oslepel". Od tega trenutka naprej se je lahko na Kitajskem in v Sovjetski zvezi dogajalo vse mogoče, ne da bi Američani za to vedeli. Ameriški strokovnjaki menijo, da je bilo opazo- Sina Alojza sem izgubila, ko so ga odvedli koncentracijsko taborišče na Rabu, umrl; Jože je padel kot partizan v Toplicah. Umrli sta mi tudi dve hCeri: nežnih otroških letih." Med vojno, ki je od Katarine zahtevala sinova, enega pa je pot taboriščnika vod!ila do otoka Ustica pri Siciliji, je bila hiSalflffl čevih v Krivoglavicah vedno odprta partia*flj kot številni drugi domovi gostoljubnih kranjcev. ;'J1 Ko človek meri tak kos življenja, kot ga j za seboj Katarina Tomc, je veselih tren^j[ njem manj kakor žalostnih. VendarvseZi^ čas v melanholično počutje; zgladi ostre . čine, pomiri velike radosti. In živeti nitinn* slabo. Še mnogo prekratko je, življenje! ^ Katarina pravi drugače: „Zdi se predolgo živim. Koliko ljudi je že P° j prešlo v Ameriko! Kaj vse se je spremeofj Življenje je skoraj predolgo. , ^ Spomin ni več luč, ki bi presijala na desetletja; tonejo v temo pozabe. minom peša živ vrelec starih pesmi. Kafttf ^ je nekdaj znala zapeti zelo veliko, spominja samo še neke hudomušne P^Jf, sem iški muhi, kot jo je slišala od starejših »1 ko ji je bilo 15 let. .. pe9ni Zapišimo jo! Morda je to prvi zapis semiški muhi; in naj se tako z veselimi konča ta zapis! maR|! smo povzeli ta članek. Je vse omenjeno ^ ali pa želijo ameriški vojaški krogi od ^^jji plačevalcev z lansiranjem takih in P -vesti izsiliti še več denarja za še več oroZJ KATARININIH DEVET DESETLETIJ Takrat se je Belokranjcem odprl široki svet. Stoletja dobra oblačila iz grobega, nepobarvanega domačega platna niso bila več dobra in romala so v skrinje. Nosili so jih le še v revnejših zaselkih. Svet se je odprl; Amerika, čudovita dežela onkraj velikega morja, je vabila k večjemu kosu kruha, prisluženega z manj truda in znoja. Odhajali so fantje in dekleta v ta čudežni svet ter s pridnimi, dela vajenimi rokami pomagali graditi ameriški proizvodni mit. Takrat je Bela krajina za vedno izgubila veliko svojih mož in žena. Kdaj je že to bilo? „Takrat sem bila še mlada, kakih 18 let sem imela. Doma sem imela že karto za v Ameriko. Ker sem zbolela, je šla namesto mene moja sestra," pripoveduje Katarina Tomc iz Krivoglavic pri Metliki. MED NAJBOLJŠIMI NASVETU Novi jugoslovanski oklopni transporter /I—980 je vzbudil izjemno pozornost tujih vojakih strokovnjakov. Znana švicarska revija Internationale Wehr Revue", ki izhaja v štirih jezikih, je zapisala, da se naš M—980 odlikuje predvsem z velikimi manevrskimi sposobnostmi, močno oborožitvijo in nizko ceno. Po zunanjosti je naše bojno vozilo zelo podobno sovjetskemu BMP (bronovaja mašina pjehoti), mehanski sklopi in oborožitev pa spominjajo na francoski AMX—10 P. M—980 tehta 12 ton, posebej se odlikuje z majhno kupolo, ki je oborožena s topom, mitraljezom in raketnim lanserjem. Kupola se lahko postavi do 85 stopinj visoko, kar pomeni, da lahko posadka strelja tudi na zračne cilje. Avtomatski top Hispano Suiza 20 mm (izdelujemo ga po licenci) je uspešen za zemeljske cilje do 2000 metrov, za cilje v zraku pa do 1500 metrov. Dvojna ramjDa za izstreljevanje protitankovskih raket „maljutka", ki jih proizvajamo po licenci, deluje lahko neodvisno od topa in mitraljeza. Pod kotom 45 stopinj je mogoče z raketami uničevati tudi nizko leteče helikopterje. Mnenje je, da je novi jugoslovanski oklopni transporter opremljen tudi s pasivno napravo za nočno opazovanje (p>o sistemu krepitve svetlobe), kar omogoča uspešno streljanje tudi ponoči. Poleg klasičnih reflektorjev ima M—980 tudi infra rdeče. Zaradi tega je nočna vožnja zanj malenkost. Posadka šteje tri člane, na maršu ali v boju pa vkrca še strelski oddelek. Vojaki v oklopnem transporterju lahko med vožnjo streljajo skozi osem puškarnic, v tri smeri. Vse odprtine na našem bojnem vozilu se hermetično zapirajo, M-980 lahko torej deluje tudi v atomsko-bio-loško-kemijskih pogojih. Kot amfibijsko vozilo z lahkoto obvladuje vodne ovire, pluje s hitrostjo do 10 kilometrov na uro. Najširši javnosti je bil M—980 razkazan na majski paradi 1975 v Beogradu. Oklopni transporter M-980 bo v Jugoslovanski ljudski armadi zamenjal bojno vozilo M—60, ki je v oborožitvi že deset let. &RIŠKA pota na4e naive Politienj^ ^ V **ar'zu ob navzočnosti uglednih no zapr| j vvi^mih osebnosti Francije sloves-kiparstva n • m?dnarodni salon slikarstva in vili okoli 7(dte* Ve''k' likovni prireditvi so razsta-držav d del ustvarjalcev iz več kot štirideset lije, Dansk 50 *'kovr,iki iz Argentine, Bel-Šlije Fini K°re)e> Španije, Egipta, Grčije, Hana, Mehi zrae,a< Indije, Indonezije, Paki-Oljske Šu- 6’ '*aP°nske, Nemčije, Holandije, Vizije ^enezuele, Vietnama, ZDA, Sirije, tla naši. V)etske zveze, Urugvaja itd. — in seve- ri ki $^?° S° tokrat zastopali samouki umet-•[»enom ni,6 par^kemu občinstvu predstavili pod bli: slikari°Vni samorastniki. Skupino so sestav-.eme|j j, i' • 7 ,.^nton Repnik iz Mute, Anton • * ^ičič ne' *rena Polanec iz Maribora, '^(Feba T ■ 'Z Obrenovca, Branko Bahunek T ter kiDaV -0rV'S*av ^etranovič iz Nove Gradiške • **>Vec 7 m- 0 Dolenc iz Vuzenice, Sandi Ustvarjairi lrne 'n ^uc*i Stopar iz Sevnice. Vsi • 0vnih c, So ^ z® udeležili trebanjskega tabora l11*6’ Pod u 0rastnikov ter so mu dolžni tudi •Toip h!nm S? Se Postavili v pariškem sa-Prav samora' °.prv.'^- da so našo državo zastopali ^i, ^ Dnm ‘n ie zato uspeh, ki so ga do-Uf1)etnikov : eml>nejši. Navzlic hudi konkurenci ^vidnejših „ VS?ga sveta je žirija, sestavljena iz h11?11! Prav na* r kritikov, dodelila največ pri-ui0žoucjelB-Km»ra2stav*jalcem- Glede na prevla- d * naš* h umetnikov ie takžno Pri' Pr®*«neCenje sam°rastnike prav gotovo prijetno >.Če ■ S!*3' ^erTnH 1?* kritiki kakšno dolžnost," mi je 1:^ta- da um 0V žir'ie- -P°tem le t0 Pred-}•, delih in tn,ke cenimo izključno po njiho-<[ obenem n!^emer drugem. Prijetno in tola-l ^niora« ,e tudi spoznanje, da jugoslovan-**misiij- Z"Stw.° nima samo .hlebinske šole', ®niDak ^°9' V tuiini zaradi slabe obvešče-'I110 te šolo • 50 tudi umetniki, ki ustvarjajo svojski način." U*Vil * Po dv* se 'e na pariškem salonu pred- in?3 Samorac?^e,oma- Repnik, veteran slovenil ^ar nen , '•»ie razstavil Zeno s sončnico tNStnin\i č|0v°?/'®šliive Krave v plesu z večno ža-i ^ina je u ® klrD.' očmi. Dolenčeva skulptura oh ,°Vec na i tragičnost malega človeka, ^ik od wo«P0nudil reliefe, ki kažejo avtorjev C9,e Pobude 7 ne^" motiva naivcev. Stopar, ki je 'n z9odbah SV°*e *e*ezne skulpture v pravlji-^klesti , se nenehno sprašu-" ~ tak° Pa je naslovil tudi im'Pa rijeani,-Tl ?rav ie Obrenovčan Vičič samota S.Vetlobo i dokazujejo, da ni naivec. Rad . '*niK » “CnCfl n O 7nm nlir L- i nrnrtnr rtnln Prerit *eno°- nezemeljski prostor, poln 5,0bčinstv • 'n rastlinja - in tudi franco-Me|Une^ ie s Je.P°Pe'ial v svoj fantastični svet. „ *>holijo . °lirn ženskim aktom presenetil, z da^?Ve kraiu azal novo Pot v razvoju. Petra-S^kovaler „ otro5tva so vselej tako ubrane, SU.1 °dveč Orj0 m°.re m ^ podrobnostih svojega podviga. Slišati \e t$ bi tokrat vzpostavili direktno radijsko z movino. ■ • renjepi » I ..Jugoslovani smo v svetu znani m c ^ j | dobri alpinisti. Priznam, da je bil vzpon lu predimenzioniran, toda to je bil Vedeli smo, da v primeru neuspeh? afirmacijo, ki smo jo dobili po prejšnji v 0dP[* Tokrat ne bo tako. Na Makalu smo vzetre|)nOa, ki ii 6n?m.' t0 Pa ie tipična poslovna Hacine višjng3 Pravijo stolp samo zaradi ne- I97l.Sirn:bKU,rienia' kakršno sem občutil leta J.1”' bodo n V^' ^da*sem ze vnaprej vedel, Rigalo na povedali, da je v tej stavbi najhitrejše ,v'šjemu nr0tUJ -nit' Podvomil nisem o tem. 5°P°lnosti niiPada'0 tud' vs' drug' superlativi; o • ^ imel t l bi dvomil- Razlika je le v tem, l6.v eni sam; okrat.°bčutek( da sem v mestu, ki I F^ti o sam' 'Ibi' Sele ob tem sem začel raz' l*0 tem prehrai j kosti tega gradbenega čudeža. i! Ko sem je V. stavbi zaPoslenih 16.000 fr?Va džunni=V* da*e v Podzemskih prostorih Ii k vsol rpovin' Pošta, restavracije in kaj L°Vem mestu i,- ko 5em Pomislil, da v vsem 0rt1aj nekai nL ,tud' n' več tako majhno, živi Ko smo L ad devset tisoč ljudi. „ rs°veqa „?.ril3lizevali središču Chicaga, so vrh ? je. kakžpnPa ve^krat zakrili oblaki. Skrbelo n na vrh - mraZ^ed bomo imeli. In ko smo ®d'li gosti ohi^u- a' Mimo razglednih oken so se l u- la |etai.. a,; irT1eli smo občutek, kakor da l H « :,, ?® da * vzpenjamo. Zjeliko ; ■»£ 6 tki bsja"™m° ^ ni irj?1, Hitel Spm «sm° vide|i tudi ze niesto pod ^l^vzamp/ , tografirati, dokler mi oblak m- ^do naihni-3- eda’ ^edelsem, da fotografije lv°st. JSe< a tudi to bo svojevrstna zani- “ČŽt>A Stodespt „^Ca9u, stavba družbe Sears v or 1 ie naivi?-13 'Z ^ekla- betona, aluminija in ki J3 Zasebna stavba na svetu, piše v kv da obenem z vstopnico. Tu vJ- tnih fioJr notrania površina 4,5 milijona *'!)skih Dn lev' ker bi v nam razumljivih po-Sev.karSulna 4<5 milijona kvadratnih stauk *®9a 44^narn razumUivih površinskih Vrh in«xJre Pa se l?16^07 visoko, posamezni deli T SterniUjei0 že Pri petdesetem, šest-2a amPr;^eVetdesetem nadstropju. stavki kaditi nP^lraZrnere' kjer so Prvi na svetu in ok6 $v°ievrsto ,ike' Je bila gradnja te lavr k°nicah ipn^0^'9' Gradil' so j° Štiri leta skrbV' Stavba t 0 na n*ei tudi po 1600 de’ et>Pr ?* °b nairt VSa ,elektrificirana in posebno ^nr!i0, ^ nosiir>°Van*u P°svečali varčevanju z ton jeku °grodiu stolpa je vgrajenega ,v'a- Betona pa so vgradili v stavbo Pogled pron vmu searsovega nebotičnika s pločnika toliko, da bi lahko z njim zgradili osemstezno avtomobilsko cesto v dolžini devetih kilometrov. Stavba ima več kot 16.000 oken, s posebnimi aluminijastimi ploščami pa je prekritih za približno 60 hektarjev površine. V stolp so vgradili skoraj toliko telefonskih kablov, da bi z njimi lahko dvakrat obkrožili zemljo. V stavbi so za uporabo številnih uradnikov na voljo 103 dvigala, ki so posebej ločena na ekspresna in na vmesna, tista, s katerimi lahko potuješ od nadstropja do nadstropja. Razgledovalcem, turistom sta na voljo dve dvigali, ki te pripeljeta do vrha ponosne stavbe v manj kot minuti. Preveč bi bilo naštevanja, ko bi hotel opisati poseben varnostni sistem, poseben avtomatični način čiščenja oken, ki jih očistijo po osemkrat na leto, in še vse drugo. Za naše razmere je dovolj, če vemo, koliko ljudi ima v tej stavbi svoj delovni prostor, poleg teh pa vsak dan vstopa vanjo še na tisoče strank in turistov. V podzemeljskih prostorih se mnogi porazgube v pravem mestu z vsem, kar spada zraven, od uslužnostnih dejavnosti do kavarne s 1500 sedeži. LJUDJE NE ŽIVE V NEBOTIČNIKIH Vsa ameriška mesta se ponašajo s svojim mestnim središčem, ki pa mu nikjer ne pravijo središče, center; povsod v Ameriki mu rečejo „down-town" in vsakdo ve, da tam ljudje ne žive. A vendar jih je tam dovolj zlasti prek dneva, ko so odprti uradi in trgovine. Posamezni deli tega mestnega središča pa zažive predvsem ponoči, ko se odpro številna zabavišča, ko te postaja strah tistega zloglasnega ..podzemlja". Tudi Chicago z vsemi svojimi milijoni prebivalcev je tak. „Down-town" je seveda tu veliko lepši, večji, bogatejši kot v Clevelandu, stanovanjske četrti mesta pa so take kakor po vsej Ameriki. Le v nečem se Chicago razlikuje od drugih ameriških mest: po velikem požaru, ki je v letu 1871 uničil skoraj vse mesto, posvečajo posebno skrb tudi gradnji stanovanjskih hišic, ki ne smejo biti lesene, temveč le zidane ali pa iz posebnih negorljivih snovi. Prav gotovo pa imajo tu tudi najbolje organizirano gasilsko službo na svetu, saj kljub vsem varnostnim ukrepom požarov ne zmanjka. Sam sem bil v oktobru leta 1971 priča veliki' paradi ob stoletnici chicaškega požara. Poleg vse neverjetne gasilske opreme je bilo tam videti še marsikaj drugega, saj je pravi razcvet mesto doživelo v teh zadnjih sto letih. Stanovanjske četrti Chicaga se širijo predvsem proti zahodu in jugu Chicaga — na severu je Michigansko jezero — to pa so že prava mesta, ki se razvijajo med zelenjem, med seboj in samim Chicagom pa so povezana z modernimi ekspresnimi cestami. V enem izmed teh obrobnih mest, v Burr Ridge, ima sedež tudi največja slovenska izseljenska organizacija — Slovenska narodna podporna jednota. Skupno z mladimi, ki so vključeni v posebne sekcije, ima organizacija nad 70.000 članov po vsej Ameriki. Chicago je bil že od ustanovitve leta 1904 sedež te organizacije, čeprav so v prvih letih, pa tudi še pred nekaj leti, nekateri člani zahtevali, da bi preselili sedež tja, kjer je največja koncentracija Slovencev, v Cleveland. A danes to že ni več pomembno. Osrednji urad opravlja svoje posle predvsem po pošti, vsakdo pa jih lahko pokliče tudi po telefonu, saj si Američane brez telefona ne moreš predstavljati. Sem, v Burr Ridge, se je Slovenska narodna podporna jednota priselila pred slabima dvema letoma, ker je postala stara velika stavba, kjer so imeli sedež dolga leta, organizaciji že v breme. Novi prostori SNPJ so funkcionalno urejeni, poslovanje je kar najbolj mehanizirano, poskrbljeno pa je tudi za udobje uslužbencev, ki tu prežive vse dneve. Poleg članov glavnega odbora, ki so tu stalno zaposleni, je še kakih petnajst uslužbencev, ki skrbijo za vse potrebno. Slovenska narodna podporna organizacija je predvsem bratska zavarovalna družba, kot taka pa mora imeti zelo natančno urejeno poslovanje, tako do zavarovancev kakor tudi do države. In naši rojaki v Ameriki so ponosni, da Slovenska narodna podporna jednota uživa med tovrstnimi bratskimi organizacijami velik ugled. In še nekaj je nadvse pomembno: SNPJ velja že od nekdaj za napredno delavsko organizacijo, vanjo so se včlanjevali tisti naši rojaki, ki so dobro poznali svetovno delavsko gibanje, ki so sebe smatrali za socialiste. Danes ta podrobnost morda ni več tako pomembna, kljub temu pa ti bo še vedno vsak član SNPJ ponosno povedal, da je to napredna organizacija. To je organizacija, ki je skupno s svojimi številnimi člani ves čas podpirala tudi novo Jugoslavijo. Te dni še poteka v številnih krožkih SNPJ nabiralna akcija za pomoč v potresu prizadetemu Posočju in na posebnem skladu se je nabralo že približno deset tisoč dolarjev. ..PROSVETA" NE SME UMRETI Tu, na jugu Chicaga, v mestu Burr Ridge, je uredništva edinega slovenskega naprednega dnevni' n .Prosvete". Nekdaj tako trden list, I oii ,_jn celo v lastni tiskarni, je že nekaj let v krizi. Število naročnikov seje nevarno znižalo, padlo je že pod dva tisoč petsto. Zdaj ta „dnevnik" izhaja le še trikrat na teden in je poleg nemškega menda edini dnevni list, ki izhaja v Chicagu v neangleškem jeziku. Številni dnevniki, poljski, češki in drugi, so morali že umreti. Prav gotovo čaka ta usoda tudi ..Prosveto", a naši rojaki, ki jim še nekaj pomeni domača pisana beseda, bi jo radi zadržali vsaj še nekaj let. ..Prosveto" tiskajo danes v ofset tehniki in imajo velike težave v tem, ker nimajo stavca.ki bi znal vsaj deloma slovensko, zato je v začetku prihajalo do pogostih napak, ki so vzbujale negodovanje naročnikov. Danes je že malo bolje, v tiskarni pa mora pomagati celo urednica lista. In še to je zanimivo: čeprav sicer Prosveta ne izhaja v velikem obsegu, največkrat le na štirih straneh, je za naše razmere težko razumljivo, da jo pravzaprav delata le dve novinarki — urednici. In to pripravljata list, ki še vedno izhaja trikrat na teden! Resnično zaslužita vse priznanje. Na robu Chicaga, tega drugega največjega ameriškega mesta, deluje pomembna ustanova za ameriške Slovence. Daleč stran od nebotičnikov, od hrupnega mestnega središča, deluje zaslužna skupina naših Ij di. A vendar moram priznati, da so na svoje mesto, tudi na tiste nebotičnike, ponosni tudi oni. Posredno so jih pomagali graditi vsi, ki žive v mestu. In zato si jih mora tujec, ki pride v mesto, vsekakor ogledati. JOŽE PREŠEREN kako in s cim zoper mreos? dolenjska p Pomlad prinaša tudi inevšečne stvari. Sončni žarki bodo obudili muhe, komarje in podoben mrčes, ki zagreni življenje tudi najbolj zagrizenemu zagovorniku narave. Komarje in muhe štejemo med neprijetne žuželke. Komar sesa kri (malarija je pri nas praktično že zatrta), muha je vir cele vrste črevesnih bolezni. Za muhe velja, da se razmnožuje na odpadkih. Velja torej načelo: čim manj odpadkov, tem manj muh. Posode za odpadke morajo biti pokrite, odpadki morajo na smetišče (čim dlje od doma) najmanj v treh dneh, sicer vas bo presenetilo novo leglo muh. Komar je drugačen „ptič". Komarji se razmnožujejo v lužah in močvirjih. Ker v mestih ni večjih količin mirno stoječe vode, so komarji našli drugačno rešitev. Za nov rod komarjev je dovoljen z malo dežja napolnjena konzerva, zelo primerna ..porodnišnica" je sod z rezervo vode za zalivanje vrta ali neprimerna kanalizacija. zelo prijetno pa se te nevšečne živalce počutijo tudi v vlažnih kleteh. Če se torej hočete otresti nevšečnih brenčečih sosedov, poskrbite, da bo v okolici vašega doma čim manj odpadkov in mlakuž. Zelo primerna ovira za muhe in komarje je zaščitna okenska mreža. Najbolj pogosto jo namestimo na okna shramb, vendar velja pravilo, da mreža ne sme imeti okenc, ki bi bila manjša od kvadratnega milimetra. Vsi omenjeni ukrepi zoper muhe in komarje pa bodo seveda odveč, če ni sovražnik komarjev in muh tudi vaš sosed. Od soseda do vas je za muhe in komarje samo kratek skok. Kljub temu pa še vedno ni čas za vreči puško v koruzo. Na voljo je še eno orodje: insekticidi. DDT so opustile že skoraj vse napredne države, vendar so znanstveniki iznašli druge, prav tako učinkovite snovi. Po vsem svetu velja pravilo, da lahko uporab- ljamo v stanovanju samo blago strupene insekticide, ki jih lahko nabavimo v obliki spreja, insekticidnega praška ali pa trakov, ki izhlapevajo insekticid. Večina imen skorajda neškodljivih sprejev na bazi „piretrina" se začenja s črko „P". Tako na primer „Pitroid plus", „Pips", „Piretox" itd. Zoper muhe in komarje so zelo uspešni tudi trakovi, ki izparevajo strup. Ta strup — imenujejo ga DDWP — je za ljudi praktično neškodljiv. Trak nalepimo pod strop. Vse nevšečne žuželke, ki prilete v sektor izparevanja strupa, so odpisane za življenje. Značilno je, da takrat, ko poginjajo, brenče precej glasneje kot običajno. Prednost trakov je tudi, da traja njihova insekti-cidna moč več mesecev. Komarji, muhe in podoben mrčes pa ne pridejo samo „na dom". Pogosto se z njimi srečujemo tudi v naravi. Med peko čevapčičev, na lovu in ribolovu. Znanstveniki in industrija našli odgovor tudi na to vprašanje. snovi, ki mrčesu ne prijajo. Imenujejo se lenti. Z repelenti se namažemo po koži. Na& velja, naj bi ščitili pred muhami, brenCJ|!ln( marji kar nekaj ur. Potrebno pa je tur previdnosti. Repelenti ne smejo pri*1 (l sluznico oči ali ust. Če se po nesreči to P je treba sluznico dobro izprati z vodo. m pelenti dajejo strokovnjaki prednost ti ^ ne dražijo kože. Med temi omenjajo Pre „Dipterol" in „Remotox". j budil0, Vse omenjeno vas bo morebiti spo° j. da boste v vaši hiši napovedali mrčesu .f grizen boj. Vsekakor pa bo manj b_renC ^ pikanja, če boste o škodljivosti mrčesa P čali tudi sosede. zgoraj napihnjeno MM IsPslt H 1 bacnik Pikasti ali pegasti kačnik so poznali že Rimljani. V zemlji ima kratko mesnato in gomoljasto koreniko, iz katere izhaja veliko tenkih in belih vlaken. Iz korenike rastejo dva ali trije s črnimi pegami pomazani listi z zgoraj rdečkasto in spodaj belo nožnico. V kolobarju zbrane cvete obdaja velik trebušnat tulec. Iz plodnic se razvijejo kot grah debele rdeče jagode. Kačnik cvete od aprila do maja, raste po senčnatih, vlažnih gozdovih ter po logih in tratah. Nabiramo gomoljasto koreniko, in sicer v marcu ali oktobru. Odkopljemo jo z motiko, jo operemo v vodi in posušimo. Nabiramo tudi jagode. Kačnik je sicer strupena rastlina, zato je potrebno z njo previdno ravnati. Če položiš svežo, zmečkano koreniko na kožo, povzroči me- hurje, zaužita pa top' je i ja, povzroči želodčne sko in lahko tudi sit« • j tfi ^ in posušena rastlina ,z?7jarri0^Pom, s pridom pa jo upor.ahrjpJ^ vnetju sluznice in PrJ ^ Vkuhano kačnikovo "'^i, priporočajo pri hudin K grla (angini), Pr,.zaS^e(T1d jih v sapniku, pri tež* in vnetjih v ustih. Kostimi so vsako pomlad najbolj priljubljeno oblačilo. Letos bomo nosile vsakovrstne blazer-je h krilom, torej tudi neke vrste kostim, prikladen posebno za vsakdanjo pot v službo. Krila in bluze ali pulije lahko menjamo. Klasičen kostim precej moškega kroja, ki ste ga morda lani z veseljem nabavile, v novi modni pomladi nima posebne veljave. Vendar je ta kos ženske garderobe tako rekoč vedno aktualen, zato ga boste tudi letos rade nosile. Poskrbite le za mali modni dodatek, ki velja za zadnji krik, pa bo celota z lanskim kostimom vred videti najbolj sodobna. Verjetno bodo predvsem mladi posegli po novosti, ki je letos obšla modo kostimov. Gre za posebno krojen zgornji del, podoben športni jakni. Je širše krojen, pod pasom stisnjen, naj- večkrat ima na prsih našite žepe in včasih se zapenja na zadrgo. Modni kreatorji pa so razen športnih izvedb takega bluzona ponudili tudi bolj elegantne. Ti segajo do bokov. K bluzonu se dobro podajo tudi hlače in nikjer ni rečeno, da mora biti bluzon iz istega kosa blaga kot krilo. Ne pozabite, da so pleteni kostimi vseh vrst še vedno cenjeni in da vse, kar moda ponuja, ni za vsakogar! Bluzon, na primer, bo primeren le za žensko z ozkimi boki. Če gre za osebo, ki je v pasu ozka, v bokih pa je je preveč, bo v bluzonu kot balon. Blazer pa je za vse postave in vse starosti, posebno če mu je prav odmerjena dolžina. RIA BAČER postrv po kardinal Ljubica Zbačnik ..Očiščeno postrv oškropimo z limoninim sokom in jo malo pustimo ležati. Potem jo osušimo, povaljamo v moki in hitro opečemo na vroči maščobi. Postrv položimo na topel krožnik. V maščobo, v kateri se je riba pekla, zlijemo malo rdečega vina in prevremo. Omako zgosti- mo s škrobno moko, nakar jo po: lijemo po ribi. Po vrhu posipamo s sesekljanimi mandeljni." Ta recept za postrvi, pripravljene malo drugače, kakor smo vajeni, je povedala Ljubica Zbačnik, kuharica iz Novega mesta. Zaposlena je v Gostišču na trgu, ki spada pod Šolski center za go - y stinsivo. In če inria*°.t^[1i" goče recepte, „navadn j, dinjam manj znane, . | S filma ^ed®n.iu9oslovan- # so okviru te prire- * #^ih«lmovdi 'eP0ŠteVi' Dv i ""dlo ilft Sni 11 'Hi ifl Dl 4 “^kaj sg . ^ oživelo\P'emaknil0' za‘ H *Wro6ju £ J6, 03 lite' mik . uclu brez kakih po-r . . .-..u 2aPuščeno in za- ,ir iavl, *ftni|0 'e* in desetletij, i: ^ežvetPr- prek rnesta at!10 doslej mi ln burkal duhove, °b roicr°Va^j’ ’6 P'Sal Milož n0ves|ovenar Vskih razgle' ke revije, ki se jo je kulturnih in odlogi, , ^ dejavnikov v °snov»n-. a*atl tamkajšnji ln že Drv' x,Ut>.ku,turnih de- °Vens|eto Jer * PrizadlnCIS,io in za9na* f/Cr< '•rednih?01'5"1 m kvali-0(,,ikKo* kot sodelavcev. ^^Dra ^°tQvo evskih ogledov je ■ “Nmk! ne sploš h°Va odprtost, ^ p£f\8' «j je tudi to *■ da se bo publi- kacija obdržala tudi v prihodnje. Prav zadnja, četrta številka Kočevskih razgledov, ki je zagledala beli dan ob minulem slovenskem kulturnem prazniku, to zgovorno dokazuje. Morda bodo nova imena z novo vsebino zadržala v krogu ljubiteljev tudi vse tiste dosedanje zveste bralce, ki so se — tako pravi urednikov uvodnik — začeli že nevarno odvračati od revije. Tudi četrta številka je zadržala razdelke, znane iz dosedanjih, saj ji to daje posebno pestrost in kajpak preglednost. Razdelek Ustvarjamo je tokrat posvečen lani umrlemu pisatelju Tonetu Ožboltu, enemu najzvestejših sodelavcev in opornikov revije. Objavljen je odlomek iz njegove najnovejše knjige „Utrinki podzemlja", ki bo kmalu izšla pri eni od slovenskih založb. Gost revije je Rudi Robič, ki je prispeval štiri pesmi. Sicer je najboljše pesmi prispevala Marjanca Colarič, katere prva pesniška zbirka je tudi pred izidom. Pesniških izdelkov je v številki kar precej, njihovi avtorji pa so še Franc Lovšin, Peter Vovk, Rudolf Mohar in Franc Ožbolt. Rudolf Mohar je napisal tudi krajšo pripovedko o Rožnem studencu. Na koncu naj pristavimo, da so Kočevski razgledi ob upoštevanju okoliščin, v katerih izhajajo (brezplačno urednikovanje, neplačani honorarji itd.), obdržali raven in so še vedno prijetno presenečenje, kadar pridejo iz tiskarne. Žal izhajajo premalokrat, zato je težko kaj reči o tem, kar bi se dalo videti pod drobnogledom. I. ZORAN vajah in učinkih vadb na telo, bodo morda marsikoga pritegnila, da bo začel tudi sam živeti, ne pa samo želeti zdravo, čilo, sproščeno življenje. Roman „Ararat", ki je v dveh knjigah izšel pred kratkim, je najobsežnejše delo pisatelja Lajoša Zilahija, svojevrstnega tvorca, ki je ustvarjal kar v dveh jezikih: v rodni madžarščini in v priučeni angleščini. Njegova dela so prevedena v večino evropskih jezikov. Pred leti smo dobili krajše prozno delo „Ne-kaj plava po vodi" tudi v slovenščini. Z izdajo prevoda „Ararata" pa dobivamo zanimivo pripoved o propadajoči madžarski aristokraciji v devetdesetih letih preteklega stoletja. branje za vsakogar Plodoviti publicist in priznani teoretik telesne kulture Drago Ulaga je svojim dosedanjim knjigam dodal še eno: pri Mladinski knjigi je izšla njegova zadnja- knjiga z naslovom „Telesna_ vzgoja, šport ih rekre-. acija". Četudi naslov knjige ni vabljiv, je njena vsebina ne samo zanimiva, ampak hudo potrebna, ker seznanja sodobnega človeka s pomenom vseh tistih dejavnosti, ki mu pomagajo ohranjevati telesne in duševne moči. Gre pravzaprav za priročnik, ki je po zgledu mnogih izdaj namenjen tako strokovnjakom kot navadnim bralcem. Avtor v devetnajstih poglavjih temeljito in vsestransko obdela osnovne pojme športa, telesne vzgoje in rekreacije. Posebno poglavja, ki govore o telesnih Ko bi iskali korenine številnih sodobnih pesniških smeri, bi morali prej ali slej priti do imena Charles Baudelaire, imena, ki ga poznata vsa kulturna Evropa in ostali svet. Ekscentrični pesnik, dandy, metafizični upornik, zavrženi poet Baudelaire velja za začetnika moderne poezije. Temelje ji je udaril z vrhuncem svojega ustvarjanja, z zbirko pesmi, ki jih je v šestih ciklusih zbral pod skupnim naslovom „Rože zla". Zaradi nekaterih pesmi je moral pred sodišče — in pred sodiščem stoji še dandanašnji, saj polemike okoli njegovega pesništva niso zamrle; tako njegove razklane osebnosti, kot tudi njegovega pesniškega ustvarjanja literarna kritika še ni dokončno ocenila in mu dorekla cene. „Z denarjem, ki mi ga je dala mama za novo obleko, sem odšel v trgovino in kupil — fotoaparat," je povedal za uvod o svoji fotografski dejavnosti France Brus iz Kočevja, ki je dobil za svoje fotografije in filme že mnoge nagrade in priznanja; fotografije ima objavljene v raznih časopisih in revijah, med drugim tudi v Dolenjskem listu. Za fotografijo se je navdušil leta 1958 v tretjem letniku učiteljišča v Ljubljani. Fotografski krožek je vodil profesor Franc Veselko, ki je bil med vojno partizanski fotograf. Izmed 10 dijakov, ki so obiskovali krožek, sta imela fotoaparat le dva. France Brus, ki je kasneje tudi kupil .Altiks N', je nato med počitnicami delal na gozdni cesti, da si je prislužil denar za nakup — obleke. Šele ko je imel fotoaparat, se je prav začelo učenje in delo, se pravi fotografiranje, razvijanju in izdelava slik, in sicer najprej na učiteljišču, nato pa v Foto klubu Logatec, kjer je naš France Brus „shecal" soseda, da je kupil vso opremo za temnico in jo uredil na kašči. Velik korak naprej je storil leta 1962, ko je prišel v Kočevje in začel voditi fotografski krožek na osnovni šoli, pri čemer mu je po- Cankarjeva založba je poslala na tržišče ponatise treh knjig, ki so si zaradi priljubljenosti zaslužile naziv slovenskih uspešnic. V podobni enotni opremi, kot so izšle prve tri uspešnice, so zdaj na voljo: ..Kje je tvoj brat Abel? " Johannesa Maria Simmela ter dva romana Trygveja Gulbrassena ,,Dediščina gozda" ter „ln večno pojo gozdovi". Gulbrassenova romana sta s tem že tretjič med slovenskimi bralci, medtem ko obsežnejša Simmelova pripoved prihaja kot druga izdaja. V nasprotju s prvimi tremi uspešnicami, ki so bile na voljo kupcem le v kompletu, so uspešnice drugega paketa na prodaj tudi posamezno. Madžarski pisatelj Geza Gardonyi slovenskim bralcem ni neznano ime. V naš jezik imamo prevedena njegova zgodovinska romana „Atila, bič božji" in „Zvezde nad Egrom". Tema romanoma se je pridružil še tretji: Pomurska založba iz Murske Sobote je izdala prevod romana,,Božji sužnji". Gre za zgodovinsko pripoved, v katero se vpleta tudi del slovenske in jugoslovanske zgodovine. Zgodovinski okvir dogajanja v romanu je 13. stoletje, čas vladanja kralja Bele IV. Ogrodje pripovedi tvori življenjska usoda tlačana Jancsija, ki je po naključju še zelo mlad zašel v samostan dominikancev. Kot frater vrtnar se zaljubi v kraljevo hčer Margito, ki živi v sosednjem ženskem samostanu. Kraljeva hči, o kateri je madžarski narod zaradi njene samostanske zagrizenosti splel celo legendo, seveda ostane sanja mladega sa-mostanca. Pripoved se bere hitro in zanimivo, še posebno ker avtor dokaj suvereno popisuje razmere na Madžarskem v srednjem veku ter življenje v samostanu. Prav to je današnjemu bralcu dodaten čar, skoraj nekakšna eksotika, svet neverjetnih stvari, askeze, bičanja, samozataje-vanja. BREZ POMENA ALI PA NE? Izšla je prva knjiga ..Etimološkega slovarja slovenskega jezika", s čimer prihaja do uresničitve pobud, katerih nastanek lahko beležimo že desetletja nazaj. Sestavljalec slovarja France Bezlaj je s sodelavci v prvi knjigi zbral gesla od A do J. Izdajatelj slovarja je Slovenska akademija znanosti in umetnosti, založnica pa Mladinska knjiga, ki tako stopa v korak z Držav o založbo Slovenije (založnico ,.Slovarja slovenskega knjižnega jezika") pri zalaganju za slovenistiko in slavistiko zelo pomembnih del. Začetek izdajanja etimološkega slovarja, brez katerega si ne moremo predstavljati kulturno razvitega evropskega naroda, je vsaj tako pomemben, kakor je bil začetek izdajanja slovarja slovenskega knjižnega jezika. Žal pa se veselemu dogodku pritika malo grenkega okusa, katerega izvor je v tako banalni stvari, kot je cena knjige. Res je etimološki slovar strokovno delo ter ima že po svoji naravi omejen krog uporabnikov oziroma kupcev. Vendar ima tudi širšo kulturno vlogo in ni tako malo tistih, ki jim plemenitenje vedenja o materinem jeziku narekuje nakup slovarja. Pri nakupu zadenejo ob nerazumljivo čer: za prvo, 235 strani obsegajočo knjigo, mora kupec odšteti 450 dinarjev. To je šele četrtina cene, če bodo naslednji trije zvezki po enaki ceni, kar pa je najbrž neumno pričakovati. Jasno je, da cena ne krije velikih stroškov, ki so vezani na delo take vrste; če pa že ni mogoče tega storiti, ni primerno tako dvigniti prodajno ceno. MiM magal tudi kipar Stane Jarm. Z otroki so fotografirali po mestu, v šoli, delo krožkov, naravo in drugo. Bilo je težko, ker so imeli le Brusov fotoaparat, niso pa imeli niti fleša. Vendar so dobili za fotografije nagrado Pionirskega lista, in sicer fotoaparat ,Altiks A'. Fotografirali so še razrede, pošiljalr fotografije v Dolenjski list, Pionirski list in Glasnik DPM in si zaslužili denar, da so dokupili še nekaj opreme. Fotografije so pošiljali tudi na razne natečaje, vendar nagrade dolgo niso dobili nobene. „Prvo smo prejeli na Pionirskem fotu v Kopru, in sicer srebrno medaljo. Menda je bilo to leta 1970," je povedal Brus in dodal, da so nato do lani pobrali na Pionirskem fotu kar 4 zlate in dve bronasti medalji ter diplomo. Lani pa so na zvezni razstavi pionirske fotografije v llidži na temo ,,Moja domovina v svobodi" prejeli prvo in tretjo nagrado za posamezno fotografijo. „S pomočjo šolskega KUD in pionirske organizacije smo pred kakimi desetimi leti kupili tudi kamero za snemanje, že prej pa sem kamero kupil tudi sam. Posneli smo film Frača, Ko odzvoni šolski zvonec. Muhasta zima. Raziskovalci, Vlak, Junaki našega bloka, ,Jaz kolesar, mi kolesarji' in Kozorogi. Sam sem posnel še film Kipar, 8. marec — dan žena in Jaz kolesar. V sodelovanju s Petrom Šobarjem in Dušanom Tošajem sem posnel film Čemu? Tudi ti filmi so prejeli na festivalih doma in v tujini vrsto nagrad in priznanj, naj višjo, zlato medaljo na mednarodnem medklubskem festivalu na Jesenicah je dobil, 8. marec, dan žena'. Fotografije in filmanje mi pomeni največje osebno zadovoljstvo. Ko razvijam filme in delam povečave, pozabim na vse. Takrat mi mineva čas zelo hitro." O najlepših in najtežjih trenutkih, ki jih je doživljal pri tem svojem konjičku, je povedal: ..Posebno sem srečen, kadar dobim za svoje delo priznanje. Pri tem ni toliko pomembno, da stojiš na stopnicah zmagovalcev, pač pa občutek, da nisi delal le zase, da tudi drugim tvoje delo nekaj pomeni, da ga cenijo. Najprijetnejše trenutke sem doživljal, ko sem na mednarodnem filmskem festivalu na Dunaju prejemal priznanje za film ,Čemu? '. Najtežje trenutke pa sem preživljal prav med snemanjem istega filma. Takrat smo se spuščali po lestvah in vrveh v 40 m globoko brezno v Jelenovem žlebu, kamor so padali leta 1943 italijanski vojaki, ki so bežali pred partizani. Tes- Slovenci smo se z Baude-lairom še kar zgodaj spoznali iz priložnostnih prevodov. Pred vojno so izšle tudi njegove pesmi v prozi, medtem ko prevoda njegove poglavitne pesniške zbirke v slovenščini nismo imeli. To praznino do neke mere zapolnjuje 163. zvezek zbirke Kondor, ki jo izdaja Mladinska knjiga. Knjiga prinaša izbor del C. Baudelaira, pri tem pa je največ pozornosti posvečeno prav pesmim iz zbirke „Rože zla". Prevode so oskrbeli: Jože Udovič, Božo Vodušek, Cene Vipotnik, Andrej Capuder, Pavel Karlin. Izbrana dela je uredila in jim napisala spremno besedo Marjeta Vasič. Z lansko letnico na naslovni strani prihaja na police dolenjskih knjigarn zanimivo prozno delo pri nas skoraj nepoznanega pisatelja V. S. Naipaula, Indijca, ki živi in piše v Angliji. Mladi pisatelj je že vrsto let med kandidati za Nobelovo nagrado za literaturo; v novi domovini Angliji pa je prejel že štiri pomembne literarne nagrade. Če ta odličja kaj povedo, potem je po ..Posnemovalcih", ki jih je v slovenščini izdala Pomurska založba, res vredno poseči, še toliko bolj, ker ima avtor sam to prozno delo za svojo najboljšo stvaritev. no mi je bilo pri srcu, čeprav so bili z nami izkušeni jamarji." Na ostala vprašanja pa je odgovoril tako: »Najraje slikam otroke, ki so najbolj naraven motiv, saj ne pozirajo. Tudi Romi so hvaležen motiv, seveda če ne zbežijo. Najtežje pa je slikati akte. To je muka in nikoli ne uspe, kot bi moralo. V šoli, kjer vodim foto kino klub, imajo razumevanje za moje delo, saj se kažejo uspehi. Tudi žena ima razumevanje za mojega konjička, saj je rentgenski tehnik in se tako ukvarja tudi s posebno vrsto fotografiranja. Želim, da bi tudi sinova vzljubila fotografiranje. Sem tudi predsednik kočevske sekcije FKK Diana, ki deluje pri Lovski zvezi Slovenije. Sekcija šteje 40 članov. Največje uspehe na področju lovske fotografije je dosegel Janez Černač. Šolskemu FKK je največ pomagalo vodstvo šole, šolski KUD, TIS, krajevna skupnost Kočevje in šolska pionirska organizacija, ki nam je odstopila za nakup opreme celo denarni del Šeškove nagrade. Sekciji FKK Diana pa največ pomagajo matični klub, GG Kočevje in občinska skupščina, ki mu daje na leto 1.200 din." J. PRIMC / HHH mrnmm W//M,M.M ‘Smirni A. BARTELJ LETEČI ČLOVEK INSRECNI PETELIN kakor veš, da je prav. Viktor Magyar je slikar, bradat, vesel človek, kdaj pa kdaj malo obupan, nor na življenje in nežna pesniška duša. Najraje se potika po travnikih, gozdovih in še posebno rad gleda ribe in ptice, potem se postavi za slikarsko stojalo, malo mežika proti svetlobi in gnete misli. Pravzaprav gnete občutke. Zasleduje intuicijo, saj sam ne ve, kaj bo povedal z naslednjo sliko. Toda slike so - in več sto jih že visi na vseh koncih sveta, zaznamovanih z njegovo govorico, z njegovimi rokami in njegovimi očmi. Dosleden v tem svojem edinem resničnem veselju je večen otrok, naiven in trmoglav. Slika je kakor bitka in Viktor Magyar je vojskovodja, ves popackan od barv in nesiguren, če je potrebno koga udariti s pestjo. Kadar se pogovarja, momlja nerazumljive besede, tako da ne veš, ali preklinja ali slika. Na koncu pa se s široko gesto zamaje kakor ruski mužik, zardi od sramu in v brado se mu naseli kakšna bela kocina več. O slikarjih ve, da obstaja Dolenjska, kakor je vedel Van Gogh za Provanso, pšenico in sonce in žalost v viharju ptic. Toda smrt se potuhne, počasi bliža, zato je potrebno naslikati: veselo, banalno, groteskno sliko, da pomagaš svojemu prijatelju sočloveku iz dola v modrino, z velikim rdečim cvetom, ki je dežnik, pelerina in sončnica. In velika trhla lupina, na kateri sanjarita stara dva, se prelevi v življenje in jok je spet tista vesela igra, kamor se vračamo vsi. Viktor Magyar ne verjame v problemsko slikarstvo. Verjame pa v bitko, v poraz in v srečo, ki pride, če mu uspe naslikati dobro sliko. Slikarji so obarvani mehurji. Nekakšni delavci z barvami in slikarskimi stojali, ki kdaj pa kdaj z veseljem prodajo tudi kakšno sliko. Vprašajte pokojnega Lamuta, koliko jih je prodal! volji oCetovi Bukovčev oče iz Kota pri Semiču je že vedel, zakaj je zahteval, da eden od sinov pri semiški železniški postaji zgradi hišo in odpre gostilno in trgovino. Pameten kot je bil, je gledal tudi naprej in računal: hiša bo pri postaji, ob železnici, ki je edina spodobna povezava Bele krajine s svetom, kraj je tak, da si lepšega misliti ne moreš, po dobro vino ne bo treba daleč, saj so vinogradi z znanim semi-škim vinom vse naokoli; h gostilni pa gre še trgovina: kdor bo prišel v trgovino, bo zavil še na dva deci in obratno. Pri Bukovčevih pa je bilo tako, da je bila očetova beseda zakon in nikomur od dvanajstih otrok niti na misel ni prišlo, da bi si upal očetu ugovarjati. Očetova volja se je tako spolnila, čeprav je usoda zahtevala, da gostilničar ni postal tisti sin, ki je bil za to določen. Zemljo, na kateri stoji danes Bukovčeva gostilna, je kupil brat današnjega gostilničarja Alojza, ki je živel v Ameriki. Vendar se je tam z avtomobilom smrtno ponesrečil, in čeprav je imel tri sinove, je v oporoki zemljišče zapustil bratu Alojzu, saj je vedel, da noben sin ne bo iz Amerike odšel zato, da bo nekje nad Semičem zgradil hišo in začel gostinsko obrt, kot je želel njihov stari oče. „Tako sem 1939 začel graditi to hišo," je povedal Alojz Bukovec, ki kljub letom in čeprav je že v pokoju, še vedno ne more pustiti poklica, ki mu je zvest vse življenje. „Obrt ima sicer žena Kristina, delava pa oba: ona bolj skrbi za kuhinjo, za nabavo in strežbo sem pa še vedno dober jaz," pravi in potoži, da ga sicer dajejo belečine v nogah, da mora zaradi tega večkrat v bolnico, pustiti pa gostinstva ne more. „Brez dela bi me bilo konec, prometa dandanes pa tudi ni več toliko kot včasih in imam to bolj za kratek čas." Novo, danes edino gostilno v Kotu, so odprli 1. oktobra 1941. „Pri nas ni bilo tako, da bi jaz imel svoj denar in sam gradil," se spominja Bukovec. „Delali smo vsi, račune pa je plačeval oče. Otroci nismo imeli svojega denarja, čeprav smo bili vsi izučeni in smo vsi delali pri očetu." Oče je imel više v vasi gostilno, trgovino, mesarijo, prekajevalnico, trafiko. Alojz se je najprej izučil za trgovca, potem pa še za gostilničarja. „V naši trgovini je lahko človek dobil vse: od šivanke do kovaškega orodja; v mesnici so naredili tudi po 500 kilogramov ogrskih salam, dva brata sta bila izučena mesarja in še prekajevalca posebej. Zvečer smo se vsi zbrali in morali ves denar od dnevnega izkupička izročiti očetu, ki je bil kot nekakšen direktor. Pri mizi smo morali biti vedno vsi skupaj, z učenci, pomočniki in hlapci, tako da se nas je zbralo tudi po osemnajst. Da, pri nas smo žive'i še po starem, ko je imel poglavar družine res glavno besedo." Alojz pa v novi hiši, kjer je na svoje začel z gostilno in trgovino, ni dolgo užival. Kot partizanskega pomočnika in simpatizerja — vse. kar je nabavljal za svojo trgovino, je za partizane — so ga internirali, ko pa J® P iz internacije, je šel naravnost v part' Med vojno sta v hiši živeli njegovi sestri-„Čeprav sem bil blizu doma - MjPfJl' skladišč pri Glavnem štabu na Tajčbi ^ potem v drugih belokranjskih vaseh " .g bolj poredko prihajal domov. Vendar je naši gostilni tudi med vojno veselo. Vsaj deljo so se tu zbrali partizani, peli in P; zgornjih prostorih so stanovali *aJrirJl železničarske družine. Nekaj časa je tudi oficirska šola Glavnega štaba. sem bil v komandi mesta Vinica, kjer ^ ranjen v hrbet in v glavo, s6 Nemci oficirsko šolo. Partizanom se je še pravočasno umakniti se, vendar so pustili ves arhiv, orožje in druge stvari-mivo je, da se Nemci orožja niso niti P ^ nili, vzeli pa so veliko cigaret, ki so ji P^ zani malo prej dobili celo zalog0' "^g} harmoniko, last partizanke Sonje Povh- ^ li so arhiv, vendar so vrata in okna te • prli, tako da je papir le tlel, vžgati pa hotel. - i da Po vojni mi je bilo včasih kar zal, ^ tako trmasto vztrajal, da nočem osta i in sem rinil domov; imel bi dobr0 0 ^jj obutev, plačo, doma pa sem moral vse znova; še sreča, da mi je ostala vsaj hiša," pravi Bukovec. :e Komaj dober teden po tistem, Jej jr demobiliziran, se je oženil. „Čeprav P ^ nisem imel dokončno izbrano, m' ."S nikoli žal, da sem se odločil tako na ni pohvali. Po vojni so bile gostilne polne. še preveč, samo vino in hrano je ^j. dobiti. Danes s tem ni težav, je pa lju v8J, Ljudje se po železnici skoraj ne _voZI’|