Množičen zaključek praznovanja Zadružne banke Doberdob - Sovodnje Na Colu proslavili 25. obletnico spomenika vsem žrtvam fašizma Na koncert ob dvajsetletnici nastopanja Denisa Novata je prišlo veliko njegovih prijateljev /n in znancev Primorski TOREK, 23. SEPTEMBRA 2008 Št. 226 (19.316) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Slovenija je izbrala levo sredino Rado Gruden Nedeljske parlamentarne volitve v Sloveniji so se po pričakovanju končale zelo tesno, v nasprotju z napovedmi pa je po sicer še neuradnih rezultatih relativni zmagovalec volitev Borut Pahor s svojimi Socialnimi demokrati, ki so v primerjavi s prejšnjimi volitvami dejansko po-trojili svoje glasove. Ob tem, da je prišlo do izrazite polarizacije volilnega telesa z Borutom Pahorjem na eni in Janezom Janšo na drugi strani, pa je jasno prišlo do izraza, da slovenski volivci in volivke želijo spremembe, ki naj bi jih prinesla levosredinska koalicija. Skoraj zanesljivo je, da bo Borut Pahor tudi novi mandatar. V koaliciji s SD bosta gotovo tudi stranka Zares in LDS, toda za oblikovanje vladne koalicije to ne bo dovolj. Potrebna bo vsaj še ena stranka, pri čemer se zdi morda še najbolj logična povezava levo-sredinskega trojčka z Erjavčevim DeSUS-om, ki je bil v prejšnjem mandatu sicer del desnosredinske vladne koalicije, s svojo usmeritvijo in interesi članstva pa bolj sodi v levo sredino. Sodelovanje SLS Bojana Šrota z levo sredino je morda manj verjetno, čeprav tudi ta kombinacija ne bi predstavljala novosti na slovenski politični sceni. Edino kar je zanesljivo, je to, da velike koalicije ne bo in da v vladni koaliciji, če jo bo sestavil Borut Pahor, ne bo Jelinčičevih nacionalistov. Na volitvah je Janševa vladna koalicija dobila jasno nezaupnico. Stranka predsednika vlade je sicer dobila nekaj več glasov kot pred štirimi leti, toda poslanca manj. Nekaj glasov več gre po vsej verjetnosti pripisati ošibitvi njegovih koalicijskih partnerjev z izjemo DeSUS-a. Ljudska stranka je še uspela priti v parlament, toda njen konsenz se iz volitev v volitve zmanjšuje. Krščanskodemo-kratska stranka Nova Slovenija pa je izginila s parlamentarnega prizorišča. V zadnjem mandatu je imela še devet poslancev, tokrat pa je uspela prepričati le še dobre tri odstotke volivcev. Razlogov za polom je več. Verjetno Andrej Ba-juk ni bil najprimernejši človek za predsednika stranke, ki je v zadnjih štirih letih igrala vlogo poslušnega pomočnika Janševih demokratov. Zato se je verjetno marsikateri krščansko usmerjeni volivec pri glasovanju raje odločil za Janeza Janšo. Slovenija se je torej odločila, da zaupanje poveri levi sredini. Ali bo ta to zaupanje tudi upravičila, pa bo jasno na naslednjih volitvah, ko bo volivkam in volivcem polagala račune. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) slovenija - Na nedeljskih parlamentarnih volitvah zasuk na levo Slavje Boruta Pahorja in socialnih demokratov Janševa stranka SDS dobila dober odstotek manj glasov - NSi ni v parlamentu LJUBLJANA - Po še neuradnih podatkih je na nedeljskih državnoz-borskih volitvah v Sloveniji prvo mesto osvojila stranka Socialni demokrati (SD) s 30,5 odstotka glasov. Stranka predsednika Boruta Pahorja bo imela 29 poslanskih mest, stranka Janeza Janše SDS pa z 29,32 odstotka glasov 28. V državni zbor so se prebile še stranke Zares 9,40% (9 mandatov), DeSUS 7,45% (7), po pet mandatov pa bodo imeli SNS, koalicija SLS in SMS ter LDS. Iz parlamenta sta izpadli stranki NSi in Lipa.Italijansko manjšino bo še naprej zastopal Roberto Battelli, madžarsko pa Laszlo Goncz. Na 2. in 3. strani Trst: predstavili goriške Okuse na meji Stran 6 Velika potniška ladja MSC Opera spet v Trstu Na 9. strani Na pordenonskem festivalu tudi Jančar in Giordano Na 15. strani Na Goriškem učinkoviti akciji zoper razpečevalce heroina Na 17. strani Južnotirolska ljudska stranka podpira kandidaturo Vouka 21. strani TRST - Gen. konzul RS Šušmelj pri Tondu »Poskus zanikanja Beneških Slovencev« skiroll - Mateja Bogatec V domači vitrini s kristalnim globusom TRST - Včeraj je generalni konzul Republike Slovenije v Trstu Jože Šušmelj skupaj s konzulko Tanjo Mljač predal predsedniku Dežele FJK Renzu Tondu promemorio, v kateri je izražena zaskrbljenost slovenske manjšine glede vložitve zakonskega osnutka o valorizaciji in promociji jezikovne dediščine v FJK. Predstavniki slovenske manjšine so namreč mnenja, da želijo predlagatelji z zaščito krajevnih slovenskih narečij zanikati zgodovinsko dejstvo, da živijo v Videmski pokrajini Slovenci in jih s tem ločiti od ostalih Slovencev kot posebno »slovansko tvorbo«. Tovrstna zakonska podpora, ki se sklicuje na nekakšna »slovanska« narečja je v nasprotju z jezikovnimi in zgodovinskimi danostmi, v nasprotju z določili zakona 38/2001 in tudi v nasprotju z vsebino vseh dosedanjih pogovorov in dogovorov med uradnimi predstavniki Republike Slovenije in Italijanske republike. Predsednik dežele FJK je prejeti dokument komentiral kot rezultat časopisnih člankov, katerim ne gre dati posebne teže, saj naj bi omenjeni osnutek zakona in posledično sprejetje slednjega za deželo FJK ne predstavljalo prioritete. Rolkarica ŠD Mladina Mateja Bogatec je na zmagovalnem odru v grškem Solunu za zmago v svetovnem pokalu prejela kristalni globus FIS 2 Torek, 23. septembra 2008 VOLITVE V SLOVENIJI / izidi še neuradni - Uveljavitev levosredinskih strank, Janševa koalicija poražena, NSi ni prišla v državni zbor Borut Pahor s socialnimi demokrati zmagovalec parlamentarnih volitev SD za dober odstotek prehiteli SDS Janeza Janše - Za sestavo koalicije SD, Zares in LDS potrebujejo še enega partnerja LJUBLJANA - Po neuradnih podatkih DVK je na nedeljskih državnozborskih volitvah prvo mesto osvojila stranka Socialni demokrati (SD) s 30,5 odstotka glasov. Stranka predsednika Boruta Pahorja je tako osvojila 29 poslanskih sedežev, s čimer je za en sedež prehitela stranko Janeza Janše SDS. Slovenska demokratska stranka je osvojila 29,32 odstotka glasov. SD dobila 315.666 glasov, SDS pa 303.474. Stranka Zares je s 97.322 glasovi osvojila 9,40 odstotka glasov oziroma 9 mandatov, DeSUS pa s 77.142 osvojenimi glasovi 7,45 odstotka glasov oziroma 7 mandatov. Po pet mandatov so osvojile stranke SNS (56.492 oziroma 5,46 odstotka glasov), koalicija SLS in SMS (54.196 oziroma 5,24 odstotka) in LDS (53.711 oziroma 5,19 odstotka glasov). Iz parlamenta sta izpadli stranki NSi (33.621 oziroma 3,25 odstotka glasov) in Lipa (18.874 oziroma 1,82 odstotka glasov). Pod štiriodstotnim parlamentarnim pragom so ostale tudi Lista za pravičnost in razvoj (0,56), Zeleni Slovenije (0,49), Krščansko-demokratska stranka (0,43), Lista za čisto pitno vodo (0,39), Stranka slovenskega naroda (0,24), Zelena koalicija (0,21), Naprej Slovenija (0,04) in Akacije (0,02). Dokončni izidi bodo znani čez teden dni, ko bodo preštete tudi glasovnice iz tujine in bo jasno, katerih 90 poslancev je bilo izvoljenih v državni zbor. Nato bo na potezi predsednik republike Danilo Türk, ki bo državnemu zboru predložil kandidata za novega mandatarja. Volilna udeležba je bila po neuradnih podatkih torej 62,16 odstotna. Predsednik Socialnih demokratov Borut Pahor je po objavi izidov vzporednih volitev dejal, da je stranki na volitvah uspel izjemen podvig, odgovornosti, ki ga prinaša, pa se, kot je dejal, v celoti zaveda. Poudaril je še, da si želi koalicijo programsko sorodnih strank. Kot najverjetnejši kandidat za mandatarja je povedal, da bi bilo vsako ravnanje, ki bi še pred uradnim poročilom DVK prejudiciralo volilni rezultat, nekorektno. Ko pa bodo znani uradni izidi in ko bo "beseda nanesla na sodelovanje med opozicijo in koalicijo", je Pahor "apriori naklonjen" ideji partnerstva za razvoj. Na vprašanje, ali meni, da je še možno, da bi glasovi iz tujine spremenili izid volitev, je Pahor odvrnil, da njegovo mnenje tu ni relevantno. "Relevantno je spoštovati vsak glas, ki še ni preštet," je prepričan. Kot je zatrdil Pahor, bodo prednostne pogovore v primeru, da prevzame mandatarstvo, opravili s strankama Zares in LDS. Meni tudi, da bi bilo treba pogle- dati, "kakšne ukrepe mora vlada sprejeti na področju gospodarske in socialne politike, da bo tudi v času gospodarske negotovosti, ki se verjetno bliža, ohranila makroekonomsko ravnovesje in seveda socialno stabilnost". Predsednik SDS Janez Janša je po preštetju večine glasov povedal, da bo izid med SDS in SD zelo tesen. Po njegovem je glede na sedanji izid in potem, ko bodo prešteti še glasovi iz tujine in glasovi po pošti, zelo verjetno, da bosta stranki po številu mandatov v DZ izenačeni. Glede na to po njegovem o relativnem zmagovalcu še ni mogoče govoriti. "Rezultat, ki smo ga dosegli, razumemo kot zavezo in ne kot nagrado," pa je na novinarski konferenci po objavi delnih rezultatov povedal predsednik stranke Zares Gregor Golobič. Kot je dejal, je ta zaveza, da vztrajajo na začrtani poti, da bi Slovenija odločneje sprejemala pomembne razvojne odločitve. Predsednica LDS Katarina Kresal pa je čestitala predsednikoma ostalih dveh strank t.i. levega trojčka Golobiču in Pa- Nesporni zmagovalec nedeljskih volitev v Sloveniji je Borut Pahor s svojimi Socialnimi demokrati (foto Ansa). Kot je bilo dogovorjeno že pred volitvami bo v koalicij, če bo dobil mandatarstvo, povabil LDS Katarine Kresal (desno spodaj) in stranko Zares Gregorja Golobiča (v sredini levo) P vol .Ï _ A . K? 008 horju ter pri tem poudarila, da verjame, da bo njihova trojka s temi rezultati še močnejša. "Ker so to moje prve volitve, na katerih res aktivno sodelujem, sem prav vesela, da se je končalo, kot se je," je dodala. Predsednik DeSUS Karl Erjavec je povedal, da v primeru, da bo stranka vstopila v vlado, pričakuje, da bo nadaljeval z vodenjem ministrstva za obrambo. Kot je dejal, gre za izjemno zahteven in kompleksen resor, ne nazadnje je že deseti minister za obrambo. "Želel pa bi do konca razčistiti tudi zadevo Patria," je povedal. Erjavec je dejal, da ga je včeraj poklical Predsednik Danilo Türk je volil pred odhodom v New York ansa predsednik SD Borut Pahor, s katerim sta se dogovorila, da se v kratkem srečata. Za DeSUS sta pri morebitnem vstopu v levo koalicijo po stališču Erjavca pomembni izboljšanje formule usklajevanja pokojnin s plačami in vrnitev Kada na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaradi dolgoročne stabilnosti pokojninske blagajne. Meni tudi, da imajo glede javnega zdravstva in javnega šolstva podobne poglede. Njihove prioritete pa bodo tudi javno zdravstvo in šolstvo ter ohranjanje vrednot NOB. Predsednik SNS Zmago Jelinčič pa je glede koalicije z "levim trojčkom" dejal, da ta v koaliciji "ne želi videti nikogar". "To so ljudje, ki so že pred meseci sklenili skupno zavezo, v kateri bodo delali. Zanima pa me, kako se bo to začelo in kako odražalo na Sloveniji. Bojim se, da ne najboljše," ocenjuje Jelinčič, ki je z rezultati SNS zadovoljen. Predsednik SLS Bojan Šrot, ki je v koaliciji s SMS po do sedaj znanih podatkih osvojil 5 mandatov, je dejal, da so veseli in zadovoljni z rezultatom. Pojasnil je, da so napovedali drugačnega, "ampak v politiki ni nič narobe, če si optimističen". Šrot je ocenil, da je v Sloveniji prišlo do očitne polarizacije političnega prostora. Predsednik NSi Andrej Bajuk je po rezultatih vzporednih volitev sicer še pričakoval, da se bo rezultat izboljšal in da bo stranka prestopila parlamentarni prag. Ker se to ni zgodilo, je organom stranke kasneje ponudil svoj odstop. Poslanec NSi Alojz Sok je včeraj s tem v zvezi povedal, da so se v stranki "nekako sprijaznili" s tem, da NSi ne bo v parlamentu. Po njegovih napovedih bodo takoj, ko bodo znani uradni rezultati volitev v DZ, "sklicali organe stranke in se tam dogovorili, kako naj stranka deluje do kongresa". Na vprašanje, kdaj kongres bo, je Sok ocenil: "Mislim, da še letos." Stranka Lipa bo po besedah njenega predsednik Saša Pečeta delo nadaljevala kot zunajparlamentarna stranka. Zahvalil se je vsem tistim, ki so podprli politiko, ki je odpirala oči. Peče upa, da se bo po današnjih volitvah situacija v državi izboljšala. Poudaril je tudi, da je treba odločitev državljanov v popolnosti spoštovati. Neuradne izide nedeljskih volitev je iz New Yorka komentiral tudi predsednik republike Danilo Türk, ki je povedal, "da so rezultati potrdili kritičnost in resnost, s katero slovenski volivci pristopajo k volitvam." Meni, da je o rezultatih še prezgodaj govoriti. Glede prihodnjega mandatarja se bo Türk odločil "na osnovi ustavnih norm. Menim, da je pač treba najti mandatarja, ki bo zagotovil dobro koalicijo." Največ so po neuradnih izidih na letošnjih volitvah pridobili Socialni demokrati (SD) Boruta Pahorja, ki so leta 2004 kot Združena lista socialnih demokratov na volitvah dobili 10,02 odstotka glasov in s tem 10 poslanskih sedežev, letos pa 29. Največ poslanskih mest je izgubila Liberalna demokracija Slovenije (LDS), ki je imela takrat 23 poslancev, vendar je šla takrat na volitve še kot vodilna stranka v državi. Janševa SDS je slavila v petih od osmih volilnih enot s sedežem v Kranju, Celju, Novem mestu, Mariboru in na Ptuju. Neuradni zmagovalci letošnjih volitev SD pa so prvo mesto dosegli v treh volilnih enotah. Najboljši rezultat so dosegli v Postojni, Ljubljani-Center in Ljubljani-Bežigrad. Sindikati po nedeljskih parlamentarnih volitvah od bodoče nove vlade pričakujejo predvsem učinkovit socialni dialog. Glavna vprašanja, ki bi se jih po njihovem morali socialni partnerji najprej lotiti, so plačna politika in sistemska ureditev minimalne plače, spremembe pri pokojninah in ukrepi prožne varnosti. Po mnenju ekonomistov bo morala nova vlada resno zagristi v gospodarske reforme, hkrati pa svarijo, naj se pri oblikovanju koalicije spoštujejo zaveze k vzdržnosti javnih financ. Sedanja vlada zapušča novi ministrski ekipi dobre rezultate, več pa bo treba narediti pri ustvarjanju pozitivnega gospodarskega okolja, tudi za naložbe iz tujine. (STA) Dosedanji premier JanezJanša med komentiranjem izidov ansa / VOLITVE V SLOVENIJI Torek, 23. septembra 2008 3 komentarji v manjšini - Ugotovitve predsednikov SKGZ in SSO Pavšič: Potrebno bo nadgraditi odnose Štoka: Nova vlada bo ravnala tako kot prejšnja Oba predsednika krovnih organizaciji ugotavljata, da je v Sloveniji prišlo dejansko do bipolarnosti TRST - Predsednika Slovenske kulturno-go-spodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij, Rudi Pavšič in Drago Štoka, glede nedeljskih parlamentarnih volitev v Sloveniji ugotavljata dejanski nastanek bipolarnosti v slovenskem volilnem telesu. Glede odnosov s slovensko manjšino v Italiji in z ostalimi manjšinami pa gredo pričakovanja v smer nadgradnje dosedanjih odnosov in enakega gledanja na manjšino, kot se je doslej uveljavila na slovenski politični sceni. Občutek predsednika SKGZ Rudija Pavšiča je, da so se slovenski volivci opredelili za levosredinsko opcijo kljub ne ravno veliki razliki med obema opcijama. Obenem ugotavlja, da se je volilno telo polariziralo, saj prvi dve stranki, Socialni demokrati in Slovenska demokratska stranka, predstavljata dve tretjini celotnega volilnega telesa, kar gre v smer bipolarnosti, ki je značilna za marsikatero državo v Evropi. Pavšičeva želja je, da bosta nova vlada in parlament, v katerem bo več kot polovica novih poslancev, sprejela tudi tista znamenja in sugestije, ki so jih dajala slovenska in druge manjšine: »Mislim, da bo potrebno zelo resno nadgraditi dosedanje odnose na podlagi zakonov in resolucije, ki je bila pred dnevi sprejeta na Brdu, ko smo se vse manjšine prepoznale v nekaterih izhodiščih, zato da bomo funkcionalni času in prostoru, v katerem živimo. Nadgrajevanje pomeni v bistvu razumeti manjšinski prostor kot del slovenskega nacionalnega interesa in se zato obnašati posledično,« meni Pavšič, ki je tudi prepričan, da številni poslanci dobro poznajo naše problematike. Mnenja je tudi, da je potrebno predvsem v manjšini biti sposobni močnejšega dialoga: »V tem trenutku mislim, da takega dialoga ni še in to ne mislim samo na ravni dveh krovnih, ampak na ravni vseh manjšinskih subjektov. Samo tako imamo jamstvo, da se bodo določene stvari izboljšale,« nam je dejal Pavšič. Predsednik SSO Drago Štoka pa nam je povedal, da se njegova organizacija nikakor ni vmešavala v volilno kampanjo, ne neposredno in niti posredno, saj je sprejela stališče, da bo do volitev v Sloveniji nevtralna: »Mi kot organizacija, ki deluje v zamejstvu, se ne moremo vmešavati v interne zadeve Slovenije, čeprav je naša matična domovina.« Po Štokovem mnenju je glede volitev treba vzeti na znanje spremembo tudi v pozitivnem smislu: »Slovenija je šla v bistvu na dvostrankarski sistem, ki velja v vsej Evropi: enkrat zmaga desnosredinska, drugič levosredinska opcija in se izmenjujeta na oblasti. To je znak demokracije in ugotavljam, da je Slovenija šla na pot demokracije. To je tudi dobro tudi zaradi kontrole: štiri leta je na oblasti ena opcija, nato pa pride druga in izboljša ali pa tudi ne, kakor se pač vzame.« Rudi Pavšič in Drago Štoka sta si složna v ugotovitvi, da se je v Sloveniji dejansko uveljavila bipolarnost kroma Kar zadeva manjšino pa Štoka meni, da se Slovenci v Italiji nismo nikoli ozirali na strankarsko opcijo na oblasti, ampak smo le zahtevali, da Slovenija ravna s slovensko narodno skupnostjo kot tako v celoti ne glede na to, katere stranke so na oblasti: »To je na- čelo, ki se je uveljavilo, bilo je, ko je bila leva opcija na oblasti, nato je veljalo za Janševo vlado in mislim, da bo veljalo tudi naprej, tako da bo slovenska vlada z nami ravnala enako kot doslej,« nam je povedal Štoka. Ivan Žerjal koroška - Pričakovanja predsednikov NSKS, ZSO in SKS Nova vlada naj ima bolj jasno strategijo do Slovencev v zamejstvu CELOVEC - Izid parlamentarnih volitev v Sloveniji z zmago SD na čelu z Borutom Pahorjem oz. levice nad vladajočo vladno koalicijo premierja Janeza Janše je močno odmeval tudi med slovensko manjšino na Koroškem. Njeni politični predstavniki, Marjan Sturm (ZSO), Matevž Grilc (NSKS) in Bernard Sadovnik (SKS), so vsi načelno poudarili, da je Republika Slovenija dolžna skrbeti za slovenske manjšine v zamejstvu, pri čemer politična usmerjenost ne bi smela imeti vpliva. Iz stališč predsednikov ZSO in NSKS je tudi razbrati, da slovenska manjšina na Koroškem pričakuje racionalno, stvarno in evopsko usmerjeno politiko (Sturm) ter jasne strategije do Slovencev v zamejstvu ter bolj odločno nastopanje Slovenije pri uveljavitvi manjšinskih pravic koroških Slovencev (Grilc). Zelo jasen je bil predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Matevž Grilc, ki je ostro kritiziral politiko dosedanje slovenske vlade Janeza Janše. Ta da je »napačno« ocenjevala pripravljenost avstrijske politike za reševanje odprtih problemov slovenske manjšine na Koroškem, je poudaril Grilc. Zato NSKS od nove vlade v Sloveniji pričakuje bistveno jasnejši nastop v bilateralnih odnosih z Avstrijo. »Pričakujemo tudi, da bo nova slovenska vlada bolj jasno formulirala zahteve v smislu predstav koroških Slovencev in pri tem upoštevala tudi meddržavne pogodbe kakor je to sedmi člen Avstrijske državne pogodbe,« je pristavil Grilc in poudaril, da se bo morala nova slovenska vlada oz. Slovenija odločati o jasni strategiji do slovenskih narodnih skupnosti in povedati, »kaj z njimi sploh namerava.« Ob tem je opozoril, da vzdušje na Koroškem napram Sloveniji ni dobro. Nekateri da celo mislijo, da tudi Slovenija čaka na nek »naravni razvoj« oz. da bo slovenske manjšine na Koroškem v nekaj letih »zmanjkalo«. »To bi bila popolnoma napačna politika,« je pristavil predsednik NSKS Grilc. Predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm je v prvi reakciji na izid volitev najprej čestital prvaku SD Borutu Pahorju k zmagi in novi vladi zaželel uspešno delovanje. Ob tem pa izrazil pričakovanje, da bo - kar se tiče politike do slovenskih manjšin v za- Bernard Sadovnik (levo), Marjan Sturm (desno) in Matevž Grilc (spodaj) od nove slovenske vlade pričakujejo jasno strategijo do Slovencev v zamejstvu mejstvu - vodila »racionalno in stvarno politiko ter da se ne bo pustila izsiljevati, ne glede na to, s katere strani bi ti poskusi prihajali.« »Želim si, da bomo skupaj vodili evropsko politiko in prepričan sem, da je Borut Pahor človek, ki je zavezan tem načelom,« je še dodal Sturm. Glede konkretne rešitve vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem pa je predsednik ZSO pristavil, da bo treba v tem vprašanju počakati na zunanjepolitično koncepcijo, za katero se bodo dogovorili partnerji v novi vladni koaliciji v Sloveniji. Predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Bernard Sa-dovnik pa se je na izid parlamentarnih volitev v Sloveniji odzval z izjavo, da situacija načelno ostaja nespremenjena. Slovenska manjšina v Avstriji oz. na Koroškem da ostaja subjekt, ki od vsake slovenske in tudi avstrijske vlade pričakuje podporo. SKS obenem pričakuje, da bo nova slovenska vlada, ne glede na njen nov sestav, nadaljevala ustaljeno uspešno pot v okviru Sveta za Slovence v zamejstvu pri predsedniku slovenske vlade in krepila položaj Slovencev in Slovenk izven Republike Slovenije. Glede pričakovanj SKS o bodoči zunanji politiki Slovenije pa je Sadovnik še menil, da ima Slovenija urejene odnose z Avstrijo. Menil je še, da Slovenija pri vseh odprtih vprašanjih upošteva mnenje slovenske manjšine in da bo s takšno politiko nadaljevala tudi nova slovenska vlada. Ivan Lukan italijani in madžari v sloveniji Battelli že petič poslanec, namesto Marije Pozsonez v državni zbor Laszlo Goncz Roberto Battelli KOPER, LENDAVA - Največ glasov za poslanca italijanske narodne skupnosti je po delnih neuradnih izidih zbral Roberto Battelli, ki bo tako že peti mandat zapored predstavljal interese italijanske manjšine v državnem zboru. Tesno dosedanjemu poslancu italijanske manjšine sledi Aurelio Juri, na tretjem mestu pa je Vladimiro Dellore. "Ob ponovni izvolitvi za poslanca italijanske narodne skupnosti občutim predvsem odgovornost, da ostanem zvest svojim prizadevanjem", je povedal Battelli. Prepričan je, da bo lahko vzpostavil dialog z vladno koalicijo, ne glede na to, katera politična opcija jo bo izoblikovala, saj ne dvomi, da bo naletel na resne sogovornike, s katerimi bodo lahko nadaljevali začrtano pot. Aurelio Juri, ki s svojo kandidaturo na italijanski manjšinski listi ni prodrl, pa kljub temu ne bo ostal brez poslanskega mesta. V klopeh evropskega parlamenta bo namreč zamenjal Boruta Pahorja. Po štirih mandatih pa se je zgodila sprememba pri predstavniku madžarske narodne skupnosti v DZ. Marijo Pozsonec bo v tokratnem mandatu zamenjal doktor zgodovinskih znanosti Laszlo Goncz. Ta je v izjavi za TV Slovenija poudaril, da "je štartal z vsebinskim programom za dobrobit narodne skupnosti in regije kot take". Na vprašanje, ali bo lahko sodeloval z levo koalicijo, je Goncz dejal, da bo vedno glasoval in svoje delo izvajal na osnovi konkretnih vsebinskih načel. "Opredelil se ne bom ne za pozicijo ne za opozicijo, ker sem bil vedno take narave, da sem zmogel sodelovanje z vsakim, ki hoče dobro za to državo, regijo in za narodnost. Jaz sodelujem z vsakim, nimam nikakršnih zadržkov do nikogar," je dejal. "V okviru narodnostne skupno- Laszlo Goncz sti bom najprej poskusil izoblikovati najvažnejše programske točke dejavnosti parlamentarnega poslanca in jih predstaviti tudi novi koaliciji. Poskusil si bom zagotoviti podporo predvsem za najvažnejša vsebinska vprašanja, kar zadeva obstoj madžarske narodne skupnosti in razvoj prekmurske regije, to pa želim uskladiti znotraj narodne skupnosti," je dodal novi poslanec. Za Gonzsa je po neuradnih podatkih s sedeža 10. volilne enote v Lendavi glasovalo 27,32 odstotka volivcev, drugouvrščena, dosedanja poslanka DZ Maria Pozsonec pa je zbrala 22,92 odstotka glasov. Volilna udeležba je bila 53,08-odstotna. Za poslanska mesta so kandidirali Maria Pozsonec, Janez Somi, Olga Horvat Požgai, Laszlo Goncz in Albert Halasz. Maria Pozsonec, ki je madžarsko narodnost v DZ zastopala več kot 18 let, da jo je poraz v manjšini presenetil, vendar pa ni žalostna, pač pa ponosna na prispevek, ki ga je dala manjšini in pokrajini. Pozsončeva pravi, da se je zaradi zvestobe, s katero so jo obdarili prekmurski Madžari, čutila dolžna, da še enkrat poskusi, na žalost pa ni dobila možnosti za uresničitev načrtov. "Moj program je zajemal narodnostne pravice, socialo, kulturo, mladost in upokojence, sicer pa je bilo vsa leta mojega delovanja v ospredju sožitje na tem našem območju. In v tem času nam je uspelo ohraniti narodno zavest, kulturo, jezik in mir na političnem področju," pravi Pozsončeva, ki je prepričana, da sta po njeni zaslugi tako manjšina kot Prekmurje dobila veliko. Povedala je še, da je kot sogovornice levih in desnih ni nikoli zanimala velika politika, pač pa mali ljudje in da ostaja aktivna kot podžupanja v občini Lendava in pri različnih društvih. (STA) 4 Torek, 23. septembra 2008 ALPE-JADRAN, DEŽELA / trst - Generalni konzul RS Jože Šušmelj na obisku pri predsedniku FJK Renzu Tondu H I V V« š V« • | Zakon za zaščito nareaj poskus zanikanja Beneških Slovencev Tondo: Omenjeni zakonski osnutek za deželo ne predstavlja prioritete TRST - Včeraj je generalni konzul Republike Slovenije v Trstu Jože Šušmelj skupaj s konzulko Tanjo Mljač predal predsedniku Dežele FJK Renzu Tondu promemorio, v kateri je izražena zaskrbljenost slovenske manjšine glede vložitve zakonskega osnutka o valorizaciji in promociji jezikovne dediščine v FJK. Predstavniki slovenske manjšine so namreč mnenja, da želijo predlagatelji z zaščito krajevnih slovenskih narečij zanikati zgodovinsko dejstvo, da živijo v Vi-demski pokrajini Slovenci in jih s tem ločiti od ostalih Slovencev kot posebno »slovansko tvorbo«. Tovrstna zakonska podpora, ki se sklicuje na nekakšna »slovanska« narečja je v nasprotju z jezikovnimi in zgodovinskimi danostmi, v nasprotju z določili zakona 38/2001 in tudi v nasprotju z vsebino vseh dosedanjih pogovorov in dogovorov med uradnimi predstavniki Republike Slovenije in Italijanske republike. Predsednik dežele FJK je prejeti dokument komentiral kot rezultat časopisnih člankov, katerim ne gre dati posebne teže, saj naj bi omenjeni osnutek zakona in posledično sprejetje slednjega za deželo FJK ne predstavljalo prioritete. Poudaril je pomen sodelovanja z Z leve konzulka Tanja Mljač, generalni konzul Jože Šušmelj in predsednik dežele FJK Renzo Tondo Republiko Slovenijo, kot je bilo zastavljeno na srečanju v Ljubljani in na sestanku Koordinacije ministrov v Rimu, na katerem je tudi sam sodeloval. Menil je še, da je sodelovanje med FJK in Slovenijo dobro utečeno in usmerjeno v pri- hodnost. Predsednik Tondo je potrdil interes dežele, da se sodelovanje z Republiko Slovenijo še naprej razvija in poglablja. seganti - Omizje Novi ukrepi za varnost špeter - Včeraj na sedežu Inštituta za slovenski jezik začetek Tedna raziskovanja SLORI Nagrade mladim kot priznanje in spodbuda k raziskovalnemu delu ŠPETER - V dvorani Inštituta za slovensko kulturo v Špetru se je včeraj začel Teden raziskovanja, ki ga prireja Slovenski raziskovalni inštitut od 22. do 26. septembra v Špetru, Gorici in Trstu. Ob odprtju, ki so se ga med drugimi udeležili predsednika SKGZ in SSO Rudi Pavšič in Drago Štoka ter državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu Zorko Pelikan, so podelili nagrade inštituta za podiplomski študij. Ravnateljica SLORI Maja Mezgec je v svojem pozdravnem nagovoru poudarila zadovoljstvo, da se nova pobuda inštituta začenja ravno v Špetru, ob tem pa tudi s podeljevanjem nagrad. Tako sta v ospredju dve temeljni usmeritvi inšituta: želja po prisotnosti na vsem teritoriju, kjer prebiva naša skupnost in vlaganje v mlade raziskovalce. Zadovoljstvo za izbiro Benečije je izrazil tudi predsednik Inštituta za slovensko kulturo Giorgio Banchig, novi predsednik znanstvenega sveta SLORI Aleksander Pa- njek, pa je ob podelitvi nagrad dejal, da mu je v veselje, ker začenja svoj mandat prav z nagrajevanjem mladih raziskovalcev. Za diplomske naloge so prejeli nagrado Luciano Lister, Lara Spinazzola, Cristina Lorenzi in Fiona Mezgec, za doktorsko delo pa Borut Klabjan. Sledila je predstavitev prvega dela publikacije SLORI Pre-misliti manjšino, ki vsebuje poglede reprezentativnih predstavnikov Slovencev v Italiji in pravno politični okvir. Predsednik inšituta Milan Bufon je uvodoma orisal, kako je nastal navedeni projekt, nakar so sledile predstavitve posameznih delov raziskave, ki so jih podali Borut Klabjan, Gorazd Bajc, Maja Mezgec, Zaira Vidali, Martina Flego in Marianna Ko-sic. V dvojezičnem šolskem središču pa so se včeraj začele tudi raziskovalne delavnice za srednješolce, ki jih vodi Norina Bo-gatec. Danes se bo teden raziskovanja nadaljeval v Gorici. Federica Seganti TRST - Deželna vlada namerava do konca leta ustanoviti računalniško omrežje za neposredno povezavo med operativno-komu-nikacijskimi centri mestnih policij iz Trsta, Gorice, Vidma in Porde-nona ter drugimi silami javnega reda. To je povedala deželna odbor-nica za varnost Federica Seganti na včerajšnjem posebnem omizju na sedežu deželne vlade, ki je bilo namenjeno razpravi o za večjo varnost v deželi FJK potrebnih ukrepih. Srečanja, na katerem je uvodoma pozdravil tudi deželni predsednik Renzo Tondo, so se udeležili tržaški prefekt Giovanni Balsamo, prefekti iz drugih mest, kve-storji in predstavniki karabinjerjev, finančne straže, civilne zaščite in pokrajinskih uprav, župani in poveljniki mestnih redarjev omenjenih mest ter zastopniki italijanskega združenja občin Anci. Kot je povedala sama odbornica, je bil namen tehnično-operativnega omizja » zapolniti z operativno vsebino vladin odlok o varnosti«. Deželna vlada je v tem smislu poskrbela za spremembo k deželnemu proračunu in namenila varnosti več kot 16 milijonov evrov. Financiranje bo v prid občinam in pokrajinam za namestitev oz. krepitev video nadzornih sistemov ter za ustanovitev omenjenega računalniškega omrežja. V zvezi s slednjim je Segantije-va povedala, da so že v teku ustrezni postopki in da se bo projekt sprva začel v Trstu. / MNENJA, RUBRIKE Torek, 23. septembra 2008 5 ISTRSKI ZORNI KOT Skrb za razvoj medregijskih stikov Miro Kocjan_ Poslanske volitve v Sloveniji so bile, rezultat je bil, kakor smo pričakovali. Zanimive so sodbe, ki jih slišimo v Istri. Uradnim oblastem ni šlo toliko za rezultat, kolikor za to, da bi stiki s Slovenijo, vzdolž vse meje, le ostali in se tudi krepili neglede na to, kaj misli določen del desnice. Stiki med dvema državama, trdijo, presegajo določilo schengenske meje, kar je domala kategorično slišati zlasti pri ljudeh ob meji, tudi in zlasti v Piranskem zalivu. Pri tem je prisotno pojasnilo, da če so danes težave, te zanesljivo niso sad obmejnih organizacij in oblasti, marveč že dolgo prihajajo od drugod. O samem rezultatu pa naj presodijo prebivalci in politični krogi sami. Res pa je, da bo treba na dokončno sodbo še malce (sicer bolj optimistično) počakati. V teh sosednih pokrajinah pa je seveda na dnevnem redu tudi vprašanje resne finančne krize, ki je izbruhnila v ZDA in se nevarno širi drugod po svetu. Na srečo so evropski organi, vsaj deloma, sprejeli preventivne ukrepe in je treba priznati, da je celina na področju financ (vrednosti evra) kar dobro zavarovana, čeprav določeni vplivi žal niso izključeni. Toda na Hrvaškem je posledično tudi v sosednih pokrajinah eksplodirala druga, tokrat odkrito korupcijska kriza, to pa pri ustanovah, ki so zmeraj bile (vsaj tako menim) vrhunec čistega civilizacijskega ravnanja. V mislih imamo ekonomsko fakulteto zagrebške univerze, kjer so izpite ocenjevali in diplome izdajali pogosto po tem, kako so jih interesenti »plačali«. Vprašanje je seveda še kako resno, sega v najbolj občutljivo delovanje države. Vprašanje, kakor mu pravijo, »Indexa«! Vpletenih je že več kot sto oseb, spada v črne strani zgodovine, premier Sanader pa je še kako utemeljeno o primeru uporabil kar najbolj stroge izraze. Na Reki in v Pulju se je univerzitetna oblast distancirala od zagrebškega nezaslišanega primera, o katerem pravijo, da je višek »gnilobe« na celinskem področju. Toda na univerzi v Pulju hkrati utemeljeno slavijo. Oddelek »italijani-stike« praznuje 30 let obstoja in to utemeljeno obešajo na velik odmevni zvon. Ocene si pospešeno sledijo v časnikih, pa tudi drugod v javnosti. Vrsta profesorjev se je oglasila k besedi in obravnavala teme in namene, ki zadevajo »istrsko literaturo v prejšnjem stoletju« ter njen cilj »proti provin-cializmu«, »proti apologetiki« ter njeno vključitev »v evropsko vizijo kot istrska kulturo«. Razprav, resnično zglednih in mednarodnih, je bilo kar nekaj. Tako »Mali mikrokozmus ter razmišljanja o prepletnosti več kultur«, »to je del univerzalne kulture«, »Pomen literarnega zemljepisa«, »kulturni procesi v Istri med nacionalizmom in regionalizmom« vse do teze o Istri, ki da je nova »italijanska literarna novost«. Poudarek zasluži tema »Evropsko državljanstvo za multikulturno družbo«. Seveda so še druge, vse zanimive, nekatere na videz kontrastne, toda ciljno enake, domala vse s sklepom, da »nacionalizmi na tem področju niso uspeli«. Raven proslave in njene vsebine - visok, naglašajo udeleženci. Tudi predstavniki oblasti, med katerimi je Ivan Jakovčič poudaril, da je oddelek italijanistike del »istrske zgodovine in takorekoč dodana vrednost Istre«. Skratka, kakor z velikim naslovom objavlja istrski časnik v italijanščini, »Študij italijanskega jezika klicna točka za vso regijo«. Istrsko glasilo v italijanščini, nekako ustrezno vsemu gornjemu, objavlja kar čez celo stran pismo, ki so ga poslali slovenskemu ministru Ruplu pod naslovom »Izboljšati podporo italijanskemu jeziku in kulturi«, je pa povezano z nedavnim srečanjem ministra z visokimi predstavniki Italijanske unije. Pismo zadeva, kakor ve- mo, redno in postopno višje financiranje italijanskih ustanov, upoštevanje položaja sredstev obveščanja, ki vsebujejo programe v italijanščini, projekt Interreg III A »Sapeva«, dalje, dejansko izvajanje dvojezičnosti na Obali, nasploh pa povečanje sredstev za kulturne dejavnosti manjšine, med njimi tudi italijanskemu kulturnemu centru »Carlo Combi« v Kopru. Viden prostor namenja tisk tudi stališču slovenskega ustavnega sodišča, po katerem ni ustavno »vsiljevati« domači jezik ali pa njegov prevod denimo, v tem primeru, italijanskemu jeziku. V bistvu je sodišče sklenilo, da manjšinski jezik ne more biti »manjšinski«, marveč je pač tuji povsem priznani jezik. To je rezultat nedavne zahteve italijanskega poslanca Battellija. V Istri pa notranja politika marsikje doživlja kar, kakor pišejo, »živahne novosti«. V Poreču se je pojavila nova skupnost pod naslovom »Za boljše mesto«, ki jo vodi Josip Ma-ras, svojčas že župan tega mesteca. Organizacija ima kar štiri podpredsednike, imela pa je že več javnih srečanj. Ni še povsem jasno, zakaj gre. Skupnost za zdaj ne nastopa kot stranka, dasiravno ta smer ni izključena. Ma-ras pravi, da so njena vrata odprta vsem, tudi tistim, ki so člani drugih strank in skupnosti, prav posebno pa se sklicuje na mlade, ki da še niso dovolj upoštevani v politiki in javnosti sploh. Nekateri sodijo, da je skupnost nastala kot organizacija, ki naj bi prevzela mesto Istrskega demokratičnega zbira«. Njen razvoj, se sliši, pa je še dokaj meglen. Hrvaški sabor je sprejel nov zakon o otokih, s katerim jim tako rekoč olajšuje življenje. Zadeva finančni prispevek državi, promet in drugo. Avtor je bil minister Božidar Kalmeta, sicer otočan. Oglasil pa se je Damir Kajin, istrski član parlamenta, ki naglaša, da bi morala vlada predvideti fiskalno decentralizacijo, saj ne gre prezreti, da otoki namenjajo državni blagajni kar 10 milijard kun letno, v zameno pa dobe skromno milijardo. Nekako nepričakovana pa je vest, da je denimo Reka kot pomembno obmorsko mesto imela letos manj urbanega turizma kot prejšnja leta. Kar za 11 odstotkov manj kot lani. Peter Škarpa, ki je ravnatelj mestne turistične organizacije, pravi, da ni razloga za bojazen, da pa je to povezano z dejstvom, da Reka prometno ni dovolj tesno povezana s svetom. V ta namen nameravajo zlasti izboljšati in povečati letalski promet med Krkom in glavnimi evropskimi središči. Nesporno pa je, je pojasnil, da se zadnje čase krepi navada turistov, da raje obiščejo več krajev, kot pa da se zadržujejo v enem mestu. Po obisku tujcev so na Reki bili prvi še vedno Italijani, za njimi pa Španci, Francozi in Nemci. Opatija pa se čedalje bolj uveljavlja kot pomembno ne le turistično, pač pa tudi zdravstveno središče. Tako nameravajo usposobiti vilo »Ma-gnolio« kot zdravstveni sedež »tala-soterapije«, po kateri je Opatija že slovela. Stal bo 15 milijonov kun, tretjino bo prispevala regijska vlada. Vzporedno s tem nameravajo izboljšati zdravstvene razmere tudi v Brtonigli v Istri, kjer bodo že čez mesec dni imeli novo ambulanto splošne medicine, pa tudi prav tako novo zobno ambulanto. Kraj šteje okrog 1600 prebivalcev, ki pa so morali za zdravstvene usluge navadno potovati kar daleč. Zupan Doriano Labinjan ne skriva veselja. Z druge strani pa ne zaostaja Pulj, ki se le razvija kot živahno gospodarsko središče Istre. Problem je kako pomagati mladim, da se lotijo poslovnih smeri, v ta namen pa se je pojavila zamisel, da bi eno nekdanjih kasarn v ulici San Policarpo določili kot sedež »poslovnega inkubatorja«. Pomagalo naj bi AINI, poslovno združenje italijanske skupnosti. tiskovno sporočilo - Kongres 7. in 8. 11. v Gorici in Podbonescu Vodstvo SSk pripravilo načrt za politične akcije v podporo Benečiji in Reziji TRST - V četrtek je v Nabrežini zasedalo deželno tajništvo Slovenske skupnosti, ki se je najprej soočilo s kongresnim obdobjem, ki čaka edino slovensko stranko. Tajništvo je sklenilo, da bo slavnostni del kongresa SSk, s poročilom tajnika Damijana Terpina in pozdravi institucij in strank, v petek 7. novembra popoldne v dvorani KC Lojze Bratuž v Gorici, debatni del kongresa, z volitvami novih strankinih organov, t.j. tajnika, predsednika, deželnega tajništva in deželnega sveta SSk pa bo v soboto 8. novembra v Benečiji, v hotelu Pri Škofu-Al Vesco-vo v Podbonescu. S tem želi SSk še posebej, tudi simbolno, podčrtati preporod slovenskega življa v Benečiji, ki se je potrdil tudi z uspehom slovenske stranke v teh krajih na zadnjih deželnih volitvah, piše v tiskovnem sporočilu SSk. Prav vprašanje slovenske prisotnosti Benečiji in Reziji je bilo ena glavnih tem zasedanja izvršilnega organa slovenske stranke. Deželni svetnik Igor Ga-brovec je prisotnim orisal vsebino obeh zakonskih osnutkov o zaščiti deželnih narečij, ki sta ju preložili skupini Doma svoboščin in Severne lige. Če je slednji kolikor toliko sprejemljiv, pa je za nas izredno nevaren predlog PDL, ki Slovence v Benečiji in Rezjane skuša zreducira-ti na raven nekakšne folklorne skupnosti in jih odtrgati od njihovega dejanskega slovenskega porekla, poudarja SSk in ocenjuje, da ne gre za naključno potezo, pač pa za nadaljevanje strategije italijanskih nacionalistov, ki so celotno povojno obdobje poskušali izbrisati slovenstvo iz Nadiških dolin in Rezije. »Zal do danes nismo beležili niti kakšne posebne reakcije opozicijskih strank leve sredine v deželnem svetu,« je dejal tajnik Terpin in izrazil upanje, da Benečane in Rezjane, kot del slovenskega naroda, ne bodo branili le Slovenska skupnost, naše krovne organizacije in vlada R. Slovenije, ki je sicer zelo hitro odreagirala. V tiskovnem sporočilu še piše, da je SSk s tem v zvezi sprejela načrt za nekaj političnih akcij, ki se bodo odvijale v naslednjih tednih, stopila pa je tudi v stik z evropskim poslancem Ebnerjem in kontaktirala poslance evropskega parlamenta iz Slovenije, ki so doslej že izkazali posluh za Benečijo in Rezijo. »Predvsem pa je potrebno koordinirati nekaj političnih iniciativ, ki naj pridejo s strani slovenskih kulturnih in političnih dejavnikov iz Rezije in Benečije, da se izognemo stalnim očitkom desnice, da iz Trsta in Gorice izvažamo slovenstvo v te kraje«, je dejal Ga-brovec, ki je tudi obžaloval cenzuro obeh italijanskih dnevnikov, ki se izvaja na tiskovnih sporočilih edine slovenske stranke v zvezi z tem in podobnimi politično »delikatnimi« vprašanji. Zelo podobna zgodba se je sicer že dogajala ob javni razpravi v zvezi z deželnim volilnim zakonom, ki jo je vodil zlasti tržaški Il Pic- colo in ki je po seriji člankov proti evropskemu volilnemu modelu objavil stališče SSk šele potem, ko je bilo direktorju sporočeno, da bomo prisiljeni prirediti manifestacijo pred njegovim uredništvom za obrambo pravice do javne besede. Predkongresno obdobje SSk pa zaznamuje v teh dneh tudi tržaško pokrajino, kjer bo sredi oktobra pokrajinski kongres stranke, še prej pa se bodo po vsem teritoriju zvrstili sekcijski kongresi. Razveseljivo je dejstvo, piše SSk, da se snujejo oz. oživljajo nove sekcije, kot npr. na Vzhodnem Krasu, še posebej pa je važna ponovna ustanovitev Mladinske sekcije SSk, o kateri je poročal Tomaž Špa-capan. Tajnik Terpin je še poročal o zadnji seji Sveta za Slovence v zamejstvu, ki je potekala v začetku septembra na Brdu pri Kranju in kasnejšem koordinacijskem sestanku z državnim sekretarjem Pelikanom v zvezi s prioritetami iz strategije odnosov R. Slovenije do svojih manjšin, ki je bila že sprejeta na vladni ravni. Deželno tajništvo SSk pa je še potrdilo priznanje vladi Janeza Janše, ki ga je ob navedenem zasedanju na Brdu v imenu vseh manjšin izrazil tudi predsednik SLOMAK-a, saj se je v odnosu do naše manjšine res izkazala, ne le z besedami, temveč predvsem s konkretnimi ukrepi, poudarja Slovenska skupnost v zaključku tiskovnega sporočila. BOGATIMO SVOJ JEZIK Danes se nameravam ustaviti spet ob eni izmed besed, ki jo srečujemo predvsem v našem tukajšnjem prostoru, to je šibek -bka, -o s celo skupino sorodnih izrazov kot so ošibel, šibiti, ošibiti, ošibljen in podobni. Omenjam jih zato, ker se njihova raba pri nas pomensko ne sklada z rabo v drugih slovenskih pokrajinah. Šibek uporabljamo v slovenščini predvsem, ko gre za telesno šibkost. Podhranjen otrok je navadno tudi telesno neodporen in šibak. Pri nas pa se srečujemo že v šoli s »šibkimi« dijaki, prav tako tudi s »šibkejšimi«, s čimer zaznamujemo otroke, ki imajo v šoli težave in zato tudi slabše, če ne celo slabe ocene, zaradi česar govorimo v slovenščini o slabih ali slabših dijakih. Njihove ocene niso nizke, ampak slabe, medtem ko imajo dobri učenci dobre in odlične ocene; zato so dobri ali odlični učenci. Pri nas jim pravimo »pridni« učenci in dijaki, čeprav pridnost še ni dovolj za uspešnost. Priden je pri nas kalk iz italijanskega pridevnika bravo, zato večkrat slišimo, da je ta ali oni igralec priden namesto dober. Pridni so pri nas tudi slikarji in še marsikdo. Uspešni umetniki in poslovneži so v slovenskem pogovornem jeziku dobri, neuspešni pa slabi. Tudi sposoben učitelj ali profesor je dober učitelj. Priden pomeni nekaj drugega, to je marljiv, vesten človek, v ital. j. bi rekli diligente ali laborioso. V svoji stroki dobro podkovan in uspešen človek je, ne glede na stroko, v slovenščini dober strokovnjak. Dober delavec je torej vsak, kdor prizadevno in uspešno opravlja svoje delo. Seveda lahko poleg dober strokovnjak rečemo tudi sposoben strokovnjak ali delavec. Gre torej za človeka, ki ima za dobro opravljanje kake dejavnosti vse potrebne lastnosti in značilnosti. Vendar pa lahko rečemo tudi, da so fantje sposobni za vojaško službo, za kar niso potrebne posebne odlike ali lastnosti. Sposoben je torej vsak človek, ki si lahko brez večjega truda in napora pridobi potrebno znanje. V pravu je poslovno sposoben, kdor lahko samostojno sklepa pravne posle. V pravnem jeziku poznamo tudi zvezo biti opravilno sposoben. V pravnem terminološkem slovarju do l.1991 (ZRC SAZU 1999) je zaznamovana z dvema zvezdicama, kar pomeni, da je bila v rabi samo do l.1918, ko so jo spremenili v poslo- vno sposobnost. Enako je zabeležena tudi že v SSKJ l.1979. SP 2001 se je po skoraj pol stoletja povrnil k nekdanji obliki, tam je namreč spet zapisana v pravu rabljena opravilna sposobnost. Ko pa si ogledamo geslo sposobnost, najdemo opravilno zmožnost. Katera od obeh je res v rabi? V pravu poznajo namreč tudi opravilnost. V vseh drugih zvezah, pa je opravilen že dolgo zastarel; danes bomo namesto tega rekli uraden ali posloven. Opravilnik je danes poslovnik, to so pravila ali določila o poslovanju kakega organa. Tudi v pravu poznajo danes samo poslovnik za redna sodišča. Sposoben lahko večkrat zamenjamo s pridevnikom zmožen ali uporabljamo oboje. Tako imamo za delo sposobne ali zmožne ljudi. Poznamo pa tudi sposobnostni ali zmožnostni preizkus (pri testiranju). Lelja Rehar Sancin PISMA UREDNIŠTVU Odprto pisemce pesniku Miroslavu Košuti Dragi Miro, najprej čestitam za obe nagradi. Prebrala sem v Primorskem dnevniku z dne 19. septembra 2008 zapis (pd) o tvojem večeru v Kraški hiši in med drugim tudi stavek v zvezi z lektorjem Državne založbe Slovenije, ki se je v noči časov obregoval ob tvoj školj, češ da... Najbrž se moramo zahvaliti tebi, da so školj sprejeli v Slovenski pravopis že skoraj pred pol stoletjem, in sicer leta 1964, in celo brez vsakega pomisleka, le s pripisom za tiste, ki iz- I», raza ne poznajo: skala, čer, pečina. Kot se moramo zahvaliti Mil-kotu Matičetovemu, da so jezikoslovci ob bolj pravopisno privilegiranem in posledično tudi bolj utrjenem in poznanem škržatu dali končno zeleno luč tudi primorskemu škržadu, ki se zdaj lahko s prvim postavlja in šopiri v Pravopisu in z njim celo tekmuje, ni mu več treba tičati na drugem tiru le v narečnih spisih. Lektorji so dragoceni pomočniki v. stiski jezika, kot bi rekel Niko Grafenauer, in večkrat tudi zelo sposobni učitelji z velikim posluhom za njegovo skladnost in lepoto, niso pa, na žalost, nezmotljivi papeži, tudi sami imajo svoje jezikovne meje, po- NU temtakem ne kaže se kar na slepo podrediti njihovim pravilom, zahtevam, smislu in okusu za jezik, ki je verjetno le drugačen od našega, ker ni nujno, kaj šele obvezno, da je naš tudi zgrešen, marveč je večkrat zelo pametno se upreti in. kot ti dosledno in trmasto ne pristati na marsikaj. Hvala ti. In lep pozdrav Jolka Milič 6 Torek, 23. septembra 2008 GOSPODARSTVO trst - Predstavitev tridnevne mednarodne prireditve Gorica: Okusi na meji za vse, tudi najbolj zahtevne okuse Ob domačih proizvodih tudi specialitete iz drugih devetih držav TRST - Francoske ostrige s šampanjcem ali gradeški morski sadeži z rebulo iz goriških Brd? To bo ena od številnih dilem, ki jo bo konec tedna ponujala Gorica s svojo paradno gastronom-sko-vinsko prireditvijo Okusi na meji. Na včerajšnji tržaški predstavitvi je goriški občinski odbornik za kulturo Antonio De-vetag napovedal, da bo mesto po lanski zelo uspešni izvedbi - po izračunih deželnih izvedencev naj bi bila privabila kakih 350 tisoč obiskovalcev, a odbornik je bil bolj »zmeren« in se omejil na kakih 85 tisoč - tudi letos tri dni zaživelo v znamenju najbolj kakovostnih domačih proizvodov in specialitet iz drugih devetih držav: Slovenije, Avstrije, Nemčije, Madžarske, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Albanije, in že omenjene Francije, ki bo - ob ostrigah in šampanjcu - na Gradu ponujala ocvrte žabje krake. Od petka, 26. septembra, do nedelje, 28., bodo stojnice in pulti vabili goste v Ul. Battisti, na Trgu sv. Antona, na obeh korzih, Italia in Verdi, na delu prenovljenega Travnika, in seveda na Gradu. Vinska ponudba bo predvsem domača, iz Brd, a tudi s Krasa in bližnje Vipave in Fur-lanije. Domačim vinom bo namenjen uvodni petkov simpozij pred uradno zdravico župana Ettoreja Romolija. V soboto, 27. septembra, bo prišlo do »poroke« med domačimi ribami (za kar bodo poskrbeli ribiči iz Gradeža, Marana, Tržiča in Trsta) in krajevnimi belimi vini. Na svoj račun bodo prišli tudi ljubitelji takih specialitet kot so dimljene reške ribe iz Lombardije, polenovka na venet-ski način in cous-cous na sicilijanski (li-gaški deželni odbornik za kmetijstvo Claudio Violino se je iz etnično-političnih razlogov odločno »zavzel« za venetsko polenovko, češ da je cous-cous preveč... južnjaški). Nadalje bo 14 domačih restavracij ponujalo svoje gastronomske posebnosti, možna bo degustacija čajev, na voljo bodo degustacije vina, sladic in drugih krajevnih kulinaričnih proizvodov, vse v ritmu številnih ansamblov in skupin, ki bodo Okusom na meji pripravili primerno glasbeno kuliso. Skratka: velika promocija domačih pridelkov in velika promocija Gorice tudi s turističnega vidika. V nedeljo bo na primer na Svetogorsko postajo pripeljal poseben »zgodovinski« vlak s Koroške s 300 avstrijskimi turisti. Pravi preludij šestim podobnim izletom, ki jih je odbornik Devetak napovedal za prihodnje leto. M.K. Goriški odbornik Antonio Devetak (desno) je ponudil deželnemu odborniku Claudiu Violinu del izbranih goriških »okusov« kroma sdgz - Za pube in lokale z glasbo, ki točijo alkoholne pijače Od danes obvezno izobešenje uradnih tabel o alkoholni stopnji TRST - Slovensko deželno gospodarsko združenje obvešča upravnike pubov, plesnih in nočnih lokalov in gostinskih obratov, v katerih potekajo glasbene in druge prireditve (it. »loca-li di intrattenimento«) in se prodajajo alkoholne pijače, da morajo od danes, 23.septembra, na vidnem mestu izobesiti uradne informativne tabele o stopnji alkohola v krvi. Določa jih odlok ministra za delo, zdravje in socialno politiko z dne 30. julija 2008, ki je bil objavljen v uradnem listu G.U. št.210 z dne 8.septembra 2008. Tabele morajo biti izobešene na vhodu, v notranjosti in na izhodu iz lokala. Med zavezance spadajo tudi gostilne in restavracije, ki imajo poročna in druga slavja z nastopi glasbenikov in ansamblov, torej vse naše domače gostilne in drugi obrati, ki imajo glasbo. Gre za dve tabeli. Prva navaja uradne ocene količin alkohola v krvi, ki lahko povzročijo zvišanje zakonsko dovoljene stopnje alkohola za varno vožnjo avtomobila in drugih vozil. Kot je znano, je ta stopnja 0,5 grama alkohola na liter krvi. Opisane so stopnje alkohola, ki se ga zaužije z raznimi pijačami (pivo, vino, likerji, penine ipd.), bodisi na tešče kot s polnim trebuhom. Druga tabela pa navaja simptome in psihološka stanja, ki so značilna, povezana ali odvisna od stopnje alkohola v krvi. Omenjeni tabeli s podatki, ki izhajajo iz znanstvenih raziskav, je ministrstvo predhodno preverilo na vzorčni skupini uporabnikov, da bi bile čimbolj dojemljive in nazorne. Obe tabeli sta na razpolago na sedežu SDGZ v Trstu, Ul. Cicerone 8, na podružnicah v obrtnih conah Dolina in Zgonik ter na sedežih v Gorici, Korzo Verdi 51 (KB Center) in v Čedadu, Ul. Manzoni 31. Vsi uradi so odprti od 8. do 13. ure in od 14. do 17.ure (ob petkih popoldne zaprto), z izjemo goriškega sedeža, ki še nima ustaljenega obratovalnega časa in je zato priporočljivo predhodno klicati na št. 3349475975. Obe tabeli, ministrski odlok z dne 30.07.2008 in podrobnej- misija - V organizaciji tržaškega zborničnega podjetja Aries Po zaslugi Fiata nov interes italijanskih podjetij za Srbijo BEOGRAD - V srbski prestolnici se je včeraj začela tridnevna gospo-darsko-institucionalna misija, ki jo je za zvezo italijanskih trgovinskih zbornic Unioncamere organiziral Aries, posebno podjetje tržaške Trgovinske zbornice. Pri tem so mu pomagali člani skupine za internacionalizacijo pri zvezi Unioncamere, in sicer deželna zveza zbornic Emilije-Romagne, trgovinske zbornice iz Salerna, Vidma, Milana, Tu-rina, Pordenona, Lucce, Siene, Vicenze in Pistoie, deželnega centra za internacionalizacijo podjetij iz Piemonta in centra za mednarodno trgovino iz Veneta. Misijo vodi predsednik tržaške zbornice Antonio Paoletti v svoji vlogi pooblaščenega za sredozemske in balkanske države pri Unioncamere, v delegaciji pa je zastopano 32 podjetij s področja gradbeništva, lesarske in pohištvene industrije, kovinarstva, agroži-vilstva, gostinstva, ekologije in toplotnih virov. Sodelujoča podjetja so iz Emili- Antonio Paoletti arhiv je-Romagne, Lombardije, Piemonta, Kampanije, Toskane, Veneta in Furla-nije-Julijske krajine. »Za italijanska podjetja v Srbiji je to neponovljiv trenutek,« je v uvodnem posegu tridnevnega zasedanja misije v Beogradu poudaril italijanski veleposlanik v Srbiji Alessandro Merola. Spomnil je, da bo Fiat 29. septembra s srbsko vlado podpisal pogodbo o nakupu podjetja Zastava Automobili, na osnovi katere bo v Kragujevcu nastal proizvodni pol, iz katerega bo vsako le- to prišlo 250 tisoč avtomobilov. Vzporedno s Fiatovo bosta skoraj gotovo podpisani še dve pogodbi, in sicer s podjetjema Iveco za proizvodnjo avtobusov in Magneti Marelli za proizvodnjo pnevmatik. »Po prihodu številnih majhnih in srednjevelikih podjetij na srbski trg, prihaja zdaj pomembna naložba, ki bo pravi magnet za nadaljnja italijanska vlaganja,« je bil prepričan Merola. Omenjene velike investicije bodo imele za Srbijo nesporne gospodarske in zaposlitvene učinke. Italijanska »mreža« v tej državi, ki sloni na bančnem velikanu Intesa Beograd, v njej pa sodelujejo tudi zavarovalne oziroma finančne družbe Sace, Finest in Simest, se bo tako zaokrožila. Banka skupine Intesa SanPaolo je največja v Srbiji s svojimi 216 agencijami in z 1,3 milijona strank na deset milijonov prebivalcev. Sicer pa je srbski trg za italijanska podjetja zanimiv tudi zaradi bogastva surovin in nizke cene delovne sile, ki dosega približno polovico italijanske cene dela. EVRO 1,4571 $ +2,35 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 22. septembra 2008 valute evro (povprečni tečaj) 22.9. 19.9. ameriški dolar japonski jen 1,4571 155,20 1,4236 153,03 ruski rubel 36,7509 9,7303 36,3283 7,4599 britanski funt 0,79200 0,78730 9,5383 norveška krona 8,1675 8,2580 24,242 švicarski frank estonska krona madžarski forint 1,5988 15,6466 239,93 3,3030 1,5975 15,6466 239,96 3,3042 kanadski dolar 1,5305 1,5154 bolgarski lev 1,9558 3,6282 1,9558 3,6420 slovaška krona 30,275 3,4528 30,275 3,4528 latvijski lats 0,7080 2,6283 0,7084 2,6280 islandska krona 130,68 131,47 hrvaška kuna 7,1147 7,1152 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 22. septembra 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 3/17 3/19 3428 3,5125 LIBOR (EUR) 4,652 5,025 5,245 5,4375 LIBOR (CHF) 2,57 2,8 2,9358 3,2141 EURIBOR (EUR) 4,765 5,029 5,242 5,44 ■ ZLATO ■ (999,99 %%) za kg _ 19.598,85 € +679,26 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 22. septembra 2008 ša navodila so dostopni tudi na spletni strani omenjenega ministrstva (www.ministerosalute.it),in sicer s klikom v razdelku »In primo piano: Alcol, le tabelle informative da esporre nei pub e nei locali di intrattenimento«. Tu se lahko tiska omenjene tabele in konkretne napotke za upravitelje lokalov, ki jih določa odlok. Gostinska sekcija SDGZ poziva zainteresirane člane, naj si čimprej priskrbijo obe uradni tabeli in ju izobesijo v lokalu, sicer tvegajo njegovo zaprtje za 7 do 30 dni. V omenjenem odloku so predvidene naloge upravnikov lokalov z namenom, da bi bili njihovi gostje čimbolj učinkovito informirani, od ustrezne grafične podobe tabel, do njihove postavitve in tudi navodil za osebje, da bo lahko korektno obveščalo stranke, jim pojasnilo vsebino tabel in jim s primerno odgovornostjo točilo alkoholne pijače. Za dodatna pojasnila se lahko interesenti obrnejo na tajništvo gostinske sekcije SDGZ v Trstu, tel. 0406724824. V Sloveniji od danes • V« I • cenejši bencin LJUBLJANA - Opolnoči so se v Sloveniji znižale cene naftnih derivatov. Za liter 95-oktanskega bencina je treba po novem odšteti 0,027 evra manj, in sicer 1,114 evra na liter, liter 98-ok-tanskega bencina pa se je pocenil za 0,033 evra na 1,130 evra na liter. Pocenila sta se tudi dizelsko gorivo, za 0,037 evra na 1,136 evra, in kurilno olje, za 0,036 evra na 0,804 evra za liter. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolarja. Danes nov sestanek pristaniškega odbora TRST - Danes se bo v Trstu nadaljevalo pretekli teden prekinjeno zasedanje pristaniškega odbora, ki bo moral reči dokončno besedo o podelitvi koncesije za lesno pristanišče. Kot je znano, je bila odločitev med ponudbo Luke Koper s partnerji in združenja tržaških pomorskih agencij, preložena na ta teden. vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 27,22 IMTTTDCI IDDDA l(li,n +3,50 +7 01 KRKA 1 UKA KOPER 83,17 +4,67 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 47,54 213,22 +5,76 +2,42 TELEKOM SLOVENIJE 458,67 214,23 +0,38 +1,77 BORZNA KOTACIJA - DELNICE AERODROM LJUBLJANA 67,01 - nm n DDnnA IA _ ETOL iskra avtoelektrika istrabenz nova KRE. banka MARIBOR MLINOTEST LTlIk/IDAC h/ITC 174,75 45,00 67,96 22,58 -0,14 +0,49 +7,21 +4,88 nika - - Dl\/n\/ADMA 1 Ačl/n atza/i _loi:q pozavarovalnica sava DDnBAMI/A 24,42 +1,96 SALUS, LJUBLJANA - - SAVA 324 96 +3 83 SAVA 324,96 +3,83 TERME ČATEŽ - - 7im 1 Q/i QI _i_n n« ZAVAROVALNICA TRIGLAV 41,67 +3,25 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 22. septembra 2008 -1#65 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,856 6,59 15 6 +3,17 +1,31 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 12,35 1 945 -5,45 +1,11 -1 42 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 6,34 1152 -2,89 +10 77 EDISON ENEL ENI 5,91 1932 -1,09 FIAT FINMECCANICA 10,66 1605 -1,18 -1,91 +2 10 FINMECCANICA FONDIARIA-SAI GENIERAM 17,74 +1,94 GENERALI IFIL INTESA SAN PAOLO INTESA SAN PAOLO 22,75 3,94 +0,53 +11,17 LOTTOMATICA L MYOTT1CA 3,94 19,13 17 77 +11,17 -3,72 LUXo 1 IICA MEDIASET MEDIOBANCA MEDIOBANCA 4,77 -4,41 +0,36 PARMALAT PIREMI e C 9,94 1,665 +0,22 -2,11 -2 12 PIRELLI e C SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 0,453 23,87 4125 +1,49 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 8,06 1 09 -0,34 -6,33 +0 18 TENARIS TERNA 16,68 +2,25 +1 58 MBI BANCA MNICREDITO MNICREDITO 2,5375 15,37 0,54 MNIPOL 3,49 1,59 -2,36 +1,02 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 108,23 $ -0,59 IZBRANI BORZNI INDEKSI 22. septembra 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP liubliana 6.669,18 +3,85 SBii op, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 1.496,56 114,99 +3,88 +0,00 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIRS Banjaluka 3.183,74 1.426,04 -2,32 +0,58 DII\J, Dal 1ICUUKC1 FIRS, Banjaluka Beley 15 Beograd 2.655,80 1.167,20 +0,86 +0,00 DCICA 1 J, DCUUI Cl*_l SRX, Beograd BIFX Sarajevo 684,69 3028,61 +1,38 +0,06 Dir A, SalaJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 16.313,10 4.651,89 +1,50 +1,38 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.170,29 1.706,35 -1,92 -2,22 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 1.228,07 1.286,43 6.107,75 -2,15 +5,73 -1,32 -1 41 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 5.236,26 4.223,50 3.220,36 -2,34 +0,23 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.309,9 3.181,77 -0,48 -2,21 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 12.090,59 2.544,13 19.632,20 2.236,41 14.042,32 +1,42 -0,58 +1,58 +7,77 +5,46 / ITALIJA Torek, 23. septembra 2008 7 alitalia - Medtem ko vlada vztraja, da je edina rešitev sporazum z družbo CAI Tekma s časom in iluzorno iskanje novega interesenta Na Fiumicinu protest zagovornikov in nasprotnikov sporazuma - Ponudba pilotov RIM - Neskončna zgodba z Alita-lio se nadaljuje, vendar vse kaže, da se čas za rešitev nacionalne letalske družbe neizprosno izteka. Okrog možnih rešitev se niso razdelili samo sindikati, ampak tudi politika, medtem ko zavod za civilno letalstvo Enac grozi, da bo Alitalii v preklical dovoljenje za letenje, če komisar Fantozzi do četrtka ne predstavi »realističen načrt za rešitev družbe«. Za vlado je možnost rešitve letalske družbe samo ena, saj ponudba družbe CAI nima alternative, zato pritiska na sindikate, da podpišejo v preteklih dneh doseženi dogovor. Medtem ko Di Pietro grozi s sodnimi pregoni zaradi »motenja dražbe«, pričakuje Demokratska stranka nove kupce, ki naj bi se priglasili na včeraj objavljeni javni razpis komisarja Augusta Fantozzija. Na dlani je, da je Fantozzijev poziv k izkazu interesa za nakup Alitalie zgolj papirnato dejanje, kajti na obzorju ni videti interesentov, in če so (nemška Lufthansa je dala vedeti, da je posel v tem trenutku ne zanima, da pa spremlja razvoj dogodkov), bodo gotovo še čakali. Po stečaju italijanskega letalskega prevoznika bo namreč cena tistega, kar bo za njim ostalo, neprimerno nižja. Razpisni rok se izteče 30. septembra in le skrajni naivneži si lahko predstavljajo, da se bo v teku sedmih dni pojavil nov kupec. Tako tudi nič ne zaleže ponudba pilotov, ki so včeraj postavili na mizo za 300 milijonov evrov svojih odpravnin, s katerimi bi želeli kupiti ali vsaj postati delničarji Alitalie. Lepa gesta, a vsota je kot kaplja v morje. Izčrpavajoče dogajanje okrog letalske družbe je na eni strani prisililo največji italijanski sindikat, Cgil, da je stopil za korak nazaj in zavzel bolj konstruktivno stališče s polno pripravljenostjo za nadaljevanje pogajanj. Po drugi strani pa so zazevale razpoke v fronti nasprotnikov sporazuma s CAI, o čemer pričajo včerajšnje demonstracije na letališču Fiumi-cino. Tam so se zbrali piloti in drugo osebje Alitalie, ki se zavzemajo za rešitev letalske družbe s prodajo družbi CAI, ker se jim zdi to edino zagotovilo za njihovo delovno prihodnost. Ko so se na drugi strani letališča zbrali še nasprotniki prodaje družbi CAI, se je morala mednje postaviti policija, da ne bi prišlo do fizičnega kontakta in nevarnosti medsebojnega obračunavanja. Dokaz, kako razgreti so duhovi 18.500 uslužbencev Alitalie, ki začenjajo obračati hrbet tudi svojim sindikatom, zato bi bilo najbrž res pametno, če bi svoje mnenje lahko izrazili na referendumu. Na letališču Fiumicino so včeraj demonstrirali zagovorniki sporazuma z družbo CAI ansa egipt - Z njimi je (bilo) še 5 Nemcev, Romun in 8 Egipčanov Pet italijanskih turistov v rokah sudanskih ugrabiteljev KAIRO - Skupina neznancev je na jugu Egipta ugrabila 11 tujih turistov in 8 egipčanskih državljanov. Med njimi je po podatkih egiptovske vlade pet nemških in pet italijanskih ter romunski državljan. Vse podrobnosti o okoliščinah ugrabitve, kakor tudi morebitne zahteve po odkupnini, še niso znane. Kot je povedal tiskovni predstavnik vlade v Kairu Magdy Rady, naj bi ugrabitelji skupino turistov, ki je bila na ogledu na območju mesta Asuan, ugrabili v petek ter jo odpeljali čez mejo v sosednji Sudan. Z njimi naj bi odpeljali tudi osem egiptovskih državljanov, ki so turiste spremljali. Šlo naj bi za uslužbence turistične agencije Aegyptus iz Kaira, ki je potovanje organizirala, ter za policista. Po nekaterih virih naj bi ugrabitelji zahtevali 6 milijonov evrov odkupnine. Nemčija in Italija sta ugrabitev svojih državljanov že potrdili. Italijanski turisti so vsi iz Piemonta, točneje iz Turina in okolice. To so: 49-letna Lorella Paganelli, 52-letna Giovanna Quaglia, 68-letni Walter Barotto, 70-letna Mirella Di Giuli in 72-letni Michele Barrera. Arabska televizija Al Džazira je včeraj objavila novico, da so ugrabljence že izpustili, toda novico so potem zanikale egiptovske, italijanske in nemške oblasti. Sinoči je egiptovski zunanji minister v New Yorku sporočil, da naj bi ugrabljence izpustili v Sudanu. Vsi so v dobrem stanju. Italijansko zunanje ministrstvo novice ni potrdilo. Puščavsko območje, kjer je prišlo do ugrabitve ansa Škofje zaskrbljeni zaradi v« v v vse večje revščine RIM - Italijanski škofje so zaskrbljeni zaradi revščine, s katero se spopada vse več italijanskega prebivalstva. Tako izhaja iz poročila, ki ga je včeraj podal predsednik italijanske škofovske konference (CEI) kardinal Angelo Bagnasco. Škofje pozivajo vlado, naj kolikor mogoče olajša življenjske razmere družin, tudi s pomočjo davčnih olajšav. Sicer pa Ba-gnasco izraža zaskrbljenost zaradi večkrat nesprejemljivega odnosa do priseljencev. Po njegovih besedah ne smemo pozabiti, da so tudi ilegalni priseljenci »naši bratje«, in da je treba ta problem reševati z »omikanimi ukrepi«. Predsednik CEI se je med drugim pozitivno izrazil o možnosti, da bi parlament odobril zakon o t. i. biološki oporoki, a to pod pogojem, da ne bi uzakonil ev-tanazije. Bagnasco se je sorazmerno pozitivno izrazil o najnovejših vladnih ukrepih oz. načrtih na področju šolstva ter davčnega federalizma. Dva mrtva in več ranjenih na delu BENETKE, FROSINONE - Tudi včerajšnji dan ni minil brez nesreč na delu s smrtnim izidom. Včeraj popoldne je tovornjak na avtocesti Rim-Neapelj v bližini Pontecorva povozil tri delavce, ki so čistili zelenje ob robu cestišča. Eden izmed njih je umrl med prevozom v bolnišnico, druga dva pa se borita za življenje. Druga smrtna nesreča se je pripetila dopoldne na otoku Murano v Benetkah. Zrušil se je zid poslopja, ki ga obnavljajo, ter zasul pet delavcev. Eden je izgubil življenje, drugi štirje pa so se ranili, eden od katerih na lažji način. Kaže, da so vsi vpleteni delavci ukrajinski priseljenci. Policija, ki vodi preiskave, preverja, ali so bili delavci redno zaposleni. Občine polnile blagajne s prirejenimi semaforji MILAN - Nekatere občine so si blagajne polnile s pomočjo namernega povečevanja števila prometnih prekrškov. Pri tem so jim pomagali prirejeni semaforji. Posebnost prirejenih semaforjev, ki so bili nameščeni ob hitrih mestnih cestah, je bilo hitro preskakovanje z rumene na rdečo luč. To so vozniki prevozili, posnela pa jih je kamera, nameščena na semaforje. V škandal, ki ga je po številnih pritožbah voznikov preiskalo milansko tožilstvo, je vključenih 30 občin in štiri podjetja. Vodje kartela so že bili aretirani, zveza za zaščito potrošnikov pa zdaj zahteva povračilo stroškov oškodovancem. kamora - Pokol v Castelvolturnu Prijeli prvega osumljenca Domnevni morilec, član klana Casalesi, je že bil v hišnem priporu - Vlada bi lahko odposlala v Kampanjo do 1000 vojakov CASERTA - Policija je aretirala enega izmed osumljenih storilcev četrtkovega pokola, do katerega je prišlo v krajih Baia verde in Ca-stelvolturno pri Caserti. V streljanju so bili tedaj ubiti lastnik igralnice in šest afriških priseljencev. Preiskovalci so takoj ocenili, da gre za obračunavanje zaradi mafijskih poslov, včeraj pa je policija prijela 29-letne-ga Alfonsa Cesarana, člana kamoristične skupine Francesca Bidognet-tija, znanega tudi z nazivom »Ciccetto 'e mezzanotte«. Skupina sodi v sklop mogočnega klana Casalesi. Cesarana so prijeli na domu njegovih staršev v kraju Baia verde, točno nasproti igralnice, kjer se je zgodil prvi umor. Cesarano je bil v hišnem priporu. Njegovi sorodniki pravijo, da so ga v času dvojnega pokola varovali karabinjerji, načelnik mobilnega oddelka policije pa je njihove trditve zavrnil. Cesarana so prepoznali očividci, ganski državljani, ki so prisostvovali umoru svojih rojakov. Policija išče še dva osumljenca, ki naj bi prav tako sodelovala pri obeh krvavih dejanjih. Preiskovalci sumijo, da je ista kriminalna skupina odgovorna tudi za umor podjetnikov Domenica Noviella (16. maja) in Micheleja Orsija (1. junija). Prvega so ubili, ker ni hotel plačati mafijskega davka, drugi pa bi bil moral nastopiti kot priča na procesu proti vrhovom klana Casalesi. Vlada bo danes odločala, ali bo v Kampanijo odposlala vojake, ki bi sodelovali v boju proti kamori. Obrambni minister Ignazio La Rus-sa je pojasnil, da bi lahko odposlal do 1000 vojakov. Notranji minister Roberto Maroni je glede aretacije Alfonsa Cesarana dejal, da hišni pripor za člane kriminalnih združb očitno ni učinkovita rešitev. Na območje klana Casalesi je medtem dospelo 400 policistov, karabinjerjev in finančnih stražnikov. La Russa in Maroni sta pri Vareseju letela z novim vojaškim letalom M346 ansa iran - Protest Berlusconi »užalil« Ahmadinedžada RIM -Med Italijo in Iranom je prišlo do diplomatskega kratkega stika. Teheran je namreč uradno protestiral, ker je italijanski mi- nis,trs.ki pred- Mahmud sedmk Silvio ahmadinedžad Berlusconi primerjal iranskega predsednika Mahmuda Ahmadinedžada s Hitlerjem. Ko je minuli torek v Parizu od sionističnega združenja Keren Hajesod prejel priznanje »človeka leta«, se je namreč Berlusconi kritično obregnil ob Ahmadined-žadove večkratne grožnje, češ da bo Izrael izginil s političnega zemljevida sveta, in ga primerjal z nekdanjim nemškim diktatorjem. »Takšne besede niso vredne italijanskega naroda,« je dejal glasnik iranskega zunanjega ministrstva Hasan Kaškavi. »Gre za nepremišljene in servilne besede v odnosu do sionizma, ki so značilne za italijanskega ministrskega predsednika,« je pristavil. »Iran naj zavzema odgovornejša stališča na mednarodnem področju,« se je kratko odzval Rim. 8 Torek, 23. septembra 2008 TRST / APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it col - Svečanost ob 25. obletnici spomenika žrtvam fašizma zelo aktualna vrednota Živka Persič: Ali bi predsednik poslanske zbornice Fini svoje spreobrnjenje ponovil v Trstu? Antifašizem je danes zelo aktualna vrednota, ker raste v sodobni družbi zaskrbljujoča vseenost glede enoumja, nestrpnosti in nasilja. Zato ima vsak izmed nas del odgovornosti, da nekaj naredi. Pri nekaterih je odgovornost večja, pri drugih manjša, nekateri so v tem bolj uspešni, nekateri manj. Najhuje pa je, če se nekateri za to niti ne zmenijo oz. se te odgovornosti ne zavedajo in se prepuščajo toku, češ da je vseeno. Ali ni vseenost prav tako nevarna? To je v nedeljo popoldne na Colu poudarila predsednica SKD Tabor z Opčin Živka Persič, ki je bila slavnostna govornica na svečanosti ob 25. obletnici odkritja spomenika vsem žrtvam fašizma. Kome-moracijo sta oblikovala MoPZ Kraški dom pod vodstvom Vesne Guštin Grilanc in MePZ Repentabor pod vodstvom Loredane Guštin, po polaganju vencev pa je ob častni straži tabornikov RMV pozdravil župan Občine Repentabor Aleksij Križman. Spomenik je odraz volje vseh prebivalcev, ki so pred 25 leti udarniško sodelovali pri njegovi postavitvi, je povedal prvi občan. Zgodovina je zgodovina in dejstva so dejstva, je poudaril. Zgodovinski revi-zionizem in poskusi po enačenju žrtev in krvnikov so zato proti vsakemu razumevanju. Spomenik, ki je nepolitičen in je vselej vezal ljudi, jih zato danes še bolj združuje, je še naglasil Križman. Fašizem in nacizem sta poosebila najslabšo stran človeške narave in sla po (nad)oblasti, antifašizem pa je človeka spet dvignil iz razvalin in predstavlja eno izmed zvezd, ki nam še vedno kažejo pravo pot, je nato povedala Živka Persič. Svojo pripadnost idealom antifašizma pa ne moremo izkazovati samo s prisotnostjo na svečanostih, je nadaljevala, temveč predvsem s svojim delom, s prizadevanjem za razvoj in včasih tudi obstoj vseh družbe-no-kulturnih segmentov, da se uveljavi enakopravnost različnih kultur in jezikov, ki so del tega prostora in ki še vedno beležijo nevarne korake v napačno smer. To je dolžnost vseh antifašistov. Do spoznanja, da je antifašizem vrednota in fašizem absolutno zlo, je nekdo potreboval ogromno let, je naglasila govornica in se vprašala, ali bi predsednik poslanske zbornice Fini svoje spreobrnjenje v antifašista ponovil v Trstu in v to prepričal svoje tržaške kolege ter podprl npr. ureditev parka miru. Pa ni morda ta izjava le ena od neštetih osebnih političnih računic in efektnih fraz, ki zaznamujejo ta čas in živijo le za trenutek, v resnici pa prikrivajo težko stanje današnje italijanske družbe, ki jo vse bolj zaznamujejo resna gospodarska kriza, negotovost, nestrpnost, strah pred drugačnim, stara-nova nasilja in nespoštovanje drugačnega? je še vprašala: ali ni to morda nov fašizem, ki predvsem prek televizije uniformira današnjo družbo? Prav bogati so bili ti zadnji dnevi, je menila govornica: izjave o dobrem in slabem fašizmu, Finijev antifašizem, pa tudi izjave predsednika slovenske vlade Janše, da enotnost Primorske, ki ni poznala bratomorne vojne, mora postati zgled za vso Slovenijo. Morda bomo nekega dne le dočakali tudi skupno izjavo vseh slovenskih političnih sil, da je bil kolaboracionizem absolutno zlo, je menila Persičeva. Iz smrti naših junakov je vzklila svoboda oz. življenje v demokratični družbi -italijanski, slovenski in evropski. Kaj pa bomo mi v sedanjosti in bodočnosti, je odvisno od nas, je še poudarila. Bistveno je, da vsakdo prevzame del odgovornosti, ker je vseenost nevarna. To malodušje, ki se spremeni v apatijo, če ne v kolektivno depresijo, je morda že oplazilo del družbe. Morda pa še zlasti tiste, ki so imeli v pravem an-tifašizmu in aktivnem uporu svoje korenine. Zato je antifašizem še kako aktualna vrednota, je še naglasila Persičeva, da bo tudi naša bodočnost lepša od tiste, v katero so verjeli in za katero so se žrtvovali vsi, ki se jih s hvaležnostjo spominjamo. Glavna govornica Živka Persič, spodaj polaganje vencev ob zborovskem petju kroma ul. flavia - Včeraj popoldne v trgovini LD Oborožen rop v marketu Mlad ropar s sončnimi očali in pištolo v žepu stopil k blagajni ter odnesel skromen znesek Po ropu je forenzični oddelek iskal prstne odtise kroma Mlad moški, star od 20 do 30 let, je včeraj okrog 16.30 stopil k blagajni marketa LD v Ul. Flavia št. 50. Na glavi ni imel pokrivala, njegov obraz pa so le delno zakrivala sončna očala. Iz žepa njegovega jopiča je gledal ročaj pištole. Ko je prišel na vrsto, je od mlade uslužbenke zahteval, naj mu izroči denar. Sama ni mogla razumeti, ali se v žepu skriva prava pištola ali pa igrača: odprla je blagajno in neznancu izročila 400 do 500 evrov. Z dokaj skromnim plenom je mladenič sedel v avtomobil z registrsko tablico iz Pulja in zbežal. Na kraj je kmalu zatem prišla patrulja policije, o roparju pa ni bilo več ne duha ne sluha. Policisti so se pogovorili z blagajničarko in ostalimi pričami, market pa so obiskali še forenziki. Slednji so iskali morebitne prstne odtise, ki so pri ropih in tatvinah eno glavnih orožij v rokah preiskovalcev. Policija ugotavlja, ali je roparja za volanom avtomobila čakal pajdaš. Policija je z dogodkom seznanila tudi slovensko in hrvaško policijo, na kvesturi pa omenjajo možnost, da je bilo vozilo ukradeno. Bassa Poropat: Boniciolli je ravnal pravilno Predsednik Pristaniške oblasti Claudio Boniciolli je v postopku za določitev subjekta, ki bo v prihodnjih 15 letih upravljal lesno pristanišče, ravnal pravilno, korektno in prozorno. To je poudarila včeraj v tiskovni noti pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat. Slednja se je nanašala na polemike zaradi Boniciollijevega predloga, da o tem odloča licitacija, ker sta ponudbi družb General cargo terminal in Agentimar enakovredni. Družba Agentimar je zaradi tega protestirala. Pristaniški odbor je vzel na znanje mnenje tehnične komisije, da sta si družbi enakovredni, je dodala Poropatova. Boniciollijev predlog o licitaciji je torej edina pot, je še menila pokrajinska predsednica in izrazila upanje, da bosta omenjeni družbi pred prihodnjim zasedanjem Pristaniškega odbora vsekakor dosegli sporazum. Z Elettro rešili dilemo o spornih molekulah Potrebni so bili mednarodna ekipa raziskovalcev in pet let dela, naposled pa je dileme o razredu molekul, ki jim pravijo alkantioli, konec. Članek v prestižni reviji Science je na podlagi izsledkov raziskav mednarodne ekipe znanstvenikov, med katerimi so raziskovalci raznih tržaških ustanov, končno razložil postopek, po katerem se tovrstne molekule vežejo z zlatom. Alkantiole namreč uporabljajo za zaščito kovin pred korozijo. Ekipo so sestavljali raziskovalci tržaškega sinhro-trona, šole SISSA, centra ICTP, Univerze v Trstu, centra Democri-tos ter ameriških univerz Pennsylvania in Princeton. Ključnega pomena je bilo delo v bazovskem laboratoriju Elettra. Tržaški karabinjerji z novim poveljnikom Polkovnik Ivano Fraticelli po petih letih zapušča mesto poveljnika operativnega oddelka tržaških karabi-njerjev. Odslej bo vodil urad za urjenje, informacijo in operativne dejavnosti v Vidmu. V Istrski ulici ga bo nadomestil major Antonio Gar-ritani, ki je v preteklosti poveljeval nabrežinskim in še prej tržiškim ka-rabinjerjem. Pri univerzi nesreča brez hudih posledic Ul. Valerio, ki se vzpenja ob glavnem sedežu tržaške univerze, je bila včeraj ob 12.30 prizorišče spek-takularne nesreče, ki pa je imela k sreči samo gmotne posledice. Vpletena so bila tri vozila: dostavno vozilo iveco ter avtomobila alfa romeo in seat. Avtomobila sta se močno poškodovala. Do trčenja je prišlo ob zgornjem delu univerzitetnega kompleksa, med ulicama Artemisio in Scoglio, v smeri proti Trstu. Vzroke nesreče so raziskovali mestni redarji. Peticija za postajo pri Ljudskem vrtu Nekaterim občanom ne gre v račun, da je podjetje Trieste Trasporti ukinilo avtobusno postajo na vogalu pri ulicah Giulia in Piccolomini, pred Ljudskem vrtu. Ukrep naj bi bil začasen, v zadnjih mesecih pa so izginili še poslednji sledovi postaje. Občan Damiano Papagno je zato napisal peticijo za ponovno vzpostavitev postajališča, zahtevo pa je podpisalo 1466 ljudi. / TRST Torek, 23. septembra 2008 9 pomorski promet - Elegantna in razkošna Opera družbe MSC Crociere Ob opevanju križarjenj tudi kritike na kopenske strukture Še do 3. novembra bo Opera vsak ponedeljek zaplula sredozemskim biserom naproti Elegantna in impozantna 250 metrov dolga in 60 tisoč ton težka velikanka za križarjenje Opera neapeljske družbe MSC Crociere se v Trst vrača že drugo leto zapored, »saj je danes vaše mesto strateškega pomena v luči vse večjega odpiranja proti vzhodnoevropskemu trgu.« Takega mnenja je bil Operin kapitan Giacomo Romano, ki je včeraj izrekel dobrodošlico predstavnikom turističnih agencij in novinarjem v elegantni hali v samem osrčju plovila. Ob srebanju hladne penine smo gostje izvedeli marsikaj o križarki oziroma o družbi MSC in njenih poslovnih načrtih. »Naša želja je, da bi MSCpostala lider za sredozemski in evropski potniški sektor. Italijanski trg se namreč krepi, tako da si nadejamo, da bomo odslej tudi v Trstu bolj prisotni,« je povedal Massimo Bertoldero, odgovorni pri MSC za Triveneto. Družba razpolaga danes z devetimi ladjami, do leta 2012 pa predvideva izgradnjo dodatnih šestih. Med temi bodo že 18. decembra v Neaplju splovili 333 metrov dolgo MSC Fantasio, največjo ladjo, ki jo je kdajkoli naročil kak evropski ladjar. V njej bo zadnje nadstropje v celoti namenjeno elitnim, premožnim gostom, ki bodo lahko računali na pokrit bazen in ekskluzivno osebje. Da ni vse zlato, kar se sveti, pa je poudaril kapitan Romano. »Če želimo biti konkurenčni, moramo vlagati v Levo pogled na razkošno recepcijo na velikanki Operi, desno pa veliki bazen na njenem krovu, v 12. nadstropju kroma kakovostnejše strukture na kopnem, tudi tu v Trstu, in tu mislim predvsem na pomol in pristaniški terminal, drugače, kot se pri nas reče, bomo zamudili vlak. Brez zamere seveda, saj moja želi biti le konstruktivna kritika. Italijani se namreč vedno bahamo, da smo v vsem prvi, resnici na ljubo pa smo v tem sektorju v veliki zamudi. Tako v Španiji kot na Karibskih otokih so na primer v zadnjih šestih mesecih zgradili dva pomola. Mi pa si usta polnimo z visokoletečimi besedami, ko je čas za dejanja pa... « Njegove besede so seveda izzvale vrsto opravičil oz. ugovorov. Občinski odbornik za gospodarski razvoj Paolo Ro-vis (ki je nasledil odbornika Buccija, ki je bil med pobudniki tovrstnih križarskih postankov v našem mestu) je pojasnil, da se v krajevnem turizmu nekaj le premika, saj število turistov narašča in da je treba v razvoj Trsta verjeti, saj ima mesto vse pogoje za uspeh na mednarodnem pomorskem trgu. Direktor podjetja Trieste Terminal Pas-seggeri (ki je v stoodstotni lasti Pristaniške oblasti) Livio Un-garo je predočil dobro delovanje terminala in njegovo tehnično izboljšavo (podjetje je investiralo vanj 600 tisoč evrov). Izpostavil je skorajšnji zaključek del pri hitri cesti, ki bo okrepil povezavo z vzhodnim svetom, povezavo z danes uspešno tržaško železniško postajo in pa z ronškim letališčem, ob tem pa omenil še zaželeno sodelovanje z bližnjim ljubljanskim letališčem Jožeta Pučnika. Z novostmi pa je prišel na dan upravni direktor Pristaniške oblasti Aldo Quomo, ki je napovedal velike investicije v pristaniške infrastukture, saj nameravajo v novem regulacijskem načrtu pomol Bersaglieri podaljšati za 120 metrov. Po besedah pa smo prešli k dejanjem, in sicer k ogledu velikanke, ki jo je bilo na tržaškem nabrežju težko spregledati, saj ima Opera nad 250 metrov za skupnih 13 nadstropij; vsako nosi zgovorno ime - Turandot, La Boheme, Norma, Rigoletto, Otello, Aida, LA Traviata, ipd. Gost lahko izbira med plavanjem v bazenu, plesanjem v diskoteki, postankom v termalnem centru ali solariju, obisku telovadnice ali knjigarne oziroma počitkom v številnih barih ali kavarnah. Na Operi se lahko pelje 2.055 potnikov, kabin je 856, v vsaki pa pričaka gosta prijetno presenečenje. Vsak ponedeljek vse do 3. novembra bo velika Opera iz Trsta odplula sredozemskim biserom naproti. Med enotedenskim križarjenjem bo najprej postala v Anconi, nato v Gythionu - mestecu na peloponeškem polotoku, Pireju, Krfu in Dubrovniku, ter se od tod spet vrnila v naše mesto. (sas) občina trst Neurejene zelene površine v mestu Zelene površine v Trstu niso povsod enake. Gredice na nabrežju so lepo urejene, medtem ko so razni parki in drugi zeleni otočki v ostalih mestnih predelih in v predmestju zapuščeni in neurejeni. Tako je ugotovil občinski svetnik Občanov Roberto Decarli na zadnji seji tržaškega občinskega sveta. V aktualnem vprašanju županu Robertu Dipiazzi je hotel izvedeti, zakaj taka »zelena diskriminacija« in kdo je zanjo kriv. V svojem posegu je Decarli izrecno omenil gredico sredi Ceste za Glinščico, kjer sta trava in osat že presegla meter višine. Podobno je z zelenico pred novim plavalnim bazenom in z zelenimi površinami v številnih mestnih rajonih. Župan Dipiazza je odgovoril, da se vsa zadeva suče okrog tako imenovanih »pristojnosti«. Ponudil je nekaj primerov. Na Cesti za Glinščico je za nekatere gredice odgovorna tržaška občina, za druge pa dolinska. Na nabrežju bi morala za gredico pred Pomorsko postajo skrbeti Pristaniška oblast. Tržaška občina je podpisala pogodbo s podjetjem AcegasAps o urejevanju zelenih površin in čiščenju cest, a kaže, da se pogodba ne spoštuje. Župan je vsekakor poudaril, da je občina namenila letos več sredstev za zelene površine. Decarli ni bil zadovoljen z vprašanjem. Hotel je izvedeti, kdo nadzoruje, ali je podjetje Acega-sAps res opravilo to, kar ga zavezuje pogodba. Lani je imela družba 254 milijonov evrov dobička, a ne opravlja služb, ki bi jih morala, je opozoril. Zelo negativno je ocenil županovo zvračanje krivde na drugega. Po njegovem bi morala občinska uprava nadzorovati, ali podjetje AcegasAps dela to, za kar je plačano, ali ne, in bi moralo strogo ukrepati v primeru kršitve podpisane pogodbe. Občinski svetnik Občanov je tudi ocenil, da je vprašanje zelenih površin pomembno za lep videz mesta. Zato bi mu morala občinska uprava posvetiti večjo pozornost. Namesto tega pa načrtuje nov most čez Kanal, ki ne bo služil nikomur, razen odborniku (Bandel-liju), ki bi želel tudi po »zaslugi« mosta postati župan. znanost - Nagrajevanje najboljših dijakov šeste Naravoslovne olimpijade Znanost je potrebno gojiti Med njimi tudi dijakinja zavoda Stefan Saša Regent in dijaki Prešerna Vid Antoni, Ester Gaggi Slokar in Lara Sancin Vid Antoni, Saša Regent in Lara Sancin so bili nagrajeni na sobotni prireditvi pri Lazaretu V soboto dopoldne so v prostorih vojaške logistične baze pri Lazaretu na svoj račun prišli »mladi geniji«. Na priložnostni slovesnosti so namreč podelili priznanja dijakom višjih srednjih šol iz dežele Furlanije Julijske krajine, ki so se na aprilskem deželnem tekmovanju, na t.i. Naravoslovni olimpijadi, ki jo že šest let zapored prireja Vsedržavno združenje učiteljev naravoslovja (ANISN), dosegli najboljše rezultate. Na olimpijadi je letos sodelovalo skupno sedemnajst višjih šol; lani so sodelovali le dijaki tehničnega zavoda Jožef Stefan, letos pa se jim pridružili še tisti z liceja Franceta Prešerna. Nagrado (knjižni dar in dnevnik) so prejeli dijakinja zavoda Stefan Saša Regent, medtem ko so med Prešernovci blesteli dijaka bienija Vid Antoni ter Ester Gag-gi Slokar (ex-aequo) ter Lara Sancin za trienij. Goste, ki so se udeležili slavja, je uvodoma nagovoril načelnik logistične baze Claudio Tommasi, besedo pa je nato prevzela predsednica deželnega združenja ANISN Elide Catalfamo. Poudari- la je, da današnja slika italijanskega šolstva ni nič kaj spodbudna, saj je vlada rezala nad 170 tisoč delovnih mest, pri tem pa je bilo najbolj oškodovano poučevanje znanstvenih predmetov. V vednost je prisotnim posredovala podatek, da najboljše rezultate na Naravoslovni olimpijadi dosegajo dijaki liceja Malignani iz Vidma, ker imajo več ur posvečenih znanstvenim vedam, se pravi kemiji, fiziki in biologiji. Sobotnih praznovanj se je udeležil tudi docent kemijskih ved na tržaški univerzi Giacomo Costa. Zaustavil se je pri razširjeni tezi, da so italijanski dijaki med najslabšimi v znanju znanstvenih predmetov, sam pa je ugotovil, da so dijaki s severovzhodne Italije celo nasprotno med najboljšimi v Evropi. Mlade je zato pozval, da je znanost potrebno gojiti, saj določene fakultete danes kratko malo izumiraj°. Na koncu pa še spodbudna novica: Italija se je letos prvič udeležila mednarodne Naravoslovne olimpijade, ki je potekala poleti v indijskem mestu Bomba-ju in si prislužila celo dve bronasti medalji. ip 10 Torek, 23. septembra 2008 TRST / radijski oder - Včeraj predstavili letošnjo ponudbo Gledališki vrtiljak se bo zavrtel že enajstič V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu bo Trnjulčica (dvakrat) na sporedu to nedeljo Sezono so predstavili v prostorih Slovenske prosvete kroma Pisani gledališki vrtiljak, ki ga Radijski oder že enajsto leto namenja otrokom za »čarobno« gledališko popestritev nedeljskih popoldnevov, se bo letos prvič zavrtel 28. septembra v dvorani Marijinega doma pri sv. Ivanu. Celotno pobudo so predstavili včeraj na sedežu Slovenske prosvete, kjer je Marijan Jev-nikar potrdil nadaljevanje posrečene formule, ki množično privablja zvesto publiko in vedno nove obiskovalce. Prav zaradi izrednega odziva publike so organizatorji pred leti uvedli dvojno ponovitev vsake predstave v sklopu abonmajev Sonček (pričetek ob 16. uri) in Zvezda (ob 17.30). Nedelja popoldne se je izkazala kot najbolj primeren dan za izvenšolsko pobudo, katere se otroci udeležujejo skupaj s starši. »Družinsko« doživljanje gledališke predstave ima poleg prijetnega družabnega učinka dvojni namen, da ponuja otrokom prisrčen stik z gledališko umetnostjo in s slovensko besedo, kar je tudi ustanovno vodilo Radijskega odra. Odgovorna za repertoar je Lučka Susič, s strokovnim sodelovanjem Emila Aberška iz SNG Nova Gorica. Abonma obsega dve produkciji Radijskega odra. Otvoritvena predstava bo pravljica Trnuljčica, ki je nastala v okviru poletne gledališke šole v Marijanišču. Delavnice se je udeležilo okrog 50 otrok od 6. do 12. leta starosti, ki bodo nastopili v dvojni zasedbi. »Hišna« produkcija bo sklenila abonma marca meseca s priredbo kultne filmske uspešnice »Mary Poppins«, tokrat v izvedbi starejših igralcev od 17. do 25. leta starosti. Po tradiciji se Radijski oder vsako drugo leto povezuje s koroškimi gledališkimi ustvarjalci, ki jih bo oktobra zastopalo KPD Šmihel s predstavo »Me-zinček«. Novembra bo na sporedu Lutkovno gledališče Maribor s predstavo »Jajce«, kateri bo sledila produkcija Mak-Deskle »Veveriček posebne sorte«. Gledališče na vrvici iz Nove Gorice bo januarja predstavilo zgodbo o Hudobni mačehi in dobri pastorki, ljubljanski Mini Teater pa bo nastopil februarja s pravljico »Pipi in Melkiard«. Otroci se odpravljajo zelo zgodaj na predstave, zato so organizatorji poskrbeli tudi za zaposlitev malih gledalcev v pričakovanju začetka s pomočjo animatork študijskega centra Melanie Klein. Otroci aktivno sodelujejo tudi z udeležbo na likovnem natečaju »Moj najljubši junak«, saj so vabljeni, da »narišejo« svoje vtise ob ogledu predstave. Zaključno nagrajevanje poteka pod pokroviteljstvom Zadružne kraške banke, ki podpira tudi prihod sv.Miklavža ob decembrski predstavi. Grafično podobo plakatov in letakov s srčkanimi ilustracijami je oblikoval Matej Susič. Abonmaji so že na voljo na sedežu Slovenske prosvete (ulica Donizetti 3-I nadstropje) od ponedeljka do petka od 9. do 17.ure. Zainteresirani lahko rezervirajo abonma tudi telefonsko (040 370846). Cene upoštevajo potrebe številčnih družin z ugodnim skupinskim abonmajem. Zaradi nepridobitniške zasnove pobude se sezona odvija tudi letos s podporo Urada RS za Slovence po svetu. (ROP) repentabor - V organizaciji Razvojnega združenja Repentabor Strokovna ekskurzija v Carpaneto Potekala je od 5. do 7. septembra - Ogled vinogradov, kmetijskih obratov in okolice ter nastop in sprejem na županstvu Poti Roberta Tigellija Univerza in glasba Danes bodo v dvorani Cammarata Univerze v Trstu ob 12. uri predstavili nov prvostopenjski master v glasbenem in opernem managementu, ki ga prireja univerza v sodelovanju z opernim gledališčem Verdi. Prisotni bodo rektor tržaške univerze Francesco Peroni, superintendant gledališča Verdi Giorgio Zanfagnin, umetniški vodja Umberto Fanni in vodja produkcije Alessandro Gilleri. Vojaška baza, jedrsko pristanišče in vesoljski ščit Kulturno združenje Una nuova via prireja danes popoldne na sedežu Odbora za mir, sožitje in solidarnost Danilo Dolci v Ul. Valdirivo 30 v Trstu ob 18. uri srečanje, posvečeno referendumu o vojaški bazi v Vicenzi, vojaškemu jedrskemu pristanišču v Trstu in vesoljskem ščitu na Češkem. Gost srečanja bo predstavnik združenja No DalMolin in mreže Lilliput Silvano Caveggion, govorila pa bosta tudi Dino Mancarella za združenje Europe for Peace in Humanistično gibanje ter Alessandro Capuzzo za Omizje miru FJK. Pesniška zbirka Erike Mattee Vida Kulturno združenje Altamarea in založba Ibiskos prirejata v četrtek v kavarni San Marco v Ul. Battisti 18 ob 18. uri predstavitev pesniške zbirke Erike Mattee Vida z naslovom Saro ragionevole domani / Biču pametni-ja sutradan / Morgen werde ich vernünftig, ki je na lanskem natečaju Trst mejne pisave prejela nagrado za neobjavljeno poezijo. Šlo bo za prvo izdajo v okviru nove zbirke Mejne pisave, ki bo služila promociji del avtorjev, katerih značilnost je medkulturni dialog. Na predstavitvi bodo poleg avtorice spregovorili še predsednica združenja Altamarea Rina Anna Rusconi, predstavnica založbe Ibiskos Antonietta Risolo in pesnik Marko Kravos, ki je napisal spremno besedo k zbirki. Poezije bo bral Alek-sij Pregarc, za glasbeno kuliso pa bo poskrbel harmonikar Roberto Daris. Razvojno združenje Repentabor je na pobudo Združenega mešanega pevskega zbora Repentabor in na predlog Angela Ba-ranija med 5. in 7. septembrom organiziralo strokovno ekskurzijo v Carpaneto v okolici Piacenze. G. Barani je bil tudi glavni organizator te poučne ekskurzije. Ogledali smo si vinarsko podjetje v kraju Rez-zano, kjer družina Montesissa obdeluje približno 400 ha vinogradov. Sledil je ogled živinorejskega obrata Gandolfi v kraju Zene, na katerem se nahaja tisoč glav živine, od tega tristo krav molznic, ki dnevno dajejo približno 11.000 litrov mleka. Iz mleka te kmetije in od ostalih 19 kooperantov pa proizvajajo odličen sir Grana Padano. Proizvodnjo te svetovno znane kulinarične specialitete smo si ogledali v kmetijskem obratu Santa Vittoria v kraju Ciriano, kjer dnevno izdelajo 4.000 do 5.000 kg sira. Vrhunec našega obiska je predstavljal sprejem pri županu občine Carpaneto Gianni-ju Zanrei ter nastop na krajevnem Prazniku vratovine (Festa della coppa), kjer je Združeni MePZ Repentabor zapel pet pesmi. Pesem zbora je spremljala tudi vse naše oglede. Povsod so nas sprejemali z velikim zanimanjem in veseljem. Ekskurzija je bila obogatena tudi z ogledi nekaterih turističnih znamenitosti v samem kraju Car-paneto in v naselju Grazzano Visconti, ki je bilo ob tamkajšnjem gradu zgrajeno v srednjeveškem stilu. Vsi udeleženci smo bili z ekskurzijo zelo zadovoljni saj smo tamkajšnjim ljudem dobro predstavili tako Razvojno združenje Repentabor kot občini Sežana in Repenta-bor, iz katerih izhajamo. Še posebno so občudovali naše sodelovanje in druženje ljudi ob slovensko-italijanski meji. Na koncu bi se radi zahvalili ZKB in Občini Sežana, ki sta finančno podprli našo ekskurzijo. S tem izletom je pevski zbor zaključil zelo uspešno sezono 2007/2008. Da bi lepa slovenska pesem še naprej razveseljevala in družila ljudi, pa Združeni MePZ Repentabor vabi nove pevke in pevce, da se nam pridružijo. Vaje so vsak četrtek ob 20. uri v zadružnem domu v Dolu pri Vogljah. Danilo Ravbar in Bojana Vidmar Udeleženci ekskurzije so si ogledali tudi okolico Carpaneta z gradom Mignano (desno), Združeni MePZ Repentabor pa je nastopil pred županstvom v Carpanetu (spodaj) V muzeju moderne umetnosti Ugo Carà v Miljah bodo v četrtek ob 19. uri odprli razstavo Sentieri (Poti) slikarja Roberta Tigellija. Del iste razstave bo odprt v soboto ob 18.30 v prostoru Spaziotrart na Drevoredu XX. septembra 33 v Trstu. Obe razstavi bosta na ogled do 15. oktobra. Odprtje Galerije Illy Galerija Illy, potujoča kulturna manifestacija, ki je že obiskala New York in Milan, prihaja v Trst ob priložnosti 75-letnice ustanovitve družbe Il-lycaffè. Slavnostno odprtje bo v petek v razstavnih prostorih bivše ribarnice na tržaškem nabrežju ob 19. uri, niz kulturnih pobud pa bo tam potekal do 11. oktobra s sodelovanjem osebnosti, kot so Peter Greenaway, Laura Cu-rino, Chiara Clemente, Patricia Ur-quiola, Jonathan Lieven, Flavio Sori-ga, Davide Longo, Roberta Corradin, Corrado Assenza, Giuseppe Ceder-na in Paolo Rumiz. Razstava Luciana Chineseja V petek bo v kavarni San Marco v Ul. Battisti 18 ob 18. uri odprtje razstave Prostorske arhitekture Luciana Chineseja, katerega bo predstavila umetnostna zgodovinarka Francesca Rossi. Razstava bo na ogled do 19. okrobra, prireja pa jo združenje Ac-quamarina v sodelovanju z Deželo FJK, Pokrajino Trst in Zadružno kraško banko. Papirnato gledališče Tržaški Goethe Institut prireja v ponedeljek, 29. septembra, ob 18. uri v gledališču Miela predstavo Papirnatega gledališča (Papierteather) iz Nurnberga, ki bo skupaj s skupino Debussy Trio iz Munchna uprizorilo delo ruskega skladatelja Modesta Musorgskega Slike z razstave. / TRST Torek, 23. septembra 2008 1 1 dolina - Prireditev ob dvajsetletnici nastopanja Denis Novato s prijatelji in harmoniko segel do srca V športnem centru S. Klabjana se je v nedeljo zbrala prava množica Ko je Denis Novato v nedeljo stopil na oder športnega centra S. Klabjana v Dolini in je zagledal nabito polno igrišče in tribuno, so se skrbi in napetosti razblinile, da je spontano priznal: »Sem se bal, da ne bo nobenega«. Kdor ga pozna, ve, da ne gre za lažno skromnost, saj so nagrade, priznanja, dosežki dvajsetletne mednarodne kariere utrdili le njegovo umetniško samozavest, a se niso dotaknili pristnosti človeka, za katerega je bilo igranje v domačem krogu prav posebno doživetje. Minilo je deset let, odkar je osvojil nagrado kot svetovni prvak v igranju na dia-tonično harmoniko in od tedaj se je njegov vzpon pospešeno nadaljeval in širil v Ameriko, kjer je zelo znan in cenjen in je bil poleg mnogih turnej in snemanja cd-jev deležen visokih priznanj. Postavil je osnove novega načina igranja in novega pojmovanja diatonične harmonike in njene literature, posvetili so mu model harmonike. Med mnogimi koncertnimi obveznostmi ni zanemaril poučevanja in že nekaj let širi svoje znanje med mladimi. Občina Dolina mu je za izredno kariero podelila najvišje priznanje, to je Odličje prijateljstva, županja Fulvia Premolin pa je poleg tega počastila zaslužnega občana ob pomembni obletnici delovanja še s koncertom S harmoniko do srca, glasbenim dogodkom, ki se je odvijal pod pokroviteljstvom Pokrajine Trst, s sodelovanjem Športnega društva Breg in podporo Zadružne kraške banke. Prve note koncerta so sledile toku spomina, ki je segel v začetek Denisovega ustvarjanja z nastopom folklorne skupine Stu ledi, njenih plesalcev, ki so vstopili v dvorano ob spremljavi harmonike nekdanjega navdušenega otroka in današnjega svetovno priznanega profesionalca. Povezava z domačim okoljem je splošno tvorila vezno nit celotnega večera, na katerem so nastopili mnogi prijatelji in sodelavci harmonikarja, ki se je želel tudi hvaležno oddolžiti s priznanjem nekaterim kolegom (kitarist Renzo Počkar, Na zgornjih slikah Denis Novato s harmoniko in z gosti, levo Ylenia Zobec in Danijel Malalan, spodaj pa številno občinstvo kroma glasbenik Edvin Križmančič, harmonikar Luciano Derganc in kitarist Walter Bet). Z razliko od velikega jubilejnega koncerta v Domžalah je koncert v Dolini zaživel z bolj izrazito narod-nozabavno noto in manj eklektično uporabo glasbila sla-vljenca. Prikaz Denisovih širokih glasbenih obzorij je bil tokrat poverjen nekaterim gostom. Prav tako znana domačinka, pevka Ylenia Zobec je prinesla lesk pop odrov, ko je v sijaju modrih luči zapela popevko Našel si me, s katero je nastopila na lanskem festivalu EMA. Pevka je z igralcem Danijelom Malalanom prevzela občinstvo, ko je zapela v živo še popevko, s katero sta se prebila do pol-finalne faze priljubljene televizijske oddaje Zvezde pojejo. Malalan je s svojim zvenečim glasom in smislom za doživeto podajanje zapel solo tudi nostalgično pesem Tullia Možine in Aleksandra Vodopivca Sinek moj, s katero je nastopil na lanskem festival narečne popevke. Med dolinskimi občani, ki so se uveljavili v svetu glasbe, je baritonist Damjan Locatelli, danes član opernega zbora gledališča Verdi, ki je sprejel Denisovo vabilo k sodelovanju in je zapel ob spremljavi pianistke Ta-mare Ražem arijo Kneza Igorja iz istoimenske Borodinove opere, a tudi, v bolj lahkotnem stilu, vsem dobro znano Tonight iz Bersteinovega muzikla West side story. Novato je nastopil z energijo in značilnim ustvarjalnim pristopom svojih nerutinskih izvedb narodno-zabavnih motivov. Igral je s člani svojega tria, s tržaškim harmonikarjem Deanom Rebecchijem, solo in s člani Alpskega kvinteta, ki je kot častni gost ob koncu večera imel daljši samostojni nastop. Razposajeni plesni ritmi so se alternirali z bolj liričnimi trenutki v profesionalnem in sproščenem stilu, kjer se igranje istoveti z iskanjem, variranjem, ustvarjanjem. Ob priložnosti tega večera je bila na voljo nova cd plošča Denisa Novata z naslovom Neskončnost. Novato ni pozabil na svoje učence, saj je postavil pod reflektorje tudi tri gojence svoje harmonikarske šole, kjer velja geslo »vaja dela mojstra, če mojster dela vajo«: zaigrali so najmlajši učenec Gal Gerželj, Bistričan Martin Šabec in Marko Manin, doma s Korošcev. Večer sta v televizijskem stilu povezovala slovenski voditelj Andrej Hofer in Mairim Cheber, ki se ob nedvomni eleganci in privlačnosti vedno bolj izkazuje kot učinkovita voditeljica. Za komični utrinek je poskrbel gost Vinko Šimek, ki je zabaval publiko s svojimi mastnimi šalami. Vrsta uglednih gostov je sledila koncertu iz prvih vrst; med njimi so bili tržaški prefekt Giovanni Balsamo, predsednik in podpredsednik ZKB Sergij Stan-cich in Adriano Kovačič, razni politični predstavniki, predsednica tržaške Pokrajine Maria Teresa Bassa Po-ropat (ki je ostala do konca skoraj triurnega koncerta in je ob koncu potrdila, kako je tovrstni dogodek posebnega pomena za celotno pokrajino), znan organizator narodnozabavnih dogodkov v Sloveniji Stanislav Knific in izdelovalec harmonik Peter Lanzinger, ki nam je ob koncu večera z veseljem zaupal nekaj misli o Novatu: »Denisa sem spoznal, ko so ga starši pri trinajstih letih pripeljali k meni, da bi kupil harmoniko. Zdaj sodelujeva zelo dobro že vrsto let in on predstavlja naše harmonike po vsem svetu. Zanj smo ustvarili poseben instrument, tak, kot ga je on potreboval za svoje izredne tehnične in umetniške sposobnosti. Ker mu je ta inovativen model pisan na kožo, so ga drugi harmonikarji svoj čas imeli za posebnost, zdaj pa ga prodajamo vedno bolje. Dolgoletno sodelovanje z njim mi je v ponos; on ima poseben stil, ki ga je nemogoče primerjati z drugimi. Pri njem je leva roka enakovredna desni in nisem nikoli spoznal drugega harmonikarja, ki bi imel te izredne lastnosti.« Rossana Paliaga nšk Začenja se deseta razstavna sezona Jutri zvečer bodo ob 18. uri v Narodni in študijski knjižnici stopili v deseto, jubilejno razstavno sezono z odprtjem razstave mladega tržaškega fotografa Diega Ge-rija. Od leta 2001, ko so v knjižnici začeli s tovrstno dejavnostjo, se je v njenih čital-niških prostorih predstavilo dvaindvajset ustvarjalcev in ustvarjalk mlajše generacije, ki so dali na ogled svoje fotografije, grafike, akrile, kolaže, akvarele in olja. Jutrišnja predstavitev spada v okvir velike fotografske prireditve Triestefotografia, ki se odvija na Tržaškem in Goriškem, a tudi v Benetkah, Sloveniji, v Nemčiji in na Hrvaškem. Med organizatorji tega fotografskega festivala je tudi krožek Fotovideo Trst 80, katerega član je Diego Geri, dijak 4. razreda multimedijske smeri na znanstvenem liceju Franceta Prešerna. Mladi fotograf iz Groča-ne se je prav v šoli prvič srečal z umetniško fotografijo, se nad njo navdušil, si nabavil prvi fotografski aparat in se pridružil fotografskemu krožku Trst 80. Kot sam pravi, je v tej skupini poglobil svoje znanje in se naučil kritično presojati svoje stvaritve. S fotoaparatom se najraje poda v naravo ter v objektiv ujame rastline in živali, mika ga tudi abstraktna fotografija, nekoliko manj navdušen pa je nad portretno. Razstava v Narodni in študijski knjižnici z naslovom Barve vsakdana bo njegova prva samostojna razstava. Predstavil jo bo član pripravljalnega odbora Triestefoto-grafia Robi Jakomin, odprtje pa bo spremljal tudi glasbeni utrinek čelistke Irene Ferro Casagrande, gojenke Glasbene matice iz razreda prof. Petra Filipčiča. Fotografije bodo na ogled med urnikom odprtja knjižnice v Ul. sv. Frančiška 20, in sicer od ponedeljka do petka od 9. do 18. ure. (km) Okusi Krasa 2008 Slovensko deželno gospodarsko združenje vabi vse zainteresirane obrate, naj se prijavijo za Okuse Krasa 2008. Letošnja enogastronomska prireditev bo od 18. oktobra do 9. novembra, s tipičnimi jedilniki in večeri v gostilnah. Še naprej pa bodo potekale promocije »kota tipičnih proizvodov« Okusov Krasa v sodelujočih pekarnah in trgovinah jestvin. Letos lahko računamo na prispevek Trgovinske zbornice Trst, Dežele FJK in drugih pokroviteljev, zlasti pri promociji tipičnih proizvodov in povezanih izobraževalnih pobud, saj bodo vezna nit letošnjih Okusov Krasa zelišča in njihova uporaba v kraški kuhinji. SDGZ si prizadeva tudi, da bi bili čimbolj prisotni obrati z Goriškega in da bi še okrepili sodelovanje z gostilnami Krasa v Sloveniji. Vsi zainteresirani naj za informacije in prijave kontakti-rajo tajništvo SDGZ v Trstu, ul. Cicerone 8, tel. 04067248. 2 0 Torek, 23. septembra 2008 SVET / slovensko stalno gledališče - Darilo sina Vojka Obsežna zbirka barvnih skic in risb Jožeta Cesarja Včeraj zjutraj je Vojko Cesar, sin pokojnega slikarja in scenografa Jožeta Cesarja, podaril arhivu Slovenskega stalnega gledališča veliko zbirko barv- nih skic in risb, ki jih je Jože Cesar izdelal za mnoge predstave SSG. Z gledališčem je dolga leta sodeloval kot scenograf. Zbirka njegovih skic bo ta- ko dodatno bogatila arhiv SSG, zakar sta se Vojku Cesarju iskreno zahvalila ravnatelj Tomaž Ban in umetniški vodja SSG Marko Sosič. Včeraj danes U Kino Danes, TOREK, 23. septembra 2008 SLAVOJKO Sonce vzide ob 6.53 in zatone ob 19.00 - Dolžina dneva 12.07 - Luna vzide ob 0.54 in zatone ob 16.08. Jutri, SREDA, 24. septembra 2008 GERARD VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 14,5 stopinje C, zračni tlak 1015,5 mb ustaljen, veter 5 km na uro jug, vlaga 56-odstotna, nebo poobla-čeno morje skoraj mirno, temperatura morja 19,9 stopinje C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 22., do sobote, 27. septembra 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Sv. Justa 1 (040 308982), Ul. Piccardi 16 (040 633050), Milje - Lungomare Ve-nezia (040 274998). Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Sv. Justa 1. Ul. Piccardi 16, Ul. Roma 15 - na vogalu z Ul. Valdirivo, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15 - na vogalu z Ul. Valdiri-vo (040 639042). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. ALCIONE - Dvorana je zaprta zaradi poletnega dopusta. AMBASCIATORI - 17.00, 18.40, 20.20, 22.15 »Hancock«. ARISTON - 16.30, 19.30, 21.00 »Machan - La vera storia di una falsa squa-dra«. CINECITY - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Burn after reading - A prova di spia«; 18.00, 20.00, 22.00 »The Rocker - Il batterista nudo«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Star Wars - The Clone Wars«; 16.00, 17.00, 18.00, 19.00, 20.00, 21.15, 22.00 »Hancock«; 18.05, 20.10, 22.15 »Il papa' di Giovanna«; 16.05, 18.00, 20.00, 22.00 »Kung Fu Panda«; 16.10 »Piccolo grande eroe«; 16.00 »Un giorno perfetto«. EXCELSIOR - 16.15, 18.15, 21.10 »Il matrimonio di Lorna«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.20, 20.45 »Pranzo di Ferragosto«. FELLINI - 17.20, 18.55, 20.30, 22.10 »Un giorno perfetto«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Burn after reading«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.50, 18.40, 20.30, 22.20 »Il papa' di Giovanna«. KOPER - KOLOSEJ - 18.30, 21.00 »Druga sestra Boleyn«; 19.10, 21.20 »To je Anglija«; 18.00, 19.50, 21.40 »Vaginalni zobje«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 19.30, 21.00 »Hancock«; 22.15 »La terra de-gli uomini rossi - Birdwatchers; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Kung fu Panda«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Star Wars - The Clone Wars«; Dvorana 4: 16.30, 22.15 »The Rocker - Il batterista nudo«; 18.15, 20.15 »Pa-ra-da«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom mladosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Hancock«; Dvorana 2: 17.50, 20.10, 22.10 »Burn after reading - Spie come noi«; Dvorana 3: 16.50, 18.30, 20.10, 22.00 »Kung fu Panda«; Dvorana 4: 17.50, 20.00, 22.00 »Pranzo di ferragosto«; Dvorana 5: 17.30, 20.00, 22.10 »Il papa' di Giovanna«. M Izleti OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR v sodelovanju s konzorcijem Fhocus in Zadrugo La CO.S.T.I.E.RA organizirajo v soboto, 27. septembra, izlet v Lignano z ogle- dom zoološkega vrta. Za morebitne informacije vam je na voljo igralni kotiček Palček tel. 040-299099. SKD SLAVEC RICMANJE - LOG vabi v nedeljo, 19. oktobra, na enodnevni izlet po partizanskih poteh v okolici Velikih Lašč z ogledom muzeja novejše zgodovine ( Slovenci v 20.stol 1.in 2.svetovna vojna ter povojna leta) v Ljubljani. Cena izleta znaša 45,00 evrov ter vključuje malico, kosilo v restavraciji, vodiča, vstopnine in prevoz s potniškim avtobusom. Avtobus bo odpeljal s trga nad pokopališčem v Ricmanjih ob 7.uri (zbirališče ob 6.45), s Fernetičev pa ob 7.20. Predviden povratek ob 20.uri. Za informacije in vpis telefonirati na 3203729925. KLUB PRIJATELJSTVA obvešča prijavljene za izlet v Ljubljano v četrtek, 25. septembra, da avtobus odpotuje s Trga Oberdan v Trstu v 8. uri, z Op-čin (nasproti postaje tramvaja) ob 8.15. Za dodatne informacije pokličite na tel. št. 040-225468 (Vera). IZLET SPDT NA PLANINO: SPDT organizira v nedeljo, 28. septembra, avtomobilski izlet na Planino. Pohod, ki ga vodi Slavko Slavec predvideva štiri ure nezahtevne hoje in je primeren za vse. Za dodatne informacije pokličite tel. 040/2176855. ŠOLSKE SESTRE DE NOTRE DAME IZ SV. KRIŽA vabijo v ponedeljek, 29. septembra, na romanje k Gospe Sveti in h Sv. Hemi na Krki ter na vodeni izlet na Gosposvetsko polje in ogled raznih zanimivih kulturnih spomenikov na Koroškem. Avtobus bo odpeljal s Trga Oberdan ob 6. uri, s Pro-seka ob 6.15, iz sv. Križa ob 6.20 in iz Sesljana ob 6.30. Stroški romanja znašajo 49,00 evrov. Za informacije in vpis pokličite na tel. št.: 040-220693 in 347-9322123. Vabljeni. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi v nedeljo, 5. oktobra, na jesenski izlet v karnijske Alpe, na Bi-vero in Clapsavon nad Saurisom. Predvideno je približno 6 ur hoje po zmerno zahtevni poti (odvisno od vremenskih razmer). Podrobneje na spletni strani, sedežu društva ali pri vodniku v večernih urah na štev. 041964 061. Prevoz z avtobusom, zato so zaželjene prijave. Obvezen sestanek udeležencev z vplačilom akontacije v četrtek, 2. oktobra, na sedežu društva. IZLET SPDT V VAJONT: v nedeljo, 5. oktobra, organizira SPDT avtobusni izlet v Vajont in v vasi Erto in Casso. Izlet je namenjen članom, predvsem pa družinam z otroki, za katere bodo skrbeli planinski vodni- ki Mladinskega odseka. Pohod po stari oglarski poti (Trui de sciarbon) bo trajal približno tri ure in pol. Odhod avtobusa bo ob 7.00 uri iz Trsta-Trg Oberdan in ob 7.15 iz Sesljana. Obvezna je čimprejšnja prijava. Za informacije in vpis odgovarjata: za Mladinski odsek Katja na tel. 3385953515 ali na elektronsko pošto: »mailto:mladinski@spdt.org« mla-dinski@spdt.org in Vojka tel.040-2176855 ali 333-5994450. KONFEDERACIJA KMETOV ITALIJE (CIA) prireja v sodelovanju s Kmečko zvezo izlet za upokojence v Toskano. Izlet, ki bo od 6. do 11. oktobra, predvideva ogled toskanskih mest, ki jih uvajamo v časovnem zaporedju obiska: Montecatini, Firenze, Siena, Vol-terra, Arezzo, Pescia, Collodi, Lucca in Viareggio. Cena izleta znaša 530,00 evrov. Vpisovanja in vse morebitne informacije v uradih Kmečke zveze, tel. 040 - 362941. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE organizira 12. oktobra enodnevni izlet v Ptuj. Za informacije in prijave je na razpolago gospa Vesna, tel. 040-271862 (v popoldanskih urah). PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU in krožek KRUT vabita na izlet v nedeljo, 19. oktobra, tokrat »Skozi Ljubljano do Dovjega«. Vpisovanje in vse informacije na Krut-u, ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, pri g. Kobalu, tel. 040826661 in g. Boletu, tel. 040-417025. UPRAVNA SLUŽBA ZA SOCIALNO SKRBSTVO obvešča, da Občine Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor organizirajo izlet na Bled v petek, 24. oktobra. Letovanja se lahko udeležijo ostarele osebe (nad 65. letom) s stalnim bivališčem v eni od navedenih občin. Za vpis in morebitne dodatne informacije se obrnite na Upravno službo za Socialno skrbstvo Občine Devin Nabrežina, Naselje Sv. Mavra 124 - Sesljan, tel. št. 040/2017383-389. 'J Čestitke Otvoritveni pesniški večer sezone 5. Mednarodno srečanje založnikov „Škocjan 2008" Zaključni večer REVIJA V REVIJI Sobota, 27. September 2008 ob 17h - 3. mednarodno literarno branje vodi: Janko Petrovec s sodelavci revije Sidaja ob 21 h - Koncert: Gordon Grdina Trio (Kanada) & Primož Simončič (Slovenija) Slovensko stalno gledališče,foyer balkona,vstop bo prost. Včeraj je praznovala okrogla leta naša dolgoletna, zvesta članica ANICA ŽERJAL. Da bi še veliko let bila zdrava in uživala sok življenja, ji želi KD Ivan Grbec. S3 Prireditve OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da je v v razstavni dvorani Turističnega Informativnega Centra v Se-sljanu (IAT) na ogled razstava Izložba umetnikov, na kateri razstavljajo do 12. oktobra: Tomaž Caharija (kamniti izdelki), Piero Marcucci (skulpture in slike), Miloš Ciuk (kamniti izdelki), Mileva Martelanc (glineni izdelki), Vittorio Porro (kamnite skulpture), Luisia Comelli (slike), Anita Nemari-ni (slike), Viktor Godnic (slike), Luca Monet (kamen) in Anica Pahor (skulpture in slike). NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA v Trstu v sodelovanju s Triestefo-tografia vabi v sredo, 24. septembra, ob 18. uri v prostore knjižnice, Ul. Sv. Frančiška 20, na odprtje razstave Diega Gerija Barve vsakdana. Predstavil ga bo Robi Jakomin. Za glasbeno spremljavo bo poskrbela violon-čelistka Irene Ferro Casagrande, učenka Glasbene matice iz razreda Petra Filipčiča. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV IN RAFAELOVA DRUŽBA vabita v sredo, 24. septembra, ob 20.30 v župnijsko cerkev Sv. Marije Magdalene v Bazovici na koncert Duhovni kozmos. Z recitacijami in petjem bodo nastopili solisti: Damijan Ahlin, Luka Debevec Mayer, Cvetka Kopač, Diego Licciardi in Ani Rode. ANTROPOZOFSKO DRUŠTVO V TRSTU prireja v soboto, 27. septembra, ob 20. uri pri KD Ivan Grbec, Škedenjska ul. 124 v Trstu, konferenco na temo »Geometrija in človekov razvoj - načrt snovalcev svetišča«. Predaval bo dr. Michele Codogno. Vstop prost. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE vabi na ogled veseloigre v slovenskem narečju »Srčni mrk« v izvedbi kulturnega društva Rovte-Ko-lonkovec v soboto, 27. septembra, ob 20.30 na sedežu društva, ul. DAn-nunzio 62-Milje. RADIJSKI ODER obvešča, da se vpisujejo abonmaji za 11. Gledališki vrtiljak Www Ulica Petronlo 4 - Trst hovensko stalno gledalce info@teatsrssg.it - www.taaterssg.it pri Slovenski prosveti, Ul. Donizetti 3-Trst, na tel. št. 040- 370846. Prva predstava TRNULJČICA bo na sporedu v nedeljo, 28. septembra, v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia 27), prva predstava ob 16. uri (red SONČEK) in ob 17.30 (red ZVEZDA). V BAMBIČEVI GALERIJI Proseška ul. 131, Opčine, je na ogled razstava »Podobe iz mojega čopiča«, slikarja Claudia Clarija. Odprto od ponedeljka do petka 10. do 12.ure in 17.do 19. ure do 5. oktobra 2008. 0 Mali oglasi GRELEC Lamborghini Calor za peč, na kurilno olje (Diesel), v perfektnem stanju vredno 1.800 evrov, prodam za 180,00 evrov. Tel. 040-208989. IŠČEM zazidljiv teren v centru Opčin ali v Barkovljah. Tel. 040-818012, ob uri obedov. MERCEDES B200 TURBO letnik 2006, bencin, avtomatik, 50.000 km, srebrne barve, full-optional, vedno v garaži, v odličnem stanju prodajam. Tel.: 347-3906674. PRODAM UČBENIK IN DELOVNI ZVEZEK Kemija danes, I. (Gabrič, Glažar, Slapnik Zigon). Telefon št. 040-220729. PRODAM električni mlin za grozdje (pigia di raspatrice). Cena 200,00 evrov. Tel. 339-1024723. PRODAM novo peč na drva za centralno kurjavo, 30 kw, znamke Unical. Nabavna cena 3.500 evrov, prodajam za samo 2.000 evrov. Kličite na tel. 334 6366765. PRODAM štiri sode (6-hektolitrske) in enega (10-hektolitrski) iz fiberglasa po ugodni ceni. Tel. 339-6084190 ali v večernih urah na tel. 040-229199. S Poslovni oglasi ŠKOFLJE: v parku Škocjanskih jam, dvonadstropno hišo, potrebno obnovitve, z vrtom, ugodno prodamo. 040/2158112 Artes GOSPA Z IZKUŠNJAMI NUDI pomoč starejšim ali pospravljanje. 00386-31808539 SOCIALNA ZADRUGA IŠČE vzgojitelje z učiteljskim ali enakovrednim naslovom ali univerzitetno diplomo in izkušnjami na vzgojnem področju za vzgojne servise. Območje goriška pokrajina. Dobro znanje slovenskega jezika. Poslati curriculum v italijanščini na fax 040-232444. Id Osmice OSMICA PRI DREJČETU v Doberdobu je odprta. Točimo belo in črno ter nudimo domač prigrizek. OSMICO ima Zahar, Boršt 57. Tel. 040 - 228217. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta na cesti za v Slivno. Tel. 3383515876 /— fr ILfllfE HSKd 1TRLH0 SLE PATI t£l 1 TtA I Rt) tTAIPLE tLdVHl ŽELIŠ POSTATI IGRALEC, REŽISER, TE GLEDALIŠČE MIKA? PRIDRUŽI SE NAM! STUDIO ART NE ODLAŠAJ! še nekaj dni za vpis v GLEDALIŠKO ŠOLO 2008-09 Začetek tečaja 1 .oktobra 2008 Prijave novih tečajnikov in potrditev dosedanjih do 29.9.2008 Pokliči na 347-7615287 ali piši na sola@teaterssg.it PRIČAKUJEMO TE! 13 Obvestila TRIDESETLETNICO MATURE bomo praznovali tudi mi, bivši 5. A-jevci znanstvenega liceja France Prešeren. Dobimo se v petek, 26. septembra, ob 20.00 v društveni gostilni na Kontove-lu. Za podrobnejše informacije lahko pišete na e-mail ingacarli@gmail.com ali pa pokličete na 329-1076358 (Katka) ali 339-5605221 (Gracijela). OBVESTILO OLJKARJEM: Deželna služba za varstvo rastlin obvešča, da so vremenske razmere ugodne za razvoj oljčne muhe, zato se je prisotnost škodljivca močno povečala na vseh območjih tržaške pokrajine, kjer se goji oljka. Število muh je doseglo prag škropljenja. Služba za varstvo rastlin priporoča takojšen larviciden poseg proti ličinkam muhe tudi na območjih, kjer se izvaja varstvo z » attract and kiel » kot dopolnilo k tej varstveni tehniki. Za škropljenje se lahko uspešno uporabljajo sredstva na osnovi » dimetoata » ( Rogor ). V primeru oljčnikov, kjer je bil že izveden poseg, naj se oljkarji posvetujejo s strokovnjaki o merebitni potrebi po novem posegu. Kontrolna številka na mobitelih: za varstvo ECO-TRAP - 338 9176435, za varstvo MAGNE - OLI 347 9422892. OTROŠKI ZBOR PRI SKD IGO GRUDEN ima vaje ob torkih od 18. do 19. ure v Kulturnem domu Igo Gruden v Na-brežini. Zborovodja je Mirko Ferlan. SHINKAI KARATE KLUB sporoča, da se bodo redni treningi začeli meseca oktobra v zgoniški telovadnici. Začetniki in mlajši atleti vsak torek in petek od 16. do 18. ure, ostali ob sredah (19.0021.00) in petkih (18.00-20.00). SKD TABOR vabi v Prosvetni dom na Opčinah na ogled skupinske fotografije ob 40-letnici društva in sicer od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro. Na razpolago so tudi fotografije za člane. TEČAJ NEMŠČINE organizira Društvo Noe'. Informacije na tel. št. 3498419497. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v nabrežin-skem zdravstvenem okraju (1.nad-stropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. FUNDACIJA ELIC - TEČAJI UMETNOSTI ZA OTROKE: obveščamo, da se tečaji umetnosti in stripa za otroke pričenjajo danes, 23. septembra. Info.: 333-4784293, 040-774586 ali 040300823. KMEČKA ZVEZA obvešča svoje člane vinogradnike, da bo v sodelovanju z Zadružno kraško banko njena svetovalna služba opravila danes, 23. septembra, meritve sladkorne stopnje in kislosti grozdja od 15. do 16. ure na kmetiji Renzota Tavčarja, Repen, 42. PILATES-SKD IGO GRUDEN obveš-ča,da bo vadba pričela danes, 23. septembra. Potekala bo v društvenih prostorih po sledečem urniku: Pilates-uva-janje začetnikov ob sredah 18.30-19.30; Pilates 1 ob torkih in petkih 18.3019.30; Pilates 2 ob torkih in petkih 19.30-20.30. Za zdravo hrbtenico: ob sredah in petkih 17.30-18.30. Za pojasnila- tel.št.: 040-200620 ali 3496483822 (Mileva) od 14. ure dalje. RAD POJEŠ IN PLEŠEŠ? Otroška folklorna skupina Stu ledi vabi v svoje vrste nove člane od 9. leta dalje. Ob plesu in petju bomo preživeli veliko lepih trenutkov in spoznavali vrstnike iz sosednjih dežel. Vpisovanje danes, 23. septembra, ob 17. uri, v prostorih društva S. Škamperle na stadionu 1. Maj pri Sv. Ivanu v Trstu. Vabljeni! Info: 349-5252201. SKD S. ŠKAMPERLE obvešča, da se bodo odvijali plesni tečaji pod vodstvom koreografinje Mateje Juvan, vsak ponedeljek od meseca oktobra dalje z naslednjim urnikom: ob 15. uri latino-ameriški plesi in moderni hip-hop namenjen mladini iz srednje in višje šole; ob 16.30 hip-hop, družabni in skupinski plesi za osnovnošolce; ob 18. uri latino-ameriški plesi in plesi standard za odrasle (1. skupina); ob 20. uri lati-no-ameriški plesi in plesi standard (2. skupina). Vpis in info.: 349-7338101 ali se prijavite danes, 23. septembra, ob 17. uri v društvenih prostorih na štadjonu 1. Maj. TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo na sedežu na Padričah danes, 23. septembra, ob 20.45, pevska vaja na katero so vabljeni tudi novi pevci in orke-straši. BARVE IN ČOPIČI ZA JESENSKO SPROSTITEV - štiri ustvarjalna srečanja praktične narave v sklopu Krutovih delavnic. Prvo srečanje v sredo, 24. septembra, ob 16.30. Prijave in dodatne informacije na sedežu, ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR obvešča, da bo informativni sestanek v sredo, 24. septembra ob 16.15 na Opčinah, v večnamenskem prostoru didaktičnega ravnateljstva (P.le Monte Re, 2). Za dodatne informacije in prijave pokličite na tel.: 328-2733390 (Petra) ali 338-5953515 (Katja). SKD VESNA - GLASBENI USTVARJALCI prireja v letošnji sezoni naslednje dejavnosti: glasbena urica za otroke iz vrtca, ob sredah, od 16.15 do 17. ure, plesna skupina za otroke iz osnovne šole, ob sredah, od 15.45 do 16.45, otroški zbor za otroke iz osnovne šole, ob sredah od 17. do 18. ure, igram na orff glasbila za otroke iz osnovne šole, ob sredah, od 18. do 18.45. Prva vaja v sredo, 24. septembra, v KD Albert Sirk v Križu. Za informacije: 3337044780. USTANOVA ZA SPOZNAVANJE SLOVENSKEGA JEZIKA IN KULTURE sporoča, da se bo tečaj slovenščine 2. stopnje začel v sredo, 24. septembra. Tečaj bo potekal vsak ponedeljek in sredo ob 18. uri. Odprte so vpisnine tudi za druge tečaje. Za informacije pokličite na tel. št. 040-761470 ali 040-366557. ZA PLESNI TEČAJ V BAZOVICI v organizaciji SKD Lipa bo vpisovanje v sredo, 24. septembra, ob 20.30 v Bazov-skem domu. Začetek tečaja 1. oktobra. Vabljeni! AŠD - SK BRDINA obvešča svoje člane, da je do 25. septembra še možno naročiti smučarske društvene kombinezone za otroke in odrasle. Za informacije se lahko obrnete na št. 3488012454. BREZPLAČEN SEMINAR ZA SPROSTITEV: Nevromišična in čustvena sprostitev pa Miselna koncentracija po metodi Ferriz-Ferriere bo v četrtek, 25. septembra, od 19. do 21. ure - Kulturni Center Yoga Jnanakanda na ul. Mazzini 30, III nadstr. Informacije na 333-4236902 / 329-2233309. DOLINSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI priredi v četrtek, 25. septembra, z začetkom ob 20. uri, v mali dvorani gledališča F. Prešeren v Bo-ljuncu, svoj redni kongres v sklopu priprav na pokrajinski in deželni kongres stranke. Toplo vabljeni člani, somišljeniki in prijatelji. OTROŠKA PLESNA SKUPINA VIGRED (za osnovnošolce), katere mentorica je Jelka Bogatec, obvešča da bo začela z vajami v četrtek, 25. septembra, ob 16. uri. PLESNI TEČAJ DRUŠTVA MOSP se bo začel v četrtek, 25. septembra, ob 19. uri v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3 v Trstu. Program tečaja: sodobne plesne tehnike, plesno gledališče, improvizacija, od kreativnosti do koreografije, vaje za sprostitev in preproste tehnike masaže. Vodi plesalka in ko-reografinja Raffaella Petronio. Za info: 339-7046331 ali 040-370846. Toplo vabljeni! SKD PRIMOREC vabi v četrtek, 25. septembra, ob 20.30 v Ljudski dom na potopisno predavanje Biserke Cesar »Uganda, moj afriški biser«. Iz prve roke boste izvedeli marsikaj o tem, kakšno je tam življenje, saj je Biserka v Ugandi preživela 4 mesece kot prosto- TRST voljka in tam delala v glavnem z otroki. Potopisno predavanje spada pod niz pobud »Trebče brez meja«, ki ga društvo prireja ob 110-letnici svojega delovanja. MOJA SLOVENŠČINA: začetni in nadaljevalni tečaji za Slovence in Neslo-vence. Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel.: 040212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE 10.00-14.00. Predstavitev v petek, 26. septembra ob 16. uri. SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut prireja »Teden raziskovanja« do petka, 26. septembra, v Špetru, Gorici in Trstu. Program »Tedna raziskovanja« je objavljen na spletni strani www.slo-ri.org. Vabljeni! TEČAJ V BAZENU Šc Melanie Klein v sodelovanju z deželno zbornico kliničnih pedagogov prireja tečaj v bazenu za dojenčke od 5. do 12. meseca starosti. Tečaj se bo začel v petek, 26. septembra. Za informacije in prijave in-fo@melanieklein.org, www.melanie-klein.org, tel. 328-4559414. BREZPLAČEN SEMINAR Yoge-Psihofi-zična Telovadba po metodi Ferriz-Fer-riere v soboto, 27.septembra, od 19. do 21. -Kulturni Center Yoga Jnanakanda na ul. Mazzini 30, III nadstropje. Informacije na 333-4236902 / 3292233309. Prost vstop. SLOVENSKE URICE Šc Melanie Klein obvešča, da bo tečaj slovenščine za italijansko govoreče in tuje otroke, potekal od 27. septembra do 29. novembra. Za informacije in prijave info@mela-nieklein.org, www.melanieklein.org, tel. 328-4559414. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE ZA BIODINA-MIČNO POLJEDELSTVO organizira tečaj evritmije v Domu Brdina na Op-činah. Prvo srečanje bo v soboto, 27. septembra ob 10. uri. Vabljeni. ČEZMEJNI DEKLIŠKI ZBOR SPD KRA-SJE ima vaje ob četrtkih v Ljudskem domu v Trebčah v dveh izmenah (za nove pevce od 16.15 do 17.15). Info: 333-1176331 in 00386-4149281 (Slo). ČEZMEJNI DEKLIŠKI ZBOR SPD KRA-SJE, ki ga vodi Matjaž Šček, ima vaje ob petkih, od 17. do 19. ure, v Bazov-skem kulturnem domu. Dobrodošle so nove pevke. Info: 333-1176331 in 00386-41495281 (Slo). JUS NABREŽINA obvešča člane, da sprejema prošnje za nabiranje suhih drvi na jusarski imovini do 30. septembra. Odborniki so na razpolago v Kavarni Gruden v Nabrežini v nedeljo, 28. septembra, od 10. do 11. ure. MOPZ TABOR OPČINE obvešča vse pevce da so se pevske vaje za novo sezono že začele in da se odvijajo v prostorih Prosvetnega doma, vsak torek in četrtek od 20.30 do 22. ure. Zaželjeni so tudi novi pevci še posebej prvi tenorji in baritoni da bi napolnili prazne vrzeli. Pridružite se nam še posebej mladi,ki vam je pri srcu petje in Slovenska beseda. TEČAJ RESTAVRIRANJA STAREGA POHIŠTVA organizira Društvo Noe' v sodelovanju z občino Devin Nabreži-na v soboto, 27. in nedeljo 28. septembra. Za info.: 349-8419497. ENGLISH FOR EVERYONE: angleški jezik za vse starostne stopnje inrazlične stopnje predznanja. Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel.: 040-212289, e-mail: in-fo@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. Predstavitev v ponedeljek, 29. septembra, ob 15. uri višja šola, ob 16. uri srednja, ob 17. uri osnovna in ob 18. uri odrasli. ESPANOL PARA EXTRANJEROS: tečaji španskega jezika za vse stopnje.Infor-macije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. Predstavitev v ponedeljek, 29. septembra ob 20. uri. JOGA PRI SKD IGO GRUDEN bo ob ponedeljkih in sredah od 9. do 10.30 (prva skupina) in od 10.30 do 12. ure (2. skupina), večerna skupina ob ponedeljkih in sredah od 18. do 19.30. Vodi Divna Slavec. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 29. septembra. Info 040-299632 (Vera) ali 040-220469 (Divna). TEČAJ ZA DOJENČKE: Deželna zbornica kliničnih pedagogov in Študijski center Melanie Klein obveščata, da se bo tečaj, namenjen dojenčkom do 8. meseca starosti, začel v ponedeljek, 29. septembra. Tečaj predvideva masažo in dejavnosti v bazenu. Število mest je omejeno. Informacije in prijave na tel. št. 328-4559414 ali info@melanie-klein.org, www.melanieklein.org. ŽPZ VESELA POMLAD obvešča, da bomo v mesecu septembru imele pevske vaje vsak ponedeljek ob 20.30 v Fin-žgarjevem domu na Opčinah. Toplo vabljene tudi nove pevke. Za informacije pokličite na tel. št. 348-0841705 (Metka). ASD CHEERDANCE MILLENIUM sprejema vpise za tečaj aerobike z vajami za oblikovanje telesa, ki poteka vsak ponedeljek in sredo, v telovadnici OS F.Bevk na Opčinah, od 20.15 do 21.30. Tečaj vodi Petra Krizmančič. Info: 346-1852697. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da so v teku vpisovanja v novo sezono. Urniki treningov: 1. skupina 47 let ob ponedeljkih od 16.30 do 17.30 na Opčinah (ob sobotah od 10. do 11. ure); 2. skupina 8-11 let ob ponedeljkih in petkih od 17.30 do 19. ure na Op-čine (ob sobotah od 11. do 12.30); 3. skupina 12-15 let ob torkih, sredah in petkih od 19. do 20.30 pri Banih; 4. skupina (16 let dalje) ob ponedeljkih, sredah in petkih od 19. do 21.30 pri Banih. Info na tel. št. 349-7597763 Nast-ja ali 346-1852697 Petra. NEMŠČINA ZA VSAKOGAR - Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE 10.00-14.00. PILATES - SKD FRANCE PREŠEREN BOLJUNEC vadba Pilatesa, Pilatesa body tehnike in telovadbe za hrbtenico in razgibavanje poteka v telovadnici nižje srednje šole v Dolini po sledečem urniku: ob torkih od 18. do 19. ure Pilates 2 (nadaljevalni tečaj), od 19. do 20. ure telovadba, od 20. do 21. ure Pilates 2; ob sredah uvajalni tečaj Pilatesa (Pilates 1) za začetnice od 18. do 19.30; ob petkih od 18. do 19. ure Pilates 2, od 19. do 20. ure telovadba, od 20. do 21. ure Pilates 2. Za-mudnice se lahko zglasijo do konca septembra v telovadnici, ob začetku vadbe. Vabljene. SEČNJA 2008 /2009 NA OPČINAH -OPENSKI JUS obvešča člane in bivajoče na Opčinah, da se lahko vpišejo v seznam za letošnjo sečnjo vsak torek od 18.30 do 19.30 in nato vsak naslednji torek do najkasneje 30.septembra na upravnem sedežu v Proseški 71. SKD LONJER KATINARA prireja tečaj joge, ki se bo odvijal vsak torek od 19. do 20.30 v prostorih ŠKC v Lonjerju. Prvo srečanje bo na sporedu v torek, 30. septembra. Vpisovanje na tel. št. 3335062494. SZ MLADOST - OTROŠKA SEKCIJA obvešča, da se je začela otroška mladinska dejavnost 2008/09 in sicer: cicibani 97/98/99/00 in mali cicibani 01/02 ob ponedeljkih in četrtkih od 16.00 do 17.30 ter naraščajniki 95/96/97 ob ponedeljkih in četrtkih od 17.30 do 19.00. Dejavnosti se odvijajo na doberdobskem nogometnem igrišču. Med zimskim obdobjem se bodo dejavnosti preselile v doberd-obsko telovadnico. Za dodatne informacije in nove prijave lahko pokličete na 3356041844. ŠAGRA V PARKU GLOBOJNER pri Padričah se bo odvijala do konca septembra. Delovali bodo dobro založeni kioski, vsak večer glasba v živo. AŠD ZARJA organizira tečaj ženske telovadbe, ki bo potekal v torkih in četrtkih od 20. do 21. ure v športnem centru v Bazovici. Za informacije pokličite na tel. št. 347- 6454919 (Irina). KRUT organizira z začetkom oktobra skupinsko vadbo v termalnem bazenu v Gradežu in v Strunjanu. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu, ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. PIHALNI ORKESTER RICMANJE obvešča, da je v teku vpisovanje v glasbeno šolo vse do 1. oktobra. Odprti so razredi pihal, trobil in tolkal. Najmlajšim pa je namenjena pripravnica. Za informacije smo vam na razpolago na tel. št. 320-4511592 ali na spletni strani www.ricmanje.org. TEČAJ SLOVENŠČINE Šc Melanie Klein obvešča, da se bosta začetniški in nadaljevalni tečaj slovenščine za odrasle, začela 1. in 2. oktobra. Za informacije in prijave info@melanieklein.org, www.melanieklein.org, tel. 3284559414. ŠAHOVSKI KROŽEK PRI SKD. IGO GRUDEN vabi otroke v začetniški tečaj in odrasle na tedenska srečanja. Mentor je Boris Fabjan. Prvo srečanje bo v sredo, 1. oktobra, ob 18. uri v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabreži-ni. Za informacije Martin Venier, tel. 348-0381142. Torek, 23. septembra 2008 AŠZ SLOGA da bodo potekali treningi odbojke za začetnike in začetnice (letniki '97, '98, '99) ob ponedeljkih od 14.30 do 16.30 in četrtkih od 17.30 do 19.00 v občinski telovadnici v Repnu, ter ob petkih od 16.30 do 18.00 v telovadnici srednje šole na Proseku. Tečaj bo začel 2. oktobra. AŠZ SLOGA obvešča, da bo tečaj moto-rike pod vodstvom prof. Drasiča potekal ob torkih in četrtkih, od 17.30 do 18.30, v telovadnici srednje šole na Op-činah. Tečaj bo začel 2. oktobra. KRUT organizira skupinske vaje za preprečevanje in lajšanje osteoporoze in bolečin v hrbtenici. Vadba je namenjena članom in se bo pričela v četrtek, 2. oktobra. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu, ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. KD PRIMAVERA-POMLAD iz Nabre-žine organizira tečaj na tematiko: »Delavnica o življenjepisnih kriznih trenutkih: razumeti jih za nadaljni razvoj«. Zainteresirani so vljudno vabljeni na uvodno konferenco, ki se bo vršila dne 3. oktobra ob 20.30 v prostorih društva Brdina na Opčinah. Konferenco in tečaj bo vodila dr. Lucia Lorenzi, priznana psihologinja in psihoterapeutki-nja. Za podrobnejše informacije pokličite tel. št. 347-4437922. TAI CHI CHUAN: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje. Informacije in vpisi na sedežu Sklada Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel. 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE 10.00-14.00. Prvo srečanje v petek, 3. oktobra, ob 19. uri začetni, ob 20.30 nadaljevalni tečaj. BESEDNI RINGARAJA Šc Melanie Klein, prireja izpopolnjevalni tečaj slovenščine za otroke, ki obiskujejo slovenske šole in želijo bogatiti svoj besedni zaklad in utrditi svojo slovenščino. Prvo srečanje bo 4. oktobra, ob 15.30, na sedežu, v ul. Cicerone 8. Za informacije in prijave info@melanie-klein.org, www.melanieklein.org, tel. 328-4559414. SKD TABOR OPČINE - PROSVETNI DOM: 15. septembra so se začeli tečaji rekreativne telovadbe po običajnih urnikih. Pohitite z vpisovanjem! PIHALNI ORKESTER BREG s sodelovanjem glasbene matice sprejema vpise za glasbeno šolo za pihala, trobila in tolkala. Info. na tel. št.: 338-6439938 ali 040-228333 in vsak četrtek, ob 20. uri na sedežu v Dolini. KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v zdravilišču Strunjan od 12. do 22. oktobra. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/b, tel. št.: 040-360072. KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za desetdnevno skupinsko bivanje Mon-tegrotto terme od 12. do 22. oktobra. Za podrobnejše informacije naj se zainteresirani zglasijo čim prej na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/b - tel. 060360072. Prispevki V spomin na Silvanota Čača darujeta Angela in Savina z družino 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob Draga Širce darujeta Ada in Zvonko Masten 20,00 evrov za MePZ Igo Gruden. Ob rojstnem dnevu pokojne žene, mame in none Meri daruje v njen spomin družina Gruden 50,00 evrov za zgoni-ško cerkev. V spomin na Silvanota Čača darujeta sestri Slavica in Meri 40,00 evrov za Sklad Mitja Čuk, 30,00 evrov za Mladinski pevski zbor Lonjer-Katinara in 30,00 evrov za 30,00 evrov za OPZ Slomšek. V spomin na drago Mariuccio Zerjal darujeta Neva in Rudi 100,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. t Rafael Cosma (Felo) Pogreb bo v četrtek, 25. septembra ob 13.00 uri iz mrtvašnice v ulici Costalunga v cerkev v Boršt. Boršt, 23. septembra 2008 Pogrebno podjetje San Giusto 446 Četrtek, 25. septembra 2008 KULTURA / maribor - Začetek sezone v Drami SNG Shakespearov Vihar (zaenkrat) ni poletel visoko Režiser produkcije, pri kateri sodelujejo tudi igralci SMG in SSG, je Vito Taufer Dogajanje na slovenskih odrskih deskah se je letos pričelo s predstavo, ki se je rodila kot pomembna koproduk-cija in velik gledališki dogodek, pravzaprav gledališki event leta, in za katerega je v zadnjih tednih vladalo veliko pričakovanje. Pred premiero, ki se je zgodila prejšnji petek na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Maribor, so slovenski mediji pokazali veliko zaupanje v projekt: velik poudarek so dali predvsem pomenu nove postavitve Shakespearove pravljične komedije Vihar, ki naj bi - ironično, zaradi samega naslova dela - prevetrila slovenski gledališki svet. Tokratna postavitev poslednjega Shakespearovega dela je imela namreč mnogo adutov, ki naj bi zagotovili uspeh in kvaliteto predstave, se pravi režijo Vita Tauferja, igralsko zasedbo (sestavljajo jo igralci treh slovenskih gledališč - Slovenskega mladinskega gledališča, Drame SNG Maribor in SSG Trst - skupaj z baletnim ansamblom Opere in baleta SNG Maribor), nov prevod in priredbo dela izpod peresa Andreja Rozmana - Roze, glasbo in igranje v živo skladatelja/pianista Andreja Go-ričarja, scenografijo likovnega umetnika Janeza Janše, dramaturški doprinos Tomaža Toporišiča in Uršule Cetinski ter koreografijo Branka Potočana. Glede na vse to, na reklamni videospot predstave in na zadnji, nepozaben, Tauferjev režijski »spopad« s Shakespearom (Sen kresne noči, SMG Ljubljana, 1999), je za to mogočno (ko)produkcijo upravičeno vladalo veliko pričakovanje in radovednost v zvezi s tem, kako se je tokrat režiser soočil s Shakespearovim dualizmom, se pravi s prepletanjem fantastičnega in realnega. Glede na znane podatke o visokem številu nastopajočih in na dejstvo, da bo v sami uprizoritvi veliko glasbe, plesa in avdiovizualnih elementov smo gledalci potihem pričakovali mojstrovino. Vihar je Shakespearova zadnja igra. V njej se je največji (angleški) dramaturg vseh časov ukvarjal s svobodo človeka, z magijo in človeško ujetostjo. Dogajanje je postavil na neobljuden otok, na katerem Prospero, nekdanji milanski knez, živi v družbi hčerke Mi-rande, zračnega duha Ariela in divjaka Kalibana. Na otok je prispel potem, ko ga je brat Antonio izgnal iz Milana in se nato samooklical za milanskega kneza. Vsa leta svojega izgnanstva kuje načrt, kako bi se maščeval nad bratom in končno, s pomočjo magije in duha Ariela, zvabi na otok ladjo, na kateri so med drugimi tudi neapeljski kralj Alonso, njegov sin Ferdinand in Prosperov brat Antonio. Ladja doživi brodolom, vsi člani posadke sicer preživijo, zanje pa se začnejo nove »preizkušnje«, v znamenju izdajstva in želje po prevzemu oblasti na otoku. Prospero se odloči, da bo svoj maščevalni načrt speljal do konca, ko se njegova hči nepričakovano zaljubi v neapeljskega princa Ferdinanda. Zgodba se zaključi z njuno poroko in s Prospero-vo preobrazbo, ko odpusti bratu storjeno hudo. Shakespeare je v tej pravljični komediji še najbolj izpostavil ustvarjanje utopičnega sveta, v katerem se prepletajo idealizacija in realnost, magija in resničnost. V njej pa najdemo tudi elemente, ki so aktualni še v današnji družbi, rekli bi lahko celo, da gre za zgodo- vino v malem, v kateri se prepletata preteklost in prihodnost, za »upodobitev revolucije in kontrarevolucije« ter kaznovanja in odpuščanja. Tauferjeva postavitev Viharja je hotela biti mogočna, polna množičnih prizorov, z glasbo v živo, petimi deli (in to žal, s songi!), scenskimi efekti, pravljičnimi kostumi in klasičnimi ter sodobnejšimi odrskimi rešitvami. Kljub vsemu temu pa še zdaleč ne moremo trditi, da je bila premierna uprizoritev zadovoljiva. Mnogi deli so bili nedodelani - najverjetneje zaradi pomanjkanja časa - razočarala je neprepričljiva, skorajda lesena igra večine, sicer dobrih igralcev, začudili sta nepovezanost posameznih scen in neprimernost (ali pa enostavno, spet, nedodelanost) nekaterih pravljičnih intermezzov ter zmotil na hitro postavljen zaključek, ki bi bil bolj primeren za amatersko veseloigro, kot za tako produkcijo. A gremo po vrsti. Komedija se prične z masovko, z odlično zrežirano in odigrano upodobitvijo brodoloma, v kateri smo lahko začutili splošno zmedo in strah posadke ter divjanje narave, ki ga sproži Pro-sperov bes. Z akcijo, plesom, lučmi, glasbo in petjem so nastopajoči uprizorili vihar tako, kot smo ga pravzaprav pričakovali vsi v dvorani. Janševa scenografija, ki temelji na beli barvi, je bila v začetnih prizorih čisto na mestu, v skladu s komedijskim žanrom, v vseh naslednjih pa je nekoliko osiromašila estetiko odra, ki je niti avdiovizualni efekti niso zmogli obogateti. Posamezne scene so bile malo ali celo slabo povezane, klavirski in peti vložki so bili mestoma prej smešni kot groteskni, saj so se stež- ka všivali v predstavo. Tisti, ki smo po Snu kresne noči pričakovali korak dlje pri uprizoritvi magičnosti, smo bili razočarani nad nedodelanostjo trenutkov pravljičnosti, ko je v ospredju magija, in čeprav je sam režiser v zadnji De-lovi Sobotni prilogi izjavil, da ni hotel, da bi magični prizori ostali zgolj taki, je treba priznati, da je bila žal cena za prekoračenje meja med pravljico in realnostjo previsoka: priča smo bili tako moteči interferenci glasbenih in plesnih delov, ki bi lahko pridobili na čaru, ko bi se jih postavilo v nekoliko bolj pravljično dimenzijo, denimo vsaj s pomočjo luči. Zaradi tega so bili tudi nastopi baletk in baletnikov na odru čisto odvečni. Zapisati je še treba, da je bila drugače glasbena izbira dobra (čeprav je bila klavirska spremljava v živo nekoliko prešibka) in da so nekateri igralci izvrstno odigrali vlogo, ki jim je bila ta-korekoč napisana na kožo. Med njimi so zagotovo: Uroš Maček v vlogi Ariela, Matevž Biber v vlogi Ferdinanda in Lara Komar v vlogi Junone, ki pa se je bolj kot igralka izkazala kot odlična pevka. Še bi lahko našli kakšno dobro režijsko izbiro ali dodelan prizor, a smo prišli gledalci v gledališče predvsem zato, da si ogledamo dobro predstavo, se pravi celoto, ki spaja dobro igro, glasbo, ples in petje. Tega žal na premierni uprizoritvi nismo bili deležni, vendar glede na to, da so vsi, ki so sodelovali pri predstavi profesionalci in izkušeni gledališki igralci, pa lahko pričakujemo (ali vsaj upamo), da bodo na dolgi poti ponovitev marsikaj dodelali in spremenili. Mitja Tretjak V LA podelili televizijske nagrade emmy Na 60. podelitvi televizijskih nagrad emmy, ki je bila v nedeljo v Los Angelesu, je naslov najboljše televizijske drame osvojila »Mad Men« (AMC), najboljša komična serija je »30 Rock« (NBC). Med dobitniki nagrad je tudi Željko Ivanek, v Ljubljani rojeni igralec, ki živi v ZDA. Emmyja je dobil za stransko vlogo v dramski seriji »Damages« (FX).Najboljši igralec v dramski seriji je Bryan Cranston v »Brea-king Bad« (AMC), kjer upodobi na smrt bolnega učitelja, ki se loti kriminala, da bi lahko vzdrževal prizadetega otroka in nosečo ženo (AMC). Za glavno žensko vlogo v dramski seriji je nagrado prejela Glenn Close za lik brezobzirne odvetnice v »Da-mages«. Za glavno moško vlogo v komediji »30 Rock« je emmyja prejel Alec Baldvin, nagrada za glavno žensko vlogo v komični seriji pa je prav tako za »30 Rock« šla v roke Tine Fey. Komična serija »30 Rock« se lahko sicer pohvali s sedmimi em-myji. V kategoriji drama je bila za najboljšo žensko stransko vlogo nagrajena Diane West za »In Treatment« (HBO), v kategoriji komedija pa za moško stransko vlogo Jeremy Piven za »En-tourage« in za žensko stransko vlogo Jean Smart za »Samanta Who?« (ABC). Najboljša mini-serija je »John Adams« (HBO), epska zgodovinska drama o enemu od ustanoviteljev Združenih držav Amerike, najboljši televizijski film pa »Recount« (HBO). Televizija HBO je v nedeljo pobrala največ nagrad, skupaj 26, sledi ji ABC z 12 emmyji. (STA) kanal ob soči - Kogojevi dnevi Slovenski noviteti Na petem koncertu letošnjega festivala je nastopil klavirski Trio Ars Musica Klavirski Trio Ars Musica je bil protagonist petega koncerta v okviru letošnjega mednarodnega festivala sodobne glasbe Kogojevi dnevi, večera, ki je v cerkvi sv. Marije Vnebovzete v Kanalu ob Soči 19. septembra oblikoval enega najbolj prijaznih odzivov na glasbo, ki jo danes pišejo slovenski skladatelji. Žal brez pričakovane pozornosti širšega občinstva in strokovnjakov, ki so očitno raje svoje vitalne energije ta večer usmerjali v še zadnje predvolilne »bitke«. V povsem drugačnem, mnogo bolj umirjenem in bla-gozvočnem vzdušju smo zato redki izbranci prisluhnili zanimivemu (tudi zdravilnemu) zeleno-modremu glasbenemu »popotovanju« po zakladnici različnih sodobnih (nikakor ne grobo zvočnih) kompozicijskih snovanj za klavirski trio nemških, švicarskih, ruskih in slovenskih avtorjev. Z izvajalsko odličnostjo so nam lepote del v skrbno oblikovanem progamu odstirali pianistka Jerneja Grebenšek, violinistka Mojca Meno-ni Sikur in violončelist Martin Sikur, izvrstni glasbeniki mlajše generacije, ki kot komorni sestav od leta 2004 čedalje bolj uspešno osvajajo slovenske in evropske koncertne odre. (Maja letos so bili povabljeni na 6. mednarodno tekmovanje komorne glasbe v Osaki na Japonskem. Na podlagi poslanih posnetkov so med 230 prijavljenimi ansambli povabili le 12 triov). Osrednja pozornost koncerta je seveda veljala kar dvema novitetama. Štefan Mauri, skladatelj iz Avč pri Kanalu ob Soči je tokrat za Kogojev festival napisal Trio št. 2 - In memoriam. Delo, v kateri prevladujočo tonalno zasnovo prekinjajo pogosti disonančni toni, je izzvenelo v spomin na prijatelja Alojza Kumarja, fizika, ki je vrsto let izkazoval veliko ljubezen do svojih krajev v Posočju in vseskozi opozarjal na probleme onesnaževanja. V tej zavzeti drži skrbnika za čisto okolje in hkratni slutnji temine - tragično-sti (ki jo v skladbi poskuša »prebujati« klavirski part) pa se »oglaša« tudi njegova dobrohotnost - videnje izboljšanja (melodični liniji violine in violončela, ki si večkrat izmenjata svetlejšo temo). Noviteta, ki »naj izzveni z zvočnimi podobami čustvenega odzivanja nad skrunitvijo božjega stvarstva v tem delu Soške doline« (Š. Mau- ri) je doživela zgledno krstno izvedbo z močnim ekspresionističnim nabojem in je Triu Ars Musica očitno predstavljala velik poustvarjalni izziv. Na pobudo Antona Nanuta, umetniškega direktorja Kogojevega festivala, je nastal tudi Duet, ki ga je skladatelj Dušan Bavdek napisal kot uvodni stavek k svoji skladbi Capriccetto, skladbi iz leta 1997, eni izmed njegovih doslej največkrat izvedenih komornih skladb. (Post)neo-klasicističnemu kratkemu, živahnemu zvočnemu utrinku (v sonatni obliki) se je tako pridružil še stavek, ki ga je Bavdek zasnoval na treh različicah stare prekmurske ljudske pesmi Staro leto je minulo. Pesem izvira še iz predtonalnih časov in je pisana v miksolidijskem modusu. Violina in violončelo izmenjaje se »pojeta« njeno melodijo in jo hkrati vzajemno dopolnjujeta, klavir pa je v tem stavku pomaknjen rahlo v ozadje in zadolžen izključno za harmonsko podporo (z asociacijo na cimbale, ki naj še poudarijo prekmurski ljudski milje). Izviren (za izvajalce pa zagotovo mnogo bolj zahteven) je skladateljev zapis vodilne melodije, v kateri je note večkrat podaljšal ali skrajšal in s tem dosegel že močnejši vtis žive izvedbe ljudske pesmi. S posebno poustvarjalno svežino in s šar-mom je Trio Ars Musica izvedel Duet in ca-priccetto D. Bavdka. Prefinjeno, čisto in doživeto pa je bilo skupno muziciranje sestava tudi v podajanju treh kratkih sanjavih (in prijetnih) Nokturnov švicarskega skladatelja Ernesta Bloc-ha. S temperamentnim, odločnim izvajalskim žarom se je Trio soočil (že takoj na začetku koncerta) z ritmično in intonančno zahtevno, redko izvajano Komorno sonato (Kammersonate) nemškega skladatelja Hansa Wernerja Henzeja in Jerneja Grebenšek, Mojca Menoni Sikur in Martin Sikur so se občudujoče pogumno (ob koncu večera) »spopadli« še s pretresljivo izpovedjo Tria št. 2 v e-molu, op. 67 Dmitrija Šosta-koviča, se preizkusili še v izvedbi epohalnega dela, ki se mu ni mogoče upirati in mu priznati, da še vedno ostaja Pieta v zbirki komornih del skladateljev minulega (in tudi sedanjega) stoletja. Tatjana Gregorič operno gledališče verdi - Simfonična sezona Mojstrski Krilov Drugi koncert niza je vročekrvno zaznamoval ruski violinist Sergej Krilov Sergej Krilov je osvojil prvo nagrado na mednarodnem goriškem tekmovanju Lipizer leta 1989: takrat je bil star devetnajst let, njegova kariera pa se je pričela že v zgodnjem otroštvu, kajti ruski violinist je začel javno nastopati kot šestletni deček. Lovorike je nabiral vsevprek, dragoceno dediščino ruske violinske šole pa je dopolnil s šolanjem pri italijanskem vir-tuozu Accardu. V Italijo se je tudi dokončno preselil in nastopi v naših krajih niso redki, mojster pa nas zna vedno znova presenečati s svojo igro: tudi v koncertu Petra Iljiča Čajkovskega nam je posredoval nova doživetja z muziciranjem, ki ima v sebi nekaj prvinske-ga, skoraj divje nagonskega, toda vrhunska tehnika in prirojena muzikalnost brzdata nagon in ga usmerjata v interpretacijo, ki išče nove odtenke, tako v igrivosti kot v vratolomnih virtuoznih pasažah. Nekoliko upočasnjen prvi stavek se postopoma razživi in sprosti poustvarjalno slo, ki nikoli ne pojema in poslušalca priveže do poslednje note. Drugi koncert simfonične sezone tržaškega gledališča Verdi se je torej odprl z vročekrvnim nastopom ruskega mojstra, ki je v Gerardu Korstenu našel pravega partnerja; izvedba je zadihala tudi v bolj spevni in romantični dimenziji z odličnim doprinosom pihalcev tržaškega orkestra, ki so z lepim fraziranjem vzpostavili intimen dialog s solistom. Tudi tokrat je Koncert v D-duru op.35 zaživel s prepričljivostjo umetnine, ki se kljub neštetim izvedbam in interpretacijam ne izrabi: Krilov je stopnjeval napetost čisto do konca in izzval povsem upravičen val aplavzov in navdušenih vzklikov. Z odlično violino, ki jo je izdelal njegov oče, je koncertu dodal še skladbo, ki jo zelo rad igra : Poklon Bachu (A Tribute to Bach), priredbo znamenite Toccate in Fuge za orgle BWV 565, ki jo je francoski skladatelj Bruce Fox-Lefriche poklonil prijatelju, ruskemu virtuozu Maxi-mu Vengerovu; tudi tu je Krilov zablestel z neoporečno tehniko in si prislužil dodatno mero aplavzov. Drugi del koncerta je imel s prvim nekaj skupnih točk: spet ruski skladatelj, tokrat Sergej Rahma-ninov, tudi 3.Simfonija v a-molu op. 44 je nastala v Švici, kjer je ruski pianist in skladatelj užival sadove svoje zelo uspešne in dobičkonosne kariere. Ruski virtuoz, ki je svoj življenski lok sklenil v Hollywoodu, je dandanes živ v repertoarju predvsem s svojimi klavirskimi koncerti, ki so pravi izziv vrhunskim pianistom, v simfoničnem opusu pa je občutiti nekam ohlapno obvladanje forme. Tristavčna simfonija ponuja različne razpoloženjske slike, njen potek pa ne razodeva doslednega in logično izpeljanega skladateljskega načrta. Nastajala je v letih 1935-6, ko je evropska glasba ubrala že povsem drugačno smer in so le redki komponisti vztrajali na poznoromantičnih sugestijah. Orkester se sicer oglaša z razkošnimi barvami, nemalokrat so prisotni nostalgični namigi na rusko glasbeno dediščino, ni pa zaslediti vodilne niti, ki bi povezovala med seboj zelo različne ideje. Težko nalogo, da bi skladba zazvenela kolikor toliko enovito in prepričljivo, je Gérard Korsten izpeljal dokaj pohvalno: na čelu tržaškega orkestra je kot koncertni mojster prvič igrala Miriam Dal Don, ki se je imenitno odrezala in razodela mehko fraziranje v solističnih pasažah, lepo pa so se odzvali tudi ostali solisti in oddelki. Koncert je doživel prvo izvedbo v četrtek v Pordenonu, uspeh se je ponovil v Trstu, kjer orkester igra ob petkih in sobotah; tudi na naslednjem koncertu (26. in 27. septembra) bo na sporedu Rahmaninov, tokrat s Tretjim klavirskim koncertom, ponovno pa bomo okusili tudi glasbo Gustava Mahlerja s prelepo Prvo simfonijo. Katja Kralj / KULTURA Torek, 23. septembra 2008 15 pordenon - V treh dneh je festival Pordenonelegge obiskalo sto tisoč ljudi vseh starosti Mlad pisatelj Paolo Giordano • V« ■• • • Vš •■ o svojem življenju in »samoti prastevil« Njegov prvi roman La solitudine dei numeri primi je kljub nelahki vsebini izredna uspešnica - Kmalu tudi film Nad sto tisoč ljudi je med petkom in nedeljo obiskalo pordenonski literarni festival Pordenonelegge. To je razveseljiv obračun prireditve, ki je pod svojim okriljem zbrala 141 srečanj in kulturnih dogodkov, na katerih je sodelovalo okrog dvesto pisateljev, filozofov, publicistov. Ljudje so napolnili številne različne lokacije, mestne trge, velike šotore, gledališča, razne javne in privatne dvorane: skoraj ob vsakem dogodku je ob vhodu kraljeval napis »esaurito«, saj so bili vsi razpoložljivi sedeži zasedeni. Tistim srečanjem, ki so potekala na prostem, pa je marsikdo sledil stoje. Avtorji so pripovedovali o svojih knjigah, prebirali odlomke, odgovarjali na vprašanja bralk in bralcev, podpisovali knjige. Med priznanimi imeni svetovne književnosti, ki so se v treh dneh zbrala v furlanskem mestecu, je bila zastopana tudi slovenska literatura. V soboto je več stoglavi množici spregovoril tržaški pisatelj Boris Pahor, v nedeljo pa je Drago Jančar predstavil svoj roman Severni sij. Sicer pa je festival ponudil res pester in raznolik spored, ki je zadovoljil vse okuse, obenem pa ponudil številne iztočnice za razmislek o aktualnih debatah. Na primer o revizionizmu in zgodovinskem spominu, o katerih je v nedeljo spregovoril francoski pisatelj Marc Levy, avtor romana o francoskem partizanskem gibanju. Skratka, deveta izvedba festivala je povsem uspela. In to kljub temu, da je morala konkurirati z nedvomno lahkotnejšo prireditvijo, tistim Friuli Doc, ki je v Vidmu namesto knjig ponujal frico, salame in vina... (pd) Mladi turinski pisatelj Paolo Giordano je bil prava zvezda nedeljskega sporeda; pogovor z njim je vodil radijski voditelj Marino Sinibaldi sabrina missinato pordenonelegge - Literarni festival Drago Jančar predstavil prevod romana Severni sij Med sto enainštiridesetimi literarnimi dogodki, ki so jih pripravili organizatorji pordenonskega literarnega festivala, je bilo v nedeljo zvečer tudi srečanje z mariborskim pisateljem Dragom Jančarjem. V mali dvorani gledališča Verdi je bilo vseh sto petdeset sedežev zasedenih, pogovor pa je vodil germanist (in odbornik v videmski upravi Furia Honsla) Luigi Reitani. Izhodišče za pogovor je nudil italijanski prevod romana Severni sij, ki je z naslovom Aurora borreale izšel pri založbi Bompiani. Roman se dogaja leta 1938 v Mariboru, v času, ko je bil nad vso srednjo Evropo viden severni sij, v njem pa »čutimo dramatičnost, em-brionalno stanje nasilja, ki prihaja«. S tem romanom so Jančarja končno spoznali tudi italijanski bralci, čeprav sta v italijanščini predhodno izšli že zbirka L'allievo di Joyce in roman Il ron-zio. »Slovenija, ta mala država z veliko kulturno in literarno tradicijo, je končno deležna tiste pozornosti, ki si jo nedvomno zasluži,« je uvodoma spomnil Reitani, ki je tudi pozdravil italijanski uspeh Borisa Pahorja. »Živeti v majhnem jeziku, pomeni večkrat živeti v getu, « je s pomočjo tolmačice Veronike Brecelj opozoril Jančar. »To velja za Slovence, a tudi za avtorje vzhodne Evrope, Skandinavije, ali na primer Estonije. Posebno pa sem srečen, da je moj roman Severni sij izšel tudi v jeziku velike italijanske kulture.« Ter se tako soočil tudi z literarnimi in estetskimi kriteriji njenih kritikov in bralcev. Reitani je pisatelja vprašal, katera je vezna nit njegovih del: posameznik in zgodovina, se je glasil odgovor. Kajti po Jančarjevem mnenju zgodovina ni nekaj abstrakt- nega, saj se zrcali v življenju vsakega posameznika. To posebej velja za srednjeevropske države in za dvajseto stoletje, ki je v življenju posameznikov pustilo nešteto sledi: človek je lahko vse življenje preživel v isti vasi, a je videl pet različnih vojsk, davke je plačeval različnim upravam, tako ali drugače spoznal različna taborišča... Občinstvo je tudi zanimalo, zakaj se je Jančar znašel v zaporu. V njem je preživel tri mesece, ki ga niso pretirano zaznamovali, ampak predvsem razumel, »kako nesmiselna je politika in kako koristna je literatura«. A tudi, kako ironična je lahko zgodovina: Jančar je bil namreč leta 1974 zaprt v istem zaporu, v katerem je natanko trideset let prej sedel njegov oče; njega je zaprla Gestapo, sina pa komunistični režim. Tisti režim, ki ni ljubil »dolgih jezikov in strastnih člankov«. (pd) Kdor se je v zadnjih mesecih za-zrl v izložbo katerekoli italijanske knjigarne, je najbrž opazil tisti dekliški obraz, ki ga delno prekriva zeleno listje, in tisti naslov, La solitudine dei numeri primi (Samota praštevil). Knjiga s takim naslovom in tako fotografijo gre težko neopazno mimo, a če bi njena vsebina ne navdušila na tisoče italijanskih bralk in bralcev, bi se najbrž ne spremenila v enega literarnih fenomenov leta 2008. Njen avtor, Paolo Giordano, pa v pravo zvezdo, ki ga ob vsaki predstavitvi pričakajo prave množice ljudi. Tako je bilo tudi v nedeljo v Pordenonu: vseh preko tristo stolov je občinstvo zasedlo veliko pred napovedanim začetkom, prav toliko ljudi pa je stalo ali sedelo na bližnjih zidkih, stopniščih, ograjah. Kot bi bolj kot pisatelj, na odru sedel nogometaš ali filmski igralec ... »Napet sem vsakič, ko vidim toliko ljudi, a kmalu se bom sprostil,« je uvodoma zagotovil Paolo Giordano. Prijazen fant iz Turina, ki bo šele decembra praznoval šestindvajseti rojstni dan, se ni še povsem privadil na oceanske množice. »Na začetku me je bilo zelo strah, najbrž tudi zato, ker se nisem rad izpostavljal ali nastopal v javnosti. Ko pa odmisliš strah, ko razumeš, da ne gre za tvoj performans, ampak za izmenjavo mnenj, ti taka srečanja veliko podarijo, predvsem energijo.« Pa čeprav imaš vse oči uprte vase ... »Zdi se mi, da ima tisti, ki se odloči za pisanje, rad počasne ritme, da želi premišljati o napisanem, ga spreminjati: ko pa postaneš del »založniškega stroja«, moraš nepričakovano deliti svoje resnice, vsi pričakujejo, da se izpostaviš, da imaš o vsaki stvari svoje mnenje ...in to v trenutku! Najbrž bi bilo prav odgovoriti: ne vem, premisliti moram ... A verjemi, sploh ni lahko.« Paolo Giordano je še pred nekaj meseci bil univerzitetni študent, ki se na turinski univerzi izpopolnjuje na podiplomskem študiju fizike. Običajen fant, morda le nekoliko bolj občutljiv. »Bil sem nadležno angelski otrok s pše-ničnimi lasmi, predvsem pa neverjetno emotiven: nemogoče mi je bilo vzpostaviti razdaljo med sabo in žalostnimi dogodki, o katerih sem slišal. Pri osmih letih sem se na primer bal mamil ... « Paolo pravi, da si samo tako razlaga, zakaj je v svojem prvem romanu obdelal tako bolečo temo, zakaj je skušal to bolečino raziskati, jo pojasniti. Kajti roman La solitudine dei numeri primi je predvsem roman o otroških travmah in njihovi boleči premostitvi. O prijateljstvu med Alice in Mattio in dveh travmatičnih dogodkih iz njunih otroštev, ki sta zaznamovala njuni življenji. A tudi o dveh vrstnikih, fotografinji in matematiku, ki imata težave v socializiranju: bolj kot mlada dekle in fant, osamljeni prašte-vili, deljivi samo s sabo. »Mattia je mislil, da sta on in Alice kot praštevilski dvojček, sama in osamljena, blizu, a ne dovolj, da bi se lahko zares dotaknila.« Seveda se samo po sebi vsiljuje vprašanje, koliko je roman avtobiografski. »Vprašanje bi se najbrž moralo glasiti, ali je prvi roman sploh lahko kaj drugega kot avtobiografski: zato sem se prisilil pisati v tretji osebi,« se nasmehne Paolo. »Nekaj mene je vsekakor v vseh osebah, ki nastopajo v romanu, največ v Mattii, čeprav sem njegov profil seveda dramatiziral.« Paolo nam glavna junaka in njuni otroški travmi opiše že v prvih dveh poglavjih knjige; v obe nas popeljejo otroške oči. Zelo rad imam pripovedi, v katerih je glavni junak otrok, zgodbe, ki jih pripovedujejo otroške oči. Prvi poglavji bi bili lahko dve ločeni zgodbi, napisal sem ju pred dvema letoma in nisem mislil, da bi ju lahko razvil. Naposled pa me je premagala radovednost, zanimalo me je, kako bosta Alice in Mattia odraščala.« Končni izdelek je med bralci požel neverjeten uspeh, knjiga je med drugim prejela tudi nagradi Strega in Campiello - opera prima. Po knjigi bodo posneli tudi film in Paolo se »selitve« na veliki ekran ne boji. »Knjiga in film morata ostati ločena: nisem med tistimi, ki trdijo, da morata zgodbi sovpadati, upam pa, da bo film ohranil ista čustva.« Kdo ve, kako se bo film zaključil. Trenutno je jasno le to, da je konec romana razdvojil Giordanove bralce. Marsikdo je tudi upal v srečnejši konec ... »Če bi potek zgodbe predhodno načrtoval, bi bil konec gotovo lepši, saj imam rad srečne konce. Ostal pa sem ujet v kompleksnost njunih življenj: zgodba je bila preveč kompromitirana, da bi jo lahko zaključil drugače.« Zaključek ostaja v bistvu odprt: lahko računamo na njegovo nadaljeva-nje?»Nikakor ne. Pravzaprav ne vem, kdaj bom sploh sposoben napisati novo knjigo ... (smeh) druga knjiga se mi danes zdi sinonim za samomor... « Samota praštevil se očitno zaključi tu... Poljanka Dolhar 1 6 Torek, 23. septembra 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it nova gorica - Župan vstopa v parlament s podporo kolegov iz sosednjih občin Goriška polaga velike upe na poslanca Mirka Brulca »Ne bom strankarski vojak - Država mora spremeniti odnos do manjšine«- Kozinčeva poklicna podžupanja? Včeraj, dan po razglasitvi neuradnih rezultatov parlamentarnih volitev v Sloveniji, so se pri novogoriškem županu Mirku Brulcu, bodočem poslancu, oglasili njegovi županski kolegi iz sosednjih občin. Prišli so mu čestitat za izvolitev, obenem pa so povedali, da nanj polagajo velike upe glede zastopanja Goriške v parlamentu. Goriška pa na volitvah ni pridobila le poslanca, temveč po vsej verjetnosti tudi predsednika vlade, Boruta Pahorja, oba iz vrst Socialnih demokratov (SD). »Ob tako veliki podpori mojih županskih kolegov, nekateri med njimi so bili tudi moji protikandidati, sprejemam to vlogo še toliko bolj odgovorno. Veliko truda bom vložil v to, da se razvojna os Maribor-Ljubljana-Koper spremeni in da bo prihajalo več sredstev in programov na Goriško, ne le v Novo Gorico. To je moja obljuba,« je povedal Brulc, ki je na goriškem podeželju zbral 39,2 odstotka glasov in bo vlogo župana odslej opravljal nepoklicno. Z njegovo izvolitvijo v parlament glasu ni dobila le Goriška, temveč tudi slovenska manjšina na italijanski strani meje, zagotavlja Brulc. »Od vedno imam poseben odnos do zamejstva in nanj sem ponosen, saj se potrjuje, da so zamejski Slovenci, ki bi jih danes sicer lahko drugače imenovali, zadovoljni z mojim delom. Na tem področju si bom prizadeval narediti veliko več. Država mora spremeniti odnos do manjšine. Težava je v tem, da je Ljubljana daleč od meje. Mi pa, ki živimo tukaj ob meji, čutimo te potrebe po sodelovanju toliko bolj. V to sodelovanje bom vložil maksimalno količino truda kot tudi v pridobivanje pravic, nenazadnje pa tudi v pridobivanje finančnih sredstev za programe, ki jih imajo na oni strani meje, ne glede na strankarsko pripadnost,« je zatrdil bodoči poslanec. Na vprašanje, ali bodo poslej tudi čezmejna vprašanja in projekte, za katera doslej velikokrat ni bilo posluha iz Ljubljane in Rima, lažje uresničena, odgovarja: »Mislim, da bo lažje, v kolikor bo tudi sosednja Gorica pripravljena sodelovati bolj intenzivno na programih, ki so bili že nastavljeni. Imamo tudi ideje za nove programe, zato pa mora biti najprej izražen obojestranski interes. Na Ljubljano bo sedaj toliko lažje pritiskati,« meni Brulc. Nova funkcija v Ljubljani prinaša tudi spremembe pri vodenju novogoriške mestne občine: »Vlogo župana bom opravljal do konca mandata, se pravi, še dve leti, toda odslej nepoklicno. Upam, da bom imel podporo tudi v mestnem svetu.« Brulc računa, da bo eden izmed sedanjih nepoklicnih podžupanov - Vojko Fon iz SDS ali pa Darinka Kozinc iz SD - prevzela funkcijo v poklicno opravljanje. Pričakovati je, da bo to vlogo prevzela Kozinčeva, ki prihaja iz iste stranke kot Brulc. Župan je namreč že pred časom to predlagal na mestnem svetu, točka pa je bila kasneje umaknjena iz obravnave. Kozinčeva je tudi v zadnjem času vse pogosteje nadomeščala župana pri njegovih obveznostih. Poleg tega bo župan po vsej verjetnosti imenoval še tretjega podžupana. Iz katerih vrst bo prihajal slednji, se še ne ve, Brulc namera- va več podrobnosti o prihodnjem vodenju mestne občine razkriti na današnjem srečanju z novinarji, ki ga sklicuje prav v ta namen. Njegovi prednostni poudarki pa bodo veljali urejanju infrastrukture, ustreznejšemu odnosu države do univerze in fakultet na Goriškem, razvojnemu programu In-Prime, turizmu in zagotavljanju boljših pogojev z »normalno« davčno obremenitvijo za delovanje HIT-a. »Nujno je, da HIT zaživi in svobodno zadiha,« meni Brulc. Glede svojega članstva v nadzornem svetu HIT-a pa dodaja, da bo po vsej verjetnosti moral funkcijo predati komu drugemu. »O tem je treba še razmisliti in se pogovoriti z družbo HIT,« je povedal župan. Na vprašanje, ali se s sestavo nove vlade obetajo tudi kakšne spremembe v vodstvu HIT-a, pa je odgovoril: »Zaenkrat nimam še od nikoder kakšnih napovedi, da bi se takšne zadeve morale spreminjati. Ampak najprej je treba počakati, da se vlada oblikuje. Čas bo prinesel svoje. Je pa Bo- Mirko Brulc, župan in bodoči poslanec (levo), z županskimi kolegi iz sosednjih občin (zgoraj) fotok.m. rut Pahor že v času volilne kampanje napovedal, da ob izvolitvi ne namerava rušiti vsega po vrsti. Kjer je kdo strokovnjak, naj tam tudi ostane...« Župan se je še posebej razveselil včerajšnje geste kolegov županov, ki so mu prišli osebno čestitat za izvolitev v državni zbor. Oglasili so se šempetrsko-vrtojben-ski župan Dragan Valenčič, briški župan Franc Mužič, župan občine Renče-Vogr-sko Aleš Bucik ter mirensko-kostanjeviški župan Zlatko Martin Marušič (DeSUS) in kanalski župan Andrej Maffi (SLS+SMS), ki sta bila na podeželju Brulčeva protikandidata. »Lahko je sodelovati, kadar gre za prijateljske odnose. Res je, da imamo včasih nekoliko različne poglede, toda ne vem, če še kje v državi deluje takšna ekipa županov, ki pokriva takšno območje tako složno,« je včeraj povedal Brulc in poudaril zelo korekten odnos protikandidatov med volilno kampanjo. Naglasil je tudi, da se zaveda velikih pričakovanj ljudi na območ- goričan v vladi Borut Pahor najverjetnejši mandatar Iz volilne enote Postojna je enajst novoizvoljenih poslancev. Najbolje sta se »odrezala« volilna okraja Izola in Tolmin, ki imata po dva poslanca. Sicer pa so rezultati po okrajih takšni: v okraju Nova Gorica I. (okolica) je bil izvoljen Mirko Brulc (SD), v okraju Nova Gorica II. (mesto) Borut Pahor (SD), v Ajdovščini Eva Irgl (SDS), v Tolminu Vasja Kla-vora (DeSUS) in Danijel Krivec (SDS), v Sežani Srečko Prijatelj (SNS), v Postojni Zvonko Černač (SDS), v Izoli Breda Pečan (SD) in Franco Juri (Zares), v Piranu Patrick Vlačič (SD) in v volilni enoti Koper I. Luka Juri (SD). Izidi so še neuradni. Vse kaže torej, da bo med poslanci ponovno tudi Irglova (SDS), ki je v ajdov-sko-vipavskem volilnem okraju zbrala 41,61 odstotka glasov. »Delala sem dobro, učinkovito, profesionalno in odgovorno. Tako nameravam delati tudi v prihodnje,« je komentirala izid. Ožja Goriška je že v preteklosti imela nekaj zastopnikov v parlamentu in v vladi: Zorana Madona v prvem sestavu, nato še Iva Hvalico in Boruta Pahorja, pa tudi dva ministra, in sicer Tomaža Marušiča za pravosodje ter Sergija Pelhana za kulturo. Po predvidevanjih bo Borut Pahor najverjetnejši novi mandatar. (km) ju, kjer je bil izvoljen, in dodaja, da ga bo skušal po najboljših močeh tudi upravičiti. Njegovi županski kolegi so včeraj poudarili zadovoljstvo ob izidu volitev; na Goriškem je bil poleg poslanca Mirka Brulca izvoljen tudi po vsej verjetnosti bodoči predsednik vlade Borut Pahor. »Goriška je bila iz tega vidika doslej podhranjena, sedaj pa se nam obetajo boljši časi,« je povedal župan občine Šempeter-Vrtojba, Dragan Valenčič, ki vidi veliko prednosti v tem, da je bil v slovenski parlament izvoljen nekdo, ki je župan, saj v potankosti pozna težave lokalnega okolja. Brulc pri delu v parlamentu računa tudi na pomoč kolegov županov na Goriškem, ne glede na strankarsko pripadnost. »Jaz pa tudi ne bom strankin vojak, ki bi dvigoval roko tako, kot bo nekdo v Ljubljani ukazal. Pomembno je, da nekaj naredimo za to območje,« je pribil Brulc. »Imam kondicijo in zmorem. Nekatere naloge v občini bo treba sicer razdeliti, pričakujem pa, da se bodo mestni svetniki, eni in drugi, po volitvah umirili in da bomo skupaj peljali voz razvoja za to mestno občino dalje,« je zaključil župan in bodoči SD-jev poslanec v parlamentu. Katja Munih odmev iz gorice Romoli: »Brulčeva izvolitev prednost« Ettore Romoli bumbaca »Brulčeva izvolitev v slovenski parlament je vsekakor pozitivno dejstvo,« pravi goriški župan Ettore Romoli, ki je včeraj popoldne s telefonskim klicem čestital novogoriškemu kolegu. »Izrazil sem mu čestitko in voščilo in mu tudi zagotovil, da se mu bom zelo rad pridružil, če bo nazdravil izvolitvi. Rekel bi - tako Romoli komentira Brulčev preboj v poslanske vrste -, da je njegova izvolitev pomembna, ker je tudi Nova Gorica potisnjena ob rob zaradi strateške razvojne osi, ki poteka drugod. Dejstvo, da bo sedaj v parlamentu sedel poslanec s politično težo, kakršno ima Brulc, je zato izredno pozitivno, kakor bi bilo pozitivno in zaželeno, da bi bila tudi Gorica bolje zastopana v rimskem parlamentu. Iskreno sem zadovoljen za Brulče-vo uveljavitev, saj mislim, da ta predstavlja prednost za vso Goriško.« Romoli je sicer tudi priznal, da so njuni stiki bolj redki in da v doglednem času ni predvidenih srečanj med sosednjima občinama. Javno čestitko je na Brulca naslovil Julijan Čavdek, pokrajinski tajnik stranke Slovenske skupnosti. »Voščim vamčim bolj uspešno delo v osrednjem državnem organu naše matične domovine in države. Dovolite mi, da podčrtam pomen vaše izvolitve tudi zaradi občutljivosti, ki ste jo v vseh teh letih izkazovali do naše narodne skupnosti v Italiji, še posebno do Slovencev v goriški pokrajini. Prepričan sem, da boste to občutljivost znali prenesti tudi v državni zbor Republike Slovenije. V ta namen ostajam na razpolago za katerokoli morebitno sodelovanje ali izmenjavo informacij in pogledov,« je zapisal Čavdek. Na novogoriškem sedežu Socialnih demokratov so v nedeljo po razglasitvi neuradnih volilnih rezultatov člani in simpa-tizerji stranke v bučnem veselju proslavili izid. Kasneje pa so si na ulicah ogledali še ognjemet, s katerim so Sabotin razsvetlili Brulčevi simpatizerji v čast njegovi poslanski izvolitvi. Med prisotnimi so bili predstavniki iz zamejstva, med temi Livio Semolič, predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze za Goriško. »Županu Mirku Brulcu izrekam iskrene čestitke za izvolitev v parlament,« pravi Semolič in dodaja: »Prepričan sem, da bo kot poslanec potrdil svojo navezanost na celoten goriški prostor in da bo tako kot doslej deloval za skupni čezmejni interes Slovencev na tem teritoriju. Pričakujem, da bodo tako kot on tudi vsi ostali poslanci, ki so bili izvoljeni na Primorskem, znali primerno ovrednotiti potencial našega čezmejnega prostora, ki bo lahko ravno v tem novem mandatu v celoti izkoriščen, kar bo prineslo priložnosti in ugodnosti za vso Slovenijo.« / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 24. septembra 2008 1 17 gorica - Aretirali 19-letnico in prijavili tri mladeniče V zameno za heroin izdajala zdravniške recepte Policisti so z marihuano in hašišem zasačili še Goričana, Argentinca in Tržičana V zameno za heroin sta izdajala ponarejene zdravniške recepte, vendar so njuno nezakonito početje odkrili policisti goriške kvesture in ju prijavili sodnim oblastem. V okviru preiskave so agenti aretirali še 19-letno Goričanko in prijavili 24-letnega Goričana. Preiskava se je začela ravno z aretacijo 19-letne M.C. iz Gorice, ki je v svojem avtomobilu skrivala 5 gramov heroina. Mamilo je vtaknila v zamašek bencinskega rezervoarja, vendar so ga policisti vseeno našli in zato 19-letnico aretirali zaradi posesti in preprodaje nedovoljenih opojnih substanc. Po mnenju preiskovalcev je dekle kupilo mamilo pri novogoriškem razpeče-valcu malo pred aretacijo. V okviru iste operacije so agenti nedaleč od državne meje izsledili 24-letnega P.S., ki se je vozil v slovenskem taksiju. Mladenič je imel pri sebi štiri grame heroina in pet zdravniških receptov za pomirjevalo benzodiazepin. V policijskih uradih so ugotovili, da so bili recepti ponarejeni in namenjeni neobstoječemu bolniku. Na podlagi zbranih indicov so preiskovalci ugotovili, da sta recepte izdajala 34-letni P.B. po rodu iz Beograda in 24-letni A.F. po rodu iz Sicilije, ki imata oba bivališče v Gorici. Recepte sta mladeniča tiskala na svojem domu z računalnikoma in tiskalnikoma, zatem pa sta jih v Novi Gorici zamenjevala za heroin. Policisti so P.S. prijavili zaradi posesti in preprodaje nedovoljenih opojnih substanc, P.B. in A.F. pa zaradi ponarejanja zdravniških receptov. Policisti so prijavili sodnim oblastem zaradi posesti in preprodaje nedovoljenih opojnih substanc še 19-letnega Goričana G.A.; v pevmskem parku se je sprehajal skupaj z dvema prijateljema, pri sebi pa je imel nekaj gramov marihuane in hašiša. Agenti so pregledali tudi njegov dom in v njem našli še dodatnih devet gramov hašiša in osem marihuane. Pri iskanju mamil so bili policisti uspešni tudi na Tržiškem. V Škocjanu so prijeli 32-letnega Argentinca C.D.M. in 31-letnega Tržičana, ki sta pri sebi imela manjšo količino hašiša in marihuane ter številna semena indijske konoplje. Oba so policisti prijavili sodnim oblastem zaradi posesti in preprodaje nedovoljenih opojnih substanc. podgora 13-letnik že doma à gorica - Aretirali Aleksandra Kuftica Tarzan v zaporu Bivši srbski vojak ni zapustil Italije, čeprav nima dovoljenja za bivanje »Tarzan« je ponovno za zapahi. Nekdanjega 54-letnega srbskega oficirja Aleksandra Kuftica, ki so ga poimenovali po junaku iz risank zaradi akrobatskih vlomov v stanovanja, so pred dnevi aretirali agenti goriške kvesture. Izsledili so ga pred nekaj dnevi, medtem ko se je sprehajal po Travniku. Vprašali so ga za dokumente, ker jih ni imel, pa so ga pospremili v kasarno Massarelli ob Rdeči hiši. Tu so odkrili njegovo istovetnosti in ugotovili, da je videmski kvestor 16. maja letos zanj odredil izgon iz države. Kuftic je imel pet dni časa, da odide iz Italije, vendar tega očitno ni storil. Kot predvidevajo novi zakoni o priseljencih, so nekda- njega srbskega oficirja aretirali in ga prepeljali v goriško kaznilnico. Kufticu so sodili po hitrem postopku, ker je vpleten v več kazenskih sodnih obravnav, pa sodnik zanj ni mogel odrediti takojšnje vvrnitve na prostost. Goriški policisti so v preteklosti že večkrat imeli opravka s Kufticem. Podnevi se je skrival na Kalvariji, ponoči pa se je spuščal v Gorico in predmestne kraje ter kradel po domovih. V stanovanja je vstopal z balkonov in s streh, zato pa so mu preiskovalci nadeli vzdevek »Tarzan«. Večkrat so ga zasačili tudi za volanom ukradenih vozil, s katerimi se je mirno vozil po vsej goriški pokrajini. nova gorica - Prijeli trojico slovenskih razpečevalcev Droga tudi za Italijane V priporu 26-letni moški iz okolice Nove Gorice, njegova 25-letna partnerka iz Tolmina in 21-letni Ljubljančan Novogoriški kriminalisti so minuli petek z aretacijo treh osumljencev končali preiskavo kriminalne združbe, ki se je na območju Nove Gorice in okolice ukvarjala s preprodajo prepovedanih drog tako slovenskim kot italijanskim odvisnikom. Pri tem so kriminalisti zasegli več kot 200 gramov heroina, sporočajo z novogoriške policijske uprave. Novogoriški kriminalisti so bili že nekaj časa pozorni na 26-letnega moškega iz okolice Nove Gorice, sicer sta- rega znanca policije, ki so ga policisti pred tem že večkrat kazensko ovadili zaradi utemeljenega suma storitev več kaznivih dejanj, povezanih s preprodajo prepovedanih drog. Moški je v okolici Nove Gorice skupaj s 25-letno partnerko iz Tolmina prodajal heroin odvisnikom iz Nove Gorice in okolice, ponj pa so prihajali tudi odvisniki iz sosednje Italije, pravijo novogoriški policisti, ki so med preiskavo prišli še do podatkov, da sta se domača preprodajalca z drogo oskrbovala pri 21-letnem fantu iz Ljubljane. Kriminalisti so vsem trem odvzeli prostost in jih pridržali, na novogori-ško okrožno državno tožilstvo pa podali kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma storitve več kaznivih dejanj, povezanih s prepovedano proizvodnjo in prometom z mamili. V soboto so bili vsi trije s kazensko ovadbo izročeni dežurnemu preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča v Novi Gorici, ki je po zaslišanju zoper trojico odredil pripor. (km) Premisliti manjšino V avditoriju slovenskega šolskega centra v Ulici Puccini v Gorici bodo danes ob 18. uri predstavili publikacijo Pre-mi-sliti manjšino, ki vsebuje izsledke raziskovalnih projektov, pri katerih sta sodelovala SLORI in Znanstveno raziskovalno središče Koper Univerze na Primorskem. Predstavitev, ki ji bo sledila razprava o aktualnih temah iz življenja slovenske narodne skupnosti v Italiji, prireja SLORI v soorganizaciji SKGZ in SSO, ob pokroviteljstvu Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter generalnega konzulata v Trstu. Pred srečanjem se bosta pokrajinski vodstvi SSO in SKGZ sestali s predstavniki SLORI-ja: govor bo o pozornosti inštituta za Goriško. Zrušil se je podzemni rov Med gradbenimi deli na goriškem Travniku se je včeraj okrog 14. ure zrušil del oboka podzemnega rova, ki so ga zgradili med 15. in 16. stoletjem in povezuje goriški grad s trgom. Občinski svetnik Demokratske stranke Daniele Orzan poudarja, da je na zgodovinsko vrednost in občutljivost rovov opozoril že pred letom dni, vendar občinska uprava ni ničesar ukrenila, da bi jih zavarovala pred škodo zaradi del. Javno zasedanje opozicije V dvorani občinskega sveta v Gorici bo danes od 17. ure dalje potekalo javno zasedanje občinskih svetniških skupin opozicije. »V zadnjih dveh mesecih se občinski svet ni sestal, v zadnjih štirih pa je bilo sklicano eno samo zasedanje,« opozarjajo iz vrst opozicije in poudarjajo, da je za upravo župana Ettoreja Ro-molija občinski svet očitno nepotreben, saj sploh ne prisluhne njegovim predlogom. Od četrtka pogreša ženo V Tržiču Salvatore Mele pogreša svojo ženo Margherito Strazzera, za katero se je od četrtka izgubila vsaka sled. 36-let-na ženska je odšla od doma z rjavim psičkom in s plavim avtomobilom renault clio z registrsko tablico BK638TG. Tabele samo ob prireditvah »Tabele z alkoholno stopnjo pijač je treba razobesiti v javnih lokalih le, če v njih potekajo glasbene, gledališke, kulturne ali druge prireditve.« Tako pojasnjujejo iz goriške zveze trgovcev ASCOM in poudarjajo, da je treba tabele razobesiti tudi na odprtem, to se pravi za šagre, praznike, koncerte in raznorazne prireditve. gorica - Zaradi nameščanja stojnic za tridnevni praznik Okusi na meji Kopica prometnih omejitev Bandelj zahteva ograjo Včeraj prepovedali promet v Ulicah Roma, Rotta in Monache - Korza Verdi in Italia bosta zaprta od četrtka dalje 13-letni Goričan, ki je v soboto padel s štirih metrov višine v opuščeni podgorski tekstilni tovarni, je že doma. V bolnišnici je preživel le noč s sobote na nedeljo. Zlomljeni zapestji ima v mavcu, ki ga bodo sneli predvidoma čez mesec dni. Po razpoložljivih informacijah se je deček prvič in edini krat odpravil v notranjost tovarne, medtem ko je potrjena vest, da je med hojo po prvem nadstropju padel v odprtino v podu, ki je ni opazil. Skupaj z njim je bil v tovarni prijatelj, vanjo pa sta vstopila skozi luknjo v železni ograji. Predsednik podgorskega rajonskega sveta Walter Bandelj je povedal, da so včeraj že zaprli prehod skozi ograjo. Vstop v notranjost tovarne je sicer možen še vsaj na dveh mestih, zato pa bo danes Bandelj na prefekturi zahteval, da se ograja čim prej popravi in kraj temeljito zavaruje. Srečal se bo s pod-prefektinjo Glorio Allegretto in ji posredoval dokumentacijo o podjetju iz Bergama, ki je lastnik opuščene tovarne. Mestni redarji so včeraj posredovali Bandlju poročilo o ogledu, ki so ga pred nekaj dnevi opravili na ploščadi pred tekstilno tovarno. Ugotovili so, da štiri gradbena podjetja uporabljajo ploščad za odlaganje odpadnega materiala; poročilo so posredovali tudi pristojnim okoljskim uradom goriške občine. Včeraj so promet prepovedali tudi v Ulici Oberdan bumbaca Tridnevni praznik Okusi na meji, ki bo goriške ulice poživil od petka, 26. septembra, do nedelje, 28. septembra, bo spremljala vrsta prometnih omejitev. Zaradi začetka nameščanja stojnic so že včeraj zaprli prometu Ulice Roma, Rotta in Monache, medtem ko bo od danes do zaključka praznika dostop vozilom prepovedan v Ulicah Crispi in Morelli (med križiščema z Ulicama Garibaldi in Crispi). Z današnjim dnem bodo prometu zaprli tudi Oširek Endling in Ulico De Gasperi, z jutrišnjim pa bo prepovedano parkiranje na Trgu Seghizzi v grajskem naselju. Od četrtka, 25. septembra, bo prepo- ved prometa veljala na Korzu Italia (med Ulicama XXIV maggio in Garibaldi), v Ulicah Nizza in Garibaldi, na Kor-zu Verdi (med Ulicama Garibaldi in Mameli), v Ulicah Petrarca, Diaz (med Ulico Rismondo in Korzom Verdi) in Rismondo, na Trgu Battisti, v Ulicah Boccaccio, Oberdan in Marconi ter na trgih Cavour in Sv. Antona. Poleg omenjenih trgov in ulic, kjer bo promet prepovedan, bo od četrtka veljala prepoved parkiranja še v Ulicah Ca-scino in Contavalle. Od petka, 26. septembra, do nedelje, 28. septembra, bo prepovedano parkirati na Trgu Donatori di san- gue (ob Ulici Boccaccio), medtem ko bo na parkirišču pred Rdečo hišo veljala prepoved parkiranja za tovorna vozila. Na Trgu Seghizzi in ob cesti, ki vodi v grajsko naselje, bo prepovedan promet v soboto in nedeljo, 27. in 28. septembra. Konec tedna bo zaprt prometu tudi Dvor Sv. Hilarija pred stolno cerkvijo. Mestni redarji so že včeraj namestili cestne znake, ki opozarjajo na prepoved parkiranja, sicer pa pozivajo voznike, da naj bodo pri vožnji previdni. Omejitve v mestnem središču bodo namreč povečale promet v vseh okoliških ulicah, kjer bo lahko prišlo tudi do zastojev. 1 8 Torek, 23. septembra 2008 GORIŠKI PROSTOR / zadružna banka doberdob in sovodnje - Članski praznik sklenil stoletnico Vrhunec praznovanja nepričakovano množičen Na prireditvenem prostoru v Sovodnjah preko osemsto ljudi - Šotor je bil pretesen Z nedeljskim članskim praznikom se je zaključilo tridnevno proslavljanje stoletnice Zadružne banke Doberdob in So-vodnje, ki se je začelo v petek z akademijo v Kulturnem domu v Gorici in nadaljevalo v soboto z rock koncertom skupin The Maff Show in Blek Panters v Sovodnjah. Članski praznik je potekal na sovo-denjskem prireditvenem prostoru, torej ob stavbi, v kateri je štiri desetletja delovala in uspevala sovodenjska posojilnica, ena izmed dveh predhodnic današnje doberdobsko-sovodenjske Zadružne banke. Po maši v cerkvi sv. Martina, darovani v spomin na pokojne člane in ustanovitelje banke, se je ob koračnicah doberdobskega pihalnega orkestra Kras množica prisotnih sprehodila do šotora, ki je bil postavljen pred Kulturnim domom. Tu je doberdobski pihalni orkester s krajšim nastopom pričakal prihod zelo velikega števila gostov. Lepo, za zadnje dni skoraj nenavadno toplo vreme je v Sovodnje privabilo več kot osemsto ljudi, kar je presenetilo organizatorje, ki verjetno niso pričakovali tako številčne prisotnosti. Gneča, ki je nastala pri zasedanju prostih mest ob mizah pod šotorom, je povzročila godrnjanje številnih ljudi, tistim, ki so na prostem kramljali ob kozarcu ponujene pijače, pa je onemogočila poslušanje govora predsednika Daria Perica in pozdrave gostov. Iz previdnosti do vremenskih sprememb (spomnimo naj se le na deževje prejšnje nedelje) in za boljše počutje članov je Zadružna banka dala namestiti na ves razpoložljiv prostor pred Kulturnim domom velik šotor, ki je lahko sprejel skoraj petsto posedenih gostov, vendar se je vanj med igranjem godbe na pihala strlo polno ljudi; med temi je bilo verjetno tudi več takih, ki so se prireditve in zabave udeležili neupravičeno. Prisotne je v imenu upravnega odbora Zadružne banke Doberdob in Sovodnje nagovoril njen predsednik Dario Peric, ki je potrdil ponos in zadoščenje upraviteljev ob tako pomembnem in tudi tako doživeto obeleženem jubileju. Dejavnost Zadružne banke je po besedah Perica lahko v ponos obema vaškima skupnostma in nasploh vsej slovenski narodni skupnosti na Goriškem, stoletnica pa je nagrada za trud, daljnovidnost, vztrajanje in požrtvovalnost bivših in sedanjih upraviteljev. Pred zaključkom nagovora se je Peric zahvalil vsem članom, ki zaupajo banki in ki so se praznovanja udeležili v tako velikem številu. Množico so pozdravili tudi bivši predsednik doberdobske zadružne banke Andrej Gergolet, ki je prinesel tudi »genski« pozdrav deda, Andreja Gergoleta - Daca, ki je bil z drugimi domačini pred sto leti med ustanovitelji posojilnice v Doberdobu. Posebno darilo, dvd posnetek, je predsedniku izročila Marija Ferletič v imenu društva Rat Sloga in banki zaželela še mnoga leta uspehov in pomoči vsem slovenskim pobudam na teritoriju. Ker je praznik potekal v So-vodnjah, je spregovoril tudi domači podžupan Zdravko Kuštrin. Spomnil je na zdrave vrednote, na katerih temelji Zadružna banka in jo pozval k nadaljnjem prizadevanju za domačo in širšo stvarnost. Posebno priznanje je predsednik Peric podaril vsem članom, ki so banki zvesti preko petdeset let. To so Andrej Jarc, Zo-rislava Devetak, Andrej Ferfoglia, Valentin Zadružna banka se je včeraj oglasila, in kot že v nedeljo na kraju prireditve, se še enkrat opravičila članom za nevšečnosti med praznikom. Poskrbeli so za največji možni pokriti prostor in zato izbrali prizorišče v Sovodnjah, ki nima enakega ne v sovodenjski ne v doberdobski občini. Vreme je očitno privabilo ogromno število članov in tudi nečlanov, česar so na banki seveda veseli, saj potrjuje navezanost na domač denarni zavod. Po začetni zadregi, zaradi katere se še enkrat opravičujejo, so pripravili vrsto miz tudi na prostem in pogostili vse prisotne. Po kosilu je nedeljski praznik nenapovedano obogatil nastop vokalne skupine Sraka, ki je z nekaj pesmimi nazdravila stoletnici Zadružne banke. Ob zvokih ansambla Happy Day se je praznično srečanje nadaljevalo do zgodnjih večernih ur, z včerajšnjim dnem pa so uslužbenci in upravitelji, člani in stranke banke stopili v drugo stoletje rednega delovanja. Aleš Waltritsch gorica - Pokrajina Prispevki za razvoj kmečkega turizma Mara Černic bumbaca Pokrajina želi spodbujati razvoj kmečkega turizma na Goriškem. V ta namen je pokrajinski svet na zadnjem zasedanju odobril pravilnik, na podlagi katerega bodo do konca leta 2008 dodeljevali denarna sredstva za popravilo ali odprtje kmečkih turizmov v nižinskih predelih pokrajine. Pravilnik bo stopil v veljavo prvega oktobra, goriška pokrajina pa je v prejšnjih mesecih že vrinila v letošnjo bilanco postavko, ki predvideva 100.000 evrov prispevkov za ta projekt. »Razvoj kmečkega turizma je bil nekoč v pristojnosti deželne vlade, z zakonom št. 24 iz leta 2006 pa nam je Furlanija-Ju-lijska krajina poverila nalogo podeljevanja sredstev za izgradnjo in obnovo kmečkih turizmov,« je povedala pokrajinska od-bornica Mara Černic in nadaljevala: »Odločili smo se, da bomo sredstva dodeljevali predvsem podjetjem v nižinskem predelu pokrajine, saj lahko računajo na Krasu in v Brdih tudi na drugačne oblike financiranja. Projektu smo za tekoče leto namenili 100.000 evrov: prepričani smo namreč, da so kmečki turizmi pomemben člen krajevnega gospodarstva, saj prispevajo k ovrednotenju značilnih pridelkov in dajejo možnost posameznikom, da ob redni službi dopolnjujejo svoje prihodke.« Černičeva je povedala, da je v pravilniku, ki ga je odobril pokrajinski svet, predvideno dodeljevanje finančnih sredstev le podjetjem, ki so vpisana v seznam kmečkih turizmov pri goriški Trgovinski zbornici. »Vsako podjetje lahko dobi prispevek v višini 40 odstotkov vrednosti projekta, ki ga predstavi. V primeru, da predvideva načrt zelo visoke stroške, lahko upravitelj kmečkega turizma prejme največ 100.000 evrov v petih letih, torej 20.000 evrov letno,« je pojasnila Černičeva in dodala: »Pravilnik bo stopil v veljavo prihodnjo sredo, med tem časom pa bomo točneje določili postopek za predstavitev prošenj. Zaenkrat jih imamo tri, ki so bile vložene že leta 2007, drugače pa nimamo podrobnih podatkov o številu kmečkih turizmov, ki bi lahko bila zainteresirana.« (Ale) jamlje - Koncert kot priprava na turnejo po Švedski Večjezični Odmevi Oktet iz Saleža pel v slovenščini, ruščini, španščini in češčini - Nastopili tudi Mali kraški muzikanti V slovenščini, ruščini, španščini in češčini; pesmi v vseh teh jezikih je med sobotnim celovečernim koncertom v večnamenskem središču v Jam-ljah zapel oktet Odmevi, ki je z nastopom preizkusil repertoar za turnejo po Švedski. Pevci iz Saleža in okoliških vasi bodo namreč v drugi polovici oktobra gostovali pri slovenskih izseljencih, ki živijo v švedskih mestih Olofström in Göteborg. Tu bo oktet nastopil na dve koncertih, zato pa so njegovi pevci Vladimir Caharija, Boris Grgič, Edvin Bukavec, Igor Rebula, Miloš Milič, Rado Milič, David Pupulin in Mitja Malalan izkoristili jameljski večer za glavno vajo pred odhodom na Sever. Koncert v Jamljah je priredilo domače kulturno društvo Kremenjak; večer je povezovala društvena odbornica Martina Pahor, poleg domačinov pa so se ga udeležili tudi številni ljubitelji petja in glasbe iz drugih vasi. Jameljski koncert okteta Odmevi je bil razdeljen v dva dela, med premorom pa so nastopili Mladi kraški muzkanti, ki prihajajo iz Vižovelj in Cerovelj. Ansambel sestavljajo Matija Colja, Rok Košuta, Enrico Leghissa, Cristian Leghissa in Cristina Leghissa, ki so na ja-meljskem večeru zaigrali razne skladbe iz slovenske zakladnice narodnozabavne glasbe. Odbornica društva Kremenjak Martina Pahor predstavlja oktet Odmevi bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 24. septembra 2008 1 19 gorica - Razprava o predlogih za obnovo glavnih ulic Korzo Verdi naj bi postal cona za pešce Trgovci zahtevajo, da se paviljoni javnih lokalov ohranijo in poenotijo Javna razprava v goriški občinski dvorani bumbaca Verdijev korzo naj bi v prihodnje postal del širše peš cone, ki so jo z deli na Travniku že začeli uresničevati v mestnem središču. V to, da je takšna izbira primerna, je prepričana arhitektka Paola Rigonat Hugues, ki je včeraj v dvorani občinskega sveta predstavila trgovcem in občanom rezultate študije o izvedljivosti obnove kor-zov. Študijo je Huguesovi poverila občinska uprava, namen srečanja pa je ugotoviti, kaj različne mestne komponente menijo o prekvalifikaciji središčnih ulic. »To ni še načrt, temveč le študija. Občina namreč razpolaga z denarjem za delno obnovo Kor-za Verdi in zaenkrat še nima denarja za korenito obnovo obeh ulic,« je uvodoma povedal župan Ettore Romoli. Huguesova je nato predstavila možne scenarije za obnovo korzov, ki zadevajo predvsem njuno vlogo, lokacijo za paviljone javnih lokalov, kolesarske steze in parkirna mesta. Arhitektka je izrazila mnenje, da je treba korza obravnavati kot središčni kraj, kjer se ljudje srečujejo, ne pa kot glavni prometnici. »Cestišče bi lahko zožili, hitrost vožnje pa znižali na 30 km na uro. V prihodnosti bi lahko prišli do popolnega zaprtja prometu Verdijevega korza, vendar bi to spremembo morali uvesti postopno. Zato predlagamo, da bi v prvi fazi razširili pločnike, jih znižali na raven cestišča, uredili kolesarsko stezo in primerno označili posamezne pasove. Tako bi v prihodnje Verdijev korzo lahko zlahka postal cona za pešce,« je pojasnila Huguesova. Študija predvideva tudi uresničitev kolesarske steze na Korzu Italia. Le-ta bi lahko bila izpeljana na tri načine, in sicer v celoti po stranskih pasovih med cesto in lokali, v celoti po cestišču ali pa delno po stranskih pasovih in delno po cestišču. Slednja možnost se Huguesovi zdi najboljša, saj bi s tem lahko ohranili del parkirnih prostorov in se izognili zastojem pri avtobusnih postajah. Pomisleke na ta račun je včeraj izrazil občinski svetnik Foruma za Gorico Marko Marinčič, ki meni, da bi bilo kolesarsko stezo bolje speljati v celoti po cestišču. »Na nekaterih odsekih, kot je izhod iz Ulice Rossini, bi namreč bila uredi- tev kolesarskih stez po stranskih pasovih nevarna,« meni Marinčič, ob katerem so se javnega srečanja udeležili še druga dva svetnika opozicije, Marilka Koršič in Daniele Orzan, ter predsednica občinske komisije za javna dela Marina Colombo. Tri možne rešitve je Huguesova orisala tudi v zvezi s paviljoni javnih lokalov, ki zasedajo Korzo Italia. »Izbirati bo treba med njihovo odstranitvijo, premaknitvijo med drevesa ali pa njihovo postavitvijo po pariškem zgledu, kar pomeni tik pred poslopja kot naravno nadaljevanje lokalov,« je povedala Huguesova. Predstavnik zve- ze ASCOM Gianluca Madriz je izključil možnost, da bi paviljone odstranili, saj prispevajo k živahnosti mesta. »Zagovarjam pa potrebo, da bi poenotili njihovo podobo,« je dejal Madriz in izrazil tudi mnenje, da bi postavitev paviljonov med drevesi bila najboljša rešitev. »Posvetovati se moram z ostalimi člani zveze,« je še dodal Madriz, odgovorni za javne lokale pri ASCOM-u Gianfranco Zotter pa je kot najboljšo ocenil »pariško« varianto. »Bolj kot te malenkosti me vsekakor skrbi, kdaj bo obnova izvedena, saj je Gorica v velikem zaostanku,« je zaključil Zotter. (Ale) Alpinci ob obletnici zasedli mestne ulice V nedeljo dopoldne so goriško mestno središče preplavili alpinci. Starejši in mlajši pripadniki te vojaške enote so se namreč v visokem številu udeležili vrhunca tridnevnega praznovanja, s katerim so obeležili 85. obletnico ustanovitve goriške sekcije alpincev, ki je poimenovana po poveljniku Pietru Colombiniju. Osrednja svečanost s polaganjem vencev, na kateri so bili prisotni tudi goriški župan Ettore Romoli, predsednik pokrajine Enrico Gherghetta in prefektinja Maria Augusta Marrosu, je potekala v spominskem parku, sprevod s spremstvom godbe iz Orzana pa se je nato vil po glavnih mestnih ulicah do Battistijevega trga. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, Ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.00 »Hancock«. Dvorana 2: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Burn after Reading - Spie come noi«. Dvorana 3: 17.30 »Kung fu Panda«; 20.00 - 22.00 »Il papa di Giovanna«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.00 »Hancock«. Dvorana 2: 17.50 - 20.10 - 22.10 »Burn after Reading - Spie come noi«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 21.30 »Kung fu panda«. Dvorana 4: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Pranzo di ferragosto«. Dvorana 5: niz »Kinemax dAutore« 17.45 - 20.00 - 22.00 »10 cose di noi«. H Šolske vesti POTEKA NABIRALNA AKCIJA za namestitev Trubarjevega obeležja na slovenskem klasičnem liceju Primož Trubar v Ulici Puccini v Gorici. Pobudnik je Sindikat slovenske šole, ki se s prošnjo, naj prispevajo, obrača predvsem na bivše študente goriškega lice-ja. V ta namen je odprl posebna tekoča računa, in sicer pri Zadružni banki M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO sporoča, da bo v soboto, 27. septembra, odpotoval avtobus v Trbovlje ob 6.45 iz Doberdoba, nato s postanki na Poljanah, na Vrhu, v Sovodnjah, Štandrežu pred cerkvijo in Podgori pred športno palačo; priporočajo točnost. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo izletnike, ki bodo 11. oktobra odpotovali v Rovinj, naj poravnajo stroške za potovanje do 30. septembra; odhod iz Ronk (picerija Al Gambero) ob 6.45, s postanki v Doberdobu ob 7. uri, Jamljah ob 7.15 in Štivanu ob 7.30. □ Obvestila Doberdob in Sovodnje (št. 20191) in Čedajski ljudski banki - Kmečki banki (št. 003571002089). SDZPI obvešča, da poteka samo še do 25. septembra vpisovanje na podiplomski tečaj Tehnike financiranja podjetij (referent za bančne kredite) v sodelovanju z bančnimi in finančnimi ustanovami. Tečaj bo potekal na goriškem sedežu SDZPI, Verdijev Korzo 51, v prvem nadstropju KB Centra; namenjen je brezposelnim z diplomo višje srednje šole in z bivališčem v deželi FJK; informacije na tel. 0481 81826, na naslov go@sdzpi-irsip.it in na spletni strani www.sdzpi-irsip.it. ODRAŠČAJMO Z GLASBO ja naslov srečanj za otroke od 3. leta starosti dalje, ki bodo potekala v Kulturnem domu Andreja Budala v Štandrežu. Informativno srečanje za starše bo v sredo, 1. oktobra, ob 19. uri. Srečanja bo vodila Tanja Gaeta (tel. 328-0309219). ŠD SOVODNJE vabi na rekreacijsko telovadbo ob torkih in petkih med 21. uro in 22.30. Prvo srečanje bo v petek, 3. oktobra, ob 21. uri v občinski telovadnici v Sovodnjah; informacije na tel. 0481-882195 (Mirjam). SPDG prireja vsako sredo od oktobra dalje med 21. in 22. uro rekreacijsko telovadbo s trenerjem Dušanom Car-lijem. Prvo srečanje bo 1. oktobra ob 21. uri v telovadnici Kulturnega doma v Gorici; informacije na tel. 3385068432 (Loredana). OK VAL obvešča, da potekata vsak torek in četrtek v štandreški telovadnici otroška telovadba in miniodbojka: za letnike 2002 in 2003 med 15.30 in 16.30, za letnike 1999-2001 med 16.30 in 17.45 in za letnike 19971998 med 17.45 in 19. uro; informacije in vpisovanje v večernih urah na tel. 393-9294686 (Sandro Corva), 333-1439655 (Tjaša Corva) ali na naslov okval@virgilio.it. OK VAL IN GOVOLLEY obveščata, da so v teku v občinski telovadnici v Doberdobu v sezoni 2008-2009: otroška telovadba za punčke in fantke, ki obiskujejo vrtec, ob sredah od 15.45 do 16.45; miniodbojka in splošna telovadba za punčke in fantke 1. in 2. razreda ob ponedeljkih od 15. ure do 16.30 in četrtkih od 15. do 16. ure, mi-niodbojka za fantke 3., 4. in 5. razreda ob torkih in petkih od 15.30 do 17. ure, miniodbojka za punčke 3., 4. in 5. razreda ob torkih in petkih od 17. ure do 18.30; informacije na tel. 3281511463 (Ingrid) ali na naslov okval@virgilio.it. PILATES: v občinski telovadnici v Doberdobu bodo z Majo Lutman vadili vsako sredo od 20. do 21. ure; vpisovanje in informacije na tel. 3281511463 (Ingrid) ali na naslov okval@virgilio.it. AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja za-četniški in nadaljevalni tečaj diatoni-čne harmonike pod vodstvom Andreja Gropajca; v sredo, 24. septembra, ob 18. uri bo sestanek v večnamenskem središču v Jamljah; informacije na tel. 338-6495722 (Martina). AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja plesni tečaj modernih plesov pod vodstvom Jelke Bogatec za otroke od 6. do 13. leta starosti; prva vaja bo v sredo, 24. septembra, od 18. do 19. ure v večnamenskem središču v Jam-ljah; informacije na tel. 338-6495722 (Martina). ŠZ DOM obvešča, da ob ponedeljkih in četrtkih med 17. uro in 18.30 potekajo v telovadnici Kulturnega doma v Gorici treningi košarke. Namenjeni so tako začetnikom kot otrokom, ki so se jih udeležili že lani; informacije v popoldanskih urah v Kulturnem domu (tel. 0481-33288). ŠZ OLYMPIA ponuja v sezoni 2008-09: telovadbo Gymplay za predšolske otroke od 3. leta starosti, športno ritmično gimnastiko za deklice od 5. leta starosti, orodno telovadbo od 5. leta starosti, odbojko in miniodbojko od 9. leta starosti, športni ples od 6. do 18. leta in več; vpisovanje in informacije na tel. 335-5952551 (Damijana). PIHALNI ORKESTER KRAS iz Doberdoba prireja uvajalne tečaje glasbene vzgoje za otroke od 6. leta starosti (spoznavanje zvokov, ritma, melodije z gibanjem, petjem in inštrumenti); informacije na tel. 338-4199828 (Romina) in 334-9310000 (Robert). PRI PIHALNEM ORKESTRU KRAS iz Doberdoba poteka vpisovanje za glasbeno šolo v nadaljevalne in začetniške tečaje za pihala, trobila in tolkala ter pouk teorije; vpisovanje in informacije na tel. 334-9310000 (Robert) ali 3384199828 (Romina). DRUŠTVO JADRO prireja dva tečaja slovenščine za odrasle (začetni in nadaljevalni) na sedežu društva v Rom-janu od oktobra do januarja (petdeset ur po štiri ure tedensko v dveh večerih). Organizacijsko srečanje bo v torek, 30. septembra, ob 20.30 na sedežu društva v ul. Monte 6 Busi 2; informacije pri članih društva, v ronški knjižnici in v mladinskem središču v Tržiču (Informagiovani) na Drevoredu San Marco 70 (tel. 0481-798011). ŠZ MLADOST - OTROŠKA SEKCIJA obvešča, da se je na doberdobskem nogometnem igrišču začela otroška mladinska dejavnost 2008-09: cicibani 97-98-99-00 in mali cicibani 01-02 ob ponedeljkih in četrtkih od 16. do 17.30 ter naraščajniki 95-96-97 ob ponedeljkih in četrtkih od 17.30 do 19. ure. Med zimo se bodo dejavnosti preselile v doberdobsko telovadnico; informacije in nove prijave na tel. 3356041844. DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ iz Gorice nujno išče sodelavce za popoldansko delo z otroki; informacije v Dijaškem domu (tel. 0481-533495). KD SOVODNJE vabi člane in sodelavce na občni zbor volilnega značaja v torek, 7. oktobra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Kulturnem domu v Sovodnjah. Kdor bi želel sodelovati v novem odboru društva, naj pokliče na tel. 349-3666161 (Erik, zvečer ali ob uri kosila). KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA v Doberdobu bo v sredo, 24. septembra, zaprta. SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE prireja vsakoletni Partizanski piknik v nedeljo, 5. oktobra, ob 16. uri v gostilni Kapriol v Dolu. Odbor sekcije pričakuje tudi člane in prijatelje mlajših generacij; informacije in vpisovanje na tel. 0481-78192 (Joško Vižintin) in 0481-419946 (Jordan Semolič). SLOVENSKI ŠPORTNI CENTER na Drevoredu 20. septembra v Gorici bodo decembra poimenovali po Mirku Špacapanu in v njem odkrili obeležje. Prispevke za obeležje zbirajo na tekočem računu pri Zadružni banki Do-berdob-Sovodnje (št. IBAN IT 82I0853212401000000740248) in pri odbornikih ŠZ Olympia. H Prireditve TRADICIONALNA BAKLADA v organizaciji Združenja prostovoljnih krvodajalcev iz Doberdoba bo potekala v soboto 27. septembra, ob 20. uri po ulicah v Doberdobu; izkupiček bo namenjen hospicu Via di Natale pri CRO v Avianu. Ob spremljavi godbe na pihala Kras iz Doberdoba se bo večer zaključil v župnijski dvorani z nastopom zbora Starši Ensemble iz Ronk. PD ŠTANDREŽ IN GORIŠKA MOHORJEVA vabita v sredo, 24. septembra, ob 20.30 v župnijsko dvorano Anton Gregorčič v Štandrežu na predstavitev knjige Erike Jazbar in Zdenka Vogriča Gorica - Vodnik po mestu in po sledovih slovenske prisotnosti. Pogovor z avtorjema bo vodil časnikar Jurij Paljk. V GRADU KROMBERK bo danes, 23. septembra, ob 20. uri v organizaciji Goriškega muzeja Nova Gorica predavanje Aleksandra Jankoviča Potočnika o utrdbah na Slovenskem. 0 Mali oglasi NUJNO IŠČEM sorodnike pokojne gospe Leopoldine Makovec, ki je stanovala v Ul. Leopardi 8 v Gorici in je bila rojena 31.10.1902. Saverij Rožič, tel. 0481-390688. PRODAM AVTO daewoo nexia, letnik '97, po ugodni ceni; tel. 0481-78000. Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Giovanna Tencich vd. Petri z glavnega pokopališča v cerkev na Rojcah in na glavno pokopališče. DANES V MARTINŠČINI: 14.00, Marcellina Visintin vd. Visintin (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.30) v cerkvi in na pokopališču. DANES V KRAJU SAN PIER D ISON-ZO: 11.00, Zeffira Zimolo vd. Zimolo (iz tržiške bolnišnice ob 10.40) v cerkvi in na pokopališču. 2 0 Torek, 23. septembra 2008 SVET / kitajska - Odstopil vodja urada za nadzor nad kakovostjo hrane Zaradi strupenega mleka zbolelo 53 tisoč otrok Pristojne evropske oblasti doslej niso zabeležile primerov uvoženih kontaminiranih izdelkov PEKING - Vodja kitajskega urada za nadzor nad kakovostjo hrane Li Changjiang je včeraj odstopil s položaja vsled škandala s kontaminiranim mlekom, zaradi katerega je po zadnjih podatkih zbolelo skoraj 53.000 otrok, poročajo kitajski mediji. Li je svoj odstop ponudil kitajski vladi, ki ga je že sprejela. Na položaju ga je zamenjal Wang Yong, namestnik generalnega sekretarja vlade. Zaradi škandala z mlekom, ki je vsebovalo strupeni melamin, je brez službe ostal tudi Wu Xianguo, vodja komunistične partije v mestu Shijiazhuang, kjer se je najprej pojavilo kontaminirano mleko v prahu. Wu je bil odstavljen, ker je zadrževal objavo informacij o škandalu. Švicarski prehrambeni velikan Nestle pa je včeraj zagotovil, da njegovi mlečni izdelki ne vsebujejo melamina, so pa v nekaterih sledovi neznatne količine te snovi, ki ni škodljiva za potrošnike. Nestle je že v nedeljo zagotovil, da njegovo mleko v prahu, izdelano na Kitajskem, ni nevarno, potem ko so se v medijih pojavile informacije, da bi lahko tudi njegovi izdelki vsebovali melamin. Iz Hongkonga medtem poročajo o drugem primeru ledvičnih kamnov pri otrocih zaradi uživanja kitajskega mleka. Štiriletni deček, ki se je rodil v Hongkongu, živi pa na Kitajskem, je bil sprejet v bolnišnico, njegovo stanje pa je stabilno. Kot je sporočila hongkon-ška vlada, je deček štiri mesece pil mleko kitajske mlekarne Mengniu. Prvi primer ledvičnih kamnov so odkrili minuli konec tedna pri triletni deklici, ki je uživala mleko proizvajalca Yili. Evropska komisija je včeraj pozvala evropske carinske oblasti k strožjemu nadzoru uvoza hrane s Kitajske. Gre predvsem za živila, ki vsebujejo mleko v prahu, kot sta kruh in čokolada. Kot je v Bruslju pojasnila tiskovna predstavnica Evropske komisije Nina Papadulaki, pristojne evropske oblasti doslej niso zabeležile primerov uvoženih kontaminiranih izdelkov. Evropska komisija je tudi zaprosila Kitajsko, naj začasno ustavi izvoz izdelkov z mlekom v prahu v EU, razen če ima dokaze, da izdelki niso kontaminirani. Bruselj je tudi zaprosil Peking, naj predloži vse podatke o obsegu kontaminacije. Za strožji nadzor uvoza hrane v EU se je zavzel tudi francoski minister za kmetijstvo Michel Barnier, čigar država trenutno predseduje uniji. (STA) Starši s svojimi bolnimi otroki čakajo vrsto v bolnišnici v Hong Kongu ansa španija - Premier Zapatero potrdil politiko trde pesti En vojak mrtev in en ranjen v napadu separatistične Ete Jose Luis Rodrigez Zapatero MADRID - V eksploziji avtomobila bombe pred vojaško akademijo v mestu Santona na severu Španije je bil včeraj zjutraj ubit vojak, eden pa je bil ranjen. Pol ure pred eksplozijo je baskovsko avtomoto društvo prejelo anonimno opozorilo po telefonu v imenu baskovske separatistične organizacije Eta. Po podatkih policije je eksplozija povzročila resno gmotno škodo. To je bil tretji napad Ete v 24 urah. Prva napada sta v sosednji Baskiji v noči na nedeljo zahtevala deset ranjenih. Po vsej verjetnosti gre za odzive Ete na zaostritev ukrepov proti njej, v okviru katerih so španske oblasti v zadnjih časih izvedle več aretacij ter prepovedale nekatere baskovske stranke. Španski premier Jose Luis Rodrigez Zapatero je po včerajšnjem napadu izjavil, da se Španija ne bo nikoli podredila "diktatu teroristične bande ETA". "Španska družba se ne bo nikoli predala, nikoli se ne bo podredila diktatom teroristične bande Eta," je v izjavi na sedežu španske vlade v Madridu izjavil premier. Napovedal je, da bodo odgovorne privedli pred roko pravice. Kot je dodal, odgovorne ne čaka druga usoda, kot da jih aretirajo, jim sodijo ter obsodijo na dolgoletne zaporne kazni. Na prizorišče napada v mestu Santona na severu Španije, kjer je v noči na ponedeljek eksplodiral avtomobil bomba, sta včeraj prispela španski notranji minister Alfredo Perez Rubalcaba in ministrica za obrambo Carme Chacon. Po besedah Rubalcabe so dva od treh avtomobilov, ki so jih uporabili v napadih, 12. septembra ukradli v Franciji, kjer naj bi tudi priredili za napad. Eta je v boju za neodvisnost Ba-skije, pokrajine na severu Španije in jugozahodu Francije, od leta 1968 izvedla že vrsto napadov. Pri tem je bilo ubitih več kot 825 ljudi. Peres podelil mandat za sestavo vlade Livnijevi JERUZALEM - Izraelski predsednik Šimon Peres je včeraj zunanji ministrici in novi vodji vladajoče stranke Kadima podelil mandat za sestavo nove vlade. Dosedanji premier Ehud Olmert je v nedeljo odstopil zaradi korupcijskih škandalov, v katere naj bi bil vpleten. 50-letna Livnijeva, nekdanja agentka tajne službe Mosad, ki je minulo sredo na strankarskih volitvah na čelu Kadime zamenjala Olmerta, bo za Goldo Meir druga ženska na pre-mierskem položaju v zgodovini Izraela, če bo dobila podporo v parlamentu. Livnijeva ima zdaj 42 dni za sestavo nove vladne koalicije. Kadima ima v 120-članskem knesetu 29 poslancev. Livnijeva je že začela pogovore s parlamentarnimi strankami z največ sedeži v knesetu, hkrati pa je pozvala poslance svoje stranke, naj strnejo vrste. Livnijeva za zdaj nima nobenih zagotovil, da ji bo uspelo sestaviti koalicijo. Če ji ne bo uspelo, bodo v Izraelu predčasne volitve, na katerih pa bi po napovedih javnomnenjskih raziskav zmagala desničarska stranka Likud nekdanjega premiera Benjamina Netanjahuja. Taro Aso novi predsednik japonske vladajoče stranke TOKIO - Vladajoča japonska Libe-ralno-demokratska stranka (LDP) je včeraj dosedanjega generalnega sekretarja Tara Asa izvolila za novega predsednika. Nekdanji zunanji minister je zbral 351 od 525 glasov in si odprl pot do položaja predsednika vlade. To je bilo pričakovano, potem ko je premier Jasuo Fu-kuda v začetku septembra napovedal svoj odhod s položaja. Spodnji dom parlamenta naj bi o imenovanju Asa na položaj predsednika vlade glasoval jutri, vendar pa njegova izvolitev ni povsem zagotovljena, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Aso je sicer napovedal zmago in dejal: "Ko bomo enkrat dobili volitve, bom lahko izpolnil svojo misijo." Fukuda položaj predsednika vlade zapušča, potem ko se je leto dni soočal s politično razdeljenim parlamentom. Medtem ko ima LDP večino v spodnjem domu, pa je opozicija po lanskih volitvah prevzela nadzor v zgornjem domu in vladi večkrat oteževala ali blokirala sprejemanje pomembnejše zakonodaje. Med izzivi novega japonskega premiera bodo tako zagotoviti LDP nov mandat ob pričakovanju sklica predčasnih parlamentarnih volitev. Po nekaterih domnevah naj bi se to zgodilo prihodnji mesec. (STA) pakistan - Včeraj nov samomorilski atentat Državno vodstvo za las ušlo sobotnemu napadu ISLAMABAD - Na dan napada na hotel Marriott v pakistanski prestolnici Islamabad, ki je v soboto zahteval najmanj 53 življenj, bi moralo biti v hotelu tudi pakistansko vodstvo, med njimi predsednik države in vlade, a so večerjo zadnji trenutek odpovedali, je včeraj sporočil notranji minister Rehman Malik. Kot je povedal, je na ta dan v Marriottu predsednik parlamenta "organiziral večerjo za celotno vodstvo - predsednika, premiera in poveljnike oboroženih sil", da pa sta premier in predsednik v zadnjem trenutku odločila, da bodo večerjo pripravili v pre-mierovi hiši. Zakaj sta se za to odločila, ni pojasnil, dodal pa je, da je bila odločitev tajnost, večerjo pa so nato imeli v premierovi hiši, tako da je bilo "rešeno celotno pakistansko vodstvo". Samomorilski napadalec se je s tovornjakom bombo s 600 kilogrami eksploziva v luksuzen hotel Marriott zaletel v soboto zvečer. Napad je zahteval med 53 in 60 življenj, najmanj 260 ljudi je bilo ranjenih, med njimi več tujcev, saj je hotel priljubljen med premožnejšimi tujci. Med smrtnimi žrtvami sta bila dva Američana, češki veleposlanik Ivo Zdarek in neka Vietnamka, še vedno pa pogrešajo danskega obveščevalca, ki je verjetno mrtev. Odgovornosti za napad ni prevzel še nihče. Za napad sumijo celico mednarodne teroristične mreže Al Kaida v Islamaba-du ali talibane. Vodja talibanov v Pakistanu Amir Mohamad je včeraj zanikal vpletenost v napad in poudaril, da žalujejo skupaj s pakistanskim narodom. Iz urada afganistanskega predsednika Hamida Karzaja so sporočili, da je pakistanskemu premieru Jusu-fu Razi Gilaniju v telefonskem pogovoru izrazil sožalje ob izgubah v napadu, ob tem pa sta se strinjala o potrebi po iskrenem sodelovanju obeh držav v boju proti terorizmu. V domnevnem samomorilskem napadu na varnostno nadzorno točko na severozahodu Pakistana pa je bilo včeraj ubitih najmanj devet pripadnikov varnostnih sil, nekaj pa je bilo tudi ranjenih. Domnevni isla-mistični napadalec je avto, naložen z razstrelivom, zapeljal v majhno cestno nadzorno točko v mestu Madjan v nemirni dolini Svat. (STA) iaea - El Baradej Iran naj pojasni obtožbe o izdelavi jedrskih konic DUNAJ - Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Mohamed El Baradej je pozval Iran, naj pojasni obtožbe glede izvajanja študij o izdelavi jedrske konice. El Baradej je namreč v najnovejšem poročilu o Iranu pretekli teden zapisal, da ima IAEA nove dokaze o iranskem jedrskem programu. Iran jih je sicer označil za ponarejene. Kot je v včerajšnjem uvodnem nagovoru 35-član-skemu svetu guvernerjev IAEA na Dunaju povedal El Baradej, bi moral Iran pojasniti, v kolikšni meri je dokumentacija, na kateri IAEA utemeljuje svoje obtožbe, pravilna in kateri deli so ponarejeni oz. se nanašajo na nejedrske namene izdelave. Zavrnitev obtožb kot "ponarejenih" in "izmišljenih" namreč po njegovem ni dovolj. Iran mora priskrbeti neodvisne podatke, s katerimi bi podprl svoje izjave in omogočiti dostop do ustrezne dokumentacije, je še povedal El Baradej ob začetku zasedanja sveta guvernerjev IAEA, ki bo trajal cel teden. Na vrhu dnevnega reda srečanja je prav najnovejše poročilo o Iranu, objavljeno minuli teden, v katerem je El Baradej obtožil Iran, da se izogiba preiskavi njegovega jedrskega programa, ob čemer zavrača dostop do dokumentacije, posameznikov in prizorišč. (STA) iaea - El Baradej Severna Koreja zaprosila za umik pečatov z jedrskih objektov DUNAJ - Severna Koreja je zaprosila Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA), naj umakne pečate in nadzorno opremo z jedrskega obrata v Yongbyonu, je včeraj sporočil generalni direktor IAEA Mohamed El Baradej. Pjongjang je sicer minuli teden povedal, da se kljub pogajanjem o jedrski razorožitvi pripravlja na ponoven zagon jedrskega reaktorja. "To jutro so severnokorejske oblasti zaprosile inšpektorje agencije, naj umaknejo pečate in nadzorno opremo, da bodo tako lahko izvedli poskuse, ki po njihovih besedah ne bodo vključevali jedrskega materiala," je El Baradej povedal 35-članskemu svetu guvernerjev IAEA na Dunaju. Potem ko je Pjongjang novembra lani začel z razgradnjo svojega jedrskega reaktorja in drugih objektov v Yongbyonu, je nato minuli teden sporočil, da je pričel z deli za ponoven zagon reaktorja. Kot razlog so oblasti navedle ameriško nespoštovanje dogovora o jedrski razorožitvi Severne Koreje, saj je niso hotele umakniti s seznama držav podpornic terorizma, kot so sprva obljubljale. Tega sicer niso hotele storiti, ker Pjongjang ni pristal na stroge postopke preverjanja vsebine junijske deklaracije o njegovem jedrskem programu. Kot je v uvodnem nagovoru še povedal prvi mož IAEA, so njihovi inšpektorji opazili, da je Severna Koreja nekaj opreme, ki jo je med postopkom razgradnje odstranila, zopet prinesla nazaj. Ob tem je El Baradej izrazil upanje za ponovno vzpostavitev pogojev, ki bi Severno Korejo pripravile do vrnitve k pogodbi o neširjenju jedrskega orožja, od katere je odstopila leta 2003. (STA) / ALPE-JADRAN Četrtek, 25. septembra 2008 21 avstrija - Pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami Kandidaturo Rudija Vouka podpirajo tudi na Južnem Tirolskem Srečanje med predstavniki Južnotirolske ljudske stranke in Enotne liste v Bocnu BOCEN/CELOVEC - Južnoti-rolska ljudska stranka (SVP) je izrazila podporo slovenskemu kandidatu na listi Liberalnega foruma (LIF) Rudiju Vouku na državnoz-borskih volitvah, ki bodo to nedeljo v Avstriji. Hkrati so bile med obiskom delegacije Enotne liste (EL) na Južnem Tirolskem potrjene tradicionalno tesne vezi med nemško narodno skupnostjo na južnem Tirolskem in koroškimi Slovenci. Obiska v Bocnu se je udeležil tudi Rudi Vouk. Pogovori s predsednikom Juž-notirolske ljudske stranke Elmar-jem Pichlerjem-Rollejem, z deželno svetnico in predsednico žensk Juž-notirolske ljudske stranke Martho Stocker ter deželnim glavarjem Luisem Durnwalderjem, ki je delegacijo Enotne liste sprejel na več ko enournem srečanju, so bili namenjeni pogovoru o položaju obeh narodnosti ter o možnostih za skupne nastope. Kakor piše v tiskovnem celovec Na spornem srečanju malo ljudi Alexander Van der Bellen CELOVEC - Znatno manj udeležencev kot v preteklih letih -po navedbah policije jih je bilo komaj 500 - se je udeležilo letošnjega jubilejnega, toda izredno spornega srečanja vojnih veteranov na Vrhu pri Celovcu, na katerem se od leta 1958 naprej, torej že 50 let, zbirajo tudi bivši ss-ovci, neonacisti in skrajni desničarji. Pred parlamentarnimi volitvami v nedeljo v Avstriji so tokrat večinoma izostali tudi vodilni zvezni in deželni politiki (tudi Hai-derja ni bilo na Vrhu!), slavnostni govornik pa je bil bivši namestnik deželnega glavarja iz vrst koroških socialdemokratov (SPO) Rudolf Gallob. Kot gosta sta spregovorila le Kurt Scheuch, vodja poslanskega kluba BZO in Stefan Tausc-hitz, vodja poslanskega kluba ljudske stranke (OVP). Proti srečanju na Vrhu je -kot napovedano - protestiralo tudi okrog 150 ljudi, ki so zahtevali ukinitev srečanja, avstrijsko zvezno vojsko pa so pozvali, naj se umakne od sodelovanja pri sporni proslavi. Policija je tri demonstrante aretirala, nekatere pa ovadila. Srečanje so ostro obsodili Zeleni, Enotna lista in nekatere nevladne organizacije. Glavni kandidat Zelenih na državnozborskih volitvah Alexander Van der Bellen je med svojim obiskom v soboto na Koroškem ponovil svoje kritično stališče v zvezi s spornim shodom vojnih veteranov na Vrhu in opozoril, da prireditelji skušajo prikazati srečanje v duhu miru, v resnici pa da gre za poveličanje vojne in srečanje, na katerem se zbirajo desničarski skrajneži. Kot predsednik EL Vladimir Smrtnik je tudi Van der Bellen mnenja, da bi bilo boljše, če bi srečanje ukinili. (I.L.) Rudi Vouk sporočilu Enotne liste za medije, se je tudi tokrat ponovno izkazalo, da je južnotirolska manjšinska politika daleč pred avstrijsko, zlasti pred tisto na Koroškem, kajti na drugem mestu deželne liste SVP kandidira s Florianom Mussnerjem predstavnik ladinske narodne manjšine. Predsednik južnotirolske ljudske stranke) Elmar Pichler Rolle pa je v izjavi o obisku koroških gostov zapisal, da napeto spremljajo politiko slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Ocenjuje, da so do- bre možnosti, da bi slovenska narodna skupnost na državnozbor-skih volitvah dobila svojega predstavnika. Deželna svetnica Martha Stocker pa v izjavi svoje stranke ugotavlja, da bi bilo za koroške Slovence zelo koristno, če bi imeli v državnem zboru svojega predstavnika. Kot je bilo še sporočeno, SVP in EL za naslednje leto pripravljata zborovanje o človekovih, temeljnih in manjšinskih pravicah. Ivan Lukan Elmar PichlerRolle Na celovškem sejmu 90.000 obiskovalcev CELOVEC - Letošnji 75. jesenski sejem na sejmišču v Celovec je obiskalo 89.000 ljudi oz. 2.000 ljudi več kot lani. Zadovoljstvo so organizatorji izrazili predvsem nad dejstvom, da je bilo letos več ljudi iz zgornje in južne Koroške, iz sosednje Slovenije in Furlanije-Julijske krajine pa so našteli nad 5.000 osbiskovalcev. (I.L.) ljubljana - Festival Prekomeja - s sodelovanjem v prihodnost Predstavitev fotomonografije Piran:Pirano Branka Lenarta LJUBLJANA - Druge tedne čez-mejnega sodelovanja v organizaciji avstrijskega Kulturnega foruma je včeraj uvedla predstavitev fotomo-nografije Piran: Pirano Branka Lenarta. Z dvotedenskim festivalom Prekomeja, ki se bo zaključil 7. oktobra, želijo v forumu izpostaviti pomen, ki ga ima avstrijsko-slovensko sodelovanje za skupno evropsko prihodnost. Lenartova fotomonografi-ja, posvečena Piranu, predstavlja pomemben izsek iz njegovega fotografskega opusa. Je nekakšen "hommage" mestu in času, ko je avtor vstopil na kulturno prizorišče v 70-ih letih, je na včerajšnji novinarski konferenci dejal direktor Arhitekturnega muzeja Ljubljana Peter Krečič. V knjigi so, tako Lenart, zbrane fotografije, ki so nastale med letoma 1975 in 2007, z izjemo ene, ki je iz leta 1965, ko je bil avtor prvič v Piranu. Vse fotografije so bile posnete v analogni tehniki in niso bile obdelane. Lenart je dejal, da mu je lepote slovenske obale razkril fotograf Jože Kološa - Kološ, ki je bil izredno dejaven na tem območju. Fotomonografija s spremnim besedilom Primoža Lampiča v slovenščini, italijanščini, nemščini in angleščini je izšla v sodelovanju z Arhitekturnim muzejem Ljubljana. Lampič je Lenarta uvrstil med predstavnike realističnega modernizma. Zanj so pomembni detajl, humorno naključje, absurd in metaforične intervencije, vse to v prepletu s topografsko natančnostjo, je presodil. Festival Prekomeja do 7. oktobra prinaša številne dogodke. Svetnica za kulturo in direktorica Kulturnega foruma avstrijskega veleposlaništva v Ljubljani Natascha Grilj je dejala, da je slogan letošnjih tednov medkulturni dialog, zazrli pa se bodo že v prihodnje leto kreativnosti in inovacij. Omenjeni temi je posvečena tudi okrogla miza. Prireditve so organizatorji letos razširili izven Ljubljane še v Maribor, Novo Gorico, Ravne na Koroškem in Kobarid. Danes bo v sklopu festivala v KUD France Prešeren na ogled monodrama Njegov pogled Alenke Hain v izvedbi igralke Rezke Kanzian. Poleg razstav, okroglih miz in jazz koncerta je na programu dvotedenskega festivala seminar z naslovom Slovensko-avstrijsko sodelovanje v programu EU Kultura (2007-2013), ki bo potekal 1. oktobra v ljubljanskem Centru Evropa. Tedne čezmejnega sodelovanja bo sklenil kulturni večer Umetnost dobrega sosedstva v prostorih ljubljanskega Avstrijskega inštituta. Vključeval bo odprtje razstave in predstavitev pesniške zbirke Fraktu-re Janija Oswalda ter predstavitev kulturno-gastronomskega projekta "Buhštabenzupe", ki ga je pripravil kulturni center UNIKUM iz Celovca. (STA) Hrvaška: Preiskava proti 69 osebam zaradi korupcije na zagrebški univerzi ZAGREB) - Hrvaški urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (Uskok) je včeraj na sodišču v Zagrebu vložil zahteve za sodno preiskavo proti 69 osebam, ki so osumljene podkupovanja na zagrebški univerzi. Na ta način je Uskok sklenil operacijo Indeks, v kateri je policija prejšnji teden prijela 105 oseb. Omenjeni so osumljeni kriminalnega združevanja, ponujanja in spremljanja podkupnin ter zlorabe položaja in nedovoljenega posredovanja. Za 27 oseb, osumljenih več kazenskih dejanj, so predlagali pripor, medtem ko so preostalih 42 osumljencev izpustili na prostost in bo proti njim stekel postopek po uradni poti. V eni izmed največjih policijskih operacij proti korupciji na Hrvaškem so osumili več kot 20 ljudi s prometne in ekonomske fakultete v Zagrebu, ostali pa so posredniki, študenti in njihovi starši. Podpredsednica vlade Jadranka Ko-sor je včeraj izjavila, da je potrebno v primeru korupcije na zagrebški univerzi ugotoviti celotno resnico, tako zaradi zaščite nedolžnih kot zaradi kaznovanja odgovornih. Del profesorjev, ki jih je policija prijela ob veliki pozornosti medijev, pozneje pa izpustila brez obtožb, je namreč že napovedal tožbe proti državi zaradi blatenja dobrega imena. Predsednik Stipe Mesic pa je dejal, da si ne želi, da bi policijsko delo postalo oblika zabave za javnost. (STA) Dvojnega umora obtožen 25-letni sin žrtev LJUBLJANA - Vodja sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Ljubljana Branko Japelj je na včerajšnji novinarski konferenci povedal, da je dvojnega umora, ki se je zgodil v sredo v Spodnji Senici pri Medvodah, obtožen 25-letni sin. Japelj je pojasnil, da je 25-letni brezposelni sin predhodno izdelal načrt umora, da bi prišel do družinskega premoženja. Po njegovih besedah je 25-letnik v sredo okoli 4. ure zjutraj v kuhinjo zvabil svojo 54-letno mater in jo z različnim orodjem večkrat udaril po glavi in ubil. Nato je odšel še v spalnico, kjer je po glavi večkrat udaril 57-let-nega očeta, ki je zaradi poškodb umrl na kraju dejanja. Preiskava je po besedah Japlja pokazala, da je po dejanju zasenčil okna, zaklenil vrata, več prostorov polil z razredčilom in zanetil ogenj. V prvem pogovoru je 25-letnik po pojasnilih Japlja igral vlogo žrtve. Branil se je z zgodbo o tem, da so neznani storilci vdrli v hišo njegovih staršev, a je drugi dan pod težo dokazov priznal svoje dejanje. turizem - Na njej so snemali Love boat V koprskem pristanišču M/V Discovery s 650 potniki promet - Tri nesreče, ena smrtna Na avtocesti A4 že spet črn dan KOPER - Včeraj se je v koprskem pristanišču prvič privezala ladja M/V Discovery (na posnetku) s 650 potniki in 350 člani posadke. Ladja dolžine 170 metrov je last angleške družbe Voyages of Discovery, v Koper pa je priplula iz Benetk, kjer je križarjenje tudi pričela. Zgrajena je bila leta 1972, tedaj je bil njen lastnik družba Princess Cruises, sedanje ime pa je dobila leta 2003 po temeljiti posodobitvi in prenovi. Kot zanimivost naj povemo, da je bila prav na tej ladji posneta zelo uspešna in gledana TV serija osemdesetih let Love Boat. To je sicer že 35 potniška ladja, ki je letos obiskala Koper, do konca sezone pa jih pričakujejo še 15. LATISANA - Poletje se je na avtocesti A4 končalo z novo serijo prometnih nesreč. V eni od teh je izgubilo življenje 19 let staro dekle - romunska državljanka Ramona Florentina Turca-no, ki je potovala z avtobusom iz Pal-manove v Benetke. Včeraj zjutraj je prišlo v okolici Latisane med 6.20 in 9. uro do treh različnih nesreč, najhujša je bila zadnja: v verižno trčenje so bili vpleteni dva tovornjaka, avtobus in kombi. Zjutraj in dopoldne je bila avtocesta zaradi zastojev popolnoma zamašena, vozni pas proti Benetkam so odprli šele ob 12.30. V tej smeri je kolona presegla dolžino 10 kilometrov, medtem ko je proti Trstu znašala kakih 8 kilometrov. Z nesrečami se je poleg službe 118 ukvarjala prometna policija. Do prvega trčenja je prišlo ob 6.20 na postajališču ob voznem pasu med La-tisano in Portogruarom. Terensko vozilo je trčilo v ustavljen tovornjak, pri čemer se je romunski državljan, ki je sedel v džipu, huje poškodoval. Prepeljali so ga v videmsko bolnišnico. V obratni smeri, iz Benetk proti Trstu, je prišlo do nesreče ob 7. uri. Med Latisano in S. Gior-giom di Nogaro sta trčila avtomobil in tovornjak, hujših poškodb pa ni bilo. Ob 9. uri, ko je bil promet v obe smeri že močno upočasnjen, pa se je pripetila najhujša nesreča med izhodoma S. Giorgio di Nogaro in Latisana v smeri Benetk. Tovornjak je ob pogledu na kolono nenadoma zavrl, vanj pa je od zadaj silovito trčil avtobus s 50 romunskimi potniki. V trčenju se je poškodovalo 8 ljudi, medtem ko je 19-letno dekle umrlo. Vsaj ena oseba se je hudo poškodovala. V nesrečo sta se vpletla še en tovornjak in kombi. Mlada Romunka je že enajsta žrtev avtoceste med Trstom in Benetkami v poldrugem mesecu. Predsednik Dežele FJK in izredni komisar za avtocesto A4 Renzo Tondo je potrdil, da je specifično omizje za obravnavo prometne varnosti v tem trenutku največja prioriteta. 1 6 Torek, 23. septembra 2008 APrimorski r dnevnik w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it nogomet - Drugoligaši danes spet na igrišču Bodo odločilni pretečeni kilometri? Na gostovanju pri nevarni Salernitani potrebuje Triestina sveže moči Tržačani so v soboto porabili kar precej energije, da so proti koncu srečanja le ujeli Sassuolo. In po samih dveh dneh so včeraj že odpotovali proti Salernu, kjer bodo danes ob 20.30 igrali proti trenutno vodilni ekipi prvenstva (prvo mesto sicer Salernitana deli z Albinoleffejem). Salernitana je lani povsem zasluženo napredovala iz C1-lige - vodila je praktično od prvega do zadnjega kroga - in letos nadaljuje z uspešnimi nastopi. Lansko ekipo so v Kampaniji nadgradili. Potrdili so kralja strelcev Artura Di Napolija in mu ob stran postavili še enega zelo solidnega napadalca, v Trstu dobro znanega Dina Favo. Nikogar ne preseneča, da sta kar štiri od dosedanjih petih golov Salernitane dosegla ta dva igralca. Ob dvojici napadalcev lahko trener Castori računa še na izkušene branilce Kyriazisa, Peccarisija in Fusca, medtem ko naj bi bila Salernitana šibkejša na sredini igrišča, kjer se bo poznalo odsotnost Pestrina. Trener Maran bo moral spremeniti srednjo obrambno dvojico. Minelli je na prisiljenem počitku, tako da bo dobil mesto v začetni postavi Petras. Vsi ostali igralci, ki so začeli tekmo v soboto, so nekoliko utrujeni, a nepoškodovani. Vsekakor gre pričakovati še kako menjavo, zlasti na sredini igrišča, kjer je poraba goriva (beri pretečeni kilometri) večja. Allegretti in Gorgone sta doslej prepričala, a nima smisla ju petirano izmučiti že v prvih krogih, saj je prvenstvo še dolgo in tekem na pretek. Dvomi zdeva-jo tudi napad. Ardemagni morda ni še zrel za mesto v standardni postavi, a poskušati z Limo v napadu od prve minute dalje bi bila dokaj tvegana odločitev. Verjetna postava Triestine: Agazzi, Cacciatore, Petras, Cot-tafava, Rullo, Antonelli, Princivalli, Allegretti, Testini, Figoli, Ardemagni. naš pogovor - Andrea Agostinelli »V A-ligi povprečna kakovost višja V Salernu bo tekma izenačena« Tokrat smo se za napoved obrnili na trenerja, ki verjetno najbolje pozna obe ekipi. Andrea Agostinelli je namreč pred dvema sezonama treniral Triestino in lani Salernita-no. Obakrat sezone sicer ni končal, verjetno pa je težje prebavil lansko odslovitev, ko je bil prvi na lestvici s štirimi točkami prednosti nad zasledovalci. Kako gledate na to tekmo med zadnjima dvema ekipama, ki sta ju trenirali? In kateri igralci bi lahko tekmo odločili? »Mislim, da bo šlo za zelo izenačeno tekmo, saj sta si ekipi po kakovosti dokaj enakovredni. Sicer bo imela Saler-nitana prednost domačega igrišča. Navijači Salernitane so zelo vroči in na Arechiju je za vsakogar res težko zmagati. Povedal bom le dve imeni posameznikov. Na strani domačih je lahko odločilen Di Napoli, ki na domačih tekmah redkokdaj zataji, na strani Triestine pa Allegret-ti. Po mojem mnenju je Allegretti najboljši vezni igralec celotne B-lige in se res sprašujem, kako je mogoče, da se A-ligaški klubi zanj ne zanimajo.« Vas prvo mesto Salernitane preseneča? »Niti ne. Vodstvo kluba se je med prestopnim rokom izkazalo, saj je ohranilo ogrodje lanske ekipe, ki je premočno zmagala prvenstvo C1-lige, in kupilo ne preštevilne, a kakovostne igralce. Ob tem je napadalna dvojica Fava-Di Na-poli za B-ligo pravi luksuz.« Nato še pogled na A-ligo: boljše ekipe so že v ospredju. Sta Inter in Juventus tudi glavna kandidata za naslov? Vidite kako spremembo med letošnjo in lansko A-ligo? »Mislim, da je še prerano dajati napovedi. Tudi Milan in Roma sta še v igri za naslov. Opažam pa, da je v Andrea Agostinelli (letnik 1957) je v A-ligi igral za Lazio in Napoli. Copate na klin je obesil leta 1992, kot trener pa je najvišji položaj dosegel v sezono 2002/2003, ko je v A-ligi vodil Piacenzo. Trener Triestine v B-ligi je bil poldrugo leto kroma primerjavi z lansko sezono več ekip, ki bi se lahko borilo za mesto v pokalu Uefa. Povprečna kakovost ekip je torej višja od lanske.« Agostinellijeva napoved: Atalanta - Cagliari 1, Bologna - Udinese X, Chie-vo - Torino X, Genoa - Roma 2, Inter - Lecce 1, Juventus - Catania 1, Lazio - Fiorentina X, Napoli - Palermo 1, Reggina - Milan 2, Siena - Sampdoria 2; Salernitana -Triestina X. (I.F.) nogomet Marino zadovoljen s Sanchezom VIDEM - Bo mladi čilski napadalec Sanchez odvzel v Udinese-jevi postavi mesto doslej bolj uveljavljenemu Quagliarelli, ki so ga vi-demski navijači med nedeljsko tekmo proti Napoliju pošteno izžvižga-li? Sanchez (l. 1988), za katerega so se potegovali tudi veliki klubi, je že postal ljubljenec stadiona Friuli in si prislužil vzdevek »Nino maravilla«. Čeprav trener Marino ugotavlja, da še premalo igra za ekipo, ga je pohvalil zaradi forme in zaradi tega, ker se trudi tudi v fazi branjenja, »kar je za nas bistveno,« je poudaril Marino. Ker je že na tekmi pokala UEFA v Dortmundu zelo dobro igral tudi Floro Flores, je ob nenadomestljivem Antoniu Di Nataleju, ta čas med napadalci najbolj pod udarom prav občasni reprezentant Quagliarella, čeprav Marino to zanika. Nedeljski izidi A-lige, 3. krog: Cagliari - Juventus 0:1, Catania - Atalanta 1:0, Fiorentina - Bologna 1:0, Lecce - Siena 1:1, Milan - Lazio 4:1, Palermo - Genoa 2:1, Roma - Reggina 3:0, Sampdoria - Chievo 1:1, Torino - Inter 1:3, Udinese - Napoli 0:0. Vrstni red: Inter in Juventus 7, Lazio, Palermo, Catania in Atalanta 6, Napoli 5, Roma, Torino, Siena, Udinese, Fiorentina, Chievo, in Lec-ce 4, Milan, Genoa in Bologna 3, Sampdoria 2, Reggina 1, Cagliari 0. SLOVENIJA - Izidi 9. kroga Prve nogometne Lige Telekom Slovenije: Luka Koper - MIK CM Celje 1:0, Interblock - Maribor 1:2, HIT Gorica - Primorje 2:1, Rudar Velenje - Nafta 0:0, Labod Drava - Domžale 3:0. Vrstni red: 1. Domžale 18 , Maribor 18, Nafta Lendava 17, Labod Drava Ptuj 13, Rudar Velenje 11, MIK CM Celje 10, HIT Gorica 10, Pri-morje 9 , Koper 8 , Interblock 6. A LIGA DAN POTEM Škoda le zaradi nekajletne zamude Dimitrij KriZman Tako kot sem napovedal pred začetkom prvenstva, je popolni kralj A lige Jose Mourinho, ki je v par mesecih postavil na glavo dosedanje klišeje nogometne komunikologije in seveda ne le te. Genija lahko ljubiš ali sovražiš, težko si do tega pojava ravnodušen. A pomislite: človek pride v tujo državo, ob predstavitvi z lahkoto govori v odlični italijanščini in si celo upa preiti v milansko narečje, brez prevajalcev odgovarja z ironijo in besednimi igrami na bolj ali manj grobe napade nanj. In zmaguje, brez česar seveda vse skupaj ne bi bilo vredno nič. V primerjavi z njim se mi dobesedno smilita recimo Fabio Capello ter Luciano Spalletti: prvi ni nič slabše plačan, a vsaka beseda, ki jo zna v angleščini, stane milijon evrov, morebitni odhod drugega v Anglijo pa je že a priori propadel, ker trener Rome pozna le malo besed, ki bi vsaj malo spominjale na jezik, ki se govori onkraj Rokavskega preliva. In kaj reči o Lo Monacu? Oprosti, Mourinho, vem da mu delam zastonj reklamo, s čimer se ti ne strinjaš. A ista oseba, ki je po znamenitih neredih v Catanii napovedovala svoj odstop, ker naj bi se v tistem nogometu ne prepoznavala več, je minuli teden govorila o razbijanju zob in cementificiranju ust. No, in Mourinho mu mirno odgovori, da pozna samo tibetanske menihe... Legenda. Kritike, da je Mourinho drag, so popolnoma neumne. Če bi pri Interju ostal Mancini ali prišel kateri drugi tre- ner, bi Moratti potrosil običajni znesek troštevilčnih milijonov. Tako je pokuril bistveno manj. Mourinho mu je velel pripeljati le dva igralca, ki sta mu potrebna za njegov način igre. Ne samo, Adriano, ki je zgledal povsem zavožen, je ponovno v razcvetu in napadalec njegovega kova je vreden 30-40 milijonov. Torej: finančna bilanca Morattijevega mošnjička je celo pozitivna! Na igrišču je Inter ekipa, ki ve kaj hoče, taka pa ni bila od tistih časov, ko sta igrala Matthaus in Brehme. Torino je dejansko bil ekipa na solidni stopnji pripravljenosti, z nevarno napadalno dvojico, a izpadel je kot popolnoma nebogljen. Se bo celo prvenstvo odvijalo po teh notah? Bojim se, da bo prav tako. Juventus, ki je nedvomno naj-resnejši Interjev tekmec, je imel nemalo težav v Cagliariju proti moštvu, ki je v tem začetku sezone bilo podobno boksarski vreči. Vemo kako gredo stvari na Sardiniji: slab začetek, zamenjava (ali zamenjave) trenerjev in slednjič (geopolitični) obstanek. Milan? Tako kotRoma se je po slabem začetku znesel nad dežurnim nasprotnikom, a preporoda ne bi še napovedoval. Edino za nekaj mi je močno žal. Da Mourinha ni bilo pri Interju še v časih, ko je italijanski nogomet obvladovala Moggi-Juventusova banda. Kako zabavno bi bilo šele tedaj! A nekaj je vendarle jasno: od obdobja arogance smo prešli v čas prefinjene in inteligentne ironije. (dimkrizman@gmail.com) košarka - Konec kvalifikacij za EP 2009 Poleg Italije se bo za še edino prosto mesto borila tudi Francija LJUBLJANA - Slovenska moška košarkarska reprezentanca bo tekmece v predtekmovanju evropskega prvenstva, ki bo od 7. do 20. septembra leta 2009 potekalo na Poljskem, dobila na žrebu skupin v soboto, 8. novembra letos v Varšavi. Na EP so se iz letošnjih kvalifikacij uvrstile še Srbija, Makedonija, Latvija, Turčija, Velika Britanija, Izrael in Bolgarija.Že pred tem so se na EP neposredno uvrstile Poljska kot gostiteljica prvenstva ter najboljših sedem ekip z zadnjega evropskega prvenstva Rusija, Španija, Litva, Grčija, Hrvaška, Nemčija in Slovenija. Ostalo je le še eno prosto mesto, za katerega pa se bodo avgusta prihodnje leto potegovale Francija, Italija, Finska, Bosna in Hercegovina, Portugalska in Belgija. EP bodo poleg poljske prestolnice Varšave gostili še Poznan, Wroclaw, Gdansk, Bydgoszcz, Lodz in Katowice. Velika novost EP prihodnje leto bo večje šte- vilo košarkarjev v vsaki reprezentanci. V vsaki bo lahko po 14 košarkarjev, selektorji pa bodo za vsak dvoboj lahko izbrali poljubno dvanajsterico. Na EP so se iz štirih kvalifikacijskih skupin, zadnje tekme so se končale v soboto, 20. septembra, uvrstile vse prvou-vrščene reprezentance ter tri najboljše dru-gouvrščene izbrane vrste. V skupini A je bila prva Srbija pred Bolgarijo, ki je imela boljši količnik doseženih in prejetih košev kot tretjeuvrščena Italija. Slednja je doma Bolgarijo premagala z 82:81, v gosteh pa klonila z 80:81. Italija mora zato tako kot Francija, ki je bila druga v skupini C, v dodatne kvalifikacije. Bolgarija je morala v boju za EP še skozi drugo sito. V krogu reprezentanc z enakim številom zmag in porazov je bila tudi med drugouvrščenimi. Najslabše tri dru-gouvšrčene ekipe so bile Izrael, Bolgarija in Francija, med katerimi je imel Izrael naj- Smodiš prvi tuji kapetan CSKA Moskve MOSKVA - Slovenski košarkarski reprezentant Matjaž Smodiš, ki bo decembra praznoval 29. rojstni dan, je postal novi in obenem prvi tuji kapetan evropskih klubskih prvakov, moštva moskovskega CSKA. Na mestu prvega med enakimi je nasledil Zahar-ja Pašutina, ki je prestopil k ekipi Spartaka iz St. Peterburga. »Nova vloga je zame velika čast,« je bil ponosen Smodiš. boljši količnik danih in prejetih košev (1,0488798), Bolgarija drugega (1,0485133), Francija kot najslabša pa (1,0313901). V skupini B je slavila Makedonija pred Latvijo, v skupini C pa Turčija, edina neporažena reprezentanca kvalifikacij, pred Francijo. Velika Britanija se je na EP uvrstila kot prvouvrščena ekipa skupine D, drugouvrščeni Izrael pa je bil v krogu med tremi najslabšimi drugouvrščenimi ekipami na prvem mestu. ZDA Ryderjev pokal FRANKFORT - Reprezentanca ZDA je zmagovalka 37. Ryderjevega pokala v golfu. Igralci ZDA so s 16,5:11,5 v domačem Louisvillu premagali ekipo Evrope. ZDA, ki so zadnjič pokal osvojile leta 1999, so vodile že pred zadnjim dnem, ko je ameriški novinec Anthony Kim presenetljivo ugnal evropskega zvezdnika Sergia Garcio.Na-slednji golfski obračun za Ryderjev pokal bo leta 2010 gostil Newport v Walesu. Ciudadu superpokal VESZPREM - Rokometaši španskega Ciudad Reala so tretjič osvojili evropski klubski superpokal. V minuli sezoni zmagovalci evropske lige prvakov so v finalni tekmi v madžarskem Veszpremu premagali domačo zasedbo z 32:28 (10:13).Bržkone najbogatejša rokometna ekipa na svetu je v tem tekmovanju slavila že v letih 2005 in 2006. V finalnem obračunu je največ golov dosegel nekdanji slovenski reprezentant Sergej Rutenka (10). Slovenski reprezentant Aleš Pajovič je za zmagovito zasedbo prispeval gol, medtem ko Uroš Zorman ni nastopil. / ŠPORT Torek, 23. septembra 2008 23 kolesarstvo - Po zmagi na španski Vuelti Alberto Contador se je zapisal v zgodovino Je eden od petih kolesarjev, ki so osvojili vse tri največje etapne dirke MADRID - Španec Alberto Contador, letošnji zmagovalec dirke po Italiji in dirke po Franciji leta 2007, je peti kolesar v zgodovini, ki mu je uspelo osvojiti vse tri najprestižnejše dirke na svetu (Tour, Giro, Vuelta). Španec se je tako v zgodovino zapisal ob bok Francozoma Jacquesu Anquetilu in Bernardu Hinaultu, Italijanu Feliceju Gimondiju in Belgijcu Eddy-ju Merckxu. Vendar pa je dosežek Con-tadorja še toliko bolj odmeven, saj je španskemu kolesarju to uspelo v pičlih 14 mesecih. »To je nekaj povsem neverjetnega!« je dejal Contador po predzadnji, 20. etapi, po kateri je že bilo znano, da bo osvojil Vuelto. »Želim uživati v zmagi in si končno vzeti nekaj oddiha,« je še povedal 25-letni kolesar, ki je rumeno majico vodilnega oblekel po kraljevski 13. etapi v soboto, 13. septembra, v severni Asturiji. Danski kolesar Matti Breschel je sicer dobil zadnjo etapo Vuelte v španski prestolnici, vendar pa si je Contador po tritedenski preizkušnji prislužil največ navdušenja gledalcev. »Po pravici povedano, sploh ne morem verjeti, kaj vse sem dosegel. Morda bom s časom lahko doumel, kaj mi je uspelo,« je po zmagi dejal Contador, ki je Vuelto končal po 80 urah, 40 minutah in 23 sekundah vrtenja pedal. Drugouvrščenega Američana Levija Leip-heimerja je premagal za 1:01 minute. Tretji je bil z zaostankom 4:31 kolesar CSC-ja, Španec Carlos Sastre. Slovenec Gorazd Štangelj je bil eden od 131 tekmovalcev, ki so končali letošnjo dirko. V zadnji etapi je bil 30., skupno pa je končal na 99. mestu. »Zadovoljen sem, da sem odšel na Vuelto. Sicer sem kar izčrpan, a občutek ni slab. Verjamem, da bom takoj, ko napolnim 'akumulatorje', prišel v formo. Upam le, da bo en teden dovolj za regeneracijo,« je dejal Štangelj, ki ga prihodnjo nedeljo čaka 12. nastop v karieri na svetovnem prvenstvu v elitni kategoriji. hokej na ledu Tabeljski »orli« ciljajo na play-off TRST - Včeraj dopoldne so na sedežu tržaške zavarovalniške družbe Generali predstavili hokejsko ekipo Aquile FVG Generali iz Tablje, ki bo letos že tretjo sezono nastopala v najvišji A1-ligi. Prisotna sta bila tudi predsednik dežele Renzo Tondo in zmagovalka olimpijske kolajne Furlanka Chiara Cainero. Tabeljska ekipa, ki jo letos vodi trener Hesa Surenkin, bo krstni nastop opravila v soboto na domači ledeni ploskvi v Tablji (ob 20.30) proti ekipi SHC Fassa. Tabeljski »orli«, ki so pred kratkim neuspešno nastopili v superpokalu, bodo v letošnji sezoni branili pokalno lovoriko. Finale državnega pokala bo prihodnje leto, 25. januarja. »Mogoče v Tablji. Skušali bomo organizirati Final four,« nam je povedal športni vodja tabeljske ekipe Saverio Anzilutti. Ekipo Aquile FVG so letos okrepili predvsem igralci iz Kanade (Bolibruck, Larocque, Guenette in Sparre). Glavni cilj »orlov« je uvrstitev v play-off. (jng) KOLESARSKI MARATON Bilo jih je 500 TRST - Več kot 500 ljubiteljev športa se je udeležilo nedeljskega Evropskega maratona, netekmovalnega kolesarjenja z nadzorovano hitrostjo med Benetkami in Trstom (170 km) z možnostjo izbire krajših, 130 in 82 km dolgih prog. Nastopilo je tudi veliko ljudi iz Avstrije, Nemčije, Francije, Slovenije in Hrvaške. Na cilju v Barkovljah je organizator vsem udeležencem ponudil pašto. Alberto Contador ansa Cancellara odpovedal nastop BERN - Olimpijski prvak Švicar Fabian Cancellara je odpovedal nastop na bližnjem svetovnem prvenstvu v cestnem kolesarstvu. Dejal je, da je preutrujen, da bi lahko v Italiji ta teden branil naslov svetovnega prvaka v vožnji na čas. »Nimam ne moči ne volje za dirkanje. Če pa nimaš strasti, ne moreš zmagovati,« je dejal 27-letni Cancellara za švicarsko kolesarsko zvezo. Cancellara je na minulih olimpijskih igrah v Pekingu osvojil zlato v kronometru in bron na cestni dirki. Julija pa je pomagal moštvenemu sotek-movalcu pri ekipi CSC Carlosu Sastreju do zmage na dirki po Franciji. Švicarski kolesar bi na SP v Vareseju lovil tretji zaporedni naslov v vožnji na čas. Valverde zmagovalec ProToura LJUBLJANA - Španec Alejandro Val-verde je zmagovalec letošnje serije kolesarskih dirk, ki so štele za točke Pro Toura. Drugi je bil Italijan Damiano Cunego (104), tretji pa Nemec Andreas Kloden (96). Na lestvico Pro Toura sta se v tej sezoni prebila le dva Slovenca. Jani Brajkovič (Astana) je s 53 točkami končal na 19. mestu, Simon Špi-lak (Lampre) pa je bil s petimi točkami 94. hokej na rolerjih - Na Čarboli Z izbranimi vrstami tudi Poletovi hokejisti Od četrtka do sobote European Hil Challenge Od četrtka, 25. do sobote 27. septembra bo nova kotalkarska ploščad v športni dvorani na Čarboli gostovala zanimive dvoboje v hokeju na rolerjih. V organizaciji tržaškega kluba Edera ter hokejskih zvez (FIHP in Lega naziona-le hokey inline) bo mednarodno srečanje reprezentanc - European Hil Challenge. Na članski ravni bodo nastopile italijanska, slovenska in nemška reprezentanca ter izbrana vrsta Koroške, v konkurenci mladih do 20. leta starosti pa Slovenija, Nemčija in Italija. Dres državne reprezentance bo nosilo tudi več Poletovih hokejistov. V dresu »azzurrov« člana Davide Battisti in Stefano Cavalieri ter mladineca Gianluca Cavalieri in Andrea Galessi (iz Coma, a že trenira pri Poletu). S slovensko član- V članski izbrani vrsti Italije bosta nastopila tudi poletovca Stefano Cavalieri (na sliki) in Davide Battisti; v slovenski reprezentanci pa Aleš Fajdiga in Jure Ferjanič kroma sko izbrano vrsto pa Aleš Fajdiga in Jure Ferjanič. Včeraj so športno prireditev predstavili v občinski palači. Duša mednarodnega turnirja Roberto Florean, sicer športni direktor Edere, je poudaril, da gre za tudi za priložnost za promocijo tega športa. Organizatorji bodo gostili preko 200 športnikov in spremljevalcev. Prvo srečanje bo že v četrtek, ob 17.30, ko se bosta pomerili mladinski reprezentanci Italije in Nemčije. Sledili bosta srečanji v članski konkurenci: Slovenija - Koroška (ob 19.00) in Nemčija - Italija (ob 20.30). Tekmi med Italijo in Slovenijo bosta v mladinski konkurenci v petek ob 16.00, v članski pa ob 20.30. Finalni dvoboji bodo v soboto, tekma za 1. mesto bo ob 20.00. tenis Davis cup: finale Španija - Argentina MADRID/BUENOS AIRES -V velikem finalu svetovne skupine teniškega tekmovanja za Davisov pokal, ki bo od 21. do 23. novembra, se bosta pomerili reprezentanci Španije in Argentine. Španska vrsta je v Madridu brez težav s 4:1 premagala ZDA, Argentini pa je v polfinalu proti Rusiji ključno točko za zmago s 3:2 prispeval najstnik Juan Martin del Potro, ki je v domačem Buenos Airesu v odločilnem petem dvoboju porazil Igorja Andrejeva s 6:4, 6:2 in 6:1. To bo za Argentino tretji nastop v finalu Davisovega pokala, prvič pa bo gostiteljica. Leta 2006 so Argentinci izgubili finale prav proti Rusom, leta 1981 pa proti ekipi ZDA. Španci so branilci naslova. Po zaslugi Potita Staraceja pa se je Italija proti Latviji izognila nečastnemu izpadu v skupino C in obdržala mesto v evro-afriški B skupini. Starace je v odločilnem petem dvoboju s 6:3, 6:4, 7:6 premagal Anisa Jusko, potme ko je Andreas Sep-pi v 4. dvoboju po petih setih klonil pred latvijskim najboljšim igralcem Gulbisom. Leghissa šele peti BAKU - Na evropskem pokalu v nogometu na mivki v Azer-bajdžanu je Italija, za katero je igral tudi slovenski branilec Vesne Michele Leghissa, v tekmi za 5. mesto s 5:1 premagala Anglijo. V finalu je Španija z 2:0 odpravila Švico. Koper - Milje: zmaga v Maroko MILJE - Maročan Ahmed Na-sef je zmagovalec Euromarathona, polovičnega maratona od Kopra do Milj, s časom 1:05,31 pa je dosegel tudi rekord proge. Takoj za zmagovalcem sta se uvrstila Maročan z italijanskim potnim lisomo Migidio Burifa in Kenijec Matthew Rugut. lignano - 35. mladinske igre treh dežel Sloveniji pet od šestih zlatih Fjk kot gostiteljica ostala brez prvega mesta - Še najbolj blizu zmagi v košarki - Koroški presenetljivo prvo mesto v tenisu Odbojkarici iz vrst slovenske manjšine v Italiji in Avstrije v dresih Fjk in Koroške: Katarina Pučnik in Vanessa Kumer. Spodaj: Elisa in Stefano Rotella (ŠK Kras) pepe kuess LIGNANO - 35. Mladinske igre treh dežel pretekli petek in soboto v Lignanu so se končale s pričakovanim zmagoslavjem mladih športnikov in športnic iz Slovenije: osvojili so kar pet od šestih možnih zlatih kolajn. Slovenija je slavila v nogometu, košarki, odbojki, atletiki in namiznem tenisu, šesto zlato pa je osvojila Koroška in sicer v tenisu. Z osvojitvijo zlata je Koroška v skupni razvrstitvi zasedla drugo mesto še pred FJk, čeprav so gostitelji osvojili srebro v petih panogah, v eni (tenisu) pa bron. Še najbolj blizu zlati kolajni je Furlanija-Julij-ska krajina bila v košarki: v odločilni tekmi je šele po napeti in izredno borbeni tekmi dvoboj s Slovenijo. V deželni reprezentanci FJk so sodelovali tudi Slovenci oz. Slovenke: Katarina Pučnik (odbojka) ter od namiznoteniškega kluba Kras Elisa in Stefano Rotella (Tjaša Kralj je zadnjih hip zbolela), v reprezentanci Koroške pa odbojkarica Verena Kumer (ŠK Dob) in Marko Oraže, ki je nastopil v atletiki. Letošnje 35. Mladinske igre treh dežel so potekale pod okriljem občine Lignano, deželnega referata za šport pri vladi FJk in deželnega komiteja Coni, na njih pa je sodelovalo nad 250 mladih športnikov in športnic do 15 let iz Slovenije, Koroške in Furlanije-Julijske krajine. Igre, ki jih je slovesno odprl in tudi zaključil odbornik za šport pri deželni vladi FJk Elio de Anna, so izvedli v nogometu (dečki), košarki (dečki), odbojki (dekleta), tenisu (dečki in dekleta), namiznem tenisu (dečki in dekleta) in v atletiki (dečki so nastopili v teku na 100 m, 100 m ovire, 400 m, 1500 m, štafeti 4 x 100 m, metu krogle, skoku v daljavo in višino, dekleta pa v teku na 80 m ovire, 100 m, 200 m, 800 m, štafeti 4 x 100 m, skoku v višino, skoku v daljavo ter metu krogle). Športna raven tekmovanj je bila visoka, tudi po zaslugi odličnih pogojev za tekmovalce in tekmovalke. Gostitelj prihodnjih, 36. mladinskih iger treh dežel 2009 bo Koroška. Ivan Lukan 24 Torek, 23. septembra 2008 NOGOMET / promocijska liga - Zanimiva in kvalitetna tekma v Repnu Kras Koimpex dobro začel Juventina bi zaslužila kaj več Igralci repenskega društva so igrali dobro predvsem v obrambi - Juventina se je borila Cinični in zelo konkretni Kras Koimpex. Borbena, toda nekoliko nesrečna Juventina. Tako na kratko in jedrnato o dveh predstavnikih naših društev v 1. krogu v skupini B promocijske lige. Tretji naš predstavnik, kriška Ve- 3 nogometaši s priimkom Bertocchi (sledijo po 2 Križmančič, Čok, Grgič, Figelj, Peteani, Cheber), ki igrajo pri ekipah naših društev. Pri Vesni igra 29-letni branilec Ric-cardo, ki v Križu vztraja že devet sezon (sicer ne zaporedoma). Kras je letos okrepil 26-letni zvezni igralec Marco iz Milj, ki je v lanski sezoni igral pri Muggii. Njegov brat Claudio, dve leti starejši, pa se je po nekaj sezonah (leta 2001-02) vrnil k Zarji Gaji, potem ko je lani igral pri Primorju. sna, v nedeljo ni igral. Tekmo so preložili, ker je Michele Leghissa nastopal z državno reprezentanco nogometa na mivki na turnirju Eurocup v Azerbajd-žanu. Po pravilniku lahko društvo namreč zaprosi za preložitev tekme. Tekmo proti Cervignanu bodo skoraj gotovo igrali v sredo, 22. oktobra (ob 20. uri). Pri Vesni so sicer imeli težave še s poškodbami ostalih nogometašev. Pred domačim občinstvom v Rep-nu je Kras novo sezono začel s pravo nogo. S klasičnim 2:0 in - resnici na ljubo - brez večjih težav, so Musolinovi varovanci premagali kvotirano Pro Gorizio, ki je tokrat pokazala bore malo. Kras (brez diskvalificiranega kapetana Ra-denka Kneževiča) je bil boljši v vseh elementih igre. Pro Gorizia, s sežanskim branilcem Žarkom Arandželovičem (ex Vesna), je predvsem v drugem delu precej popustila in pravzaprav ni nikdar resneje ogrozila Contentovih vrat. Po prvem krogu prvih prvenstvenih točk ni zbrala štandreška Juventina, Vratar Pro Gorizie Dapas je tako poskušal posredovati nad 18-letnim Krasovim napadalcem Federicom Orlandom (letnik 1990), ki je dosegel prvi Krasov gol. Lani je mladi Orlando zbral 26 nastopov in dosegel 3 zadetke kroma ki je zadnjič v Štandrežu zmagala 27. januarja (1:0 proti Manzaneseju). Rdeče-beli so sicer igrali borbeno in požrtvovalno. Najlepšo priložnost za zadetek je imel Stefano Stabile, ki je v lanski sezoni igral pri Krasu. Njegov strel se je odbil od prečke. Tri minute pred koncem tekme pa so se veselili gostje, ki se bodo letos najbrž borili za uvrstitev v končnico prvenstva. V Juventininem taboru so sicer pozitivno ocenili krstni nastop v novi sezoni. V prvem krogu ni bilo večjih presenečenj. Ponziana, ki jo letos trenira slovenski trener Milan Mikuš, je z 2:0 odpravila solidni Centro Sedia. Mogoče je bil prav ta najbolj presenetljivi izid. Tržaški Trieste Calcio (do lani San Sergio) je precej nerodno vse tri točke prepustil Sangiorgini. V prihodnjem krogu čaka Kras še ena težka tekma, gostovanje v Ko-privnem proti Caprivi. Juventina bo igrala proti Centro Sedii, Vesna pa doma proti Santamarii. (jng) rekli so... Arandželovic: Kras ima boljšo ekipo od lanske Alessandro Musolino, trener Krasa Koimpex: »Po tekmi sem bil res zadovoljen. Tekma proti Pro Gorizii je bila pravi pokazatelj, pri čem smo. Goriška ekipa spada namreč, vsaj na papirju, med boljše ekipe v naši skupini. Vstopni izpit smo uspešno prestali. V obrambi smo igrali zelo dobro. Bili smo konkretni in smo zelo malo tvegali. Dvojica Bagon-Sessi zasluži pohvalo. V napadu smo tokrat igrali brez naših 'bomberjev' Kne-ževiča in Botte. Orlando in Berna-bei pa sta dokazala, da ju lahko uspešno nadomestita. Oba napadalca sta zatresla nasprotnikovo mrežo. Na sredini igrišča je zelo dobro igral Giacomi.« Žarko Arandželovic, branilec Pro Gorizie: »Kras je zasluženo zmagal. Bili so boljši nasprotnik, predvsem v drugem delu. V Repnu imajo letos kvalitetnejšo ekipo od lanske. Bolj popolno. Pokriti so na vseh pozicijah. Zbrali so prave nogometaše. Pro Gorizia? Borili se bomo za zgornji del lestvice.« Gerlando Vinti, športni vodja Juventine: »Mi smo zadeli vratnico in žoga se je odbila v gol-out. Lignano pa je zadel vratnico, toda usnje je končalo v mreži. To je bilo tudi vse. Lahko bi brez večjih težav iztrgali vsaj točko, saj smo med tekmo imeli večjo posest žoge. Če bomo igrali kot v nedeljo, potem se ne smemo bati za svojo usodo. S takim pristopom lahko premagamo tudi najboljše. Lignano se bo prav gotovo boril za sam vrh. Pohvalil bi Patrizia Gerometto, ki je na sredini igrišča igral zelo dobro.« (jng) Postave in izidi PROMOCIJSKA LIGA Juventina - Lignano 0:1 (0:0) JUVENTINA: Furios, Paravan, Sorbara, Re, Masotti, Negro (M. Peteani), Candussio, Pantuso, Stabile (Giannotta), Gerometta, Zanuttig, trener Dante Portelli. Kras Koimpex - Pro Gorizia 2:0 (1:0) STRELCA: v 29. min. Orlando; v 48. Bernabei. KRAS: Contento, Mania (Mosca), Tomizza, Giacomi, Sessi, Bagon, Metullio (Cipracca), Bertocchi, Orlando (Cerrano), Bernabei, Pohlen, trener Alessandro Musolino. Pro Cervignano - Vesna preložena OSTALI IZIDI: Pertegada - Capriva 2:0, Ponziana - Centro Sedia 2:0, Santamaria - Virtus Corno 0:0, Staranzano - Mariano 3:0, Trieste Calcio -Sangiorgina 1:3. PRIHODNJI KROG: Capriva -Kras, Centro Sedia - Juventina, Lignano - Pro Cervignano, Mariano - Pertegada, Pro Gorizia - Trieste Calcio, Sangiorgina - Ponziana, Vesna - Santamaria, Virtus Corno - Staranzano. 1. AMATERSKA LIGA Primorec - Pro Romans 1:1 (1:0) STRELEC: v 35. Lanza. PRIMOREC: Loigo, Di Gregorio, Emili, Ojo, Farra, Cadel, Laghezza, Leghissa (Franceschinis), Palmisano, Sau (Krevatin), Lanza (Mercandel), trener Oliviero Macor. Sovodnje - Costalunga 2:2 (2:0) STRELEC: v 1. avtogol, 25. Portelli. SOVODNJE: Pavio, Pacor, Tomšič, Trampus, S. Kogoj, Simone, Delise (Colapinto), Calligaris, Portelli (Bregant), Reščič, Feri, trener Claudio Sari. IZKLJUČEN: v 50. Simone. OSTALI IZIDI: Pieris - Villesse 0:2, Ronchi -Medea 3:1, San Giovanni - Isonzo 1:0, San Lorenzo - San Canzian 2:0, Sistiana - Gradese 0:0, Turriaco - Domio 1:2. PRIHODNJI KROG: Costalunga - Sistiana, Domio - Pieris, Gradese - San Lorenzo, Isonzo - Ronchi, Medea -Sovodnje, Pro Romans - Turriaco, San Canzian - Primorec, Villesse - San Giovanni. 2. AMATERSKA LIGA Begliano - Breg 0:1 (0:0) STRELEC: v 67. Gargiuolo. BREG: Barbato, Gustini, Degrassi, Apollonio (Medda), Gargiuolo, Sovič, Suttora, Erbl (Coppola), Di Duca (Esposito), Pernorio, German, trener Davor Vitulič. Primorje Interland - Fogliano 2:3 (0:2) STRELEC: v 75. Pipan, 82. Merlak. PRIMORJE: Busan, Ferro, Cheber, Ziani (Brajnik), Merlak, Candotti (Jan Čok), Fratnik, Pipan, Rebez (Pauletič), Ravalico, Aljoša Čok, trener Nevio Bidussi. Fiumicello - Zarja Gaja 1:0 (1:0) ZARJA/GAJA: Carmeli, Stulle (Kariš), Bernetič, D. Gregori, G. Križmančič, V. Križmančič, Franco, M. Grgič, Brombara (Bertocchi), Bečaj, Ghezzo (Zocco), trener Giacomo Di Summa. IZKLJUČEN: v 90. D. Gregori (dvojni opomin). OSTALI IZIDI: Castions - Esperia 2:2, Opicina -Ruda 4:0, Torre - Porpetto 1:1, Villa - Chiarbola 1:0, Zaule - Romana 1:0. PRIHODNJI KROG: Breg - Primorje Int., Chiarbola - Opicina, Esperia - Begliano, Fogliano - Fiumicello, Porpetto - Zaule, Romana - Villa, Ruda -Castions, Zarja Gaja - Torre. 3. AMATERSKA LIGA IZIDI: Poggio - Mladost 1:1 (v soboto), Aiello -Sagrado 1:2, Campanelle - Muglia 0:2, Cgs - Pro Farra 1:0, Mont. Don Bosco - S. Andrea 0:0, Mossa - Union 5:2, Strassoldo - Audax 1:1, Terzo - Aurisina 1:0. PRIHODNJI KROG: Mladost - Cgs, Audax - Campanelle, Aurisina - Aiello, Muglia - Poggio, Pro Farra - Terzo, Sagrado - M. D. Bosco, S. Andrea - Mossa, Union - Strassoldo. 1. al - Dva neodločena izida V Sovodnjah »kriva« izključitev Za Primorec usodne zadnje minute Sovodenjci že vodili z 2:0 - Pri Primorcu so sicer še kar zadovoljni Domači krstni nastop obeh predstavnikov naših društev v novi sezoni 1. amaterske lige je bil le polovično uspešen. Tako Primorec kot Sovodnje sta igrala neodločeno. Sovodenjci so po prvem delu že vodili z 2:0. »V50. minuti pa je sodnik pokazal Alexu Simoneju (v lanski sezoni je isti igralec zbral kar pet izključitev op. ur.) rdeči karton in odtlej je Costalunga prevzela pobudo v svoje roke. Izključitev je bila prava prelomnica,« je prepričan predsednik Sovodenj Zdrav-ko Kuštrin. Sodnik je izključil Simo-neja, ker je kot zadnji mož s prekrškom zaustavil nasprotnikovega napadalca. »Trener Sari je zamenjal zatem zame-njalpoškodovanega Portellija in še napadalca Deliseja. V napadu smo tako bili manj učinkoviti in Costalunga je to izkoristila. Vodstva nismo uspeli ubraniti. Gostje so izenačili in še dobro, da niso zmagovito povedli,« je še dodal Ku-štrin, ki je sicer pohvalil številne igralce, ki so se izkazali in borili v fazi obrambe. Sovodenjci bodo v prihodnjem krogu gostovali pri Medei. Tudi trebenski Primorec je po-vedel proti solidnemu Pro Romansu, ki ga je zatem dohitel. »Znova so nam bile usodne zadnje minute. To že četrtič zapored, če upoštevamo tudi tri tekme deželnega pokala,« nas je opozoril športni vodja Primorca Franko Milkovič. »Vsekakor bi pozitivno ocenil prvi nastop v novi sezoni. Igrali smo dobro in lahko bi dosegli še drugi zadetek. Strelec zadetka Lanza je zadel tudi vratnico. Sicer tudi gostje so veliko napadali in zadeli vratnico ter prečko. Na prihodnjih tekmah moramo predvsem v zadnjih minutah igrati bolj koncentrirano.« Presenečenje prvega kroga je bila zmaga Domia v gosteh v Turjaku. Tržačani so slavili zmago z 2:1. En gol je dal tudi miljski Slovenec Žigon.Pri ekipi San Lorenzo, ki je zmagala z 2:0 proti San Canzianu, je v 1. AL debiti-ral Daniel Ferlez in Doberdoba, ki je še v lanski sezoni igral pri Mladosti. Pri San Giovanniju, ki je premagal Isonzo, je v vratih igral Vesnin vratar Stefano Maganja. Koprski napadalec Savič tokrat ni dal gola. Pri Sistiani, ki je igrala neodločeno 0:0 proti Gradeseju, je v vratih igral slovenski vratar Cappelli (ex Vesna) iz Sesljana, v drugem delu pa je vstopil na igrišče Danjel Leghissa iz Medje vasi (ex Kras in Vesna). Za Ron-ke (zmaga 3:1 proti Medei) je en zadetek dosegel lanski napadalec Zarje Gaje Manuel Satti. (jng) NAŠI STRELCI - 1 gol: Orlando in Bernabei (Kras), Lanza (Primorec), Portelli (Sovodnje), Pipan in Merlak (Primorje), Gargiuolo (Breg), Radetič (Mladost). 2. al - (Ne)pričakovani razpleti Breg dobro, Primorje malo manj, Zarja Gaja slabo Pri Bregu odločilni igralci na klop - Nepravi prostop Zarje Gaje Dva poraza in ena zmaga. Breg je prijetno presenetil in se iz Beljana vrnil s tremi zelo dragocenimi točkami. Pri-morje Interland je izgubilo proti solidnemu Foglianu. Ena boljših ekip v skupini, je ocenil trener Primorja Ne-vio Bidussi. Bolj zaskrbljujoči pa je poraz Zarje Gaje v Fiumicellu. Ekipa vzhodno-kraško društva je igrala zelo slabo. Mogoče je bila nedeljska - po mnenju predsednika Roberta Kalca -ena najslabših tekem rumeno-modrih v zadnjih sezonah. Začnimo z zmagovalci. Pri Bre-žanih imajo letos zelo učinkovite menjave. »Pravzaprav nihče ni rezervni igralec. Vsi so lahko kadarkoli standardni igralci. Trener Vitulič bo odločal iz tekme v tekmo, kdo bo igral. Prednost bodo imeli tisti igralci, ki so v boljši formi,« je povedal Bregov spremljevalec Lorenzo Zupin. »V Be-ljanu smo igrali dobro. V prvem polčasu so gospodarili na igrišču in zgrešili dve dobri priložnosti. V drugem polčasu pa smo zmagovito povedli z Gargiuolom, ki je po visoki podaji s kota z glavo poslal žogo naravnost v sed-mico. V obrambi smo bili zelo pazljivi in smo zelo malo grešili.« Proseško Primorje je v prvem krogu nekoliko nerodno izgubilo proti sicer solidni ekipi iz Foljana. Gostje so že vodili 3:0 in šele zatem so se gostitelji zbudili. »Žal prepozno,« je uvodoma dejal trener Nevio Bidussi. »Če bi prej igrali bolj prepričljivo, bi lahko iztrgali vsaj točko. V zadnjih minutah smo celo tvegali, da dosežemo še tretji zadetek. V drugem polčasu smo igrali še kar dobro. Pristop je bil pravi. V obrambi je dobro igral Mat-teo Cheber. Žal pa smo prav v obrambi, v prvem polčasu, naredili nekaj prevelikih napak.« Matteo Pipan je prvi gol dal kar s polovice igrišča. Zarja Gaja pa mora čimprej pozabiti na nedeljski nastop. »Igrali smo pod vsako kritiko. Brez prave mentalitete in hkrati zelo naivni. Poraz je bil več kot zaslužen, čeprav tudi Fiumicello ni ekipa, ki se bo borila za zgornji del lestvice,« se je izkašljal predsednik Robert Kalc, ki je ostal res negativno presenečen. Zarja Gaja je imela le eno priložnost za zadetek. Novi napadalec Claudio Ber-tocchi je enkrat nevarno streljal proti vratom. Pozitivno oceno si za nastop v Fiumicellu zaslužijo le Goran in Vitomir Križmančič ter Marko Kariš, ki je vstopil na igrišče v drugem delu. Vili Bečaj je bil stalno pod strogim nadzorstvom domačih branilcev. Na razpolago je imel zelo malo manevrskega prostora. V zadnji minuti je moral zaradi dvojnega opomina zapustiti igrišče David Gregori. Pri Zarji Gaji je v nedeljo debiti-ral Mauro Zocco (letnik 1969). (jng) narascajniki Za uvod visok poraz Pomladi Brugnera - Pomlad 4:1 (3:0) STRELEC ZA POMLAD: Erik Ku- ret. POMLAD: Mattiassich, Potleca, Žerjal, Zeriali (Viviani), Rossone (Vido-ni, Cerkvenic), Kuret, Kerpan, Purič (Carli), Jarc, Pečar, Hoffer; trener Rajko Žeželj. Naraščajniki Pomladi so v prvem krogu deželnega prvenstva visoko izgubili proti solidni in fizično močnejši Brugneri. »Krstni nastop ni bil pozitiven. Morali smo priznati premoč nasprotnika,« je dejal spremljevalec Marko Jarc, ki ne obupa: »Lahko še veliko napredujemo. Nimamo slabe ekipe. Le fantje morajo trenirati bolj resno.« Brugnera je nastopila pretežno s igralci letnika 1992. Pomlad pa v glavnem z nogometaši 1993 in 1994. Gostitelji so že v prvem delu vodili s 3:0. Pomlad ni stala križem rok. Največ dobrih priložnosti za gol je imel živahni Martin Jarc. V drugem delu je Pomlad igrala boljše in dosegla častni zadetek z Erikom Kuretom. OSTALI IZIDI: Extra - Donatello 1:4, Fincantieri - Pordenone 0:4, Pro Cer-vignano - Sanvitese 1:2, San Luigi - Val-natisone 0:0, Virtus Corno - Cormor 2:2. PRIHODNJI KROG: Cormor - Extra, Donatello - Pro Cervignano, Pomlad -San Luigi, Pordenone - Virtus Corno, Sanvitese - Brugnera, Valnatisone - Fin-cantieri. / ŠPORT Torek, 25. septembra 2008 23 rolkanje - Mateja Bogatec, zmagovalka svetovnega FIS pokala Kristalni globus je potoval do Križa v kovinskem kovčku Grško gostovanje je okronala z zmago v sprintu - Praznovala je v hotelu, nadaljnih načrtov pa še nima Čeprav je kriška rolkarka Mateja Bogatec že v soboto uradno osvojila zmago na svetovnem FIS pokalu (po 3. mestu v tekmi v reber je imela v skupnem seštevku pred drugouvrščeno Ek-tovo neulovljivo prednost), je morala na slavnostno podelitev kristalnega globusa počakati na nedeljsko nagrajevanje. Vznemirjena je bila, ko je naposled na glavnem trgu grškega Soluna prejela v roke kristalni globus. Bil je enak tistemu, ki ga mednarodna smučarska zveza podeljuje vsem smučarskim prvakom svetovnega pokala. Dvignila ga je in ga poljubila. »Prekrasen je, nekoliko težak ... Popolnoma iz kristala je,« je opisala kristalni globus Mladinina šam-pionka, ki se je po letu 2005 spet povzpela na sam vrh svetovnega rolkanja. Takrat pokrovitelj svetovnega pokala ni bila mednarodna zveza FIS, zato je letošnji kristalni globus za Matejo prvi. Zadnji dan grškega gostovanja pa je naša tekmovalka okronala še z zmago v sprintu. »Želela sem, da bi letošnje nastope na svetovnem pokalu zaključila z zmago, a sem bila po kvalifikacijah druga. Moja vožnja namreč ni bila dobra, hitrejša je bila Rusinja Ek-tova,« je podala analizo prvega dela tekmovanja Mateja. Brezhibna forma, želja po zmagi in športna zagrizenost pa je ni zatajila. V tekmovanju na izpadanje je premagala vse tekmovalke, v fi- nalu je bila boljša tudi ob Rusinje. V cilj je privozila z 2-3 metra prednosti, tako da končna zmaga ni bila nikoli vprašljiva. Zmagoslaven dan se je nato nadaljeval na glavnem trgu, kjer je steklo slavnostno nagrajevanje, in v hotelu, kjer so bili nastanjene vse reprezentance. Zmagovalca svetovnega pokala, Mateja in Emanuele Sbabo, sta se z ostalimi tekmovalci sprostila najprej v bazenu in savni, zvečer pa se je praznovanje nadaljevalo: »Zasluženo smo se zabavali in proslavljali zmago s šampanjci,« je grško praznovanje opisala Križanka, ki se je domov vrnila šele včeraj zvečer. Takrat je v kovinastem kovčku končno prispel na Matejin dom tudi kristalni globus. »Ne vem še, kam ga bom postavila. Najbrž ne v svojo sobo, ker nimam dovolj prostora. Namestila ga bom nekam drugam ... Pri izbiri police prav gotovo ne bom imela težav, saj je prozoren ... « je ugotavljala 26-letni-ca, ko je v Rimu čakala na letalo za Ron-ke. Konec svetovnega pokala pa še ne sovpada z zaključkom Matejine tekmovalne sezone. Naslednjo nedeljo se bo udeležila državnega prvenstva v reber, oktobra pa bo nastopila na zadnji preizkušnji italijanskega pokala. O dolgoročnih načrtih pa še ne razmišlja. Sedaj bo uživala v športnem uspehu, ki ga je pravkar dosegla. (V.S.) košarka - 7. Memorial Milja Gombača Jadranovcem končno 1. mesto Jadranovi košarkarji do 19. leta so zasluženo osvojili sedmi Memorial Miljo Gombač v spomin na nepozabnega Borovega predsednika, odbornika in nočnega čuvaja na Stadionu 1. maja. V mestnem športnem središču pri Svetem Ivanu je dvodnevni četveroboj priredil Košarkarski klub Bor pod pokroviteljstvom Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Potem ko je v polfinalu Jadran Zadružna kraška banka nadigral Servolano, je v nedeljo v finalu s koši Bana ugnal tudi domače košarkarje Bora Nova Ljubljanska banka (OK v polfinalu proti San Vitu), ki so se zmagovalcem vsekakor žilavo upirali, zlasti v začetnem delu srečanja. Derbi se bo ponovil tudi v letošnjem deželnem mladinskem prvenstvu. Tretje mesto je zasedla Servolana, ki je bila boljša od San Vita. Sodelujoče ekipe sta na koncu nagradila Miljov nečak Fabio Gombač in Borov predsednik Bruno Kneipp, lik pokojnika pa je orisal podpredsednik KK Bor Renato Štokelj. Polfinale Bor - San Vito 77:58 (17:21, 33:32, 52:41) BOR: Milič, Pertot 4, Pancrazi 2, Brian Filipac 20, Gombač 8, Erik Filipac 6, DAmbrosio 3, Preprost 8, Formigli 7, Devčič 16, Celin 3, trener Fabio Sancin. SAN VITO: Fossati 8, Occhiuzzi 4, Cella 2, Cragnolini 4, Caniglia 5, Ukosich 10, Caponetti 6, Vania 8, Behrens 2, Pie-ri 9, Primieri, Curatolo, trener Ivo Lagoi. Jadranova postava do 19 let s trenerjem Gerjevičem kroma Jadran - Servolana 90:46 (24:9, 45:30, 65:41) JADRAN: Gantar 15, Starc 8, Košuta 4, Zaccaria 6, Sacher 4, Sossi 20, Regent 13, Žužek 11, Hrovatin 7, trener Mario Gerjevič. SERVOLANA: Frittoli, Gasparo 4, Merlato 2, Mania, Parusini, Cigui 3, De-bernardi, Bertossa 4, Spina 4, Neppi 4, Lenassi 21, Carbone 3, trener Giuliano Colombo. Za 3. mesto Servolana - San Vito 60:40 (18: 11, 34:22, 49:29) SERVOLANA: Lenassi 23, Bertos-sa 3, Spina 4, Mania 2, Frittoli, Deber-nardi, Gasparo 8, Neppi 3, Carbone 9, Merlato, Parusini, Gasparo 8, trener Giu-liano Colombo. SAN VITO: Occhiuzzi, Cella, Caniglia 8, Curatolo, Pieri 2, Ukosich 2, Vania 12, Behrens, Cragnolini 11, Fossati 5, trener Ivo Lagoi Finale Jadran ZKB - Bor NLB 80:54 (19:18, 47:33, 65:43) JADRAN: Malalan, Semolič 4, Gantar 4, Starc 8, Košuta 4, Zaccaria 6, Sossi 13, Žužek 2, Ban 27, Hrovatin 8, Regent 2, trener Mario Gerjevič. BOR: Milič, Pertot 15, Pancrazi 3, Brian Filipac 4, Erik Filipac 5, Gom-bač 4, D'Ambrosio 4, Formigli 2, Dev-čič 6, Celin 5, trener Fabio Sancin. Mateja Bogatec je v nedeljo v Solunu prejela kristalni globus in kolajno rolkanje V Logatcu so se vsi dobro odrezali Mladinini rolkarji so v nedeljo tekmovali v Logatcu na Pokalu Kok-ta. Na avtodromu so se preizkusili v tekmovanju v ravnini. Na krožni progi so tekmovalci nabirali točke, ki so jih nato prišteli končni uvrstitvi. V številčni konkurenci mlajših mladincev je zelo dobro nastopil Niki Hrovatin (na sliki). Na 5 km dolgi progi je osvojil prvo mesto. V isti starostni kategoriji je bil Nicola Iona sedmi. Med mladinci je bil Rudi Balzano četrti v kakovostni konkurenci, med dečki pa je Federico Fer-luga osvojil 25. mesto. Sedaj čakata Mladinine rol-karje še dve pomembni tekmi: naslednjo nedeljo bo državno prvenstvo v reber v skatingu, 15. oktobra pa bodo nastopili še na zadnji preizkušnji italijanskega pokala. 5. oktobra se bodo udeležili mednarodne tekme na Reki in pokala Sportfull. 3690 €: Beverly s kovčkom, državnimi olajšavami in brezobrestnim financiranjem Liberty 125— Liberty 150-Carnaby 125 -Carnaby 200 - -€ 2200* -£2300* -€2850* -€3100* VespaLX 125 +Kovček-€2980** VespaLX 150 +Kovček-€3180** Fly 100 +Kovček in vetrobran— €1800* Fly 125 +Kovček in vetrobran— €2050* *z olajšavo £ 300 zakon št 31 z dne 28/02/00 in brezobrestnim financiranjem **z olajšavo £ 300 zakon št. 31 z dne 28/02/00 tim PIAGGIO LIBERI T U T T I Edini pooblaščeni prodajalec za Tržaško pokrajino - TRST - Ul. Flavia, 47 Tel. 040/637373 Fax 040/637545 26 Torek, 23. septembra 2008 ljubljana - Narodni muzej Razstava kreacij Alana Hranitelja V Narodnem muzeju Slovenije bodo v četrtek, 25. septembra, ob 19. uri odprli razstavo stvaritev ko-stumografa Alana Hranitelja s preprostim naslovom Jesen, zima 2008/09. Hranitelj naj bi tokrat »več kot šokiral«. Organizatorji napovedujejo razkošno, popolno, vsakdanjo, skromno, prestižno, perverzno, privlačno, skratka brezčasno postavitev. »Vem, da sem dozorel. Za to sem potreboval dvajset let. Če bi želel narediti kaj takšnega pred petimi leti, mi ne bi uspelo. Za to eksplozijo sem potreboval čas,« je pred odprtjem razstave dejal ustvarjalec. Hranitelj je pri svojih zadnjih kreacijah eksperimentiral s soljo, svoje obleke-skulpture pa je oblikoval tudi iz stekla, aluminija in blaga. Po besedah urednice leposlovja pri Mladinski knjigi Nele Malečkar bodo v Narodnem muzeju Slovenije na ogled »skulpture, ki so križanci med ljudmi in žuželkami, imajo številne tipalke, repe, perutnice, krila. Skratka, vse vrste zoo-morfnih podaljškov, ki Hranitelja že od nekdaj privlačijo in jih zato vključuje v svoje delo«. Poleg izdelovanja kostumov so sicer Hranite-ljeva strast tudi oblikovanje oblek in dodatkov, kot so torbice, pokrivala in čevlji, je še spomnila. »Alan Hranitelj je redek original sodobnega esteta - oblikovalec umetnosti, ki naravno in profesionalno ustvarja umetnine. Področja, ki se jih dotika, niso samo kreacije visoke mode, gledališki kostumi, kipi, instalacije, telesa in še kaj. So vse to in še več z elementi še česa. Njegovi atributi so nepredvidljivost, iz-muzljivost, neopredeljivost,« piše v sporočilu za javnost. Hranitelj je v 22 letih ustvaril kostume za kar 175 gledaliških predstav in 80 drugih dogodkov. Trenutno je razpet med Kanado, kjer soustvarja kostume za spektakel Cirque du Soleil, in Slovenijo, takoj po razstavi v Ljubljani pa se bo za leto in pol podal v Kanado in na Kitajsko. Nazadnje je bilo mogoče Hranite-ljeva dela občudovati pred dvema letoma, na postavitvi v Mednarodnem grafičnem likovnem centru. Glavni pokrovitelj razstave v ljubljanskem Narodnem muzeju je Mercator, ki je odkupil tudi Hrani-teljevo umetnino Ruski metulj. V centru Mercator Ljubljana - Šiška bo na ogled vse do odprtja razstave v četrtek, 25. septembra, nato pa bo z ostalimi umetninami, vse do 25. oktobra razstavljena v Narodnem muzeju. Po zaprtju razstave bodo Hranite-ljeva dela do konca leta krasila izložbe ljubljanske blagovnice Maxi. Alan Hranitelj (1968) se je rodil v Zagrebu. Tam je obiskoval šolo za upodabljajočo umetnost. Kot član skupin Ulupuh in Modagram se je udeležil številnih skupinskih razstav in modnih revij doma in v tujini. Leta 1985 je kot masker sodeloval pri predstavi Krst pod Triglavom v Cankarjevem domu in nato profesionalno pot nadaljeval v Ljubljani kot masker gledaliških predstav in kostumograf. Leta 1991 je oblikoval kolekcije visoke mode v Milanu. Po enoletnem bivanju v Italiji se je vrnil v Slovenijo in njegova glavna dejavnost sta postali gledališka kostu-mografija in maska za gledališče, opero in film, so sporočili organizatorji razstave. (STA) GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA GORICA Kulturni dom ■ 18. gledališki festival »Castello di Gorizia« V petek, 26. septembra, ob20.30 / »II mastino dei Baskerville« v priredbi gledališke skupine Teatro Immagine - Sal-zano (Benetke). _SLOVENIJA_ PIRAN Gledališče Tartini V četrtek, 9. oktobra, ob 20. uri / gostovanje Gledališča Koper z igro »Ljubezen Anne Frank« v režiji Ksenije Mu-rari. HRVATINI Kulturni dom Jutri, 24. in v četrtek, 25. septembra, ob 20.00 / ztok Mlakar: »Duohtar pod mus!«. Režija: Vito Taufer. NOVA GORICA SNG Nova Gorica Danes, 23. septembra, ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus!«. Režija: Vito Taufer. V soboto, 27. septembra, ob 20.00 / A. Annecchino - R. de Ceccatty - J. Kica: »Alica« (Alice). Režiser: Janusz Kica. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder William Shakespeare: »Kralj Lear« / v petek, 3. oktobra, ob 19.00, v soboto, 4. oktobra, ob 20.00, v ponedeljek, 6. in v torek, 7. oktobra, ob 19.00 William Shakespeare: »Tit Andronik« / v petek, 10. in v soboto, 11. oktobra, ob 19.30. Mala drama V petek, 26. in v soboto, 27. septembra, ob 20.00 / Jean-Luc lagarce: »Samo konec sveta«. V ponedeljek, 29. in v torek, 30. septembra, ob 20.00 / Jean-Luc lagarce: »Samo konec sveta«. Jean Luc Lagarce: »Samo konec sveta« / v sredo, 1., v petek, 3. v ponedeljek, 6. in v torek, 7. oktobra, ob 20.00. Julian Barnes: »Prerekanja« / v petek, 10. in v soboto, 11. oktobra, ob 20.00. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder William Shakespeare: »Milo za drago« / danes, 23. septembra, ob 15.30 in ob 20.00, jutri, 24., v četrtek, 25. in v torek, 30. septembra, ob 20.00. V soboto, 27. septembra, ob 20.00 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon har-nick: »Goslač na strehi. Mala scena V petek, 26. septembra, ob 20.00 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«. V soboto, 27. septembra, ob 20.00 / Jose Sanchis Sinisterra: »Carmela in Paulino, variete na fino«. V ponedeljek, 29. septembra, ob 20.00 / James Prideaux: »Gospodinja«. Cankarjev dom Aldo Nicolaj: »Blagi pokojniki, dragi možje« / monokomedija v režiji Borisa Kobala, prevodu Sergeja Verča; igra: Polona Vetrih. Glasbena spremljava: Anže Palka (kitara). V petek, 26. septembra, ob 20.30 (Klub CD). William Shakespeare: »Vihar« / režija Vito Taufer; priredba Slovenskega mladinskega gledališča, SNG Drame Maribor, CD in SSG iz Trsta. V ponedeljek, 29. in v torek, 30. septembra ob 19.30 (Gallusova dvorana). ■ Ex Ponto 15. mednarodni gledališki festival Danes, 23. septembra, ob 20.00 / v Slovenskem mladinskem gledališču / B. Brecht: »Bobni v noči«. Režija: Martin Kočovski; produkcija: Narodno gledališče Vojdan Černodrinski, Prilep (Makedonija). TRST Gledališče Verdi Koncert posvečen glasbi Rachmani-nova in Mahlerja / nastopa orkester Gledališča Verdi pod vodstvom Renata Palumba s solistom Alexanderjem Toradzem (klavir). V petek, 26. septembra, ob 20.30 (red A) in v soboto, 27. septembra, ob 18.00 (red B). _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov Dom V četrtek, 25. septembra, ob 19.00 / Glas-beno-plesni projekt Healing Heating. PRI REDITVE KOMEN Cerkev sv. Jurija V soboto, 27. septembra ob 20.00 / Koncert akademskega pevskega zbora Tone Tomšič. ■ KOGOJEVI DNEVI V četrtek, 25. septembra, ob 20.30, / Kulturni dom Deskle / Spominski koncert ob deseti obletnici smrti skladatelja Marjana Gabrijelčiča - Solisti, zbor in orkester SNG Opera in Balet Ljubljana: Andrej Debevc - tenor, Mirjam Kalin - alt, Urša Žižek - sopran, Dejan Vrbančič - tenor, Zoran Potočan - bas, Saša Čano - bas. Aleksandar Spasic -dirigent. V četrtek, 2. oktobra, ob 20.30, / Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž / Kvartet Feguš: Filip Feguš - violina, Simon Peter Feguš - violina, Andrej Feguš - viola in Jernej Feguš - violončelo. V petek, 10. oktobra, ob 20.30, / Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebov-zete / Matej Šarc - oboa in Nina Pre-šiček - klavir. V nedeljo, 19. oktobra, ob 16.00, / Gorenji Tarbij (Srednje), cerkev sv. Ivana / Mirjam Kalin - alt in Žiga Stanič - klavir. V četrtek, 30. oktobra, ob 20.30, / HNK Ivana pl. Zajca, Reka, Hrvaška / V sodelovanju s festivalom Dnevi Ivana pl. Zajca: Mate Bekavac - klarinet. Nada Metoševic - dirigentka. V četrtek, 6. novembra, ob 20.30, / Slovenski kulturni dom, Trst / Simfonični orkester RTV Slovenije: Olga Kaminska - sopran, Markus Fink - bariton. Anton Nanut - dirigent. LJUBLJANA Cankarjev dom V četrtek, 25. in v petek, 26. septembra, ob 19.30 / Gallusova dvorana / Orkester slovenske filharmonije; dirigent: George Pehlivanian; solist: Giuseppe Albanese (klavir). V ponedeljek, 29. septembra, ob 20. uri / v Linhartovi dvorani / Big Band RTV Slovenija, dirigent: Lojze Krajn-čan; gosti: Mads Vinding (kontrabas -Danska), Kristijan krajnčan (bobni -Slovenija) in Anne Guus Teerhuis (klavir - Nizozemska). V torek, 30. septembra, ob 20.30 / v okviru Cankarjevih torkov koncert skupine Elliott Sharp's Terraplane iz New Yorka (Klub CD). V četrtek, 2. oktobra, ob 21. uri / Linhartova dvorana / Natacha Atlas & The Mazeeka Ensemble. V četrtek, 2. in v petek, 3. oktobra, ob 19.30 / Gallusova dvorana / koncert Orkestra Slovenske filharmonije pod vodstvom Guillerma Garcie Calva. Solist: David Garrett (violina). V petek, 3. oktobra, ob 19.30 / dvorana Slovenske filharmonije / koncert Cuarteta Casals (Španja). V petek, 3. oktobra, ob 20.15 / Linhartova dvorana / »Tango maldito« -nastop skupine Melingo (Argentina). SNG Opera in Balet Ljubljana V petek, 26. septembra, ob 20.00 / v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma nastop Iva van Zwietena in Hansa van Manena »Tango za Rahmaninova« (premiera). V soboto, 27. septembra, ob 19.30 / v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma nastop Iva van Zwietena in Hansa van Manena »Tango za Rahmaninova« (abonma Zaupanja in izven). RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Artefatto 2008 - Blitz estetico / skupinska razstava mladih ustvarjalcev bo na ogled do 5. oktobra v naslednjih razstavnih mestih: Dvorana Umberto Ve-ruda v Palači Costanzi (Piazza Piccola 2), Dvorana Arturo Fittke (Piazza Pic-cola 3), Občinska razstavna dvorana (Trg zedinjene Italije 4) in v Topli gredi v parku Vile Revoltella (Ulica de Marchesetti 37). Muzej Revoltella, galerija sodobne umetnosti: »1953: L'Italia era gia qui«, je naslov razstave o sodobnem italijanskem slikarstvu v Trstu. Urnik: do 30. oktobra od 10.00 do 18.00, ob torkih zaprto. Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00; od 1. novembra do 25. januarja od 9.00 do 17.00. V galeriji Caracas v Drevoredu 20. septembra, bo na ogled do 16. oktobra raz- stava z naslovom »Metamorfosi« goriškega slikarja Adriana Velussija. Urnik: vsak dan od 16. do 24. ure. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE V Bambičevi galeriji, v Proseški ulici 131, bo do 5. oktobra na ogled razstava »Podobe iz mojega čopiča« slikarja Claudia Clarija. Odprta od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra. Urnik: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: in-fo@kraskahisa.com. V galeriji Kraške hiše je na ogled likovna razstava Štefana Turka »Labirinti«. Razstava bo odprta do 12. oktobra 2008 ob nedeljah in praznikih od 11. do 12.30 in od 15. do 17. NABREŽINA V kavarni Gruden bo na ogled do 21. oktobra razstava slik Ani Tretjak z naslovom »Kreativna energija. Ogled je možen ob urniku kavarne, ob sredah zaprto. DEVIN Na Devinskem gradu bo do 2. novembra na ogled razstava »Torbe in torbice na gradu«. SESLJAN Razstavna dvorana Turističnega Informativnega Centra (IAT): do 12. oktobra razstavljajo svoja dela Tomaž Caharija (kamniti izdelki), Piero Mar-cucci (skulpture in slike), Miloš Ciuk (kamniti izdelki), Mileva Martelanc (glineni izdelki), Vittorio Porro (kamnite skulpture), Luisa Pomelli (slike), Anita Nemarini (slike), Viktor Godnic (slike), Luca Monet (kamen) in Anica Pahor (skulpture in slike). Razstava je odprta vsak dan od 9.00 do 13.00 in od 14.00 do 19.00. GORICA V Galeriji Kulturnega doma bo na ogled bo do 30. septembra samostojna fotografska razstava Zdenka Vogriča ob njegovi 80-letnici; od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro in med 16. in 18. uro ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. V Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju bo na ogled bo do 30. septembra fotografska razstava »2_LUOGHI DI-VISI / 2_LOČENA KRAJA« v okviru prireditve Spilimbergo Fotografia 2008. Razstavljata Fabrizio Cicconi in KaiUwe Schulte-Bunert; urnik razstave: od torka do nedelje od 9. do 19. ure, zaprto ob ponedeljkih. LOČNIK V občinskem središču bo do 28. septembra na ogled razstava slikarjev kulturnega društva DABLO (Društvo briških likovnih ustvarjalcev) s Šmartnega v priredbi Kulturnega centra Tullio Crali iz Gorice v sodelovanju z občinskim središčem v Ločniku. Urnik: ob delavnikih med 17. in 19. uro, ob sobotah med 10. in 13. uro ter med 17. in 19. uro ob nedeljah med 10. in 13. uro. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro; informacije na tel. 0481-966904. CODROIPO (VIDEM) V Vili Manin bo do 28. septembra na ogled razstava: »Good & Goods -Spiritualita e confusione di Massa«. Urnik: od torka do petka od 9. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 20. ure. _SLOVENIJA_ KOPER Na sedežu Banke Koper: do oktobra bo na ogled razstava likovnih del »Geografija spomina« akademske slikarke Klementine Golija. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. -/ PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala bo, ob 20-le-tnici galerije, do 2. novembra na ogled razstava »Trije pogledi na kraške krajine: Zoran Mušič, Silvester Komel in Aleksij Kobal«. V Galeriji pri Valetovih: do 12. oktobra bo na ogled razstava del 3. likovnega srečanja »Jasna - Brje pri Komnu 2008«. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Paviljon Poslovnega centra HIT, (Del-pinova 7a) do 30. septembra je na ogled razstava botaničnih ilustracij Vladimirja Segalle; na ogled bo vsak dan med 10. in 19. uro. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. Slovenski etnografski muzej: do 5. oktobra bo na ogled interaktivna razstava izvirnih glasbenih inštrumentov »Zvoneče mesto EVFONIJA«. Projekt spremlja osrednjo letošnjo razstavo »Zvoki Slovenije - Od ljudskih godcev do Avsenikov«. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: ob obisku vam oskrbnik natisne spominski letak na starem tiskarskem stroju. Možen ogled do 15. oktobra vsak dan od 9.00 do 16.00. / RADIO IN TV SPORED Torek, 23. septembra 2008 27 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Video v družbi: V gostilni 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, Cciss 6.45 Aktualno: Unomattina (vodita E. Daniele in M. Cucuzza) 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa Italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 23.15 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Variete: Tutti pazzi per la tele 23.20 Aktualno: Porta a Porta 0.55 Nočni dnevnik in vremenska napoved Rai Due 6.15 Dok.: Le grotte di Frasassi 6.40 Dnevnik, Zdravje 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Random 9.25 Nan.: Otto semplici regole 9.45 Nan.: Tacy & Polpetta 10.00 Dnevnik, vremenska napoved in rubrike 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 E...state in costume, sledi Zdravje 14.00 Variete: Scalo 76 Cargo 14.45 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nan.: The District 18.05 Dnevnik - kratke vesti vremenska napoved in Športne vesti 18.50 Resničnostni show: L'isola dei fa-mosi 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 23.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Senza traccia 22.40 Nan.: Close to Home 23.35 Aktualno: Punto di vista 23.45 Slavnostna otvoritev 75. SP v kolesarstvu ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24 vmes II caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 8.05 Aktualno: La storia siamo noi 9.05 Film: L'ammiratrice (kom., It, '83, r. R. Scandariato, i. N. D'Angelo, A. Belle) 10.45 13.00, 14.50 Aktualno: Comincia- mo bene estate 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike 15.10 Kolesarstvo: SP, krono (M, under 23) 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo 17.50 Geo & Geo 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Variete: Blob 20.10 Nan.: Agrodolce 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Ballaro' 23.10 Dnevnik - deželne vesti in Primo piano 23.45 Šport: Speciale 90° minuto Serie B 0.35 Nočni dnevnik 0.55 Aktualno: S.O.S. tenibilita' u Rete 4 6.00 Dnevnik - Pregled tiska, sledi Se-condo voi in Peste e corna e gocce di storia 6.25 Nan.: Chips 7.35 Nan.: Magnum P.I. 8.35 Nan.: Charlie's Angels 9.35 Nan.: Febbre d'amore 10.30 11.30 11.40 12.40 13.30 14.00 15.00 16.00 18.40 18.55 20.20 21.10 23.45 8.00 8.40 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 17.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.30 0.30 Nad.: Bianca Dnevnik in prometne informacije Nad.: Hunter Nan.: Un detective in corsia Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum Nan.: Hamburg Distretto 21 Film: L'albero degli impiccati (western, ZDA, '59, r. D. Daves, i. M. Schell, G. Cooper) Nad.: Tempesta d'amore 22.40Dnevnik - vremenska napoved Nan.: Walker Texas Ranger Film: Hollywood Homicide (akc., ZDA, '03, r. R. Shelton, i. H. Ford, J. Hartnett) Film: Bad girls (western, ZDA, '94, i. M. Stowe) i Canale 5 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik - prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar Jutranji dnevnik Aktualno: Mattinocinque (vodita B. D'Urso, C. Brachino) Aktualno: Forum (vodi R. Dalla Chiesa) Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: Cento Vetrine Aktualno: Uomini e donne (v. M. De Filippi) Nad.: My Life Aktualno: Pomeriggiocinque (vodita B. D'Urso, C. Brachino) Kviz: Chi vuol essere milionario Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia (v. E. Greggio, E. Iacchetti) Nan.: Il sangue e la rosa Film: I perfetti innamorati (kom., ZDA, '01, r. J. Roth, i. J. Roberts, J. Cusack) Nočni dnevnik V Italia 1 6.00 6.35 9.05 10.10 11.10 12.15 12.25 14.30 15.00 15.55 18.30 19.05 20.05 20.30 21.10 23.15 Nan.: Zanzibar 13.40, 16.50 Risanke Nan.: Starsky e Hutch Nan.: Supercar Nan.: Pacific Blue Aktualno: Secondo voi Dnevnik in vremenska napoved, sledi Studio sport Risanke: Simpsonovi Nan.: Paso adelante Nan.: Wildfire 0.15 Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Tutto in famiglia Nan.: Camera Cafe' Kviz: La ruota della fortuna Vip Film: I fantastici 4 (fant., Nem., '05, r. T. Story, i. I. Gruffudd, M. Chi- klis) Film: Sin city (fant., ZDA, '01, r. R. Rodriguez, F. Miller. Q. Tarantino, 1. J. Alba) 1.45 Športni dnevnik ^ Tele 4 7.00 8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30, 23.02, 1.32 Dnevnik 7.15 17.00 Risanke 8.10 Storie tra le righe 9.00 Aktualno: Leta non conta 10.35 Nan.. Don Matteo 4 12.35 Aktualno: Automobilissima.com 13.30 Aktualno: ...Nel baule dei tempi 14.00 Klasična glasba 14.20 Dokumentarec o naravi 15.15 Aktualno: Il meglio di 1x1, giova-ni a confronto 18.35 Aktualno: Genium Friuli 19.00 Dok.: Auto da sogno 20.00 Aktualno: Ratatouille 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: Giovanni Paolo II (r. J.K. Har-risoni. J. Voight, B. Gazzare, c. Lee) 22.35 Aktualno: Carnia, terra d'emozioni 2 23.30 Film: Appesa ad un filo (dram., '03) La 7 7.00 Aktualno: Omnibus - Omnibus Life 10.10 Aktualno: Due minuti un libro 10.25 Nan.: Mai dire si' 11.30 Aktualno: Matlock 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.00 Nan.: Cuore e batticuore 14.00 Film: Parigi e' sempre Parigi (kom., It./Fr., '51, r. L. Emmer, i. A. Fabrizi) 16.05 Nan.: Il ritorno di Missione Im-possibile 17.05 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 19.00 Nan.: Stargate SG-1 20.00 0.50 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Resničnostni show: S.O.S. Tata 22.10 Adolescenti - Istruzioni per l'uso 23.15 Nan.: Sex and the City 23.50 Nan.: Dirt (T Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Pegam in Lambergar (odd. za otroke) 9.40 Ciciban, dober dan! 9.50 Lutkovna nan.: Biseroga 10.05 Igrana nan.: Podstrešje 10.25 Zgodbe iz školjke 11.05 Dok. serija: Osupljivi planet 12.05 Intervju: Tone Pavček 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Dok. odd.: Krka in ljudje 14.25 Obzorja duha 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Risana nan.: Trojčice 16.10 Nan.: Izgubljeni zaklad Fidžija 16.30 Knjiga mene briga: Georges Lefebvre 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.40 Dok. fnan.: Po travnikih ...s Stane- tom Sušnikom 18.05 Z glavo na zabavo (pon.) 18.30 Žrebanje astra 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Piramida 21.00 Mednarodna obzorja 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Dok. serija: Zgodovina komunizma 0.05 50 let televizije 0.40 Dnevnik (pon.) 1.55 Dnevnik zamejske Tv (T Slovenija 2 6.30 9.30, 1.25 Zabavni infokanal 7.35 NLP s Tjašo Železnik in Klemnom Slakonjo 11.10 Tv prodaja 11.45 Dober dan, Koroška! 12.15 Skrivnostni kraji 12.40 Bleščica (odd. o modi) 13.10 Studio City 14.10 50 let televizije 14.30 Na obisku 15.00 Volitve 2008 17.00 Glasnik 17.25 Mostovi-hidak. Potepanja 18.00 Slovenija danes - regionalni program 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 19.00 Lepo leto hitro mine 19.20 V duhu glasbenega in plesnega izročila 20.05 Dok. nan.: Podobe 20. stoletja 20.30 Globus 21.00 Prava ideja! 21.50 Paraolimpijske igre 22.25 Dediščina Evrope 23.55 Nad.: Inšpektor Wallander Koper 13.45 14.00 14.20 14.50 15.00 15.45 16.00 16.30 17.00 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 19.45 20.15 20.45 21.15 22.15 22.15 22.45 23.15 23.55 0.30 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti Euronews Fanzine (mladinska oddaja) Arhivski posnetki Avtomobilizem Sredozemlje Artevisione Meridiani Med valovi (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved 1.00 Primorska kronika 22.00 Vsedanes - TV dnevnik Šport Šolska rubrika Slovenski magazin Folkest 2008 Dok. oddaja Q - trendovska oddaja (vodi Lorella Flego) 0.15 Vsedanes - TV dnevnik Potopisi Biker Explorer Mednarodni folklorni festival v Vodnjanu - Leron 2008 Folkest Čezmejna TV - dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 11.30 20.00, 23.00 Dnevnik TV in vremenska napoved 12.00 23.30 Videostrani 18.00 Naši prijatelji 18.45 Pravljica 19.00 Spoznajmo jih (pon.) 19.55 Epp 20.20 Kultura 20.30 Kmetijska oddaja 21.30 Asova gibanica 22.00 Šu Kham 22.30 Med Sočo in Nadižo RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 koledar; 7.30 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Hevreka; 8.40 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Zborovski utrip; 18.00 Radijsko srečanje; 18.40 Jezikovna rubrika; 19.20 Napovednik, sledita Slov. glasba in Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Poletni dopoldan in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.0015.00 Aktualnosti; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Zvok in čas; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Intervju; 9.33 Pediater; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiacchieradio; 14.00 Proza; 14.35 Evro Notes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Jazz Club; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Otro-štvo...Pesem tedna; 22.30 Intervju. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 Intelekta; 11.30 En a ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.45 Prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki; 16.30 Zapisi iz močvirja; 17.00 Volitve 2008; 17.40 Šport; 18.00 Pogovor z dopisnikom; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasb. jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski solisti; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprto za literaturo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Arsov logos; 16.50 Koncertni dogodki na tujem; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Dnevnik; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sreda, 23. septembra 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC Ùa močan dež nevihte veter megla Obširno višinsko jedro nizkega zračnega pritiska, ki se nahaja nad vzhodno Evropo, vpliva tudi na vreme pri nas. Od severovzhoda pritekajo občasno nad našo keželo vlažni tokovi, _ ^ __ še zlasti jutri. Nad srednjo, vzhodno in jugovzhodno Evropo je v višinah obsežno jedro hladnega in vlažnega zraka, ki nekoliko vpliva tudi na vreme pri nas. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.53 in zatone ob 19.00. Dolžina dneva 12.07. r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 0.54 in zatone ob 16.08. BIOPROGNOZA Danes bo vreme občutljivim ljudem povzročalo vremensko pogojene težave, tudi nekateri bolezenski znaki bodo okrepljeni. PLIMOVANJE Danes: ob 1.01 najnižje -33 cm, ob 8.26 najvišje 25 cm, ob 13.56 najnižje -1 cm, 18.50 najvišje 19 cm. Jutri: ob 1.51 najnižje -43 cm, ob 8.40 najvišje 34 cm, ob 14.25 najnižje -13 cm, ob 19.52 najvišje 29 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............12 2000 m............0 1000 m ........... 8 2500 m...........-3 1500 m............3 2864 m...........-5 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 6, po nižinah 5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg Sä mocan liti sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona o GRADEC 8/14 CELOVEC O 6/14 TOLMEČ O 6/18 TRBIŽ O 2/12 o 1/12 KRANJSKA G. A cS O TRŽIČ S/14 _ O KRANJ VIDEM O 7/20 O PORDENON 8/19 A/10 ČEDAD O 8/19 ^ 0 LJUBLJANA GORICA C ° N. GORICA 7/15 N. MESTO 8/14 9?5LCA O o,. POSTOJNA o O 4/14 __ 1T3R/S2T0^ ^ ^ O -PORTOI— , -- ^ - ČRNOMELJ 8/20 , iUMftr REKA 10/20 ) UMAG OPATIJA , o 6/14 S. GRADEC CELJE 7/14 O MARIBOR o 8/14 ( PTUJ O M. SOBOTA O 9/14 ZAGREB 9/15 O PAZIN O ^NAPOVED ZA DANES V hribovitem svetu bo prevladovalo oblačno vreme z možnimi padavinami, tudi v obliki ploh. V nižinskem svetu in ob obali pa bo v glavnem spremenljivo vreme. Niso povsem izključene občasne krajevne padavine. Danes bo na zahodu zmerno, drugod pretežno oblačno, predvsem v vzhodnih krajih bo lahko občasno še rahlo deževalo. Na Primorskem bo pihala šibka burja, ponekod drugod severovzhodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 9, v alpskih dolinah malo nad 0, najvišje dnevne od 12 do 16, na Primorskem okoli 19 stopinj C. TOLMEČ O 6/19 O GRADEC 8/1S TRBIŽ O 2/12 o 3/12 KRANJSKA G. VIDEM O 7/21 O PORDENON 8/20 ČEDAD O 8/20 CELOVEC O 7/14 o5 TRŽIČ S/1S o KRANJ O 6/14 S. GRADEC CELJE 5/15 O MARIBOR 0 7/1S PTUJ O M. SOBOTA 07/1S GORICA O i n O N. GORICA A/10 O LJUBLJANA 7/16 POSTOJNA O 5/15 KOČEVJE N. MESTO 7/1S O .___ ZAGREB 8/16 O _ o ČRNOMELJ REKA 11/20 (NAPOVED ZAJUTRI 'V ravninskem pasu in ob obali, kjer bo pihal zmeren seve- Jutri in v četrtek bo zmerno do pretežno oblačno, jutri b^ rovzhodnik, bo v sredo in četrtek zmerno oblačno. V gorah večinoma suho, v četrtek pa bodo predvsem na vzhodu bo spremenljivo in še vedno hladno. V naslednjih dneh bo občasno manjše padavine. Ponekod bo zapihal severov- vreme lepo. zhodni veter, na Primorskem se bo burja nekoliko okrepila. NOVA GORICAadriatica.net CENTER POTOVANJ. Gradnikove brigade 7. tet.: + 38110)5 333 24 li | KOPER adriatica.net CENTER POTOVANJ. Pristaniška ulica 2, tel.: + 386 1015 627 B410 SE2ANAadriatica.net CENTER POTOVANJ. Kosovelova ulica t b. tel.: + 386 10)5 73012 10 POTUJ PAMETNO O AdrtAKcA.net CENTER POTOVANJ www.centerpotovanj.si POREČ vatikan - Zaradi prevelike nadmorske višine Papež prestar za pot v Ciudad de Mexico Papež Benedikt XVI. na nedavnem potovanju v Lurdu v Franciji ansa VATIKAN - Kardinal Ennio An-tonelli je v četrtek napovedal, da se papež Benedikt XVI. v prihodnjem letu ne bo udeležil proslave ob svetovnem dnevu družine v mehiški prestolnici Ciudad de Mexico, saj je mesto na preveliki nadmorski višini, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Papež Benedikt XVI. je bil povabljen na proslavo ob svetovnem dnevu družine januarja prihodnje leto, vendar se po besedah kardinala Antonellija 81-letni papež prireditve zaradi starosti ne bo udeležil. Do te odločitve so v Vatikanu prišli iz varnostnih razlogov, saj Ciudad de Mexico leži na nadmorski višini 2200 metrov. Po besedah Anto-nellija je papež sicer dobrega zdravja, ni pa več mladenič. Organizatorji pa še niso obupali in že razmišljajo o načinih, kako bi papežu omogočili udeležbo - kot ena od možnosti se ponuja videokonferenca. (STA) vatikan Božično drevo bo letos dar Spodnje Avstrije VATIKAN - Božično drevo, ki bo letos stalo na Trgu svetega Petra v Vatikanu, bo prispevala avstrijska zvezna dežela Spodnja Avstrija. Drevo bodo posekali konec novembra v občini Guten-spein in ga Vatikanu predali 13. decembra, napoveduje avstrijska tiskovna agencija APA. Delegacija Spodnje Avstrije z deželnim glavarjem Erwinom Pröllom in škofom iz mesta Sankt Pölten Klausom Küngom na čelu se bosta 13. decembra srečala s papežem Benediktom XVI. Pozno popoldne tistega dne, naj bi drevo na Trgu svetega Petra uradno predali predstavnikom Vatikana. (STA) zDa - Policija aretirala znanega igralca Ryan O'Neal in sin obtožena posesti drog Ryan O'Neal in njegov sin Redmond nemčiJa - Anketa München in Hamburg najlepši mesti HAMBURG - München in Hamburg sta najlepši nemški mesti, kaže anketa, ki jo jo naročila revija Geo. V njej so 1015 Nemcem in Nemkam postavili vprašanje, katero izmed 14 nemških mest z več kot 500.000 prebivalci se jim zdi najlepše. Sicer so mestoma daleč najbolj naklonjeni prebivalci zahodne Nemčije, medtem ko je prebivalcem vzhodne najbolj všeč Dresden. München je na čelo lestvice postavilo 23 odstotkov zahodnih Nemcev, za Hamburg pa se jih je odločilo 20 odstotkov. Najpomembnejša mesta vzhodne Nemčije sledijo daleč zadaj - za Berlin se je namreč odločilo 11 odstotkov prebivalcev zahodnega dela, za Dresden pa osem. Leipzigu svojega glasu ni naklonil nihče. (STA) avstraliJa - Akcija Zastonj pijača za ženske brez hlačk v baru MELBOURNE - Avstralski bar se sooča s kritiko zaradi ponujanja brezplačne pijač ženskam, ki slečejo spodnje hlačke in jih obesijo na drog nad točilno mizo. Bar hotela The Saint v Melbournu je z znano sliko ameriške pevke Britney Spears, ki stopa iz avtomobila brez spodnjih hlačk, delal reklamo za njihovo akcijo "nedelja brez hlačk". V okviru te akcije v oglasu ponujajo zastonj kozarec šampanjca "vsaki ženski, ki natakarjem pokaže modrc ali spodnje hlačke". Tista dekleta, ki pa "svoje hlačke obesijo na drog nad točilno mizo", dobijo 50 avstralskih dolarjev (okoli 30 evrov), še piše v oglasu. Politiki in hotelska industrija je vodstvo hotela obtožila seksizma in "neprimernega" vedenja. (STA) LOS ANGELES - Igralec Ryan O'Neal in njegov sin Redmond O'Neal sta bila v sredo aretirana zaradi posedovanja drog, ki jih je policija odkrila pri preiskavi igralčevega doma v Malibuju v Kaliforniji, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Tiskovni predstavnik šerifovega urada v Los Angelesu Steve Whit-more je sporočil, da je imel 24-letni Redmond O'Neal pri sebi poživilo metamfetamin, ki so ga našli tudi v spalnici njegovega očeta. Oba so nato izpustili ob plačilu varščine v višini okoli 7000 evrov za vsakega. Policija je hišo v Malibuju preiskala, saj naj bi Redmond O'Neil, ki je bil že dvakrat obtožen posedovanja drog, kršil pravila pogojnega izpusta. Ryan O'Neal je bil leta 1970 no-miniran za oskarja za vlogo v filmu Love Story (Ljubezenska zgodba). (STA)