Lepo smo proslavili 135-letnico tovarne v narodnih nošah sta goste sprejemala Justina Šubelj in Tone Osterman mam 2U||U 135 in pmm m r;... JR ■ &$||||| Predsednik DS Marko Goršič odpira proslavi 'VSIlnll 1 I | jSjl J Med igranjem državne himne VEVČE, JUNIJ, JULIJ — Za nami so dnevi slovesnosti, spominski dnevi, ko smo 24. junija 1978 proslavili 135. obletnico obstoja vevške papirnice. Na na dan je pred dobrim stoletjem prvič pritekel papirni trak iz stroja in začel dajati kraju in širšemu okolišu pečat na gospodarskem, kulturnem in družbenopolitičnem področju. Iz obrtnije se je začela razvijati industrija in preobražala kraj v proletarske Vevče, ki so pozneje trdno stale v boju za pravice delavca proletarca vse do dni preizkušenj v letih 1941—1945. Že nekaj dni pred slovesnostjo so bile Vevče slovesno okrašene. Zastave in transparenti dobrodošlice so spominjali delavce in okoličane, da se bo nekaj dogajalo, nekaj, kar bo vredno sodelovanja. Na letnem kopališču je bila postavljena slavnostna tribuna, prostor pa tako urejen, da je mogel sprejeti nekaj tisoč udeležencev proslave. Na ne preveč sončen dan 24. junija so že pred 11. uro prihajali številni gostje in domačini, še pred tem pa si je nad 400 občanov ogledalo proizvodnjo grafičnih papirjev, ki je bila ta dan odprta za vse. Za to pripravljeni strokovni delavci so obiskovalce povedli v obratne prostore in jim na kratko razložili tehnologijo izdelave papirja ter jim postregli z drugimi podatki, ki so bili zanje zanimivi. Zanimala jih je količina proizvodnega papirja, vrste papirja, stroški izgradnje novih kapacitet, kadri v proizvodnji, tehnična opremljenost in še in še. Slišati je bilo mnogo pohvalnih besed, najbolj pa me je presenetila ugotovitev, češ da je najbolj zanimivo to, da stojijo skoraj sredi naselja stroji, ki noč in dan bruhajo med grafični in drugi kulturni svet tolikšne količine papirja, ki nosi znanost in kulturo med svet. Po zaključnem ogledu se je na letnem kopališču pričel slovesni del proslave. Papirniški pihalni orkester je z državno himno oplemenitil razpoloženje prisotnih, med katerimi je direktor tovarne dipl. oec. Janez Lednik pozdravil: tovariša Ivana Mačka-Matijo, člana sveta federacije, predstavnika skupščine Ljubljana Moste-Polje tov. Marjana Moškriča, predstavnika mestne skupščine Ljubljana tov. Albina Vengusta, predstavnika Ljubljanske banke, predstavnike naše in sosednih krajevnih skupnosti in njihove goste in končno vse navzoče člane kolektiva in krajane. Štiri dogodke, je dejal tov. Janez Lednik, obeležujejo današnji dan: — 135-letnico industrijske izdelave papirja na Vevčah, — 400-letnico pričetka ročne iz- V kulturnem programu so sodelovali Koroški oktet in član SNG Boris Kralj Proslavo 135. obletnice Papirnice Vevče so s svojim obiskom počastili tudi visoki gostje, med njimi član sveta federacije Ivan Maček-Matija delave papirja v papirniškem mlinu na Fužinah, — 100-letnico Industrijskega gasilskega društva Vevče, —- in končno uzakonjen pričetek rednega obratovanja naše velike nove investicije za izdelavo grafičnih papirjev. Že so nam znani dogodki ob razvoju izdelave papirja na Slovenskem, zato je bilo o tem povedano le na kratko za osvežitev spominov in povezavo s kasnejšo industrializacijo v proizvodnji papirja. Že od takrat do danes so vevški papirničarji skušali iti v korak z napredujočo tehnologijo v svetu tako po kvantiteti in kvaliteti. To jim je tudi v precejšnji meri uspelo. Niso pa bili napredni samo po strokovnosti. Izkazali so se tudi kot borci za nove odnose v družbi. Znano je predvojno delavsko gibanje na Vevčah, prav tako pa tudi delo v času NOB. Bogata revolucionarna in delovna tradicija je prišla do izraza v zadnjih letih, ko je bil storjen naj-večji korak v razvoju, pristop k razširitvi in modernizaciji vevške papirnice. Spet smo vodilni proizvajalec grafičnih papirjev. Ne zaostajamo pa tudi pri izdelavi raznih tehničnih papirjev, ki jih potrošniki predelujejo v druge finalne proizvode te vrste. Investicije leta 1968 za oplemenjene premazane papirje, nova toplarna, tovarna tapet, so zaokrožile proizvodni program tako, da zadovoljujemo potrebe trga po kvalitetnih papirjih, ki jih je bilo potrebno do sedaj uvažati. Grafično-predelo-valni industriji omogočamo možnosti za razvoj in za uveljavljanje tudi na tujih tržiščih. Velik tehnološki razvoj je zahteval tudi druge spremembe v organizaciji dela, predvsem pa v samoupravni organiziranosti. Kljub velikim tehnološkim finančnim in kadrovskim težavam je kolektivu uspelo izpeljati reorganizacijo samoupravljanja in vodenja v skladu z zakonom o združenem delu. Pet temeljnih organizacij združenega dela z delovno skupnostjo skupnih služb je hitro zaživelo, čeprav bo treba organizacijo stalno spremljati in izpopolnjevati. Visoka tehnologija v novih obratih zahteva drugačno organizacijo dela. Prednjačiti je začelo teoretično znanje in razgledanost pred fizičnim delom. Delo mišic prehaja v delo misli in znanja. Upoštevati je treba nove smeri tehnike, ob odkrivanju in spremljanju specialnih in splošnih znanj. Istočasno pa nas morajo spremljati samoupravi j a vske sposobnosti, ki povezujejo proizvodnjo in gospodarjenje, zlasti pa proizvodne in dohodkovne odnose. Kolikor je znano, ne zaostajamo niti časovno niti kvalitetno za industrijsko mnogo bolj razvitimi sosednimi državami. Že samo dejstvo, da se je proizvodnja v zadnjih dveh letih povečala za 61,7 odstotkov, zaposlenost pa le za 14,7 %>, daje dovolj nazorno sliko stanja in napredovanja. Po uvodnem pozdravu predsednika CDS Marka Goršiča in slavnostnem govoru v. d. direktorja Janeza Lednika je bil na sporedu kulturni program, ki ga je popestrila domača godba na pihala, recitator SNG Boris Kralj in Koroški oktet. Vsem sodelujočim je občinstvo dajalo priznanje za kulturni užitek z glasnim odobravanjem. Po sporedu je nad 2000 članov kolektiva in krajanov posedelo na lepo pripravljenem letnem kopališču in se zabavalo ob zvokih zabavnih orkestrov »Amores« in »Kometi«. S. R. Papirnica Vevče Gibanje proizvodnje v mesecu maju 1978 Plan za Maj 1978 Poprečje I.—V. 1978 1. 1978 poprečno mesečno Klasični papirji ton 2.345 2.837 2.633 Premazani papirji 2.834 2.081 2.507 Skupaj papir ton: 5.179 4.918 5.140 Lesovina 350 288 333 Tapete rolic 174.975 138.332 141.670 Izkoriščenje zmogljivosti papirnih ter premaznega stroja Maj 1978 Poprečje I,—V. 1978 Poprečje .1 1977 II. PS 88,3 80,2 91,1 III. PS 85,2 87,6 87,6 IV. PS 89,4 90,5 89,6 Skupaj: 87,6 86,1 88,6 V. PS 77,6 77,0 65,6 Premazni stroj 67,6 65,9 64,9 Izmet na II.—IV. PS %> 11,46 13,26 13,0 Izmet na PRS °/o 22,28 20,73 21,3 Izmet na V. PS 29,29 30,26 31,5 Kljub državnim praznikom v mesecu maju je proizvodnja papirja nekoliko presegla planirano. Na višino proizvodnje so vplivali predvsem nižji izmet, zmanjšanje zalog nedovršene proizvodnje ter rekordna proizvodnja premazanih papirjev. Še boljše proizvodne rezultate so zmanjševale reklamacije kupcev v obliki vrnjenega nekvalitetnega blaga. Proizvodni program v stari proizvodnji je obsegal predvsem kulerje, bankposte, tapetne ter peresno lahke papirje. Na V. PS smo izdelali rekordno količino premazanih papirjev, saj znaša delež le-teh nad polovico celotne proizvodnje, ostalo količino pa so obsegali univerzalni tiskarski papirji. Prav tako je bila tudi na premaznem stroju dosežena rekordna proizvodnja, ki je predvsem posledica nizkih zastojev na PRS ter dobre kvalitete osnovnih papirjev. Proizvodnja lesovine je bila predvsem odraz potreb v osnovni proizvodnji in je bila glede na visok delež srednjefinih papirjev tudi precej visoka. Tudi proizvodnja tapet je v mesecu maju porasla z ozirom na sezonsko ugodnejši čas za prodajo. Gibanje proizvodnje v mesecu juniju 1978 Junij 1978 _ -. Plan za 1. 1978 Poprečje poprečno v I. poli. 1978 mesečno Klasični papirji ton 3.346 2.922 2.633 Premazani papirji ton 1.997 2.067 2.507 Papir skupaj: 5.343 4.989 5.140 Lesovina 369 301 333 Tapete rolic 155.480 141.190 141.670 Izkoriščenje zmogljivosti tapetnih strojev Junij 1978 Poprečje I. poli. 1978 Poprečje 1. 1977 II. PS 96,5 82,9 91,1 III. PS 94,2 89,0 87,8 IV. PS 95,1 91,3 89,6 Skupaj: 95,3 87,8 88,6 V. PS 90,3 79,2 65,6 Izmet na II.—IV. PS %> 10,68 12,76 13,0 Izmet na PRS 18,95 20,39 21,3 Izmet na V. PS 31,92 30,54 31,5 Proizvodnja v mesecu juniju je bila ugodna, saj je bila presežena planirana količina za ca. 4°/«, poprečna letošnja pa za 7 »/». Na V. PS je bila dosežena celo rekordna proizvodnja in prvič v letošnjem letu presežena planirana proizvodnja. Na proizvodnjo so ugodno vplivali predvsem: izredno nizki zastoji tako v stari proizvodnji (le 4,7 %>), kakor tudi na V. PS (9,7 °/o v juniju, poprečno v letošnjem letu 18,5 %>), nadalje nizek odstotek izmeta v stari proizvodnji in na PRS. Kot običajno, smo na starih strojih izdelali največ kulerjev, bankposta ter tapetnih papirjev. Proizvodni program V. PS pa je vseboval ca. 80 °/o univerzalnih tiskarskih papirjev, ostanek pa so obsegali premazani papirji. Kljub rekordni proizvodnji na V. PS pa smo ugotovili še vedno izredno visok delež izmeta, ki je nad poprečjem preteklih mesecev. Tudi proizvodnja lesovine je bila v juniju izredno visoka glede na potrebe v osnovni proizvodnji. Proizvodnja tapet je sicer presegla planirane količine, je pa glede na sezonsko ugoden čas za prodajo razmeroma nizka. Ekonomski razvoj VEVČE, junij, julij — v delegatski tribuni glasila »Naše skupnosti« smo prebrali, da so v 1. polletju letošnjega leta v občini Ljubljana Moste-Polje ocenili načrtovano stopnjo rasti realnega družbenega proizvoda za okoli 7 do 8 °/o. Ugodnejša gibanja so ugotovili v industriji, ki dosega najvišjo stopnjo rasti družbenega — proizvoda 40%». Fizični obseg industrijske proizvodnje se je pove- čal za okoli 14 °/o. K temu so prispevale zlasti tiste delovne organizacije, ki so v preteklih letih aktivirale večje investicijske naložbe. Med njimi je tudi Papirnica Vevče. Glasilo omenja tudi oživljanje izvozne dejavnosti. Ta se je povečala na področju občine za 10 do 12 °/o. Tudi tu je omenjena naša delovna organizacija. V globalu dosega povečan izvoz industrijska KOLIČEVO, JUNIJ — Glede na to, da je pred nami še veliko dela v zvezi z dokončnim formiranjem TOZD in da smo že izvolili delavske svete po TOZD, smo pripravili tudi vrsto samoupravnih sporazumov in samoupravnih splošnih aktov, ki bodo natančneje opredeljevali položaj TOZD. Po posameznih TOZD smo pričeli z zbori delovnih ljudi. Glavni namen je, da se delavci seznanijo z vsebino naslednjih sporazumov oziroma, da dajo na vsebino sporazumov svoje pripombe in dopolnitve. Delavci so bili seznanjeni z vsebino naslednjih samoupravnih sporazumov in samoupravnih splošnih aktov: 1. Osnutek statuta TOZD 2. Predlog samoupravnega sporazuma o medsebojnih odnosih pri pridobivanju in razporejanju dohodka 3. Predlog samoupravnega sporazuma o delitvi sredstev, pravic in obveznosti 4. tabelarni del pravilnika o vrednotenju del in delovnih nalog. Minila je 15-dnevna javna razprava o vsej navedeni problematiki. V tem času je komisija za dokončno izdelavo samoupravnih aktov za vsak TOZD posebej zbrala vse pripombe, vse konstruktivne predloge in to upoštevala, ter sporazume pripravila za potrditev na DS TOZD in nato za referendum. Glede vrednotenja del in delovnih nalog pa morajo delegati delavskega sveta delovne organizacije dobiti podporo oziroma stališče svoje sredine, to stališče morajo na delavskem svetu tudi zagovarjati in glasovati v skladu z večinskim mnenjem svoje sredine. V Papirnici pa se je zgodila še ena pomembna stvar. Pri novi investiciji smo dvigali 75 m visok dimnik pri termocentrali. KOLIČEVO, JUNIJ, JULIJ — V juniju so imeli delavski sveti TOZD svoje druge redne seje, na katerih so obravnavali naslednje točke: 1. Razprava o samoupravnem sporazumu o delitvi sredstev, pravic in obveznosti med TOZD ter razpis referenduma 2. Razprava o statutu TOZD in razpis referenduma 3. Razprava in sprejem samoupravnega sporazuma o medsebojnih odnosih pri pridobivanju in razporejanju dohodka (o dohodkovnih odnosih) Predlog samoupravnih aktov je bil dan v javno razpravo konec maja na zborih delovnih ljudi. Komisija za dokončno izdelavo samoupravnih aktov TOZD je vse pripombe od delavcev in tudi svoje pripombe zbrala in jih posredovala delavskemu svetu TOZD na njegovi seji. Delavski svet se je z večino pripomb strinjal in tako so delavski sveti razpisali referendum za 30. 6. 1978. Delavski sveti TOZD pa so na svojih sejah tudi dokončno potrdili samoupravni sporazum o dohodkovnih odnosih, ker je to v njihovi pristojnosti. Statuti TOZD in samoupravni sporazum o delitvi sredstev, pravic in obveznosti pa se potrjujeta z referendumom. Delavski svet TOZD Vzdrževanje pa je obenem razpisal še nadomestne volitve za člana delavskega sveta, saj je en od članov zapustil delovno organizacijo. Bistvene pripombe, ki jih je predlagala komisija in so jih de- de javnost, le v majhnem obsegu pa tudi prometna. Glede investicij v industrijski coni občine je rečeno, da je podjetje Intergrafika odkupilo 20 tisoč kvadratnih metrov zemljišča v okolici KIP 3 za izgradnjo skladišča, vendar zaradi spremenjenega programa ponovno delajo investicijski program. S. R. Vesti iz Količevega t Postavljanje 75 m visokega dimnika pri toplarni na Količevem Je zahtevalo skrbne priprave in pazljivost pri delu lavski sveti potrdili so bile naslednje: TOZD Panir-karton se preimenuje v TOZD Kartonka, TOZD Vzdrževalne delavnice v TOZD Vzdrževanje, pripombe pa so se nanašale še na opredelitev glavnih in stranskih dejavnosti TOZD Energetika in Vzdrževanja. Delavski svet Papirnice Količevo je na svoji zadnji seji tudi potrdil tabelarni del pravilnika o vrednosten ju del in delovnih nalog, sprejel in potrdil pa je tudi poročilo o finančnem poslovanju prvega trimesečja. V juliju pa se je zgodil še en pomemben dogodek in sicer je bilo podeljeno priznanje in knjižno darilo OO ZSMS Papirnice Količevo, kot eni najboljših osnovnih organizacij v okviru tekmovanja za najboljšo OO ZSMS v združenem delu pri Republiški konferenci Zveze socialistične mladine Slovenije, obenem pa tudi priznanje Zvonetu Dolencu, v okviru tekmovanja za najboljšega mladega delavca — samoupravljavca. Svečana podelitev je bila 1. ju-lija v Klubu delegatov v Ljubljani. B. M. Ob koncu šolskega leta 1977/78 VEVČE, junij, JULIJ — Se eno šolsko leto je za nami. Ne bo napak, če kolektiv seznanimo z rezultati štipendistov v šoli. Delovna organizacija je v tem letu štipendirala 29 študentov in dijakov ter imela 16 učencev v gospodarstvu in to: Visoka in višja šola 5 srednja šola 10 poklicana papirniška šola 14 učenci v gospodarstvu 16 Od študentov visokih in višjih šol so vsi izpolnili pogoje za vpis v nadaljnje študijske letnike, od srednješolcev je z uspehom končalo 8 kandidatov, dva pa imata popravne izpite, kar pa bosta uredila jeseni. Bodoči papirničarji so se zelo dobro odrezali v tretjem letniku, drugi in prvi letnik pa je bil le polovičen. Od teh sta dva celo izgubila pravico do nadaljnjega štipendiranja. Pogodba o štipendiranju namreč določa, da štipendijo prekinemo, če dijak iz subjektivnih razlogov ne izpolni obveznosti do šole in delovne organizacije in se ob koncu šolskega leta ne more izkazati s pozitivnim uspehom. Pri enem od ten primerov je šlo za pomanjkljiv odnos do delovnih obveznosti in zanemarjanje šolske discipline, do čim je drugemu primeru kriva premajhna osnovna pripravljenost. Učenci v gospodarstvu so svoje dolžnosti izpolnili, razen enega, ki bo moral letnik ponavljati. Tudi tu gre v glavnem za nepravilno izrabo prostega časa v vse druge namene, le za pripravo na pouk manj kot bi bilo potrebno. Izobraževanje ob delu teče boljše pri šolah za poklic kot pri tehniških ali višjih šolah. Vzroki temu so različni. Največ je slišati o prezaposlenosti, kar pa je seveda relativnega pomena. Zanimivo je, da v pogodbenem roku doštudirajo oni, ki so željni izobrazbe ali pa želijo kasneje prevzeti zahtevnejše in odgovornejše delovne naloge in kjer je prvi in bistveni pogoj izobrazba. Nikakor pa ne gre onim, ki že imajo »stolčke«-Zato smatram, da so prav neumestni sklepi komisij, kadar gre za sprejemanje ljudi na mesta z odgovornejšimi delovnimi nalogami pa izobrazbe ni, ob sklepu Pa se pristavi klavzula o funkcionalnem izobraževanju, ki bo p°' trebno med izvrševanjem dela, četudi je izobrazba kandidata včasih kar za dve stopnji nižja o° predpisane. Jasno je, da po takih primerih, ki so prišli v navado, ni več stimulacije za študij. Vedeti moramo, da je funkcionalno izobraževanje seznanjanje z novostmi na področju stroke, medtem k° mora biti znanje iz stroke že pri' šotno. Od tistih, ki so se izobraževal) ob delu, je na Visoki tehniški šo» Maribor pravkar končala tovarišica Andreja Jeriha in si pridobila znanje in naslov inženirja kemije-Njej pa prav iskrene čestitke! S.R. Se iz resolucije Vlil. kongresa ZKS VEVČE, JUNIJ, JULIJ — Ures-ničevanje resolucije zahteva izpopolnjevanje in razvijanje novih oblih delovanja ZK in vseh družbenopolitičnih organizacij. Zato thoramo komunisti dograjevati oblike in metode svojega delovanja in se učinkoviteje vključevati v akcijo za poglabljanje v socialistične samoupravne odnose. Najden mojega prispevka je, da se komunisti Papirnice Vevče kot avantgarda in kot nosilci naprednih idej soočimo z vsemi problemi in nepravilnostmi našega delovanja. Cilj sleherne akcije ZK mora biti ustvarjanje pogojev in boj okonomskega položaja delavca v združenem delu tako v proizvodnji in celotni družbeni reprodukciji. Delovati moramo v smeri uveljavljanja kot vsestransko ustvarjalne osebnosti. Nekaj karakterističnih stališč in smernic za delo komunistov v OOZK iz resolucije hi podal v dveh delih: 1- Idejno in politično delovanje komunistov v OOZK 2. Temeljne teze resolucije VII. kongresa ZKS. idejno in politično Delovanje komunistov v OOZK Ena izmed nalog marksistične misli je, da osvetljuje probleme in Protislovja, ki nastanejo v povezovanju proizvodnje in intelektu-alnega ustvarjanja. Najprej si moramo zastaviti vprašanje, kaj smo komunisti naredili pred kongresom in po kongresu ZKS? Kaj smo naredili, da bi nezavidljivo stanje naše delovne organizacije izboljšali? Kaj smo naredili komunisti konkretnega — razen formalnega sestanka, da bi kongresne sklepe spremenili v stvarnost? Bodimo odkriti, malo, skoraj nič! Komunisti bi morali prednjačiti v boju za socialistično samoupravljanje. Sleherni pravi komunist mora delovati ustvarjalno, kot revolucionar se mora bojevati za napredek socialističnih odnosov. Kdor za to ni pripravljen, kdor vidi in dela le za svoje interese, zanj ni prostora v ZK! In takih je nekaj med nami. To velja tudi za tiste na vodilnih delovnih mestih. Za širši krog delovnih ljudi je najbolj pomemben moralni zgled komunistov. Ti morajo z dejanji podkrepiti svoje besede in samokritično sodelovati v boju mnenj. Ni samo OOZK odgovorna za delovanje svojega članstva, ampak mora biti vsak član odgovoren za svoje OOZK, za njeno akcijo, za njen ugled in uspeh. Temeljne teze resolucije VIII. kongresa ZKS. Resolucija VIII. kongresa vsebuje 79 temeljnih izhodišč in zajema celotno aktivnost komunistov za poglobljeno socialistično samoupravno demokracijo. Nekaj najbolj karakterističnih napotil (čeprav so vsa važna) bi poltekoče navedel: Tovariš Tito je na XI. kongresu ZKJ rekel tudi... Kongresi naše partije so imeli v njeni zgodovini vedno velik Pomen za boj delavskega razreda in delovnih ljudi Jugoslavije pri uresničevanju njihovih hotenj, ciljev in idealov. Vedno so dajali pečat posameznim etapam v razvoju nase socialistične revolucije. Takšno zelo pomembno etapo Našega boja za socializem označuje prav gotovo tudi enajsti kongres Zveze komunistov Jugoslavije. To toliko bolj, ker Jugoslovanski komunisti pričakujejo svoj največji delovni dogovor z velikimi rezultati in bilanco pomembne dejavnosti ua vseh področjih družbenega življenja, dela in ustvarjanja. Ka podlagi teh rezultatov in novih izkušenj bomo določili splošne smernice našega nadaljnjega razvoja. Obdobje med desetim in enajstim kongresom zveze komunistov je bilo v času, ko svet pretresajo velika vrenja in krize, eno naj mirnejših v našem razvoju, kar je močna potrditev stabilnosti naše družbe in našega sistema. Obenem je bil po uspehih in rezultatih eno najplodnejših. Kajti med tem smo izvedli bistvene spremembe v naši družbeni biti v smeri vladavine združenega dela in resnične politične moči delavskega razreda in delovnih ljudi. S tem je zaokroženo delo dolgoletnih revolucionarnih prizadevanj jugoslovanskih komunistov, predvsem tisto, kar smo ustvarjali in ustvarili v minulih treh desetletjih v miru, svobodi in neodvisnosti. Delavskemu razredu so odprte nove, najširše perspektive. Delavec v TOZD je odgovoren gospodar svojega dela! Delavec ne more kot posameznik uresničevati svojih pravic, da odloča o svojem delu in rezultatih svojega dela, marveč le skupaj z drugimi delavci v združenem delu. Zato organiziranost TOZD ni nobeno formalno ali organizacijsko, marveč bistveno vprašanje vzpostavljanja temeljnega socialističnega proizvodnega odnosa. V tem smislu morajo biti predvsem družbena sredstva in dohodek v celoti v pristojnosti odločanja delavcev v TOZD. Le tako bomo delavci v samoupravnih odnosih postali temeljni nosilec ustvarjanja, pridobivanja in razporejanja dohodka. Pri tem je pomembno, da bodo dohodek in OD delavcev, ki delajo v delovni skupnosti skupnih služb, zasnovani na njihovem stvarnem prispevku k ustvarjanju dohodka in povečanju produktivnosti dela. Delavci delovne skupnosti skupnih služb ne morejo in ne smejo več odločati v imenu delavcev v TOZD. To pa pomeni, da je potrebno vztrajno izkoreniniti pojave birokratskega in tehnokratskega monopola. Pri tem imajo pomembno vlogo komunisti. Predvsem pri sporazumevanju pri skupnih razvojnih usmeritvah oziroma investicijah, morajo delavci v TOZD celovito obravnavati vse svoje in skupne interese in potrebe. Komunisti se morajo zavzemati za tako ugotavljanje delovnega prispevka oziroma tako delitev osebnega dohodka, ki bo odraz stvarnega obsega kvalitete in drugih rezultatov tekočega dela in gospodarjenja z minulim delom. Istočasno pa moramo podpreti ekonomsko spodbujanje prizadevanja delavcev za inovacijske, racionalizacij ske in druge oblike ustvarjalnosti. Poslovodni organi so družbeno, moralno in materialno odgovorni za vsebino predlogov in izvajanje samoupravnih odločitev. Komunisti se moramo boriti v okviru kadrovske politike za usmerjeno izobraževanje in usposabljanje, ki bo zagotovilo planirano zaposlovanje in učinkovito izkoriščanje delovnega časa. Komunisti se moramo boriti za večjo produktivnost, hkrati pa se moramo zavzemati za izboljšanje delovnih ljudi. Zagotoviti moramo uspešno delo samoupravne delavske kontrole kot neposrednega nadzora delavcev nad uresničevanjem samoupravnih splošnih aktov. Komunisti moramo zagotoviti, da bodo v sleherni odločitvi izraženi samoupravni interesi delavcev in delovnih ljudi. Ob tem mora ZK poglabljati delegatske odnose in hitrejše izgrajevanje delegatskega sistema. Stalno moramo skrbeti za oblikovanje resničnih, celovitih, sprotnih in razumljivih informacij. Ne smemo pozabiti na skupno planiranje in združevanje dohodka gospodarskih in negospodarskih dejavnosti, pri zagotavljanju skladne rasti gospodarske infrastrukture. Samoupravne interesne skupnosti (SIS) morajo postati kraj soočanja in usklajevanja in- teresov. Zagotoviti moramo popolni vpliv uporabnikov na vseh področjih. Povečati moramo skrb za varstvo človekovega okolja in za odpravljanje obstoječih virov onesnaževanja. Zavzemati se moramo, da bodo delovni ljudje v skladu s svojimi možnostmi predvsem sami skrbeli za reševanje svojega stanovanjskega vprašanja, ki je pogoj za ekonomsko in socialno varnost. Pri tem ne smemo pozabiti na izpopolnitev organiziranosti otroškega varstva. Komunisti moramo delovati med krajani tako, da se bo krajevna skupnost vse bolj uveljavila kot odprta samoupravna posebna interesna skupnost ljudi. Komunisti moramo biti nosilci idejnega boja proti tistim, ki proizvajajo šund in kič in se zavzemati za rast kulture in tradicij slovenskega naroda in NOB. Boriti se moramo za širjenje popularizacije marksistične teoretične misli. Končal bi z besedami, ki so bile često izrečene na VIII. kongresu ZKS: ni uspešnega komunističnega gibanja brez revolucionarne teorije, ker vlogo avantgarde opravijo lahko le tisti komunisti, ki se ravnajo po napredni marksistični teoriji! Obvladovanje temeljnega znanja marksistične misli in sodobnih dosežkov marksistične misli, je potreba in obveza komunistov. Za komisijo za idejnopolitično delo OOZK Andrej Zapušek Posvet sindikalnih aktivistov s predsednikom RS ZSS Vinkom Hafnerjem VEVČE, JUNIJ, JULIJ — Namen posvetovanja je bil predvsem obravnavati vlogo in naloge sindikata v njegovi lastni preobrazbi po sprejetju ZZD. Temeljni cilj je, kako postaviti delavca v TOZD v vlogo, da zares odloča o gospodarjenju — o pogojih in rezultatih svojega dela in tudi o celotni družbeni reprodukciji. Delavec mora preseči meje TOZD in se vključiti v celotno dejavnost družbe. Svobodna menjava dela in delegatski sistem je eden od odnosov delovanja sindikata. Odnos ZK — sindikat ni odnos podrejenosti, temveč odnos povezanosti in sodelovanja. Interes vsakega delavca mora biti močna in pravična organizacija ZK. Zato prevzema ZS temeljna izhodišča in napotke za krepitev družbene vloge sindikata v — dokumentih VIII. kongresa ZSS — statutarnih dogovorih — stališčih 30. seje ZKJ — sklepih VIII. kongresa ZKS in stališčih predsedstva ZKS. Ne moremo govoriti: »Najprej dobro gospodariti, nato pa samoupravljati, ali najprej samoupravljati, zatem pa gospodariti«. Le dobro samoupravljanje in dobro gospodarjenje je smisel našega sistema. Ne moremo govoriti o samoupravljanju, če ne gospodarimo dobro. Vedeti pa moramo, če se delavec počuti v mezdnem odnosu, nima odgovornosti do gospodarjenja. Zato moramo znotraj ZS ustvariti večjo enotnost, kjer bomo delavci povezovali interese. Izvršilni organi OOS morajo odgovorno delovati proti svojemu članstvu, kajti OOS je osnovna celica dela in povezovanja sindikata. Nekaj odgovorov Vinka Hafnerja na vprašanje sindikalnih aktivistov na temo: Vloga OOS in konference na ravni delovne organizacije! Konferenca OOS, sestavljena iz več TOZD oziroma OOS, naj ima predsedstvo za koordinacijo, da ima lahko stalno stališča do aktualnih problemov. Koordinacija naj bo dovolj široka in ne, da se izloči konferenca od osnovnih orga- nizacij in sama kot taka predstavlja sindikat. Vloga izvršilnega odbora konference se ne zmanjša, če se delo razdeli s pogojeno razpravo v OOS. Sodelovanje poslovodnega sestava in OOS mora biti tako, da poslovodni organi obveščajo OOS o delu in o poslovanju podjetja. Pri tem morajo paziti, da vodstvo sindikata in tudi ZK ne postane uzurpirano in podrejeno telo poslovni sestavi. Vse, kar je pomembno za življenjski obstoj delavca, je pomembno za OOS (delovni odnosi, dohodek, življenjski in stanovanjski pogoji, prehrana in podobno). Sindikat se mora zavzemati za osnovno geslo: Za enako delo enako plačilo. Za težje delo in izmensko delo morajo imeti delavci večji OD. Omejiti je treba oziroma zmanjšati razmerje OD med materialno proizvodnjo in skupnimi službami. Ustavitve ali »štrajki«, ki so zadnji čas v Sloveniji prepogosta praksa, so običajno pogojeni z neosveščenostjo ali neobveščenostjo delavcev in s splošnim nezadovoljstvom do odnosov v podjetju. Mislimo na 9. Delegat tov. VEVČE, JUNIJ, JULIJ — Deveti kongres Zveze sindikatov Slovenije bo 25. in 26. oktobra 1978 v Mariboru. Na vsebino razprav na kongresu se že skrbno pripravljajo, prav tako pa spontano potekajo organizacijske priprave. Deveti kongres bo preveril izvrševanje sklepov 8. kongresa, med katerimi je bistvenega pomena razvijanje samoupravljanja delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, uveljavljanje samoupravne delavske kontrole, produktivnost in dohodke, odnosi med dohodkom in osebnim dohodkom in podobno. Prav tako bo kongres razčlenil naloge sindikatov na področju načrtovanja in Pri tem se čuti nedelo političnih organizacij, ZK in sindikata. Predvsem pa sindikata, ki je odgovoren za dogajanja in reševanje problemov. Bistvo delovanja sindikata je že od nekdaj aktivnost v bazi, to je v osnovnih organizacijah sindikata. Ne more ena skupina oziroma del delavcev ali del članstva sindikata, ki ima nasprotna mnenja od ostalih, vedno zmagati, čeprav je v večini. Sindikalni aktivisti morajo včasih delati drugače kot zahteva skupina, ki ga je izvolila, kadar gre za širši družbeni interes. Gre za politični odnos do stvari in do problemov. To mora znati članstvu tudi razložiti. Naj končam s pozivom: »Če bi se delavec pri stroju vedno zavedal, da je njegovo delo del celotnega združenega dela, potem bi bil marsikateri izdelek boljši in marsikateri stroj bi vzdržal dlje brez popravila. Prav zaradi tega je potrebno delavca izobraževati in informirati. Dober samoupravljavec in gospodar je lahko samo tisti delavec, ki pozna družbena in gospodarska dogajanja. Andrej Zapušek kongres ZSS! Jože Zajšek družbenoekonomskega sistema, na obvladovanju socialnih razlik, govoril o delovnih in življenjskih razmerah delavcev, kamor spada tudi vzgoja in izobraževanje, kulturno življenje delavcev, oddih in rekreacija, stanovanjska vprašanja in drugo. Nič ne bo odveč, če bo kongres vključil v razpravo tudi vprašanja ljudske obrambe in družbene samozaščite ter sodelovanja z naprednimi sindikalnimi gibanji. Konferenca sindikata Papirnice Vevče je že o tem razpravljala in se strinjala s tem, da se bo kongresa udeležil predsednik konference, tov. Jože Zajšek. S.R. Z gasilskim pozdravom - VEVČE, junij, julij — v prejšnji številki našega glasila smo se lahko seznanili z nastankom, razvojem in rastjo Industrijskega gasilskega društva Papirnice Vevče. Da pa bi nam ostal v spominu njegov veliki praznik — 100. obletnica obstoja in njeno praznovanje je prav, da na kratko opišemo slovesnost, ki jo je društvo priredilo, da bi sebi in svojim članom kakor tudi matični tovarni dalo obeležje, ki ga zaslužijo in ki naj bi bila vabilo k nadaljnjemu plemenitemu delu sedanjih in bodočih gasilcev. Že kar leto poprej so člani društva, posebno upravni odbor, začeli misliti na organizacijo prireditev ob praznovanju jubileja. Ne majhna skrb se je lotevala vseh sodelujočih, dokler nekaj tednov pred proslavo stvar ni dodobra stekla. Treba je bilo misliti na prostor, na obliko in širino proslave, na vabila in sprejem vseh gasilskih društev slovenske papirne industrije, na srečanje s prijateljskimi in okoliškimi gasilskimi društvi, na sprejem predstavnikov gasilstva in končno ali najprej na potrebna sredstva in program. Najprimernejši datum ■—■ 24. junij 1978, krajevni praznik, obenem pa še 135-letnica obstoja tovarne in začetka strojne izdelave papirja na Vevčah, se je hitro bližal. Od komaj omembe vrednih težav so priprave potekale dokaj spontano in nemoteno, saj so priskočili na pomoč vsi člani društva in mnogi delavci iz delovne organizacije, ki jih društvo rado vidi in ki so njegovi prijatelji. V petek, 23. junija je bila v prostorih kulturnega doma slavnostna seja. Lepo urejeno dvorano so gostje napolnili do kraja. Med njimi je bilo videti predstavnike gasilskih zvez Jugoslavije, Slovenije, ljubljanskih občin, predstavniki mestnih in občinskih skupščin, predstavnike krajevnih skupnosti, bivše direktorje Papirnice Vevče, predstavnike industrijskih društev slovenskih papirnic in so- V. d. direktorja tov. Janez Lednik otvarja slavje gasilcev in papir -ničarjev sednjih prostovoljnih gasilskih društev. Seveda so se seje udeležili vsi bivši še živeči častni aktivni in podporni člani jubilanta. S pozdravom je s sejo začel predstavnik društva tovariš Rudi Smrekar. Potem, ko je Papirniški pihalni orkester odigral državno himno, je navzoče nagovoril v. d. direktorja tovariš Janez Lednik, pozdrave društvu pa so izročili gostje, ki so zastopali posamezna organizacijska telesa. O nastanku, razvoju, napredku in sedanjemu stanju društva je dal podatke društveni tajnik tov. Janko Vidic. Vsebini govora so poslušalci dajali glasno priznanje in odobravanje. Po tem delu je prišla na vrsto podelitev priznanj vsem kakorkoli zaslužnim za organizacijo, materialno podporo in sodelovanje v društvu. Diplome ali plakete ali pa zlate značke so prejela tudi prijateljska gasilska društva, organizacije in drugi posamezniki. Za podelitvijo priznanj je prišel na vrsto kulturni program, v ka- terem so veliko užitka nudili recitator SNG Boris Kralj, nadalje Koroški oktet z za to priložnost izbranim programom ter domači pihalni orkester. Po seji oziroma prireditvi se je med udeleženci razvil živahen, prijateljski razgovor ob povabilu IGD Vevče. Drugi dan, ob lepem sobotnem dopoldnevu, so tekmovalne desetine gasilskih društev papirne industrije Slovenije preizkusile srečo in preizkusile znanje v tekmovalnih disciplinah tridelnega napada, vezanja vozlov in štafeti. Rezultati tekmovanja so plod prizadevnosti pri vajah in homogenosti desetine. Lahko pa trdimo, da preneka-teremu rezultatu botruje tudi sreča ali smola, kakor je pač naneslo, glavni adut pa je bilo znanje in hitrost izvajanja. Navajamo dosežke tekmovanja po vrstnem redu nastopanja: Gasilski vozovi v paradi IGD Možne točke Trod. nap. Vezanje vozlov Štafeta Neg. t. Dosež. točke Mesto Sladki vrh 1000 94,5 39,0 68,0 201,5 798,5 VIII Količevo 1000 66,0 8,5 73,0 147,5 852,5 II Lepenka II 1000 278,0 73,0 67,0 418,0 582,0 IX Valkarton 1000 88,5 24,0 67,0 179,5 820,5 v Krško 1000 102,0 26,05 65,0 193,05 806,95 VII Vevče 1000 65,0 8,0 62,0 135,0 865,0 I Lepenka I 1000 93,0 24,0 70,0 187.0 813,0 VI Radeče 1000 85,5 12,0 66,0 163,0 837,0 III Ceršak 1000 82,0 20,0 66,0 168,0 832,0 IV Ženske: Sladki vrh 800 103,0 76,0 179,0 621,0 I Ceršak 800 106,8 — 81,0 187,8 612,2 II V paradi je sodelovala tudi »stara motorizacija«. Lepota živali in veterani na vozu so navdušili občinstvo S častne tribune so visoki gostje dajali priznanje paradi in udeležencem Člani slavljenca, IGF društva Vevče, na dan stoletnice Slavnostne seje so se udeležili številni zastopniki IGD, zvez in prijateljev gasilcev Pred častno tribuno DO pomoč! Ob 100-letnici društva podal tov. Jože Vidmar, »Sto let organiziranega požarnega varstva v naši občini, konkretno v Papirnici Vevče, lahko smatramo za začetek organiziranega industrijskega gasilstva v Sloveniji. Ta jubilej sovpada s 135-letnico prve industrijske ter strojne izdelave papirja na Slovenskem in 400-letnice prvih poskusov ročne izdelave papirja na Fužinah pri Ljubljanici. Že pred 100 leti so vevški papirničarji videli, da je požarna »bramba«, kot se je v tistih časih imenovala naša organizacija, nujna za obrambo tovarne pred požarom in faktor preventive v takratni tovarni, ki je bila v rokah kapitalistov. Vseskozi v obdobju 100-letne-ga obstoja so bili vevški gasilci preventivno in operativno trdno teden CZ, ki je letos prvič razglašen kot praznik vseh, ki smo združeni v tej formaciji z nalogo ščititi, varovati in reševati družbeno ter privatno imovino v vojni in miru takrat, ko nas najbolj potrebujejo ljudje ter širša družbena skupnost. Živimo v letu razgibanega političnega življenja. Za nami so volitve v vse politične organe in samoupravne interesne strukture naše družbe. Za nami so kongresi ZK vseh republik in obeh pokrajin. Končal se je 11. kongres ZKJ, ki je začrtal nadaljnjo usmeritev našega družbenoekonomskega ter političnega razvoja v naši samoupravni Jugoslaviji. Edino združeni v socialistični neuvrščeni Jugoslaviji pod vodstvom tov. Tita lahko upamo in pričaku- odločeni varovati tovarno, saj so vedeli, da je tovarna njihov kruh in vsakdanji zaslužek. Upali so v boljše čase, v svetlo prihodnost, kjer bodo delavci gospodarji svojega dela, ko bodo sami izbojevali oblast nad proizvajalnimi sredstvi, ko bo vsak delavec vedel zakaj dela, kam in komu so namenjeni materialni in finančni uspehi njegovega dela. Vse te sanje zatiranega delavskega razreda, pa ne samo tu v vevški papirnici, temveč v vsej Sloveniji in Jugoslaviji, so danes postale resničnost, še več; postale so instrument dogovarjanja in odločanja o vseh problemih delavcev, krajanov in ostalih članov naše samoupravne skupnosti. To praznovanje 100-letnice IGD Papirnice Vevče sovpada tudi v . Popoldne ob 14. uri istega dne le bila parada, v kateri se je nad 400 gasilcev v mimohodu pokazalo občanom. Tako veličaste parade Vevče še niso videle. Prapori, ci-yilna zaščita, gasilci v paradnih m delovnih uniformah, gasilska Gladina, pionirji, gasilke, za popestritev pa še narodne noše in konjeniki ter prikaz stare in moderne opremljenosti gasilstva. Ob zvokih koračnic domače godbe je bil pozdrav mimoidočih usmerjen na častno tribuno, kjer so častni Sostje in predstavniki društev in organizacij dajali priznanje urejenosti parade. Postrojenim gasilcem so v kratkih nagovorih Predstavniki gasilskih zvez povedali nekaj tehtnih besed, ki bi jih lahko strnili v vsebino poslanice občinske gasilske zveze, ki jo je Veteran vevških gasilcev še vedno aktiven. Karel Lorbek prejema priznanje Pred tekmovanjem je vodstvo razložilo sodelujočim propozicije Gasilske enote pri mimohodu Start k tekmovanju v tridelnem napadu Prapori v paradi jemo prosperiteto in blaginjo vseh nas, ki se bomo še naprej trudili širiti gasilsko organizacijo v duhu naprednih idej, na bazi samoupravnega dogovarjanja.« Po slovesnem delu so razglasili še rezultate tekmovanja desetin, ki so se dopoldne pomerile med seboj. Pokal za prvo mesto je pripadel vevški desetini, drugi so bili gasilci Količevega itd. S tem se je končala dobro organizirana, veličastna in nepozabna proslava 100. obletnice obstoja IGD Papirnice Vevče, njeni gasilci pa se kot doslej še bolj zavedajo, da so poklicani pomagati kadar je v stiski človek, ko je treba varovati njega, njegovo in družbeno imovino. Vsebina njihovega pozdrava »Na pomoč« naj bo vedno in povsod prisotna. S. K. Pred slavnostnim delom na zbirališču Pred tekmovanjem Na čelu kolone — vevški gasilski prapor V Paradi so sodelovale tudi gasilke iz Sladkega vrha in Ceršaka Parado so popestrili konjeniki Napačno bi bilo, če ne bi dekleta v narodnih nošah počastile gasilce i Fl $ ? [ j M mBLI IfdMi JBafeiLaSK 1 Vsestranska vaja ob bloku pri Papirniški restavraciji Na slavnostni dan so gasilci obiskali tudi stari del tovarne. V ozadju novi proizvodni obrati Vaja radio-biološko-kemične enote VEVČE, JUNIJ, JULIJ ■—• V področje ter s kemičnimi in radio vesti tudi vaje z drugih področij počastitev krajevnega praznika in ter biološkimi detektorji ugotoviti te dejavnosti, tako da bi bili vsi 135-letnice proizvodnje papirja v stopnjo radiacije oziroma vrsto člani enote dobro izvežbani, na-Vevčah je v okviru civilne zaščite in jakost zastrupitve ■— kontami- kar bi celotna enota prikazala prikazala vajo tudi RBK enota. nacije. Svojo nalogo so pravilno svojo dejavnost vsem članom ko- Glede pripravljenosti civilne za- opravili. Ob njihovi vrnitvi je bila lektiva in občanom. Spoznavanje ščite lahko ob tej priliki podčrta- na njih izvršena vaja dekontami- možnosti obrambe pred radiacijo mo, da so gasilci, ki po svoji de- nacije, pri čemer je ekipa za de- in biokemičnim orožjem je naj-javnosti spadajo v okvir civilne kontaminacijo ljudi demonstrirala bolj sodoben način obrambe in zaščite, prikazali ob 100-letnici način ugotavljanja in učinka de- tudi najmanj poznan. Ugotovili svojega obstoja izjemno priprav- kontaminiranja in postopek, s ka- smo tudi, da bi bilo potrebno ljenost, obeleženo z izvedbo po- terim se rešuje ljudi iz zastrup- opremo še bolj prilagoditi članom žarne vaje in osvojitvijo 1. mesta ljenega območja v čisti oziroma ekipe in jo še kompletirati, ker med papirniškimi ekipami iz nezastrupljeni del. Vaja iz dozi- razpolagamo le z opremo kolikor Slovenije, kar pomeni vsekakor metrijskega področja in dekonta- jo je potrebno za priučevanje. izjemno lepo demonstracijo pri- minacije sredstev in naprav iz Glede izvajanja vaj je bilo tudi pravljenosti na področju požarne praktičnih razlogov ni bila izve- rečeno, naj bi bile vaje predhodno varnosti. Enota RBK je s svojo dena, pač pa je sanitetna ekipa dobro pripravljene, tako da bi bil vajo demonstrirala pripravljenost izvedla istočasno vajo nudenja jasen cilj in potreba vaje, ne pa, na drugem, enako pomembnem prve pomoči ranjencem. da bi izpadlo vežbanje kot ne- področju civilne zaščite. Člani Člani enote, ki neposredno niso ustrezno zapravljanje časa. Ugoto-enote so v spomladanskem obdob- sodelovali, so bili deležni strokov- vili pa smo tudi, da enota nujno ju opravili tečaje, na katerih so nega tolmačenja postopkov in potrebuje svoje skladiščne in de-se spoznali z namenom dejavno- opravil ekipe, ki ga je izvajal prek lovne prostore, kajti opreme je sti, načinom delovanja in uporabo zvočnika vodja enote tov. Janez že precej in jo bo še več, je pa za sodobnih, manj znanih naprav in Kamšek. vzdrževanje precej delikatna in aparatur, potrebnih za to dejav- Gledalci smo bili z izvedbo, ki jo zato ni mogoče puščati v raznih nost. Vaja je bila izvedena tako, je bila prva pri nas, zadovoljni, škatlah ali v kakem neprimernem da so bolj uvežbani člani enote marsikdo od prisotnih si je prvič prostoru. demonstrirali izvidniško dejav- ustvaril podobo, kako je ta de- Vaji je prisostvoval tudi delegat nost, ki je potrebna za ugotavlja- javnost organizirana. mestnega odbora civilne zaščite nje obsega in moči kontaminira- Ob zaključku vaje je bilo pri- ter je bil z vajo in prizadevnostjo nega področja. Izvidniki so imeli jateljsko srečanje članov enote. zadovoljen, nalogo ugotavljati in označiti s Ob tej priliki smo si bili enotni, predpisanimi znaki kontaminirano da bi bilo potrebno čim prej iz- N. T. Tečaj za upravljavce visokotlačnih kotlov KOLIČEVO, JUNIJ — V juniju Predavanja so bila organizirana šatelji pred izpitno komisijo Rese je končal strokovni tečaj za v prostorih Papirnice Količevo in publiškega izobraževalnega centra upravljavce visokotlačnih kotlov, sicer v popoldanskem času. Bi- pri Zvezi energetikov, opravljali ki ga je organiziralo društvo stvena prednost organiziranja ta- teoretični strokovni izpit, predsed- energetikov Domžale—Kamnik, za kega tečaja je v tem, da slušatelji nik izpitne komisije pa je bil glav- potrebe svojega področja. skladno s pridobivanjem teoretič- ni republiški inšpektor parnih Tečaja se je udeležilo 12 prijav- nega znanja preiskusijo to znanje kotlov in Alojz Hegedič. ljencev iz različnih podjetij dom- tudi na delovnem mestu v podjet- Tečajniki so dobili osnove iz žalsko—kamniškega energetskega ju. teoretičnega znanja, praktično področja in sicer iz: Papirnice Predavatelji so bili iz Republi- znanje pa so si že oziroma sproti Količevo, Heliosa Domžale, Helio- škega izobraževalnega centra pri pridobili pri opravljanju del in sa Količevo, Toka Domžale, Gra- Zvezi energetikov, glavno temo iz delovnih nalog v posameznih pod- ditelja Kamnik, Traka Mengeš, Zi- parnih kotlov pa je predaval ing. jetjih. tuša Ljubljana. Nešič. Po končanem tečaju so slu- Tudi upravljavci visokotlačnih kotlov iz Papirnice Količevo bodo pravzaprav praktični izpit na osnovi pridobljenega teoretičnega znanja polagali pri zagonu oziroma obratovanju nove centrale pri KS III. Društvo energetikov ima v svojem programu še organizacijo tečaja za uporabo zemeljskega plina. Ta bo organiziran v Ljubljani, za območje cele Slovenije, čeprav je tudi za ta tečaj prišla pobuda iz Zveze energetikov Domžale— Kamnik. Poleg tega bodo v jeseni pripravili tudi večjo strokovno ekskurzijo, najbrž ogled Šoštanja IV. Naša tovarna je precej tesno povezana z društvom energetikov Domžale—Kamnik, saj sta pri nas zaposlena tudi predsednik društva ing. Nikolič in tajnik, tov. Flerin, ki je tudi podal zgoraj navedene informacije. V jeseni bo tudi skupščina tega društva in tov. Flerin je obljubil, da bo takrat o delu društva tudi več in obširneje povedal. B. M. Zavolavšek Jani PLASTIKA Tacen f' ' m §* *j! Slušatelji tečaja za upravljavce visokotlačnih kotlov Hi ‘k* pjU 1 S|| 1 -. Vv. jrf* Člani izpitne komisije. Na levi: predsednik društva inž. Nikolič, n» desni pa tajnik društva tov. Flerin Tečajniki iz Papirnice Količevo VEVČE, junij, julij — v skladu s 55. in 56. členom statuta Krajevne skupnosti Vevčč—Zg. Kašelj delegirajo vse temeljne organizacije DO Papirnice Vevče po enega člana v skupščino KS. Ti delegati so: TOZD Tehnični papir: MIRO Kuštrin TOZD Grafični papir: SLAVKO SKRJANC TOZD Blagovni promet: FRANC JERIHA TOZD VETA: IVO BOGOVIČ TOZD Družbeni standard: JOŽICA RAZDEVŠEK. v Vse temeljne organizacije združenega dela primarne kemične Predelave lesa so podpisniki samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo SRS. Vsi Porabniki lesa morajo imeti svojo delegacijo, ki bo za skupščino delegirala 6 delegatov. Na zboru delavcev v TOZD Tehnični papir in v TOZD Grafični papir je bil za delegata v SIS za gozdarstvo iz naše delovne organizacije predlagan tov. Ivan Mrhar. Za delegata naše delovne organizacije za SIS za nafto in plin je kil na delavskem svetu TOZD Tehnični papir imenovan ing. Danilo Skerbinek. Z zadnjimi volitvami nismo volili ustrezne delegacije za SIS varstvo pred požarom in že 31. maja je bil dan predlog, da naj delavski sveti TOZD in DSSS izvolijo po enega delegata za dele-gacijo pri VII. konferenci delegati (tj. konferenca vseh delegacij SIS v Papirnici Vevče), ki ima v zboru uporabnikov v skupščini SIS ZA VARSTVO PRED POŽAROM eno delegatsko mesto. Zal je ta predlog do sedaj upošteval in sVzel resno« samo delavski svet TOZD Družbeni standard, medtem ko ostali delavski sveti o imenovanju delegata za omenjeno delegacijo do sedaj še niso razpravljali- Lahko samo upamo, da bodo to storili na svojih prvih sejah. Vseh šest delavskih svetov v Paši delovni organizaciji je spre-jelo spremembo prispevnih sto-Penj SIS in nov samoupravni sporazum o združevanju sredstev za opravljanje kolektivnih komunal-Pih storitev za vzdrževanje in ob-Pavljanje komunalnih objektov in Paprav skupne porabe na območju ljubljanskih občin. Ta samoupravni sporazum in Pove prispevne stopnje SIS veljajo od 1. julija dalje (o tem smo obširno pisali in vas seznanjali v INFORMACIJAH)). Glede na sklepe zborov delavcev v lanskem letu in kasneje skupne komisije za nagrajevanje le bil na osnovi zadnjega trimesečja izdelan in sprejet nov predlog za izračun stimulacije delavcev po TOZD in v DSSS. Razpisne komisije za imenovanje delavcev na dela in naloge individualnih izvršilnih organov in delavcev s posebnimi pooblastili v delovni organizaciji Papirnice Vevče so na svoji 1. seji dne 15. Pmja 1978 pregledale statute vseh TOZD in delovne organizacije ter ugotovile, da so razpisni pogoji v skladu s sklepi delavskih svetov, samoupravnimi akti in družbenim dogovorom o izvajanju kadrovske Politike ljubljanskih občin. Oblikovana je bila vsa vsebina razpi-®ai ki je bil objavljen 18. maja 1978. Na 2. seji so razpisne komisije °dprle in pregledale prijave ter ugotovile ali ustrezajo razpisnim Ppgojem ter nato prijavljene kandidate dale v obravnavo družbenopolitičnim organizacijam delovne prganizacije. Mnenje družbenopolitičnih organizacij (OO ZKJ, GOS in IO konference OOS, KS k-SMS) obravnava skupaj z vso dokumentacijo za vsakega kandira komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve Skup-pme občine Ljubljana Moste-Po-le, ki da delavskemu svetu TOZD ziroma delovne organizacije pri-Ppjočilo za najustreznejšega kan-idata. Končna odločitev in izvo-jev delavcev na dela in naloge in j,lvidualnih izvršilnih organov • delavcev s posebnimi pooblastili J na delavskih svetih. Vse skupaj v samoupravljanju se je zakasnilo zaradi zavlačevanja sklicev sestankov DPO po TOZD. V mesecu maju smo dosegli najvišjo realizacijo; finančna situacija podjetja se izboljšuje. Podpisane so pogodbe s kupci in oddane Zveznemu zavodu za cene. V povprečju se bodo cene dvignile za 8 */o. V pripravi je tudi podpis dveh samoupravnih sporazumov in sicer s trgovskimi organizacijami, ki prodajajo male formate in s tistimi, ki prodajajo velike formate. TOZD Blagovni promet je z AZUR zadrugo v Zagrebu sklenil pogodbo za prodajo ročno izdelanega papirja na platneni podlagi in sicer za vso proizvodnjo, ki bo v preostalem delu leta. S to prodajo bo stroške oddelka RIS možno kriti. Zaradi tega naročila bo oddelek polno zaseden več čas in bo vrejetno potrebno več občasnih manjših naročil ročno izdelanega papirja odklanjati. Morda še ne veste, da je letovanje v koči na Trebeljevem že možno. Vse informacije o koči dobite v pisarni družbenega standarda. 3. junija dopoldne se je zgodila velika malomarnost, ko se je nekdo z vozilom zaletel v steber plinovoda v tovarni in ga premaknil za 2 m. Ce bi bil v ceveh že plin, bi lahko prišlo do močne eksplozije. Zaradi ljudi, ki do naše skupne lastnine nimajo primernega odnosa, lahko vsi trpimo težke posledice, zato jim ne prizanašajmo, pač pa jih je potrebno razkrinkati ali pa če so nepoučeni — poučiti oziroma opozoriti. Na Vevčah bomo med Ljubljansko banko in Mercatorjem dobili tudi prodajni kiosk, ki bo služil cvetličarski dejavnosti. V. B. Bratska vez med Pečinami in KS Vevte-Zg. Kašelj VEVČE, JUNIJ, JULIJ — 17. junija je z »Vlakom prijateljstva« pripotovalo iz Ljubljane na Reko 1400 občanov vseh petih ljubljanskih občin. Na reški železniški postaji jih je pričakala množica ljudi in slavnostnega sprejema ter navdušenja ob srečanju ni kazila niti nevihta, ki se je prav takrat razbesnela nad Kvarnerskim zalivom. To je bilo že dvanajsto tradicionalno srečanje prebivalcev dveh pobratenih mest in slabo vreme, ki je ves dan spremljalo goste in gostitelje, ni pokvarilo dobrega razpoloženja. Zal je sicer zvečer zaradi slabega vremena odpadlo tovariško srečanje Ljubljančanov in Rečanov, ki so dan preživeli v bližnjih ali malce oddaljenih krajih v okolici našega največjega pristanišča; posamezne delegacije so do odhoda »Vlaka prijateljstva« preživele dan le s posameznimi skupinami svojih gostiteljev. Krajevna skupnost Vevče—Zg. Kašelj je pobratena z mestno za-jednico Pečine, zato so bili člani delegacije naše KS njihovi gostje. Po sprejemu na železniški postaji so gostitelji Vevčane z avtomobili odpeljali v njihovo »mestno zajednico«; kjer so jim ob prigrizku pionirji pečinske osnovne šole pripravili prijeten program. Ker je bila sestava delegacije krajevne skupnosti Vevče—Zg. Kašelj precej nova, vključno z novim predsednikom, se je bilo treba najprej spoznati. Ob nazdravljanju je ste- kel pogovor o utrjevanju prijateljstva in sodelovanja med pobratenima krajevnima skupnostima. Pečinska delegacija je silno ponosna na darila, ki so jim jih Vev-čani prinesli ob vsakem obisku. Tudi tokrat so jim izročili v spomin na ta dan skromno darilo in sicer reprodukcijo Bernhardtove slike Vevške papirnice na ročno izdelanem papirju s platneno osnovo. Med dopoldnevom so Rečani Vevčane peljali na ogled Bakra (velike koksarne, muzeje, izvirov sladke vode, ...), Kraljeviče, Uvale Scot in gradnje novega mostu na Krk. Kosilo je bilo na Učki v hotelu reške INE. Če bi bilo vreme lepo, bi imeli lep razgled na ves kvarnerski zaliv, tako pa je bilo žal precej megleno. Popoldne so gostitelji peljali svoje Vevške goste v Opatijo. Čas do odhoda »Vlaka prijateljstva« je prehitro minil; veliko je ostalo še neizrečenega, nedokončanega, skratka dan je bil mnogo prekratek. Prizori na železniški postaji pred odhodom so bili še enkrat dokaz, da prijateljska vez med Reko in Ljubljano ni samo v besedah. Srečanja, ki so bila do sedaj vsako leto, bodo v bodoče na dve leti; tako bo delegacija mestne zajednice Pečine čez dve leti gost krajevne skupnosti Vevče—Zg. Kašelj. V. B. Ali ste vedeli... — da imajo na V. papirnem stroju v oddelku dodelava »non-stop« pokvarjena transportna sredstva (žabe) zaradi nekvalitetno izvršenih popravil, — da dvižni viličar Primat ni uporabljiv, ker nihče v vzdrževanju ni v stanju nastaviti sklopko, — da je pri številnih glavah za rezalne stroje vzdrževanje zelo površno in vzdrževalci trdijo, da zato, ker ni rezervnih delov, — da imajo krožni noži za H II. polomljene vijake in na popravilo čakajo že 14 dni, — da so pri prečnih rezalnih strojih že dalj časa polomljena stojala, prav tako tudi razsvetljava pri teh strojih še vedno ni na mestu, — da se že več mesecev kljub urgenci ne nalepi na tla guma pri H I., — da so mašilke pri hidravliki gladilnega stroja izrabljene, — da je dvigalo B (klešče) že več mesecev privezano na steber, — da so zaradi nepravočasne priprave gladilnih valjev s strani vzdrževanja morali na V. PS spreminjati program, kar je povzročilo velike težave glede embalaže, surovin itd., — da dvigalo kleščar I še vedno nima popravljene počasne hitrosti, — da referent za vzdrževanje kljub urgenci že pred meseci še vedno ni priskrbel primernega orodja za popravilo stroja za zavijanje papirja, — da pri vkladalni mizi zavi-jalnega stroja pušča olje pri dovodnih cevkah in olje kaplja na ovojni papir — da je štetje še vedno problematično, sicer pa se je kvaliteta papirja že močno izboljšala. To sicer niso ne vem kako velike stvari in verjetno so nekatere od teh napak danes že odpravljene, a so dovolj pomembne, da delo zaradi njih trpi. Vsi si moramo prizadevati, da ne bo pri-delu slabega razpoloženja in da bomo kvaliteto dela dvignili na primerno višino. Zavedati se moramo, da le kvalitetno delo prinese dobro plačilo. Brez dobrega dela in dobrega gospodarjenja tudi ne moremo govoriti o samoupravljanju delavcev v naši delovni organizaciji. (Po zapisniku sestanka preddelavcev V. PS) Vida Vartol PAPIRNICE VEVČE W ' $1*3 'MM! i 9 1 ® iSSSff Fužine — elektrarna desni breg. Elektrarna obratuje že od leta 1922 neprekinjeno (Foto: C. Zupančič) Telefonska aparata v HE Fužine, ki služita za zvezo med levo- in desnobrežnim obratom imata že kar muzejsko vrednost (Foto: C. Zupančič) Fužine so del VEVČE, junij, JULIJ — Kot poganja srce moč življenja v vsakem živem organizmu, tako so funkcije energetskih naprav v vsaki tovarni enakega pomena. Hidrocentrala na Fužinah je del tega srca za tovarno papirja na Vevčah. Dopisujte v svoj časopis! srca tovarne! V zvezi s tovarno in razvojem papirne industrije na Vevčah so Fužine vedno imenovane. Tja spada začetek, saj vemo, da je bil na Fužinah postavljen mlin za papir že leta 1559, ko severne in vzhodne države Evrope še takih mlinov niso poznale. Kasneje je bila ta naprava za izdelovanje polsnov! odstranjena. Prostore so izpraznili in jih leta 1896 preuredili v električno centralo z dvema turbinama. Že naslednje leto ■— 1897 — je centrala dajala električni tok obema obratoma, tako da je tega leta na Vevčah prvič zasvetila električna luč. Od tedaj se je v notranjosti elektrarne mnogokaj spremenilo, zunanja oblika pa je ostala ista, toda ne povsem enaka. Kolektiv elektrarne, tj. strojniki in njihov vodja skrbijo za lep in urejen zunanji videz, da ne govorimo o vzdrževanju energetskih strojev, ki kljub starosti dajejo tovarni življenje. C. Z. VEVČE, JUNIJ, JULIJ — Dokler je bila »Papirnica Vevče« enovita delovna organizacija brez TOZD smo lahko normativno urejali delovna razmerja s skupnim samoupravnim splošnim aktom. Najprej smo imeli pravilnike delovne organizacije o delovnih razmerjih, o sistemizaciji delovnih mest, o varstvu pri delu in o izobraževanju ter pripravništvu. Po zakonu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu iz leta 1973 ter po republiškem zakonu iz leta 1974 smo sprejeli »Samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu«, ki je začel veljati 18. decembra 1974. Sprejeli smo ga na zborih delavcev in nato še z individualnim podpisovanjem posebne izjave. Tiskano besedilo tega sporazuma je dobil vsak delavec, izročeno pa je bilo tudi vsakemu novosprejetemu delavcu. Ta sporazum uporabljamo še sedaj. Z organiziranjem temeljnih organizacij so nastale nove obveznosti glede normativnega urejanja delovnih razmerij. Po določbah zakona o združenem delu, ki velja od 11. decembra 1976, urejajo delavci svoja medsebojna delovna razmerja v TOZD ali v delovni skupnosti. V delovni organizaciji določijo delavci združenih TOZD samo skupne osnove in merila za urejanje posameznih pravic, obveznosti in odgovornosti, ki izvirajo iz njihovih skupnih interesov. Iz določb zakona o združenem delu izhajajo torej za nas naslednje obveznosti: — v samoupravnem sporazumu o združitvi TOZD v delovno organizacijo smo bili dolžni določiti skupne osnove in merila za urejanje posameznih pravic, obveznosti in odgovornosti iz medsebojnih delovnih razmerij, — v samoupravnem sporazumu o združevanju dela delavcev vsake TOZD in Delovne skupnosti skupnih služb je bilo treba določiti osnovne pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev, — s pravilniki vsake TOZD in DSSS je treba določiti v celoti pravice in obveznosti in odgovornosti delavcev. Med pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v širšem smislu spadajo poleg delovnih razmerij še določanje osnov in meril za čisti osebni dohodek, določanje del in nalog, varstvo pri delu in ljudska obramba ter družbena samozaščita. Po zakonu o združenem delu je bil rok za normativno ureditev razporejanja čistega dohodka in delitve osebnih dohodkov do konca leta 1977. Zato smo ta del medsebojnih razmerij delavcev uredili v zakonskem roku in smo z referendumom sprejeli samoupravni sporazum DO ter pravilnike TOZD in DSSS o osnovah in merilih za razporejanje dohodka, čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Za normativno ureditev vseh ostalih pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev pa je z zakonom o združenem delu določen rok do 11. decembra 1978. Do navedenega roka bodo morali delavski sveti vseh TOZD in Delovne skupnosti skupnih služb sprejeti pravilnike o delovnih razmerjih, pravilnike o varstvu pri delu, pravilnike o razvidu del oziroma nalog in pravilnike o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Vsi navedeni pravilniki morajo biti v skladu s samoupravnim sporazumom TOZD (oziroma DSSS) o združevanju dela delavcev. Te sporazume so delavci TOZD že sprejeli z referendumom v letošnjem januarju, delavci DSSS pa v marcu. Čaka nas torej obsežna naloga, da pripravimo in sprejmemo navedene pravilnike v vsaki TOZD in v Delovni skupnosti skupnih služb. Pravna in kadrovska služba sta že izdelali osnutek pravilnika TOZD (opiroma DSSS) o delovnih razmerjih. Osnutek je izdelan na podlagi določb zakona o združenem delu novega republiškega zakona o delovnih razmerjih, ki je začel veljati 7. januarja 1978, ter razlag njunih določb. Osnutek vse- Urejanje delovnih razmerij buje predvsem tiste določbe, ki bodo lahko enake v pravilnikih vseh TOZD in DSSS. Teh določb je velika večina. Nekatera vprašanja pa bo treba urediti specifično v posameznih TOZD oziroma v DSSS. Ta vprašanja so zlasti: nekateri primeri sklenitve delovnega razmerja za določen čas (npr. potrebe zaradi sezonskega dela v TOZD »Družbeni standard«, potrebe zaradi dobavnih rokov v TOZD »Blagovni promet«, potrebe zaradi remontov v Vzdrževanju itd.), vrste delovnih časov nekateri primeri dela prek polnega delovnega časa (npr. v TOZD Blagovni promet — razkladanje surovin, dela pri transportu in pri odpravi blaga v TOZD Tehnični papir — vzdrževalna dela, remonti) in nekatera dela oziroma naloge na katere se ne sme razporejati žensk med nosečnostjo in delavcev mlajših od 18 let (npr. dela v proizvodnji papirja). Oglejmo si še nekaj najpomembnejših sprememb, ki jih v skladu z novimi zakoni prinaša osnutek pravilnika o delovnih razmerjih. O sprejemu novih delavcev odloča komisija za kadrovska vprašanja TOZD oziroma DSSS, razen o sprejemu delavcev 7. in 8. strokovnostne skupine, za katerega je pristojen delavski svet TOZD (oziroma DSSS). V temeljnih organizacijah, ki nimajo komisije za kadrovska vprašanja, odloča o sprejemu vseh delavcev delavski svet TOZD. Isti organi upravljanja odločajo tudi o razporejanju delavcev (»premeščanje«) v okviru TOZD. Če pa je delavec razporejen iz ene TOZD v drugo, odločata o tem ustrezna organa obeh TOZD. Osnova za sprejem in razporejanje delavcev je kadrovski načrt, ki je sestavni del letnega plana TOZD. Kandidat, ki je bil izbran v postopku objave oziroma razpisa, sklene delovno razmerje s tem, da podpiše pismeno izjavo o pristopu k samoupravnemu sporazumu o združevanju dela delavcev v TOZD (oziroma DSSS) in o tem, da je seznanjen z vsebino statuta TOZD, pravilnika o delovnih razmerjih TOZD in pravilnika o delitvi čistega dohodka in OD. Vse navedene splošne akte bo moral delavec dobiti istočasno z obvestilom, da je sprejet. Kot pripravnik je lahko sprejet vsakdo, kdor prvič začne opravljati dela in naloge, pa v okviru poklicnega izobraževanja ni imel praktičnega pouka ali proizvodne prakse v zadostnem obsegu, da bi lahko samostojno opravljal delo svoje stroke. Po končani pripravniški dobi opravi pripravnik strokovni izpit. Če prvič ni uspešen, ga lahko ponovi in sicer v roku 4 oziroma 2 mesecev. Pripravnik je lahko sprejet tudi za določen čas in potem ne ostane v TOZD. Letni dopust traja najmanj 18 in največ 30 delovnih dni. Delavci, ki v tekočem letu dopolnijo 50 let starosti, invalidi in delavci s priznano 60- ali več odstotno telesno okvaro, pridobijo še pet delovnih dni dopusta, vendar pa skupno število dopusta po splošnih kriterijih in po tem dodatnem kriteriju ne sme presegati 35 delovnih dni. Mladoletni delavci imajo k splošnim kriterijem dodatnih sedem dni dopusta. Delavec ima pravico, da izrabi dopust v nepretrganem trajanju, lahko pa ga izrabi tudi v dveh ali več delih. V zadnjem primeru mora en del dopusta trajati nepretrgoma 12 delovnih dni. Dvanajstdnevni del dopusta se lahko razporeja le na osnovi plana letnih dopustov, ki mora biti sprejet že v začetku leta. Če želi delavec izrabiti neplanirani del dopusta, mora to sporočiti poobla- ščenemu vodji najmanj sedem dni pred nastopom dopusta. Delavec, ki še nima 6 mesecev nepretrganega dela, ima pravico, da za vsak mesec nepretrganega dela izrabi eno dvanajstino letnega dopusta po kriterijih pravilnika. Za prekinitev se šteje vsak delovni dan, ko delavec ni delal. Isto velja za delavca, ki se vrne iz JLA. Določene so lažje in hujše kršitve delovne obveznosti. Zaradi teh kršitev se lahko izrečejo naslednji disciplinski ukrepi: opomin, javni opomin, razporeditev na druga dela in naloge za dobo največ enega leta, denarna kazen in prenehanje delovnega razmerja. Zadnja dva ukrepa lahko disciplinska komisija izreče pogojno, tako da se ne izvršita, če delavec v roku do največ 12 mesecev ne stori nove kršitve. Denarna kazen se sme izreči največ do 10 % zneska enomesečnega OD in sicer samo za nekatere hujše kršitve, ki so točno določene. Prav tako so izrecno določene hujše kršitve, za katere se lahko izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja. Pravilnike o delovnih razmerjih bodo po predhodni razpravi in mnenju OO sindikata sprejeli delavski sveti TOZD in DSSS. J. M. Ko odločajo delegati, odločajo delavci VEVČE, JUNIJ, JULIJ — Napačno bi bilo mnenje, da gre pri odločanju za odločanje delegatov samih in ne za odločanje delavcev po delegatih. Ali bo to družbeno bistvo delegatskega odločanja tudi v praksi uresničeno in ne le samo ustavno in zakonsko objavljeno, je odvisno od doslednosti nas samih, če bomo znali v organizacijah združenega dela k temu pristopiti in če bomo hoteli to uresničevati. Da bi bilo možno ustavne in zakonske določbe o delegatskem odločanju uspešno uresničevati, bo treba najprej odgovorno in zavzeto podrobneje razčleniti način delegatskega odločanja, ki mora biti obeležen v statutu in drugih aktih delovne organizacije. Ne zadošča samo formalno usklajevanje statuta z zakonom o združenem delu, ki bi ga na hitro opravil en sam človek ali celo najeti zunanji pravni strokovnjak. Delavci sami in njihovi delegati so dolžni razmisliti o raznih možnostih in na podlagi izkušenj oblikovati postopke in načine odločanja. Da pa bi to dosegli, se je treba seznaniti s tem, kako so ta vprašanja načelno urejena v zakonu o združenem delu. Zakon ureja zlasti odnose med delavci in njihovimi delegati v delavskih svetih. Pri tem se dobro razlikujejo delegati oziroma vsebina njihovega pooblastila, pri čemer mandat delegata v delavskem svetu TOZD ni povsem enak mandatu delegata v delavskem svetu delovne organizacije ali SOZD. Spet svojstven pa je tudi mandat delegata pri samoupravni interesni skupnosti. Gre namreč za opravljanje in zavzemanje stališč za delo delegatov v delegatski bazi med vsemi delavci. Pri tem morajo biti urejena zlasti naslednja vprašanja: — kakšno mora biti gradivo za sejo in kdaj ga naj delegat prejme — pri katerih vprašanjih morajo gradivo prejeti vsi delavci in ne le delegati — kdo lahko zahteva odložitev seje zaradi pomanjkljivega ali nerazumljivega gradiva in kako to stori — kdo mora sklicati zbor delavcev v delovni enoti, kjer bodo zavzeta stališča za delo delegata — ali je to delegat sam, več delegatov ali predsednik zbora delavcev — kdo je na zahtevo delegata dolžan priti na zbor in razložiti težja oziroma nejasna mesta v gradivu — kdaj ni potreben sklic zbora delavcev, ampak delegat lahko drugače zve za mnenje delavcev prek preprostih vprašanj, razgovorov, primernih predlogov, pripomb in podobno — kdaj in kako mora delegat poročati delavcem o svojem delu in o tem, če so bila njegova stališča sprejeta na seji delavskega sveta. Gre tudi za letna poročila in druga vprašanja — kdaj in kako se lahko sproži postopek za odpoklic delegata, če je možen suspenz delegata, dokler ni določeno o dopoklicu (tak primer je zavestno delovanje delegata proti interesu delavcev). Zakon o združenem delu določa vsebino mandata delegata v DS in pravi, da delegat dela po smernicah delavcev, za svoje delo pa odgovarja delavcem. Po določbah ima delegat v DS pravico in dolžnost: — izraziti o vseh vprašanjih stališča delavcev, ki so ga kandidirali — med sprejemanjem skupnega sklepa usklajevati stališče z dru- gimi delegati, ki so jih kandidirali — zahtevati stališča delavcev, če ni dobil smernic ali če smernice ne zadoščajo, da bi se mogel izjaviti o vprašanjih, o katerih bo odločal delavski svet — obveščati delavce o svojem delu in o delu in sklepih delav-svega sveta. Iz Slovenija paralele: SR Ali delavec, ali uslužbenec, morda celo uradnik! VEVČE, JUNIJ, JULIJ — »Moj otrok ne bo delavec, tako kot sem jaz, dal ga bom v šolo.« Podobne misli večkrat slišimo, kadar otroci končujejo osnovno šolo in ko vse beži v šole najrazličnejših strok, pa če imajo za te stroke veselje in sposobnost ali pa ne. Dostikrat se po letu ali dveh vračajo in niso ne tič ne miš ter iščejo priložnost za zaposlitev. Če gre pri šolanju za večjo izobrazbo, je to prav. Če pa gre samo zaradi malomeščanske zablode staršev, češ da moj otrok ne bo »delavec«, je popolnoma zgrešeno. Običajno se dogaja, da je teorija o družbenem razvoju precej pred življenjem samim. Le včasih se tudi dogaja obratno, da življenje nadkrili zapisana stremljenja. Še vedno se, žal, delimo na delavce in uslužbence, čeprav smo vsi postali delavci, ker živimo od svojega dela in vežemo svoj obstoj na dohodek, ki ga ustvarjamo. Že zdavnaj smo ugotovili, da taka razdelitev pomeni ostanek starih meščanskih navad in da je to preživeli družbeni odnos. Pa vendar smo še vedno v rubrike različnih formularjev vpisovali, da smo »delavci« ali »uslužbenci«. Še dobro, da smo izpuščali »uradnike«. Šele reforma šole in prehod na usmerjeno izobraževanje bo morda naredila temu konec in zamenjala lestvico poklicev z novo, sodobnejšo. Reforma je tudi odvrgla klasične razdelitve na gimnazije in strokovne šole in se opredelila za izobraževanje ob delu in iz dela. To je konec razdelitve na umsko in fizično delo! Medtem ko se jez med tema dvema vse bolj oži, ostaja še stara delitev na delavske in uslužben-ske poklice, za kar pa je prav malo osnov in katerih se niti ne zavedamo. S spremembami v družbenoekonomskih odnosih in s politič- nim sistemom v naši skupnosti so postavljeni pogoji, v katerih delovni človek upravlja z dohodkom, ki ga ustvarja in da on sam, ne kdo drug namesto njega, odloča, za kaj bo uporabil višek vrednosti svojega dela. Res je, da so ti procesi šele na začetku, res pa je tudi, da se je delavec otresel najemniškega položaja. Tisti, ki ustvarja materialne dobrine, je v enakem družbenem položaju kot oni, ki ustvarja duhovne dobrine. Oba se borita v enakem ali istem položaju, v njunem statusu ni Novi stroji v drugih tovarnah VEVČE, JUNIJ, JULIJ — Kne-ževska tovarna lepenke pri Subotici gradi integrirano tovarno valovitega papirja. S proizvodnjo naj bi tovarna začela v drugi polovici letošnjega leta. Kapaciteta stroja bo znašala 100 ton valovitega papirja na dan, naprave za izdelavo celuloze bodo dajale na dan 60 ton celuloze na bazi slame, predelali pa bodo dnevno tudi 100 ton starega papirja. Zagrebška tovarna papirja pa je pri strojni tovarni »Andritz« v Avstriji naročila papirni stroj za izdelavo ovojnega papirja delovne širine 4,40 m, katerega zmogljivost naj bi bila 230 ton raznih vrst ovojnega papirja, vključno dupleks in tripleks karton. Konstrukcijska hitrost stroja je predvidena za 400 m/min. Elementi stroja so prirejeni tako, da bo možno izdelovati papirje od 112 do 400 g/m-\ Za ta stroj je predvideno, da bo začel proizvajati sredi leta 1979. razlike, imata enake probleme, kar pa ne izključuje specifičnosti, ki jo nosi s seboj vsak poklic zase. Vse to nas vodi k čimprejšnji opustitvi razdelitve na uslužbence in delavce. Počasi vsi prehajamo in se spreminjamo v delavce, vendar tiste delavce, ki so osvobojeni najemniškega položaja, tiste, ki se vse bolj bližajo idealu svobodne osebnosti, ki s svojim ustvarjanjem zavarujejo svoj obstoj z dohodkom za sebe, svoj kolektiv in širšo družbo. S. R. Zahodnonemška industrija papirja in lepenke v letu 1977 V preteklem letu se je proizvodnja panoge količinsko povečala za 4,5 9/0 na 4,5 mili j. ton, po vrednosti pa za 3,5 % na 11,6 milijarde DM. Delež embalaže v celotni vrednosti proizvodnje je znašal 56 °/o. Število zaposlenih se je lani znižalo za 0,5 °/o na 107.921 oseb. Vrednost izvoza se je dvignila za 6,1 °/o na 1,7 milijarde DM ob istočasnem porastu vrednosti uvoza papirja in lepenke za 9,2 %> na 1,1 milijarde DM. V prvem četrtletju 1978 se je pri 82 °/o koriščenju kapacitet promet panoge dvignil za 2,8 °/o, proizvodnja za 3,4 °/o, priliv naročil pa je konec marca kril 103,0% tekoče proizvodnje. Število zaposlenih je proti letu 1977 poraslo za 0,3 %. Wir: Handelsblatt 117, 30. 6. 1978 K ZDRAVNIKU Z NEKAJ DENARJA VEVČE, MAJ — Delovni ljudje so v zadnjem času, ko opravijo pregled pri zdravniku, ali zaradi česa drugega obiščejo zdravstveni dom, precej presenečeni. Zlasti je hudo, če niso doma vtaknili v žep nekaj starih tisočakov, ki jih zdravniška pomočnica zahteva po opravljeni storitvi. Obstaja namreč nov samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva občinske zdravstvene skupnosti. K temu sporazumu je Izvršilni odbor skupščine OZD izdal tudi navodila. Za nas zavarovance je morda najbolj aktualen in nam nudi najbolj občutljivo informacijo 73. člen sporazuma, ki navaja listo prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva. Uporabniki plačajo za zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke: din 1. Za prvi kurativni pregled v splošnih in obratnih ambulantah ter dispanzerjih v zvezi s posameznim primerom zdravljenja 20 2. za prvi obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev 60 3. za zdravstvene storitve ter pripomočke: — za prvi pregled pri stomatologu-specialistu 20 — za vsak rentgenski posnetek zob 5 — za vsako zalivko 20 — zalivka na dveh ploskvah 40 — za polno kovinsko prevleko 150 — za vse druge prevleke 180 —• za inlay nazidek 100 — za vsako krono z zatičkom 220 — za vsako nadomestilo fasete, cementiranje stare pre- vleke, demontažo prevleke ali krone, oddelitev vmesnega člena ali gredi 35 — za začasno prevleko ali člen v začasnem mostičku 45 — za gred, opornico ali jahač 120 — za vsako totalno protezo 320 — za vsak obturator 45 — za vsako parcialno protezo 400 — za vsako začasno protezo 300 — za vsako bazo kovinske proteze 500 — za snemni ortodontski aparat pri uporabnikih, starejših od 18 let 350 — za vsak fiksni ortodontski aparat pri uporabnikih, starejših od 18 let 500 — za vsako reparaturo, prilagoditev stare proteze, pod- ložitev ali reokluzijo 50 4. za vsak prvi pregled pri zdravniku-specialistu z napotnico ali brez nje, če ta ni predpisana 50 5. za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih za- vodih in inštitutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni oskrbi največ 15 dni, pri večkratni oskrbi pa za največ 30 dni v koledarskem letu — dnevno 30 6. za vsak rentgenski posnetek v ambulantah in dispanzerjih 20 7. za prvi prevoz z reševalnimi vozili in posebnimi prevoz- nimi sredstvi, ki ga potrdi zdravnik, v zvezi s posameznim primerom zdravljenja 60 8. za zdravila, kontracepcijska sredstva (oralna in lokalna), ki so registrirana kot zdravila, pomožni in sanitetni material ob prevzemu v lekarni na recept 15 9. za dietetični preparat za dojenčka ob prevzemu v lekarni na recept 15 10. za intrauterina kontracepcijska sredstva, ki niso regi- strirana kot zdravila in jih posredujejo dispanzerji za žene 100 11. za proteze, ortotične pripomočke, aparate za ekstenzije in prosto stoječi posteljni trapez, invalidski voziček in mehanične dvigalne priprave 150 12. za nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice za protezo in navleko za krn po amputaciji 150 13. za ortopedsko obutev 300 14. za kilni pas 150 15. za bergle 30 16. za inhalator, aparat za aerosol 40 17. za očala 40 18. za kontaktna stekla, kadar so nujno potrebna za opravljanje poklica 90 19. za očesno protezo 100 20. za lasulje zaradi trajno izražene plešavosti traumatskega izvora, posledice jemanja določenih zdravil in umetne dojke 90 21. za ojačevalni slušni aparat 150 22. za aparat za omogočanje glasnega govora 200 23. za ponovno umetno prekinitev nosečnosti, kadar je medicinsko indicirana 250 Teh dajatev so oproščeni otroci, vajenci, dijaki in študentje, upokojenci, invalidi, borci in nekateri drugi. Slišati pa je, da so te dajatve precej različne od dajatev v urugih republikah. 501 - parni kotel pripravljen za kurjenje z zemeljskim plinom VEVČE, MAJ — Zastoj kotla, od 26. IV. do 3. V. 1978, zaradi predelave na kurjenje z zemeljskim plinom, je bil časovno najdaljši v vseh treh letih obratovanja. Vsa predelava in vzdrževanje najnujnejših del je trajalo skupaj 6 dni in 20 ur. V ta čas je vštet tudi minimalni čas hlajenja (8 m) in čas zagona (4 ure). Omeniti velja, da so bili v -omenjenih dneh tudi trije praznični dnevi. Obenem pa -smo opravili zelo veliko nujnih vzdrževalnih del. Samo delo je terjalo seveda tudi predpriprave in predhodne dogovore z domačimi in tujimi izvajalci del. Pri samem delu pa so sodelovali: 1. Delavci toplarne — pri vseh delih 2. Hidromontaža — dela na pre-grevaču, dovodu zraka in plino-vodu. 3. Vzdrževanje — Vevče — električarska-, zidarska, tesarska in pleskarska dela, strugarska in kjučavničarska dela. orodjarna. 4. Waagner — Biro — dela na pregrevaču 5. Siemens Avstrija — regulacija in merjenje 6. LMF — Leobersdorf — predelava gorilnikov 7. ZG. — Ljubljana — premaz v nevtralizacij skem sistemu 8. Pevec Drago — izol-aterska dela 9. Dimnikarsko podjetje — čiščenje dimnika 10. Nabavni oddelek — Vevče — skladiščna služba 11. Družbeni standard — s svojimi storitvami Pri vseh pripravljalnih delih pa so sodelovali še nekateri drugi oddelki v naši -tovarni (nabava, uvozni oddelek). Naj navedemo še podatek, da je v dneh od 26. IV. do 3. V. 1978 delalo v toplarni 7 tujih in 65 domačih delavcev. Delovnik je trajal 12 ur in neredkokdaj za nekatera opravila še dalj. Opravljenega je bilo veliko dela. Delo je potekalo tako rekoč nemoteno z dehtim sodelovanjem vseh prisotnih. Vsem, ki so ne glede na prvomajske praznike, obseg, trajanje in na-pornost dela sodelovali pri za Papirnico Vevče tako pomembnih delih, gre prisrčna zahvala. Ugotovitve stanja naprav na kotlu: Pri omenjenih delih je b'lo možno zbrati in -oceniti stanje posameznih delov kotla in naprav. Nekatere ugotovitve terjajo takojšen pristop k reševanju. — 19 pregledanih in urejenih ventilov terja postopno menjavo zaradi zajed v ohišju ventila. Zato smo morali 2 ventila (jD 25 takoj izločiti in cevi zablindirati. Povemo naj še to, da so vsi ventili uvarjeni in njihov delovni tlak je od 60—82 kp/cm2, oba ventila moramo obvezno nadoknaditi, prav tako tudi ostale. Med obratovanjem zamenjava ni možna. — Reducirani parni ventil za reduciranje pare od 59 at na 3 at ima razpokan sedež. Varjenje in obdelava sedeža na mestu je zelo otežkočeno in kar je najpomembnejše, to ni možno izvesti med obratovanjem. Potrebno bo nabaviti n-o-v ventil in ga uvariti. — Vzmeti varnostnih ventilov kotla se je lotila rja, zato so oslabele in nenatančne. Naročiti moramo nove. — Tlak iz Samotne opeke v kuri ščnem prostoru je potrebno menjati na dve leti. Zdaj je bil v obratovanju tri leta in je bil skrajni čas, da smo ga zamenjali. — Zadnjo steno iz ognjeodp-or-ne mase moramo zamenjati v roku pol leta. Je močno načeta in »odlepljena« od zadnje stene kurišča. — Cimprej moramo popraviti azbestno zaščito zgornjega bobna kotla in to na obeh straneh. — Na vseh ceveh v kotlu In grelniku vode je bilo precej žvepla, ki najeda površino kotlovskih cevi. Zato moramo vsaki 2 leti vse cevi v kotlu in grelniku vode očistiti z vodo. To delo je zelo težko, dolgotrajno in zdravju škodljivo ter terja daljši zastoj kotla. — Po treh letih obratovanja je bilo več kot 60 % ščitnikov cevi pregrevača sežganih in smo jih zamenjali oziroma obnovili. Ugotovitev je ta, da moramo vsako leto pregledati vse ščitnike in jih postopno obnavljati. Naj povemo še to, da materiala ščitnikov ni na našem tržišču! — V kemični pripravi vode je potrebno jaške ob ionski progi in ob kondenzatni progi obložiti s plastičnim materialom. Kislin-o-odporni premaz ni dovolj kompakten, da ne bi kisla ali lužnata voda najedala beton. — Nekateri sklopi kotla tudi sedaj niso bili pregledani, ker je bilo nujnejših del več. Omeniti velja, da veliko- del s področja planskega vzdrževanja terja več zastoja kotla, kot dan ali dva ob državnih praznikih in še kotel mora biti dovolj ohlajen. Povzetek: — Tako obsežnih predelav na kotlu najbrž ne bo več. Redno vzdrževanje kotla pa tudi ne bo terjalo tolikšnega števila sodelujočih, saj smo delavci toplarne tudi tokrat dokazali, da smo sposobni opraviti potrebna popravila. Seveda pa pri tem pričakujemo tudi v bodoče ustrezno pomoč oddelka »vzdrževanje«. — Za redno plansko vzdrževanje kotla moramo nameniti več časa kot samo dan ali dva med prazniki kot doslej. To terja obseg in kvaliteta del. Dobra in zanesljiva preskrba papirnih strojev z energijo je odvisna od rednega in sigurnega -obratovanja kotla. — S skrbnimi vzdrževalnimi deli se podaljšuje tudi življenjska doba kotla in njegovih naprav. Opis opravljenih vzdrževalnih del, števil-oi sodelujočih in evidentirano stanje kotla narekuje, da v bodoče vsako leto predvidimo ca. 5-dnevni zastoj toplarne. Da bi se izognili kompletnemu zastoju tovarne, predlagamo povečanje kapacitete enega od blok kotlov, manjkajočo el. energijo pa bi napravili od ELES. Predlagano povečanje v proizvodnji pare bi pomenilo tudi Sicer varnejše sočasne obratovalne pogoje stare in nove papirne proizvodnje. Ljubo Zabukovec Poročilo v poteku del na kotlarni nam pove, da so uspešno opravljena dela na priključku kotlarne na plinovod. Obenem pa so bila izvršena mnoga remontna dela, zaradi katerih smo verjetno prištedili veliko dragocenih ur zastoja cele tovarne. Vsi, ki smo spremljali potek del, vemo, da so poleg posadke požrtvovalno delali tudi delavci Hidromo-ntaže, n-aši vzdrževalni in ostali oddelki in še druga- podjetja in tuji monterji. Mislim, da je opravljeno za nas zelo važno delo in sicer v roku, ki smo ga postavili. Zato velja vsem sodelujočim vse priznanje za ta prispevek k normaliziranju našega poslovanja in boljšemu delu, ki g'a pričakujemo v naslednjih mesecih. V. d. direktor: Janez Lednik, dipl. oec. Obnova šamotne mase okoli gorilnika (Foto: Ljubo) Opravili smo tudi kopico drugih del (Foto: Ljubo) VEVČE, JULIJ — V soboto 10. junija 1978 smo člani planinskega društva Vevče razvili svoj društveni prapor in s tem počastili 10-letnico obstoja društva. Člani smo se v velikem številu zbrali na svečanosti v kulturnem domu na Vevčah, prišli pa so tudi nekateri vabljeni gostje, tako predstavnik Planinske zveze Slovenije, Meddruštvenega odbora ljubljanskih planinskih društev, Planinskega društva Domžale in sekretar občinske konference ZKS Ljubljana Moste-Polje. Pokroviteljstvo nad našim praznovanjem je sprejel kolektiv Papirnice Vevče in iz rok njenega predstavnika, direktorja Janeza Lednika, je prevzel prapor v odsotnosti predsednika podpredsednik društva ing. Franc Jozelj. Ta ga je potem izročil v varstvo praporščaku, enem najbolj aktivnih planincev, Janezu Kresetu. Sledilo je svečano pripenjanje trakov darovalcev, med katerimi moramo posebej omeniti Franca Hubra, ki je kot edini posameznik podprl nabavo prapora z naročilom spominskega traku. Vseh darovalcev trakov je bilo 8, darovalcev zlatih žebljičkov 7 in belih žebljičkov 34. Vsem smo zelo hvaležni, ker le z njihovo pomočjo smo lahko nabavili prapor. Posebej navajamo imena vseh darovalcev. Podpredsednik je pozdravil vse prisotne, se zahvalil darovalcem in nekaj več povedal o nastanku in razvoju našega društva, kakor tudi o planinski dejavnosti sami. Poudaril je važnost planinstva, ki je eno od redkih športnih zvrsti, ki omogočajo aktivno udejstvovanje od najresnejših let pa vse do pozne starosti. V tej panogi ni gledalcev, vsi smo aktivni udeleženci, kjer si vsak lahko sam izbira strmino in pot, koder bo hodil. S širjenjem planinske dejavnosti želimo doseči dobro telesno in psihično pripravljenost čim širšega kroga naših ljudi. Dober planinec je tudi dober član naše družbe, tovariški v situacijah, v katerih se znajde, biti mora odločen, pogumen, previden, skromen, iznajdljiv in telesno utrjen. Planinci ljubimo svojo domovino, njene pokrajine in ljudi in planinska organizacija s svojimi člani predstavlja važen element odpora in obrambe naše domovine. V zadnjem času je opazno, da je družba zavzela drugačen odnos do planinstva in nismo več tako pogosto vezani na prosjačenje za nujno potrebna finančna sredstva. Naše društvo je bilo v preteklih letih zelo delovno, od prirejanja izletov kot osnovne dejavnosti, do organiziranja smučarskih tečajev, prostovoljnega dela pri gradnji in pozneje pri upravljanju koče na Veliki planini itd. Ves čas že delujejo številne sekcije v društvu, najdlje smo imeli težave s pridobivanjem mladih. Smatrali smo, da je najbolje vključiti v planinsko organizacijo že mladino na osnovni šoli. Predlanskim so se vključili v naše vrste taborniki odreda »Pugled«, v letošnjem letu pa navezujemo stike s šolo v Polju, kjer naj bi ustanovili sekcijo planinskega društva. Lansko leto nam je Meddruštveni odbor poveril izvedbo 7. planinskega tabora planinskih društev ljubljanskega področja. Ta prireditev je imela značaj osrednje prireditve na občinski ravni ob času proslav pomembnih jubilejev iz naše revolucionarne preteklosti. Ob koncu je podpredsednik zaželel, da se čimveč krajanov in članov kolektiva Papirnice Vevče vključi v naše vrste. Priznanja za aktivno delo v PD je prejelo 30 tovarišev, med njimi dosedanji predsedniki UO PD, ki so še člani našega društva, člani PD Vevče, ki so bili odlikovani z bronastim častnim znakom Planinske zveze Slovenije in drugi najaktivnejši planinci. Dva najmlajša, zelo aktivna planinca, Matej ka Pavlinova in Uroš Pleško sta prejela knjižni darili. 42 planincev, ki so člani PD Vevče vseh 10 let pa je prejelo v spomin kolekcijo značk društva. Celotno prireditev so s svojimi kvalitetnimi nastopi popestrili Prapor vevških planincev člani Papirniškega pihalnega orkestra, nekaj pesmi pa so zapele dijakinj® z osnovne šole v Polju. Po končani slovesnosti je bilo v vevškem kopališču tovariško srečanje, kjer smo vsi skupaj preživeli še nekaj prijetnih ur, obujali spomine na prenekatero skupaj prehojeno pot v preteklih desetih letih in snovali načrte, kam se bomo še odpravili v prihodnjih dneh. DAROVALCI SPOMINSKIH ŽEBLJIČKOV Zlati žebljički: 1. AVSEC Ivan, Polje 2. PD »BOHOR«, Senovo o pn T TTT TA 4. PD LJUBLJANA MATICA 5. PD PTT Ljubljana 6. PD RIMSKE TOPLICE 7. PREMRL Ivan, Vevče Beli žebljički: 1. KRESE Janez, Vevče 2. KRESE Pavla, Vevče 3. BRENČIČ Kristina, Vevče 4. KOCJANČIČ Marjan, Vevče 5. ULČAKAR Edo, Vevče 6. PLEŠKO Franc, Vevče 7. ŠUBELJ Vladimir, Vevče 8. BRENČIČ Drago, Vevče 9. BRENČIČ Stanko, Vevče 10. JERIHA Janez, Vevče 11. PETERNEL Tone, Vevče 12. ŠEŠEK Magda, Vevče 13. MAROLT Tone, Vevče 14. MAROLT Lojzka, Vevče 15. HAM Anton, Vevče 16. ALIČ Rado, Vevče 17. BABNIK Franc, Vevče 18. BABNIK Nežka, Vevče 19. BABNIK Branko, Vevče 20. OMAN Anica, Vevče 21. BABNIK Ada, Vevče 22. AVBELJ Ivo, Vevče 23. JOZELJ Tomaž, Vevče 24. PD OBRTNIK, Ljubljana 25. PD DOMŽALE 26. PD POSTOJNA 27. PD »ISKRA« LJUBLJANA 28. PD LITOSTROJ 29. PD LOGATEC 30. RUDNIK KAOLINA ČRNA, Kamnik 31. PD ŠMARNA GORA, Vikrče 32. PD LAŠKO 33. PD MEDVODE 34. PD BREŽICE PREJEMNIKI PRIZNANJ pokrovitelj 1. PAPIRNICA VEVČE darovalci trakov 2. HUBER Franc 3. KRAJEVNA SKUPNOST VEVČE—ZG. KAŠELJ 4. LJUBLJANSKI MEDDRUŠTVENI ODBOR PLANINSKIH DRUŠTEV 5. »PAPIROGRAFIKA«, Ljubljana 6. PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE 7. TOVARNA LESOVINE IN LEPENKE PREVALJE 8. III. OSNOVNA ORGANIZACIJA SINDIKATA PAPIRNICE VEVČE dosedanji predsedniki UO PD, ki so še vedno člani PD Vevče, člani PD Vevče, odlikovani z bronastim častnim znakom PZS in drugi najaktivnejši planinci 9. AVBELJ Ivo 10. BABNIK Adela 11. BAU Angel 12. BEZLAJ Jože 13. BRENČIČ Stanko, ml. 14. HAM Anton 15. JERIHA Franc 16. JERIHA Milka 17. JOZELJ Franc 18. JOZELJ Marija 19. KRESE Janez 20. KRPAN Maks 21. LAMPELJ Matija 22. MAROLT Tone 23. MARTELANC Aleksander 24. PAVLIN Franc 25. PETERNEL Anton 26. PETERNEL Ivka 27. TASEVSKI Elena 28. ULČAKAR Edo 29. VENGUST Albin 30. ZAPUŠEK Dane ČLANI PD VEVČE 10 LET 1. AVBELJ Ivo 2. AVBELJ Milena 3. AVBELJ Irena 4. AVBELJ Mateja 5. BABNIK Adela 6. BRKAN Roma 7. BEZLAJ Iva 8. BEZLAJ Jože 9. HRIBAR Peter 10. JERIHA Franc 11. JERIHA Vera 12. JERIHA Igor 13. JERIHA Ivan 14. JERIHA Milka 15. JERIHA Mojca 16. JERIHA Jana 17. KLEŠNK Stane 18. LEDNIK Janez 19. LEDNIK Nada 20. MARTELANC Aleksander 21. PETERNEL Anton 22. PETERNEL Ivka Starosta vevških planincev tov. Martelanc prejema priznanje Predstavnik sindikalne organizacije tovariš Ostoje Mataruga prejema priznanje za darovani trak 23. PETERNEL Miloš 24. PETERNEL Marko 25. PIRC Marko 26. PREMRL Ivan 27. PREMRL Milan 28. RAJAR Franc 29. RAJAR Ivica 30. RAJAR Dušan 31. RAJAR Sonja 32. SENICA Franc 33. SENICA Marija 34. ŠUBELJ Vladimir 35. UREK Marjan 36. UREK Ela 37. UREK Jurij 38. UREK Grega 39. VENGUST Albin 40. VENGUST Nada 41. VENGUST Marko 42. ZAPUŠEK Dane Praporščak je prevzel prapor Predstavnik MDO Ljubljana pripenja trak F. Bt&fl ■ 1 SMEBj j-,. lii 88Ir JUFJ 1/ rriiMlMri Pokrovitelj predaja prapor t-®! Pogled v dvorano med proslavo »Največje delo prejšnjega stoletja« VEVČE, JUNIJ, JULIJ — Letošnji teden Rdečega križa, ki je Po vsej Jugoslaviji potekal od 7. do 14. maja, je vezan tudi na pomembno obletnico — 25-letnico Prostovoljnega krvodajalstva v Sloveniji, obenem pa poteka tudi 150 let, odkar se je rodil Henry Dunant — utemeljitelj RK, kateremu je filozof Ernest Renan dejal: »Storili ste naj večje delo tega stoletja«. RK je pognal globoke korenine v življenju vseh dežel in vseh ljudi, ki želijo narediti svet bolj človeški. SPOZNAVANJE PRETEKLOSTI OMOGOČA, DA V SEDANJOSTI STORIMO VEC, DA BI Postale vrednote dela, SOLIDARNOSTI, POŠTENOSTI IN PLEMENITOSTI ŠE V VEČJI Meri podoba našega Časa. (Ivica Žnidaršič) Včasih zadostuje požirek vode, cigareta, prijateljski nasmeh ali beseda, in že imamo pred seboj spremenjenega človeka 15. junija 1978 je bila v kulturnem domu Vevče slavnostna podelitev priznanj in odlikovanj zaslužnim posameznikom in delovnim organizacijam, ki so se krvodajalskih akcij uspešno udeleževali in s svojim delovanjem pripomogli k uresničevanju programov RK Slovenije ter s tem ko-Nstno prispevali h graditvi srečnejšega življenja ljudi. Republiški odbor Rdečega križa Slovenije le ob 25-letnici krvodajalstva podelil priznanja in plaketo tudi Papirnici Vevče za ZASLUGE ZA Krvodajalstvo, za aktivnost PRI RAZVIJANJU SOLIDARNOSTI MED LJUDMI na tem humanem področju. Priznanja sta podelila sekretarka RO RKS Ivica Žnidaršič in predsednik RO RKS Maks Klanšek. Te slovesno- sti se je udeležil predsednik aktiva RK v naši delovni organizaciji tov. Rudi Smrekar st., ki že vrsto let uspešno opravlja to funkcijo v Papirnici Vevče. Pri konferenci osnovnih organizacij sindikata je bil ponovno predlagan za to funkcijo za novo mandatno dobo in jo je tudi sprejel. Želimo mu, da bi pri svojem delu naletel še na večje razumevanje kolektiva in še Šport in VEVČE, JUNIJ, JULIJ — V počastitev krajevnega praznika je odbor za šport in rekreacijo priredil turnir v malem nogometu, na katerem je sodelovalo osem ekip iz TOZD Papirnice Vevče. Odigranih je bilo 20 tekem v športnem parku. Končni vrstni red je bil naslednji: TOZD »Blagovni promet« — 13 točk, Premaz — 12 točk, TOZD »Tehnični papir« — 10 točk, V. PS — 8 točk, Vzdrževanje I. — 6 točk, Hidromontaža — 5 točk, Tapete in Vzdrževanje II. — 0 točk. Za zmagovalno ekipo so nastopali: Rado Cajhen, Milenko Cvijanovič, Borde Nad, Vojo Stanič, Krsta Radulovič, Izet Kurtovič, Boris Gašperlin, Brane Marolt, Sulejman Osmanagič in Mijo Cofek. Navzlic slabemu sojenju menimo, da je tekmovanje uspelo, kajti sodniške odločitve niso vplivale na rezultate. Srečo Andric množičnejši odziv pri krvodajalskih akcijah. Vsi se zavedamo, kako humano dejanje je to; KRI REŠUJE ŽIVLJENJE. Darujmo jo z občutkom, da smo nekomu podaljšali življenje, nekatere osrečili, pomagali strokovnjakom izvesti operacijo... in tudi mi jo bomo dobili takrat, kadar jo bomo sami potrebovali. Vida Bartol rekreacija KTL — LETOŠNJI PRIREDITELJ ŠPORTNIH IGER PAPIRNIČARJEV SRS VEVČE, JUNIJ, JULIJ — Odbor za šport in rekreacijo obvešča vse člane kolektiva, da Kartonažna tovarna Ljubljana letos organizira jubilejne XX. letne športne igre Papirničar-jev, ki bodo 25. in 26. 8. 1978 v Ljubljani. Tekmovali bodo v naslednjih športnih panogah: streljanje, šah, odbojka, plavanje, namizni tenis, kegljanje in mali nogomet. Organizator želi, da prijavimo polno številne ekipe v ženski in moški konkurenci, zato naš odbor za šport in rekreacijo vabi vse članice in člane kolektiva, da se priprav in iger udeleže v čim večjem številu. Srečo Andrič Prijetna razstava fotokluba VEVČE, JUNIJ, JULIJ — V dneh dneva mladosti in ob proslavi 135. obletnice Papirnice Vevče in krajevnega praznika 24. julija so člani fotokluba ljudske tehnike Vevče v veži Kulturnega doma priredili razstavo 'svojih izdelkov. Na nekaj panojih in 'stenah je bilo videti precejšnje število fotografij. Motivi 'so bili zelo pestri, fotografije pa tehnično dovršene. Razstava je bila dobro obiskana. V knjigo vtisov so obiskovalci napisali precej konstruktivnih mnenj in kritik, ki so pohvalile delo amaterjev in ki jih bodo usmerjale v nadaljnjem delu. Po tej razstavi delo vevških fotoamaterjev ni zamrlo, ampak se že pripravljajo za nov nastop. Objavljamo nekaj fotografij z omenjene razstave. P. M. Ekipa Vzdrževanja — 5. mesto Ekipa TOZD Tehniški papirji Najhujši boj je bil med TOZD Blagovni promet in Vzdrževalci. Tole na sliki je tik pred zadetkom Vzdrževalcev (3 :1) TEOL — LJUBLJANA, Zaloška cesta 54 proizvaja: — tekstilna pomožna sredstva — usnjarska pomožna sredstva — surovine in detergente za šampone — sredstva za hlajenje pri obdelavi kovin — lepilo za čevljarsko industrijo — etoksilirane proizvode Na razpotju (Foto: Matjaž Intihar) Sence naše ulice (Foto: Marko Jagodič) KADROVSKA SLUŽBA POROČA Križanka z okvirom Papirnica Vevče Maj 1978 Prišli: Pirc Danica — referent v finančni oper a ti vi Muranovič Rihard — instr. pnevma-tik-hidravlik Delibegovič Anže — pom. delavec v kovinski del. Baltič Besim — pomožni delavec Bojc Milenka — materialni knjigovodja Telič Leposava — snažilka Vrbinc Lojze — pom. vodje gladil-nega stroja Bogar Anton — pospravljalec izmeta Hajdarevič Smajil — pospravljalec izmeta Bernat Niko — pom. vodje preč. rezal. stroja Doblekar Janez — vnašalec Arsič Radivoje — dovažalec Odšli: Stevanovič Miloje — obratni labo- Ferlež Tatjana — administrator v proizvodnji V. pap. str. Selimanovič Ahmet — pospravljalec izmeta . ,. , Jankovič Ljubomir — pripravljalen papirne mase Krajnc Bernard — strugar I Muratovič Nihad — paznik pap. stroja Okanovič Smail — paznik papir, stroja Bukvič Avgust — pomožni delavec Rodili so se: Topčagič Hasibu hči Rabi ja Bončar Antonu hči Nataša Potokar Matiju sin Aleksander Muslimovič Safetu sin Elvis Bešič Rasimu hči Anita Habič Janezu sin Andrej Čestitamo '. Poročili so se: Belič Petar z Dončič Jelico Skubic Srečko z Avbelj Ireno ČESTITAMO! JUNIJ 1978 Prišli: Božja Avguštin — obratni elektri- k!s"krinjar Milan — pom. vodje preč. rezal stroja .. , Jolič Dragomir — pom. vodje preč. rezal, stroja , „ ._ Jerkovič Milorad — dovažalec Predovič Stanko — manipulant Vasiljevič Petar — manipulant Djordjevič Veljko — pospravljalec 1ZMataj Nika — dovažalec Piškur Marjeta — administrator v proizv. tapet . Vrečar Franc — vodja kuhinje pre- Vrečar Marjan — vodja gaufrirnega stroj a Hasanovič Omer — paznik pap. stro- ^Maček Aleksander — Pleskar Plesnik Marija - devizni referent Lampič Primož — pripravnik Cajhen Karel — obratni laborant Anžič Bogdan — nakladalec papirja Novak Branko —• skladiščni delavec Ilič Petar — pospravljalec izmeta Paunovič Ljubomir — pospravljalec izmeta Topalovič Ferid — paznik pap. ^Magdič Zdravka — administrator v proizvodnji V. pap. stroja _______ Nezirovič Sul.io — voznik viličarja Omanovič Sajid — pospravljalec iz- Kolenc Rado — upravnik v poč. do-mu — za dol. čas Globočnik Zofija — pomočnica kuharice — za dol. čas Lušina Alojzija — pomočnica kuharice — za dol. čas Ficek Marija — natakarica — za dol. Kovačič Marija — kuharica — za dol. čas Vidovič Stjepan — blagajnik — za •dol. čas Vidrgar Feliks — garderober — za dol. čas Hribar Matjaž — vodja kopališča — iza dol. čas Kocjančič Sašo — vodja kopališča — za dol. čas Razdevšek Bojan — vodja kopališča — za dol. čas Trilar Alojz — blagajnik — za dol. Podobnik Ivan — garderober — za dol. čas Odšli: Novak Andrej — vodja finančne službe Trifunovič Mihajlo — razkladalec surovin Daferovič Alaga — pom. vodje tiskarskega stroja — v JLA Jelnikar Jernej — paznik pap. stroja — v JLA Strah Jože — vodja žage — upokojen Jovičič Ljubo — pom. vodje vzdol. rezal, stroja Rošič Rifet — manipulant — v JLA Jablanovič Stojan — II. pom. pap. stroja — v JLA Cvar Jože — razvojnik II — v JLA Radojevič Rado j e — razkladalec surovin Novakovič Voja — pospravljalec izmeta Keranovič Cerim — mazač Canovič Šef ki j a — pom. vodje vzdol. rezal, stroja Sukalo Savka — snažilka Dimeč Bojan — paznik pap. stroja Vrtačič Bojan — I. pom. premaznega stroja Bašič Sidik — dovažalec Poročili so se: Suljanovič Emer z Dedič Najilo Gashi Haradin z Bitiči Lumnijo Čestitamo ! Rodili so se: Vrečar Francu sin Aleš Čestitamo \ Papirnica Količevo V mesecu maju so se zaposlili: Cehič Šemsa — snažilka Resnik Marjan —■ stroj, ključavničar Zinič Vinko — pazilec sita Odšli so: Aličevič Husein — elektrikar — samovoljno Osolnik Veronika — administrator — sporazumno Repnik Matjaž — stroj, ključav. — sporazumno Verbovšek Rudi — brusilec — sporazumno Guberinič Slavka — delavka v lepenki — upokojena Urankar Alojz — del. v proizvodnji — sporazumno Hamulič Atif •— embalažni delavec — v JLA Klopčič Franc — del. v proizvodnji — samovoljno Mohar Ivan — stroj, ključavničar — v poskusni dobi Poročili so se: Bajramovič Sead s Hušič Zemino ČESTITAMO! Rodili so se: Janezu Kaplja in Majdi hči Renata Francu Lončarju sin David-Lazar Francu Cotmanu sin Tomaž Ediju Rauterju hči Esmiralda ČESTITAMO! V mesecu juniju so se zaposlili: Mezgec Mitja — vodja pl. anal. oddelka Klopčič Marjan — del. v proizvodnji Cerar Vojko — inštalater Topolovec Zelimir — del. v proizvodnji Cerar Marinka — kuharica Andrejka Marko — del. v proizvodnji Cerar Branko — del. v proizvodnji Koderman Slavko — del. v proizvodnji Eftimovska Desanka — snažilka Zavrl Marjan — elektrikar Milenkovič Ljubiša — pazilec sita Odšli so: Bravhar Ivan — transportni delavec — inv. upokojen Šraj Vito — elektrikar — v JLA Sore Jože — stroj, ključavničar — v JLA Černe Brane — del. v proizvodnji — v JLA Levec Dušan — inštalater — v JLA Brinovec Franc — delavec — upokojen Durmiši Vesel — del. v proizvodnji — sporazumno Župan Jože — KS III kovač — sporazumno Prelovšek Vladimir — del. v proizvodnji — samovoljno Kvas Marjan — KS III strugar — sporazumno Koncilja Lado — laboratorij — inv. upokojen Burndorfer Norbert ■— del. v proizvodnji — samovoljno Tejkal Marjan — vajenec — izučen Svetlin Boris — vajenec — izučen Jurkovič Marjan — vajenec — izučen Bervar Srečko — vajenec — izučen Barle Franc — vajenec — izučen Vesel Miran — vajenec — izučen V mesecu juliju so se zaposlili: Zupan Majda — ekonomski tehnik — pripravnik Urbanija Vincenc — pazilec sita Reševanje te križanke ni nič posebnega. Besede namreč vpisujete vanjo vodoravno in navpično na običajen način. Značilnost je le v tem, da se posamezni pojmi začenjajo ali končajo v okviru, kjer je nekaj črk zaradi lažjega reševanja že vpisano. Skupaj z njimi boste dobili v okviru, začenši pri črki P v levem zgornjem kotu, naziv tukajšnje humane organizacije, ki v tem poletju praznuje stoletnico svojega obstoja. Vodoravno: 10. ena najstarejših dob v geološki zgodovini Zemlje, algonkij, 11. industrijsko mesto v severni Franciji, južno od mesta Lille, na robu velikega francoskega premogovnega področja, 12. br-brač, gobezdalo, jezikač, 13. nemški matematik, znan po delih o funkcijski teoriji, diferencialnih enačbah in osnovah geometrije, 15. pri nas zelo znano čistilno sredstvo v gospodinjstvu, 16. vaba, na-stava, lovski pripomoček, 17. kratica za normalni osebni dohodek, 18. sumerski bog, v začetku slavljen kot najuglednejše božanstvo, kasneje izenačen z Baalom, 20. jeklen predal v bančni blagajni, varen pred ognjem in tatovi, 22. avtomobilska oznaka Subotice, 23. trening, vadba, vežba, 24. krojač, 26. časovno razdobje, presledek, del poti na pohodih ali športnih tekmah, zlasti v avtomobilizmu in kolesarstvu, 28. del knjige, tudi organ višjih rastlin, 30. začetnici jugoslovanskega publicista, člana ilegalne KPJ, organizatorja ljudsko frontnega gibanja, ki je padel na Sutjeski 1943. leta, 32. velika celjska tovarna, znana zlasti po kuhinjski posodi, 33. asket in religiozni berač v Indiji, derviš, čarovnik, 34. struja, tul, 36. grška boginja, poosebitev mavrice, tudi očesna šarenica, 38. emisarji, odposlanci, kurirji, 39. podboj med okni, obloga pri oknu, okvir, ograja, 41. hudo sovraštvo, mržnja, odpor, nasprotstvo, nenaklonjenost, 42. mesto na skrajnem vzhodu Sovjetske zveze na rtu Dežnev (Čukotski polotok), 43. razmerje med hipotenuzo in kotu priležno kateto, recipročna vrednost ko-sinusa. Navpično: 1. okopana zemlja, okopavina, 2. zemeljska površina, področje pokrajine ali države, del sveta, na katerem delamo in živimo, 3. brezalkoholna pijača, tudi močnik, 4. znak za kemično prvino titan, 5. glina s primešanim železovim oksidom, rumenica, tudi taka barva, 6. pokritje, oblačenje, zavitje z odejo, 7. razpok, razbitje, hrušč, 8. ime španskega kralja (Carlos), 9. visoka kraška planota nad Vipavsko dolino, 14. mesto v afriški republiki Obala slonove kosti južno od mesta Daloa, 16. mednarodna avtomobilska označba za Poljsko, 19. mestece na skrajnem vzhodu Nove Kaledonije, 21. naselje v Dravski dolini zahodno od Maribora s prvo našo hidroelektrarno na Dravi, 24. urjenje telesnih sposobnosti, telesna vzgoja, fizkultura, 25. švedski parlament, 27. glavno mesto francoskega departmaja Somme, 29. filipinski otok v morju Mindanao, 31. motorno kolo z motorjem do 50 ccm in pedali, 33. začetnici obeh imen pisatelja Finžgarja, 35. izguba čiste teže, unesek, razsip, odpadek, 37. romunsko mesto, središče Moldavije, 40. pomagalo proti bolezni, zdravilo, 41. skoraj 1500 kilometrov dolga reka v SZ, desni pritok Volge, 44. kemični simbol za umetno dobljen radioaktivni element einsteinij. I. S. Rešitev spiral Vodoravno: 1. Ariosto —• papirnica, 2. testament — priloga, 3. niša — Liszt — atentat, 4. Ostenso — as — Cetinje, 5. alergen — Martelanc, 6. Jonson — Curie — patos, 7. Nedo — Hannover — sipa, 8. Havaji — cima — stilet, 9. reklama — slonovina, 10. pletar — oče — kovinar, 11. Radeče —• kmet — revček, 12. ovacije — vrabčevka, 13. trak — Abo — Tar-tu — Bole, 14. karta — let — Naser — bor. Zavoji A: gren — seno — snet —• Šali — Sonc — nahod — Bol — siesta — menza — municija — vahnja — Ontario — Stop. Zavoji B: letina — tapete — ten —■ tajnopis — revir •— Capri — Logatec — satelit — samorast — tapir — Nica. Zavoji C: vejica — deček — mera — tobakar — valeta — roček — tarantela — traktor — prekla — maslo. Zavoji D: Vevče ■— klobučevina — RK — Aero — brest — brono-vina. »Spirale« so pravilno rešili in bili izžrebali naslednji reševalci: 10 din Potočnik Ciril 10 din Moškrič Milka 10 din Jozelj Anton 30 din Kamnar Nada 60 din Prepeluh Ana Rešitve »Križanke z okvirom« pošljite do 12. 9. 1978 na uredništvo »Našega dela«. —HflSE DELO — Glasilo delovnih kolektivov Združenih papirnic Ljubljana in Papir-niče Količevo — Izdajata ga delavska sveta — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Robida — Uredniški odbor: Milan Deisinger, Milan Korošec, Jože Marolt, Ljubo Milič, Tone Novak, inž. Danilo Skerbinek — Tehnični urednik: Marjan Ivanuš, ČGP Delo — TOZD Delavska enotnost, Ljubljana, uredništvo za urejanje glasil delovnih organizacij — Tiska tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani Po mnenju Republiškega sekretariata za informacije št. 421-1/72 z dne 21. 1. 1976 šteje ta publikacija med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. R ii 2 3 4 5 V 6 7 8 9 0 10 d 11 12 ■ 13 14 15 J d 17 18 19 20 21 22 23 J| 24 25 26 27 28 29 30 31 J 32 33 34 35 d 36 37 ■ 38 39 40 41 42 J 43 44 R | 1 __ L K Javna skladišča Organizacija združenega dela BTC »Javna skladišča« LJUBLJANA, Šmartinska 152 — Tel. 43 322 s TOZD Skladišča Ljubljana, Šmartinska 152 Skladišča Novo mesto, Ljubljanska 27 Blagovno transportni center Ljubljana, Šmartinska 152 Restavracija Ljubljana, Šmartinska 152 opravlja KVALITETNO, HITRO IN POCENI — vse posle javnih carinskih skladišč — skladiščenje in hrambo blaga v zaprtih skladiščih in odprtih skladiščnih prostorih — vse storitve prek sodobno urejenega in z najsodobnejšo mehanizacijo opremljenega kontejnerskega terminala — nakladanje, razkladanje in prekladanje blaga tudi z najsodobnejšo mehanizacijo — storitve z avtodvigali do 20 ton obremenitve — prevoz blaga s tovornimi avtomobili — izdelovanje transportne embalaže in palet S POSLOVNIM SODELOVANJEM SE BOSTE O SOLIDNOSTI OPRAVLJENIH STORITEV PREPRIČALI SAMI!