Kako izboljšati stanje družbenih dejavnosti?
Gradivo na to temo bo predmet razprave na februarski scji skupščine. Njen namen pa bo pred-vsem prispevati k oblikovanju takšnih prednost-nih in zagotovljenih programov SIS družbenih dejavnosti, ki jih bomo tudi zmogli kvalitetno uresničevati.
Rešitev težkega položaja, kot jo skupaj s pred-stavniki raznih sisov ponuja občinski Komite za družbene dejavnost, je možna predvsem s spre-membo financiranja programov družbenih dejav-nosti in sicer na ta način, da bi pred začetkom novega planskega obdobja dorekli programe, ki jih bodo sisi izvajali in zagotovili sredstva v višini, ki je potrebna za izvajanje teh programov. Zmanj-šati bi bilo treba tudi število prednostnih dejavno-sti, za katere bi ugotovili, da so resničnega pome-na za družbo. Prav tako bi bilo treba v ceno storitcv nujno vključiti sredstva za investicijsko vzdrževanje, za nujno potrebne investicije pa za-gotoviti dodaten vir financiranja. Napak pa ne bi bilo, ie bi sprostili tudi privatno iniciativo kot dopolnilno pobudo storitev družbenih dejavnosti.
Predlogi, ki jih bodo morale pretresti strokovne službe sisov v mestu (in seveda tudi naša delegat-ska skupščina) zajemajo predsem smotrnejše delo v naSem zdravstvu (le-to naj bi po zveznih usmeri-tvah imelo sploh absolutno prednost v družbenih dejavnostih), osnovnem šolstvu, otroškem var-stvu in socialnem skrbstvu. pa tudi v kulturi in telesni kulturi. Na osnovnih šolah bo treba nujno skrčiti učne programe, saj so otroci že zdaj preo-breraenjeni. Predvsem bi bilo treba zmanjšati šte-vilo učnih ur, kot so: srbohrvaščina, gospodinj-stvo, biologija in zemljepis ter ukinili tečaje prve pomoči, družbeno-moralno vzgojo pa vključiti v druge učne prcdmete. O tem, kaj in koliko naj bi krčili, naj odločajo ustrezne strokovne službe.
Kot so ponovno poudarili na zadnji. 124. seji IS občine, bi kazalo napraviti analizo učinovitosti dela v šolah in ponovno pretehtati strokovnost in uporabnost meril, s katerimi se ocenjuje delo v pedagoški dejavnosti. Oceno naj bi pripravili izvajalci programa sami.
Člani IS so podprli tudi predlog, da se postopno ukine tiste podružnične šole, ki dolgoročno ne bodo mogle več jamčiti dovoljšnjega števila učen-cev za pouk in da se ustanovi poslovno združenje osnovnih šol. Soglasni so bili tudi pri predlogu, da se izrecno omogoča upokojitev vsem tistim peda-goškim delavcem, ki za to izpolnjujejo potrebne pogoje in objavlja razpise za delovna mestayna katerih so zdaj delavci z neustrezno strokovno izobrazbo.
»Šolniki se že ves čas borimo, da bi bilo sodelo-vanje med Zavodom za šolstvo in strokovnimi službami večje,« je med drugim dejala neka raz-pravljalka. »Do nekega manjšega sodelovanja je že prišlo... Učitelji moramo vedeti pravočasno za to, kakšen bo naš program za predstoječe učno leto. Moramo pa tudi storiti vse, da krizno stanje, v katerem smo sc znašli, med otroki ne bi bilo tako opazno.«
Predsednik IS Stane Droljc pa je dejal: »Gospo-darstva ne bomo rešili, ie bomo oklestili šolstvo. Neizobraženi otroci ne bodo ničesar rešili. Nas-ploh bo že treba nehati ločevati gospodarstvo od negospodarstva.«
V otroškem varstvu naj bi pripravili ustrezne predloge za enako kvalitetne. a cenejše oblike varstva. odprli možnost oscbnega dela in spreme-nili definicijo zagotovljenega programa na po-dročju dnevnega varstva otrok. V zdravstvu pa se bo premaknilo na bolje (med drugim) le, če do izboljšanja gmotnih razmer ne bodo povečevali števila zaposlenih in če bodo dosledno uveljavili 42-urni delavnik. Kako bo to (slednje) izvedljivo, pa najbrž ne vedo niti predlagatelji sami. Lekarne naj bi postopno prešlc na enoizmensko delo. Tu mora namreč biti optimalni delovni čas.
Podobne pobude so pripravili tudi za preostale družbene dejavnosti, kot so socialno skrbstvo, kultura in telesna kultura, kolikor pa bodo upo-števane in uresničene, pa bo seveda pokazal čas.
B. V.