Q[k©O0©
Leto VII. - 6 VOCERO DE LA OULTURA E SLO VE N A 31. 3. 1960
VESELJE NAŠIH DNI
Naše življenje je polno mejnikov. So kakor klopi ob cestah, stebri ob strminah: pomagajo nam naprej, lajšajo nam prehode, milostno nam nudijo roko v nevarnostih, prižigajo nam lučke, kadar smo zašli v trenutke tesnobe.
Knjiga, slika, umetnostna prireditev so taki trenutki, so taki mejniki, ko nam je dano, da se zberemo, počijemo in se napijemo novih sil. V najtišjih srečanjih, ob urah obiskanja nam prihajajo nasproti: knjiga, lepa slika, kos glasbe ali pesmi.
Knjiga Dnevi smrtnikov je tak trenutek, je tako srečanje slovenske besede, misli, slike, melodije z nami samimi. Dnevi smr-tnikov niso samo ena knjiga, niso edina — saj izhaja mnogo slovenskih listov, knjig in revij. Vendar ima prav ta knjiga poseben pomen. V njej so zbrani spisi, izdelane slike o naši poti v emigracijo, o tem, kako smo do sedaj živeli, o luči, ki je na obzorju: ne bo umrla, ne more in ne sme umreti.
Včasih nas bo ob njej zabolelo, kakor sune bolečina v srce, kadar se srečamo s tistim, kar nam je najdražje, pa nam je bilo vzeto. Naslonili se bomo ob opornik, ko bomo morali v globino bolečine, zastrli si bomo oči, ko bomo prišli ob rob prepada in morali iskati steze in skušali plezati onstran ovire ali pregraje. Toda prav iz naše misli, besede, melodije in slike nam bo zasvetila luč, polna upanja in vere in ob preveliki svetlobi bomo morali iskati opore, da nas ne bi preveč prevzfelo.
Trpljenje, bolečina iskanja, trkanje na srca >— vse bo privedlo do srečanja s samim seboj. Spoznali bomo svoje sile in izmerili moči in vsemu navkljub prišli do spoznanja, da je v naših dngh polno veselja, ker beseda, misel, melodija ne morejo zamre-ti, ne bodo nikdar utihnile.
Ob izidu vsake knjige, ob vsakem uspehu stvaritev slovenskega duha, se nam ponujajo taka srečanja, se prižigajo iskre lepih doživetij. Tudi knjiga Dnevi smrtnikov je člen v verigi, ki nam ne sme zdrsniti iz rok. Sezite po njej in spoznali boste, kako so se vezi med nami okrepile in kako se je povečala moč naše skupnosti, kako rastemo tudi v zamejstvu, na tujih tleh!
I---------------------------------------------------------
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA
»NEVS SMSSTNIKOV
je knjiga zamejskega slovstva, ki prinaša izbor naslednjih slovenskih pisateljev: ŽELE, KOCIPER, BELIČIČ, KRAMOLC, MAUSER, NOVAK, KOROŠEC, POTOKAR, JAVORNIK, BUK-VIč, MAROLT, SIMČIČ, OGRIN, DEBELJAK, RUDOLFOVA, KOS, JURČEC. Knjiga ni saimo prerez našega, pisanja; je tudi slika našega časa in obraz sveta, ki ga ustvarjamo.
Segajte ipo knjigi —- dobite jo \pri poverjenikih!
“Kar mi pišeš o svoji namišljen; nezmožnosti, temu nikar ne verjemi. Ti si predstavljaj, da pišeš lahko brez težave najlepšo novelo na svetu — in spisal jo boš. To je vse. Seveda si kaj takega ne more predstavljati vsak tepec. Ko bi na pr. jaz ne bil prepričan, da bo moja drama mojstrsko delo, bila bi desetkrat slalbša kakor bo v resnici; zakaj tisti dvom nad samim seboj bi me oviral pri vsak; besedi. Kadar človek preveč premišljuje, tehta in meri, napravi gotovo neumnost, — ker v tem slučaju prekorači suhi razum svoje meje. Veliko boljše je, da jih prekorači svobodna fantazija. Umetnost prenese vse na svetu lažje, kakor suhoparnost in filistejsko natančnost. — Ni seveda treba, da bi bilo delo, kadar je enkrat dovršeno, v resnici mojstrsko. — časih je celo' navaden štifel. — A kar se dela z navdušenjem ;n samo-z s vestjo, to ni nikdar izgubljeno in če ne koristi ljudem, koristi pa toliko bolj pisatelju samemu. Če je resničen talent, n-e. zaide že iz samega instinkta nikdar več v prejšnje maline.. . Spoznaj svoje napake na tihem, vpričo drugih jih pa zagovarjaj in brani. Tako se človek največ nauči. Jaz vem to.”
Ivan Cankar v pismu bratu Karlu, dne 22. avgusta 1898 iz Pulja, ko je pisal dramo Jakob Ruda.
Izšlo-.
DNEVI SMRTNIKOV
Izbor slovenske zamejske proze.
Uredil Alojzij Geržinič
CENA: broš. 60J—, vez. 90.—-pesov. ZDA: 2 (3) dol.; Kanada: 2 (3) dol.; Italija; 900,— (1200) lir; Francija V.— (10.—) NF; Anglija, Avstralija: 1, (114) funta; Avstrija:. 40,— (60.—) šilingov.
Tiska se:
MEDDOBJE V. letnik, -štev. 3-4
V pripravi:
SLOVENSKA UMETNOST V ZAMEJSTVU
Uredil Marijan Marolt
hreiftika
— JUBILEJNO NAROČNINO so pločali: ga. Lučka Jerman, Bariloče, 800.— pesov; č. s. Amabilis Kerševan, Rim, 7000.— lir; g. prof. Aniton Anžič, USA, 38.— dolarjev; g. Drnovšek Ruidolf, Lomas de Zamora, 800.— pesov; družina Mikolič, Villa Ballester, za tiskovni sklad “Glasa” 100.— pesov. — Vsem iskrena zahvala!
— Mitja Volčič, radijski reporter tržaške radijske postaje Radio Trst A, ki oddaja slovenski program, je v svoije nedeljske oddaje uvrstil srečanja z vidnimi kulturnimi delavci na Tržaškem. Tako je imel razgovor s pisateljem in pesnikom Vinkom Beličičem. Reporter je zastavil tudi vprašanje, ali se mu zdi, da je slovenska književnost v nevarnosti. Prof Be-ličič je odgovoril:
“Mnogi pojavi zadnjih let kažejo, da grozi slovensko književnost v domovini použiti tako-zvana jugoslovanska književnost. Podobna nevarnost nam je pretila že pred tridesetimi leti. A tedaj smo imeli pogumnega, odločnega in uglednega Josipa Vidmarja, ki se je takemu stapljanju postavil po robu. Danes Josipa Vid-marja n; moč več spoznati.” Za tem je prišlo vprašanje : “Poleg piscev, ki žive v osrčju domovine, je ipo vsem svetu raztresena vrsta slovenskih umetnikov in kulturnih delavcev. Med drugimi izdajajo bogato opremljeno in kvalitetno revijo “Meddobje”, izdajajo knjige in podobno. Kakšen je pravzaprav smisel tega dela?”
“Jedro literarnega dela v emigraciji je Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu, ustanovljena spomladi 1954. Prav te dni je izšel prvi zvezek V. letnika njene revije “Med-dobje”. Okoli “Meddofoja” se zbira vse, kar je najboljše zunaj Slovenije. V njem beremo to, kar danes piše slovensko pero, ker se zaveda, da je to njegova dolžnost. V Argentini je izšlo ta leta nekaj zelo dobrih knjig, ki bistveno dopolnjujejo to, kar izdajajo založbe v Sloveniji. S kolikim; žrtvami in s kolikim idealizmom skuša naša po vsem svetu razpršena emigracija nadaljevati izročilo največjih slovenskih duhov, o tem bi bilo moč veliko povedati. A prepustimo sodbo času, ki razsoja brez strasti in torej bolj pravično.”
— Pisatelj in publicist Franc Jeza ije v Trstu izdal knjigo Nova tlaka slovenskega naroda, kjer opisuje gospodarski položaj Slovencev v Jugoslaviji, ki je pravo suženjstvo v novi Jugoslaviji. Iz predgovora posnemamo naslednje pisateljeve misli:
“Ta knjiga se ni porodila iz nacionalnega šovinizma, ampak iz tragičnega spoznanja, da je slovenski narod danes kot še morda nikoli ogrožen v svojem obstoju. Avtorja ije vodila misel, da se Slovenci danes lahko rešijo v bodočnost le pod pogojem, da pogledajo stvarnosti brezobzirno v oči, kajti samoprevara je prvi simlptpm narodne smrti. Avtor si je v tej knjigi vzel za cilj, da poda čimbolj izčrpen vpogled v ekonomsko stanje, v katerem ®e je znašla Slovenija v Jugoslaviji. Zato je njegovo gradivo predvsem, iz številk. Te številke se ne boje demantiranja, kajti vzete so takorekoč v celoti iz uradnih jugoslovanskih virov, statistik in poročil v ljubljanskem tisku.
ebra=i in ebserg«
SLOV EN ICA V SVETU
Živimo v časih, ko doseza tiskarska industrija svdj višek. Nikdar se n; toliko tiskalo in knjige niso izhajale nikdar tako pogosto. Primanjkuje domačih rokopisov, zato povsod segajo po tujih avtorjih in piscih in jih prevajajo. Kako je s slovensko knjigo v tem tudi zanjo ugodnejšem času? V domovini produkcija narašča in zato je nujno, da se začenja slovenska knjiga pojavljati tud; med drugimi narodi. Ponekod z večjo srečo, drugod še vedno z nerazumevanjem ali zamudo.
Slovenski publicist Lojze Krakar je objavil svoje vtise na varšavskem knjižnem trgu. (Naši razgledi, 8. II. 1960). Že uvodoma pravi: “Večkrat se mi je zgodilo, da so me v družbi predstavili kot Jugoslovana in če sem ob taki priliki dodal še, da sem Slovenec, se je utegnilo zgoditi, da sem spravil koga v zadrego. Videl sem, da ne ve, kam z mano in me ima za Slovaka, samo ne ve, kako sem zašel v Jugoslavijo. Toda vse to se je še dalo razlo-žitij pravi; znoj sem potil šele, če sem hotel nepoznavalca prepričati, da imamo Slovenci celo lastno književnost, jezik, itd. Mislim, da bi lahko na prste naštel Poljake-čeprav jih nisem štel
—, ki količkaj vedo o našem 'Prešernu in Cankarju. V Varšavi sem se spoprijateljil z nekim univerzitetnim profesorjem poljske književnosti. Bil je dober, duhovit in razgledan profesor, toda kadar sva se pogovarjala, sem videl, da celo njega spravljam v za-' drego, če govorim o slovenski književnosti, o kateri — kot mi je iskren® priznal — ni nič vedel. Poljaku, ki je v mejah ene države vajen enega jezika, in naroda, pač težko razložiš naš pisani mozaik narodnosti, jezikov, ver, kultur, itd. Težko tud; razume, kako da pri nag nimamo enotnega državnega jezika in kaj hoče-mo poudariti s tem, da pravimo “slovenska” ali “makedonska” književnost. Vprašujejo, ali ni književnosti v jugoslovanskem jeziku? Ko sem obiskal veliko državno knjižnico v Varšavi, uslužbenka ni vedela, kaj je slovenski jezik in ni vedela povedati, ali imaju kaj slovenskih knjig. Ko sem je dopovedoval, da je v Jugoslaviji slovenski narod, k; ima svojo književnost je nazadnje priznala, da je iz Jugoslavije vse pod črko J - in /tam je bilo res nekaj | malega iz slovenske književnosti. Ko pa sem vprašal, kako- je z narodi in jeziki Sovjetske zveze, so mi priznali, da imaju vsak je- ; zik in književnost pod posebnim zaglavjem: ukrajinsko, estonsko, ; kirgiško, itd. In češke ter slovaške imaju ločene. Omenil gem. da so se Slovenci že v prejšnjem stoletju učili o vseh slovanskih narodih jn jih znali ločiti in zakaj se to ni dogajalo na Poljskem. “Pač,” je rekla uslužbenka, “pač. toda pri Slovencih naj še kar naprej ostane vse pod črko J. Je bolj enostavno.”
Obrnil se je na, statistični oddelek knjižnice in dobil pregled vsega, kar so Slovenci prevajali iz poljščine: bilo je 32 gosto tipkanih strani — od časov Prešerna in Vraza do leta 1957. Samo prevodov Sienkiewiezevih del v slovenščino je bilo več ko za celo polico.
In kako nas poznajo poljske enciklopedije? V Mali splošni enciklopediji iz leta, 1958 so v knjigi obsežni podatki o slovaški in celo o lužiško-snbski književnosti. Vso slovensko književnost zastopa tu ]e Cankar in še on je zaslužil samo tr; vrstice : “Ivan Cankar (1876-1918), slovenski pesnik in pisatelj, modernist: povesti iz življenja kmetov, pesmi Erotika, drama Jakob Ruda.” In to je vse.
Po letu 1956 se je na Poljskem začelo nekoliko, spreminjati in začeli so izhajati izbori slovenske proze in poezije. Sicer je že leta 1945 izšla antologija slovenske poezije (Aškerc, Cankar, Kajuh, Gruden, Maister) in leta 1949 so izdali nekaj Prešerna in Cankarja, vendar je po letu 1948 vse zaostalo (spor v Kominformu). IPo “odjugi” 1957 so izdali v prevodu Kosmačev “Kruh” in Can-
kujavega “Hlapca Jerneja” in v letu 1959 je radiljska postaja rala pesmi Minattija, Koviča, Pavčka, Menarta, Zlolbca in Zajca.
^Poljske založbe se otresajo slovenske knjige, ker da so baje Prev€g “kmečke”. Ko je neka založba pripravljala izbor iz del prezihova, je bil odklonjen zaradi preobilice kmečkih motivov.
revajalcu je založba dala Voranca v cirilici in sploh ni vedel, da jp"6 za slovenskega pisatelja. Ko je recenzent poročal, da gre za, ®'a kmečke vsebine, so brž odklonili, ker so pač mislili, da je to ®*atara po starem receptu: Micka, ohcet, grunt —- in pravda. riibliino ista je bila usoda z Bevkovim “Kaplanom Martinom če-epnacem”. Tavčarjevo “Visoško kroniko” pa bodo Poljaki izdali — Mladinski knjižnici. . . Sedaj napovedujejo, da bo prvi do-tojen slovenski prevod v poljščino — v zadnjih letih — “Šent-Peter” Jiaša Kozaka, ki je napovedan v programu ene najpomemb-riejši,h založb v Varšavi.
Vendar se položaj slovenske knjige na poljskem knjižne,m rSu v zadnjih mesecih stalno' boljša. Ob koncu 1959 je izdala Varšavska založba Czjrtelnik prvo knjigo iz slovenske književno-I; novelistično zbirko Ivana Cankarja “Kasztan ozoblhvego ga-Ur*ka”. Knjiga obsega Cankarjeve novele in črtice in je zbirki afa' naslov novela “Kostanj posebne sorte”. Izbor Cankarja je Popravil Bronislaiv Girlič v Beogradu, prevedla pa je dela sopro-^a našega rojaka, univ. prof. dr. Vojeslava Moleta, ga. Ela Mole.
dr. Mole je prispeval k tej izdaji uvodn; esej, ki daje zgo-ceno, vendar živo in (jasno podobo Cankarjeve življenjske poti, Jegovega razvoja ter dolbe in okolja, v katerem se je razvila ^°venska in Cankarjeva pripovedna umetnost. Posebno težo daje-a zbirki “Martin Kačur” in “Hlapec Jernej”, vsa druga vsebina je “kot rožni venec nanizana okoli teh dveh spisov”. Prevod ®ce zelo gladko in prenaša v poljščino tudi značilno atmosfero ankarjevega pisanja. Ljubljanski kritiki menijo, da bo prav ta Pi'evod s svojim’ uvodom utrl slovenski umetnosti širšo pot v polj-sko literaturo.
Krakovska založba Wydawnictwo literaekie je izdala luksuz-P° opremljeno vrsto razprav o sodobni umetnosti. Pisci iz krakovskega kulturnega središča skušajo razložiti vsebino moderne Umetnosti. Knjiga , je zbornik, bogato ilustriran. Univ. prof. dr.
ojeslav Mole je napisal esej o peterici slovenskih slikarjev in pmfikov. V tej peterici so G. A. Kos, Božidar Jakac, Miha Ma-es, France Mihelič in Riko Debenjak. Študija obsega 68 strani in reprodukcij slik in grafik. Pred kratkim je dr. Mole izdal po-■ ebno obsežno poljsko zgodovino upodabljajoče umetnosti na Slo-venske,m od davnih časov do modernih začetkov. Moletu je višek " uvenske umetnosti impresionizem Jakopiča in njegovih tovarišev.
sakega izmed peterice oriše in riše G. A. Kosa kot sodobno naj-humembnejšega slovenskega slikarja. Za Maleša pravi, da, je “ta 1 ver sv°ievrsten slovenski Evropejec, ustvarjalec neverjetne ahkote s suverenim obvladanjem vsah tehnik, ko je iz ©kslpresio-1Jmia prehajal y feuvistični kolorizem in je v njem že marsi-^ ak refleks sodobnih modernih umetnostnih struj”. Vse to “niti a o ne zmanjšuje originalnosti Malešovega umetniškega izraza”. 0 iobn° analizira Rika Debenjaka, in pravi ob koncu: “Ni mo-, ruči, kakšna bo Debenjakova umetnostna prihodnost, vendar D 8 ° ^ Z gotOTOSft|j0 trdimo, 'da h; bila slovenska umetnost breg e ®njaka sirormmšnejša v svojih vrednotah.” Ob koncu eseja pa lo"°	: “'Položaj slovenske umetnosti ne kaže več tistega ma-
meščanskega okolja, v katerem je Cankar tožil o neumevanju °macih umetnostnih prizadevanj.”
kj ^uljslka čitajoča publika je prav s to knjigo dobila študijo, v visoko kvalitetni družbi avtorjev in spisov opozarja -na umet-
08 naroda, ki je bil zaradi čudnih okoliščin prav med Poljaki Premalo znan.
Avtor se je med okupacijo že od prvih začetkov kot pripadnik krščanskosocialističnega gibanja vključil v Osvobodilno fronto. To ga po vojni ni moglo obvarovat; razočaranja nad načinom, kako je partija izkoristila osvobodilni boj slovenskega naroda, da se je polastila oblasti nad njim, likvidirala vsak demokratični pluralizem in dopustila, da Beograd izkorišča Slovenijo po mili volji. — Očitku, da bi utegnila knjiga škoditi ugledu Jugoslavije med pripadnik; naše manjšine, avtor odgovarja samo to, da resnica ne more škodit; nikomur, razen tistemu, ki se je mora bati.” •— Knjiga se dobi v tržaških slovenskih knjigarnah, lahko pa se naroči tudi pri pisatelju samem, na naslov: Fran Jeza, Opčine, c. Prosecco št. 20, Trst.
— Ugledna francoska založba Ed. Laffent je izdala “Dictionaire Biographique des Au-teurs - Življenjeipisn; slovar književnikov”, v kateremi je Borut Žerjav objavil življenjepis pesnika Franceta Prešerna. Študija je zelo zgoščena in podaja obraz slovenskega pesnika jasno in točno:. Za isto enciklopedijo je B. Žerjav napisal tudi članke o Levstiku, Jurčiču in Cankarju, študija o Cankarju je najdaljša. Tako je v ugledno mednarodno enciklopedijo prišla galerija vodilnih slovenskih književnikov izpod peresa, ki značaj in po-men slovenskega slovstva pravilna podaja.
— Pri založb; Rex v Luzernu v Švici je znani mladinski pisatelj Gerold Schmid jeseni 1959 izdal mladinsko knjigo “Sprung ins Aben-teuer - Skok v pustolovščino”. IPcvest je deloma ilustrirana in nastopajo mladi junaki: trije Švicarji, en Slovenec in Italijan slovenskega porekla. Slovenec Vinko pribeži iz Jugoslavije tam od Rateč in se najprej usmeri na Vilarje, kjer se sreča s fantom Ninom (Italijanom, ki je Slovenec po rodu). Nino vodi papeško otroško kolonijo, ki sprejme begunca Vinka v svojo skupino. Od Švicarjev se dva dbjestno potepata in padeta v kom. mladinsko taborišče in iz zapora v tem mladinskem kom. taborišču ju potem rešujeta Vinko in Nino. Pozneje pade Vinko skupno s tretjim Švicarjem v komunistično mrežo in ju rešujejo Nino ter tovariši. Schmid je s to knjigo napisal že deveto delo in je v posvetilo nekemu slovenskemu prijatelju zapisal: “Iz ljubezni in zvestobe do slovenskega naroda poklanja pisatelj”.
odmevi
—- Prijatelj iz Evrope nam piše: “Kulturno delovanje emigracije in Slovenske kulturne akcije v Ljubljani poznajo. Predvsem ljudje iz našega kroga na splošno dobro vedo o vsem gibanju v tujini. Zlasti so pozorni na delovanje Slov. kult. akcije v Buenos Airesu. Titcvei pa naše delo omalovažujejo in se delajo, kakor da ga ne poznajo ali kakor da ne eksistira. Vendar sem osebno prepričan, da ga prav dobro poznajo, le hlinijo nepoučenost. Tak vtis imam iz razgovora, k; sem ga imel pred kratkim v nekem državnem založniškem podjetju v Ljubljani, kjer sem se razgovarjal s tremi znanci...”
— Popravi: V Glasu VII|4 stoji: “Nevečni Ritm je prozornejši in mogoče zato prepričljiv.” — namesto: “...mogoče prav zato manj prepričljiv,” kar pomeni, da se mi zde ostale tri Kosove pesmi prepričljivejše. - K. R.
dema in
— Basist ljubljanske opere Lad-ko Korošec je gostoval v barcelonskem gledališču Grande Teatro Li-rico, k; je eno največjih in najpomembnejših na svetu (ima 3500 sedežev). Nastopil je v glavnih vlogah Borisa Godunova (Pimen in Boris Godunov) in imel tak uspeh, da je po predstavi prihitel k njemu ravnatelj opere in mu čestital. Dejal -mu je, da je lani nastopil v istih vlogah Bolgar Boris Hristcv, član rimske opere, ki slovi kot najboljši basist na svetu. Rekel mu je, da ga je Korošec prekosil. Povabil ga je, da naj pride gostovat še prihodnjo sezono in sicer bo nastopil v treh operah v skupno 12 predstavah. Pel bo glavne vloge v “Don Kihotu”, “Hovanščini” in v “Prodan; nevesti”, kjer bo pel vlogo Kecala.
— Ljubljanski režiser Hinko Leskovšek si je z režijo Profofijeve opere “Zaljubljen v tri oranže” pridobil mednarodni sloves. Po u-prizoritvi ruskega dela v berlinski operi je bil ponovno povabljen v Berlin, kjer bo na Državni operi pripravil Glufdkovo delo “Orfej in Evridika”. Na isti oper; je tudi že režiral delo Musorgskega “Hovan-šeino”.
— Boris Pasternak, znan po svojem romanu Doktor Živago, je napisal novo delo, komedijo v štirih dejanjih. Navajajo, da je komedija trd opomin vsem režimom, da se svoboda duha ne da ubiti s telesnim suženjstvom. Delo bodo letos igrali v Moskvi, istočasno pa bo izšlo že tudi v angleškem prevodu.
— Založnik Mondadori v Milanu bo izdal novo veliko izdajo Dantejeve Božanske komedije z ilustracijami Doreeja, napovedana pa bo imela nove, ki jih je. iždelal italijanski mojster Renato Guttuso. Slikar Guttuso se je precej odmaknil od Doreejevega realističnega sloga. Zlasti množične prizore podaja v bolj modernem slogu.
— Letošnje Prešernove nagrade so v Ljubljani prejeli: Fran Albreht za življenjsko literarno delo, Riko Debenjak za grafične stvaritve v letu 1958, Stojan Batič za kiparski ciklus Rudarji in dr. Srečko Brodar za delo Črni kal - nova paleolitska postaja v Slovenskem Primorju.
po
— Državna založba Slovenije bo letos slavila 15. obletnico in bo za jubilej izdala naslednja dela: Miško Kranjec “(Pripeti smo na zemljo” (tetralogija) in je delo nekakšna panorama osvobodilnih bojev od italijanske okupacije dalje; dva romana z isto snovjo je napisala za isto priliko Mimi Malenšek “Temna stran meseca” in “Kdo boi tebe ljubil”; iz sodobnega življenja zajemata snov Ivo Potrč “Onstran zarije” in Danilo Lokar “Hudomušni Eros”. Od pesniških zbirk je v načrtu samo ena in sicer Janeza Menarta zbirka satiričnih stihov pod naslovom “Časopisni stihi”.
— Slavist Mirko Mahnič je izdal v Ljubljani knjigo z naslovom Živa slovenščina. V njej hoče opozoriti ne na pravilno pisanje, temveč na “čudoviti svet govorjene besede. . . na lepoto njenega zvena”. Knjiga je predvsem namenjena gledališkim igralcem in članom odrov.
— Dne 15. februarja je v Ljubljani umrl ugledni slovenski umetnik slikar France Kralj. Po prvi svetovni vojni sta bila z bratom Tonetom Kraljem početnika slovenskega ekspresionizma. France Kralj je bil rojen v Dobrepoijah na Dolenjskem in je umrl v 64. letu starosti.
— Znano Wagnerjevo gledališče v Bayr0Uithu je v veliki zadregi, ker ne more najemati pevcev za vsakoletni festival, ki Obsega samo dela Richarda Wagnerja. Opere zahtevajo najboljšo zasedbo, finančnih sredstev pa j,e premalo. Svetovne sopranistke Maria Cal-las, Renata Tebaldi ali Birgit Nils-son so tako “drage”, da so pogajanja z njimi nemogoča. Za novo sezono je Wieland 'VVagner končno mogel “najeti” dunajsko sopranistko Leonijo Rosanek, ki je pristala na to, da bo za štiri nastope prejela 250.000 pesov.
— Tržaški slovenski slikar Lojze Spacal bo okrasil največ j o in najmodernejši italijansko potniško ladjo “Leonardo da Vinci”. V slavnostni 'dvorani bo naslikal tri velike freske. Trenutno razstavlja Spacal na veliki italijanski vsedržavni razstavi v Rimu, kjer gredo
dela poprej skozi strogo žirijo. Lani pa je Spacal razstavljal v dunajski Secesiji in naletel pri avstrijski kritik; na zelo lep sprejem.
— Ljubljanska opera je postavila na oder Massenetovo opero Werther in dala zasedbo vlog samim mladim močem. Velik uspeh sta dosegla v glavnih vlogah Božena Glavakova in Gašper Dermota (tenorist) kot Werther.
— Italijanska založba Nuova Ac. cademiia namerava izdati viseko-kvalitetna dela v obliki zbirke I mosaici. Prv; zvezek bo posvečen besedni umetnosti v (prozi in poeziji v vseh časih. Druga zvezek bo (posvečen samo pesnikom od klasike do moderne sodobnosti. Tretji zvezek bo obsegal izbor pesništva in bo italijanske bralce seznanil z modernimi pisatelji vseh narodov. Četrti zvezek bo obsegal monografije vrhuncev filozofije in družbenih ved. IPeti del pa bo postavi! čitatelje pred verska vprašanja. Pri obsežnem delu bodo sodelovali najvažnejši kulturni delavci Italije.
— Lansko leto je Poljtska slavila jubilej enega svojih največjih pesnikov, Julija Slovvackega. Tukajšnja poljska kolonija j'e objavila obsežno študijo Štefana Tmi-guttta pod naslovom: Julius Slo-wacki, romantični (pesrrk, in založba Ediciioues Potacaš v Buenos Airesu je knjigo izdala v španščini. Knjigo je prevedla španska sekcija založbe in prinaša med drugim tudi reprodukcije ilustracij: im skic, ki jih je napha vil pesnik sam. Treugutt postavlja' tezo, dia so bili pesniki romantike tisti, ki so se najbolj povezali s socialnimi trenji svojega naroda.
— Poseben mednarodni dogovor o zaščiti umetnin in znanstvenih stvaritev so podpisali konec decembra 1959 iv Parizu. Dogovor je podpisalo trideset držav. Zanimivo je, da je vpisana tudi Vatikanska država in je zastopnik Vatikana dogovor tudi podpisal. Na podlagi tega dogovora se. obvezuje vsaka, država —tudi Sovjetska zveza, ki je članica dogovora—, da bo spoštovala muzeje in zbirke Vatikanskega mesta, ker hrani v svojih muzejih in arhivih vrednote, ki so last vsega človeštva. Italija pa se je obvezala, da bo iz bližine Vatikana odstranila vse vojaške naprave in zaloge.
“GLAS” je štirinajstdnevnik. Izdaja ga Slovenska kulturna akcija, Alvarado 350, Ramos Mejia, FCNDFS, Bs. Aires, Argentina. Ureja Ruda Jurčec. Tiska tiskarna “Federico Grote”, Montes de Oca 320, Buenos Aires.