Sporočilo slovenskim viiioreclulkam sosebno Ipavskim in Primorskim. Spisal Matija Veri«vc, fajmošter v Šent-Vidu nad Ipavo in ud kmetijskih družb na Krajnskim, Štajarskim in Goriškim. V Ljubljani 1850. Natisnil Jožef Blaznik. Doklaila Novic. I A>= dS Uvod s»iar vas je vinorednikov med gojzdam in morjem, med Razdertim in doli memo Gorice slovenskiga jezika, sprej¬ mite narpred serčni pozdrav svojiga deželana, in globoko si v glavo vtisnite sporočilo za vaš blagor vnetiga do¬ moljuba. Pa tudi Slovencam na Dolenskim in Štajarskim velja prijazno pozdravljenje in serčno vošilo, de bi jim moje sporočilo v nekolikšno korist bilo! Od kar je sam Gospod Bog v svetim raju Adama podučil, je šlo podučenje, so šle vse vednosti od ust do ust, od roda do roda. Ko bi drugi človeku nič ne po¬ vedali , mu nič ne pokazali, bi sam od sebe clo malo vedil in znal. Tako sim tudi jez zdaj na poti, vam ne¬ kaj koristniga v povzdigo vašiga blagostanja svetovati. Za vaš letašnji vinski pridelk — drugej je bilo po malim vina •— vam kaže od vsili strani in se obeta tako dobra cena, de nemara vaših unuk unuki ne bodo več, precej po bendimi, takošne doživeli. Ogersko s Hor- vaškim vred — tretjina našiga cesarstva — je bilo po- pred samo svoje; naš cesar jim je bil le njih kralj , ki ni mogel brez njih dovoljenja jim nobene postave dati, in nobeniga davka — razun coia — naložiti. Ker so mu pa clo po malim dovolili, je bil prisiljen, kot cesar, jih na mejah loviti, de od blaga, ki je šlo na Ogersko, ali ki je od tam prišlo, se je mogel col v cesarske denarnice odrajtovati. Zdaj pa bodo vse davke z nami enako pla¬ čevali; ovreči so se mogli po tim takim tudi čolni davki na mejah med nami in njimi, de bo za naprej vse kup- čijsko blago, tedaj tudi vino, brez cola sem ter tje šlo. Ogex - sko s Horvaškim vred prideluje v srednje, leto za letam, čez 20 milijonov čebrov vina, mende pol več kot celo drugo cesarstvo. Marsiktere ogerske vina so 4 nedopovedljivo dobre, žlahne in imenitne. Dokler se je še od njih velik col plačeval, so vender nadlegovale Krajnskim, Štajarskim in Avstrijanskim vinam, in so njih cene nižale; v primeri, kakor je, postavimo reči, Gorenc Horvata s colam kupoval, je Dolensko in Ipavsko vino zastajalo, in se jima je cena kazila; ravno tako na Šta¬ jarskim in Avstrijanskim. Ogri so navadno popili sami od svojih vin po 14 milijonov čebrov, in pri vsim viso¬ kim colu so ga vender še čez vse svoje meje po 6 mi¬ lijonov čebrov poprodali. Kako pa bo za naprej, ko cola več ne bo? — Večkrat se je že primerilo, de ogerski kmet, ki ni mogel svojiga pridelaniga vina zavolj pomanjkanja posod nikamor spraviti, je staro vino razlil, de je sode z no¬ vim napolnil. Za naprej, ker ne bo za-nj več nobene zapertije, ga bo mende vender raji po krajcarju bokal prodal, kakor de bi ga tje zlil. Istrijani so, kakor Teržačanje — kar kupčijo zadene — od našiga cesarstva odrezani, to je, de od vsiga blaga, ki iz Istre v cesarstvo pride; tedaj tudi od vina, se mora, kakor de bi iz Tersta prišlo, col pla¬ čati. V Istrii se šteje čez 100,000 ljudi, kterih po- glavni pridelk je vino kakor pri nas. Ker pa bolj pod soncam leže, so tudi njih vina mende močneji od naših. Istrijani pa žele, in — kakor je obče znano — s krepko besedo sami prosijo, de bi za kupčijo s cesar- stvam združeni bili, to je, de bi se od njih pridelkov, tedaj tudi od vina, noben col več ne jemal, in de bi pa oni raji od kofeta, cukra in vsiga čezmorskiga blaga, kakor mi, za naprej col plačevali. Taka pravična prošnja mora v kratkim uslišana biti. — Vi moji preserčni deželani, kteri tertice obdelujete, de kruh jeste, ni res, de se nizke žitne cene kar veselite! — Ravno tako tudi uni, kteri brez de bi ga pridelovali, radi vince pijo, ga nar raji dobriga, in po nizki ceni kupujejo. Za vse domače vina bo za na¬ prej po celim cesarstvu odpertija; vse vina bodo eno do druziga šle, de se bo povsod, kar se bo koli dalo, po nar nižjih cenah, kot žito, kupovalo. To je pravično; saj smo vsi pod enim cesarjem, pod eno postavo, in vsi enaki pred postavo. De bi pa vaših vinskih pridelkov in vas — — Ogri, 5 Horvatje in Istrijani s svojimi boljimi vini ne zadušili, je treba za časa misliti, kako taki zabavi v okom priti. Od nekdaj so bili eni bolj umni, skerbni in marljivi, kot drugi. Od 13teh, ki so se s čolna v vodo zvernili, jih je 5 splavalo, unih 8 pa utonilo. Gani se — dokler je še čas, in nikar ne čakaj, de bi ti že voda v gerlo te¬ kla. Kakor si človek postelje, tako spi. Ako te to', kar si tukaj zvedil, ne ogreje, ti ni več pomagati. Kdor bo po več in boljiga vina prideloval, naj bo tu in tam, bo še v deželi ostal, bo splaval; ti drugi se bodo mende potonili. Privadili ste se mnogim, vašim dedam čisto ne¬ znanim šegam — prijetnišiga življenja — naj bo, če imate ob čem, — deržavni davki bodo rasli, kakor bodo vaši poročniki sami dovolili; verh tega bodo prišli, kar je morde nekterim še neznano, deželni davki, in tudi čez na¬ vadno veči srenjski ali komunski stroški. Vsih teh potreb pa ne. bo, ne blatna mlaka, ne cvičik zagrinjal; po več in žlahnejiga vina kakor dosihmal — moraš pridelovati, če boš hotel v vinski ceni z vsimi drugimi ravno vago terditi, ali jih še clo prekositi. Od Slovencov pravijo, de so jasniga uma; pa ven- der očitno je, de ravno pri vinoreji jih je še veliko zamazanih, ki stare prazne, in večkrat zlo škodljive navade terdijo. Od kod pa neki to? — Ni ga še bilo , ki bi jih bil podučil. Ko Slovenec dober in koristen nauk ali svet čuti, in ga ruzume, ga večidel tudi rad posnema. Ni je med vsimi kmetijskimi vejami, ki bi toliko skušinj in vednost potrebovala, kot vi nor e j a; še clo med ti¬ stimi gospodi, ki so se v šolah kmetijstva učili, jih je clo malo, ki bi kaj prav od nje razumeli; priložnosti niso imeli, de bi se bili sami ž njo pečali, ali skušnje spe¬ ljevali. Še manj pa gre od prostiga kmeta tirjati. Leta 1844sim bil vam Slovencam sicer „Vinorejo“ spisal — koristne bukve, in vredne, de bi jih vsako zimo marljivo prebirali — pa večidel mende še za-nje ne veste. Po tem takim se ti vrinim— moj ljubi! s tem spo¬ ro čflam, v tvojo lastno hišo, in te zarotim — to če dosti reči — de ga pozimi svoji družini in mladim so¬ sedam, ki ne umejo brati, saj po enkrat na mesec pred- bereš. Nikar ne misli, in sam sebe ne slepi, de z enim prehranjeni si ga v glavo spraviš. Marsikteri gospodje so pa 15 let v šole hodili, in se malo naučili; tvoj um 6 ali spomin pa ni tak, ki bi zamogel ob enim zlo veliko požreti, dobro prežvekovati, in še v svoj prid oberniti. Nikar ne misli, de že vse veš in razumeš; tudi drugi kaj vejo, in mende še več kakor ti. Kakor se sodniki čez postave pogostama pogovarjajo, kako jih razumeti, in po njih soditi; pogovarjaj se tudi ti s svojimi sosedi čez nauke in svete tega sporočila, med kterimi ni le eniga, ki hi očitno resničen in koristen ne bil; kakor boš mogel sam, jih prebravši, poterditi. I. Na enakim prostoru, in na enakim številu tert obilno več vina pridelovati, ni nobena posebna copernija. Kjer sim jez sam v sedmih letih, eno k druzimu, po 17 bret grojzdja pridelal, sim ga v druzih 7 letih po 60, in v tretjih tudi 7 letih po 80 bret imel. To je v „Vi- noreji" na tanjko dokazano. De se pa na enakim prostoru, in enakim številu tert obilno več grojzdja pridela, je potreba: 1. De sadišle rodovite tertne plemena, in se ogi- buješ vsili nerodovitnih. Ipaveč pravi: „Ena rodovita terta da več, kot deset jalovih." Rodovite so, ki v 10 letih po 7 do 9 krat grojzdja dajo; nerodovite pa, ki v 10 letih dvakrat, enkrat ali clo nobenkrat ne rodijo. Vsaka manji, tudi zlo dobra terta, zlasti v nogradih — kjer ji druge s korenikami nadlegujejo — se kakšenkrat odpočije, de grojzdja iie da. Nerodovitih ne gre terpeti; nektere leteli še clo zaroda ne pokažejo ; druge, čeravno polne zaroda, ga o cvetenju zgube, ali de čisto s pet¬ ljami vred odpade, ali pa, de hudo operhne, in le ne¬ ktere jagode donese; torej naj se 2 . vse nerodivne terte precepijo, in za toli¬ kanj več, ker so večidel močnih debi in korenik; ceplenice na takih močnih deblih so rodovitniši od vsih druzih tert. Nikar de bi tega pozabil. Cepijo se kot drugo drevje, pa spomladi, kadar so že v soku, eno dlan pod zemljo , ali v zatišjih tudi nad zemljo. Ako sam tega ne razumeš, pokliči človeka, kterimu se tako delo sponaša, in ko bi mu za vsako ceplenico — če se pri¬ me — po dva groša dal, ti jih bo v drugim letu bogato povernila. Stare in velike krivlje po nogradi pogrobeu- 7 čaj letaš na 2 — 4 grobenice, in drugo leto boš mlade deblica — bi rekel — za igračo lahko precepil. 3. Kakor ne da krava mleka brez piče, ne kokoš jajic brez zernja, tako tudi terta ne grojzdja zmirej naprej brez gnoja. Na žitnih njivah ni treba tertam posebej gnojiti; njih korenike se raztekujejo ravno pod raljo,in od na njivo speljaniga gnoja več kakor žito povžijejo. V straneh pa in na goricah moraš tertam gnojiti; pa ne, de bi gnoj po nogradu raztrosil, in ga podkopal; tako bi prenaglo na soncu zgoril, ampak naredi grapice ravno nad tertami, de deneš gnoja, ali tropin, ali stariga rožja — kar se je lani od tert odrezalo — k njih koreni¬ kam, v mokrotno, de ti bo 10 do 15 let zdajal. Kdor ima košate terte, kjer si koli bodi, naj jih spomladi manda. ali obira, to je, vse njih nepotrebne mladičice odvali, de bota zrak in gorkota grojzdje prešinila, de bo grozdje bolj sozrejalo in žlahneji vino dalo, de si boš k letu lepši in rodovitniši les zredil, in de bo imela tvoja ži¬ vina doma kaj jesti, namest, de bi se na pustih pašnikih parila in stradala, in še gnoj raztresala. — Ako boš le rodovite terte sadil, slabe precepil, si le dobre množil in jim gnojil, ali saj z gnojem jih gro- benčal, boš četertino, tretjino ali polovico, po razločku tudi še enkrat, dvakrat, do trikrat po več vina, kakor dosihmal, na enakim prostoru prideloval. Tega ne more nihče tajiti. II. De bi pa, pri občni odpertii vinske kupčije po ce¬ lim cesarstvu, zamogel dobro obstati, ni še zadosti, de bi po več vina prideloval; tvoja posebno velika skerb mora tudi biti, de boš žlahnejiga in boljiga vina, kakor do zdaj, na prodaj imel. Žlahna kaplica bo še vselej najdla svojiga kupca. Dobro, posebno dobro vino bo, dokler bodo ljudje še radi vince pili, gotov denar. Ni ne tako težko, kakor bi kdo mislil , v žlahnejih in b olj ih vin, kakor dosihmal, pridelovati. Ce se človek tega z marljivostjo in do živiga poprime’, jo bo v krat¬ kim v svoje veliko veselje speljal. De bi ta cilj in ko¬ nec lože dosegli, vam čem k timu zlo potrebne, in zopet očitno in potipljivo resnične vodila razložiti, in te so: 8 1. Nikar se ne sili s terto v premerzle kraje, ki niso za njo vstvarjeni. Ni zadosti, de grojzdje mehko postane; — že mehko mora še saj cele 4 tedne zrejati, de dobriga vina da. Če bi ti drug sad več vergel kot terta, neumno bi bilo, jo saditi. Nemci na spodnjim Rajnu so si bili mnogo nogradov v premerzlim nasadili, jih pa vse opustili, de, kjer so nekdaj nogradi bili, zdaj žito in druge pridelke imajo. 2 . V dolinicah, prek potokov, ali rek, na vodene znose ali tako imenovane mehkotnice nikar tert ne sadi; spomladanske slane ti jih bodo osmodile; zavoljo velikih ros ali dežjev v cvetenju ti bodo operhovale, de boš malo ali nič na njih pridelal. Tak močan svet pusti za žito, kteriga zlo potrebuješ, in s tertami spravi se na višji kraj, na jasno, kjer bolje vino rase. Saj sam dobro veš, de vse bele vina iz mehkotnic so blatne, žle- zaste ali opolzle, in de nimajo nič v sebi; tudi pravijo od njih, de po zemlji diše. K večimu, ko bi na take mehkotnice refošk sadil, ki ima debele in zagoltne lu¬ pinice, dobriga terana iz njega narejati. Kar Rihan- berčanje in Žablici na svojih mehkotnicali terana pridelujejo, ga prav lahko še pred zimo v Gorico pro¬ dajo , kjer ga raji kot svojiga doinačiga bolj pustiga pijo. Vse perje debeliga in drobniga refoška — oba sta dobra — potegne o jeseni na teranasto farbo , iz česar le se lahko od vsili družili tertnili plemen razloči. Spodnji Krašovci so si ga močno zaplodili, iz njega bolji vina kot popred narejati, ki jih poleti v Terst dra- že, kot Ipavci svoje nograšine prodajajo. 3. Take tertne plemena si nasadi, ki v enakim času sozrejajo. Vari se, vari tacih, ki v sozrejanju zasta¬ jajo, de ti ne bodo dobrote vina kazile. V marsikterih francoskih krajih teržejovenim nogradu po trikrat; nar bolji, in srednje, vsako posebej, za prodaj; nižji pa za dom. Kako, če bi tudi vi, svoje vina lože prodajati, mogli enkrat tako delati? — 4. Nikoli bendime ne sklenite, in je ne odprite, dokler ni še grojzdje popolnama gotovo. No¬ benimi naj ne bo pripušeno tergati, dokler ni bendima vsim odperta. Gorje deželi, ki ne bo skerbela svojim vinam lepiga imena ohraniti. Prazno mislijo nekteri Ipav¬ ci, de ne še prav dozorjeno grojzdje krepkeji in stano- 9 vitniši vina daje; grenic ali zagoltnic iz debelih in zre¬ lih grojzdnih lupinic ali tropin pripomore k obderžanju vina, ne pa nezrela kislina. Drugo je krepko — druero pa kislo vino. 5. Bolji vina pridelovati, so začeli semtertje po Fran¬ coskim in na Rajnu celi nograd le z enim samim tertnim plemenam nasajati. Taciga sveta bi pa jaz ne dal, za¬ kaj primeri se, de kakšna tertna sorta kakšno leto, zla¬ sti v nogradih, skorej čisto odpove. Ta terta, to je, ta sorta, pravijo ljudje, ni letaš dala; — bolji je tedaj po 6 do 12 tertnih sort v nograd nasaditi, de, če ene od¬ povejo, pa vender druge dajo, in de se tako vender vselej, kakor pri nas kaj vina pridela. 6. De, kdor hoče žlahniga vina pridelovati, ne sme nerodovitih saditi, ni mende treba opomniti. Kako se pa tacih ogibati, bo kasneje povedano. 7 . Vsaka veči vinska dežela ima svoje lastne do¬ mače tertne sorte, ktere so se bile iz nekadanjih sa¬ mo se vk ali divjih, kakor se povsod najdejo — Amerika jih je polna — v nograde od pervih vinorednikov zasa¬ dile. Se zmirej se samosevke vedno in nevedno v rejo 1 uverstujejo; za grajo, za hišo, na pašniku jo najde, ki mu dopade, d e jo vreže in v nograd vsadi. Tako se leto za letam število pitanih ali obdelovanih tertnih ple¬ men čedalje množi. Tudi se nove sorte iz dežele v de¬ želo zanašajo in zapledujejo. Tertne sorte se dostikrat na križ zarajajo. Če prinese, postavimo, veterc, ali čebelica, med nabiraje, iz černiga refoška cvetniga ali za- rodniga pralni na mu škatel j čin o jagodico, bi se utegnilo primeriti, de, če ni še domači cvetni prah na petih glavicah jagodice godin, bi se s tujim praham zarodila; iz tako na križ zarojeniga pelka bo tudi muškate 1 j ka zrasla; les, perje slaj i. t. d. bo muškateljčno; farba grojzdja pa ne bo rumena, ampak černa. Iz tako na križ zarojenih pelkov vdobljene nove tertne sorte so kakšenkrat zlo rodovite, kakšenkrat pa hude operhljivke. Primešale so se take nerodovite sorte več ali manj v rejo po vsili vinskih deželah, in sicer zato, ker ne¬ rodovitne. veliko bolj rastejo in lepe mladike dajajo. Povsod hočejo pa imeti krepkih kolči ali sajenic. Ni čudo', ko se vestin človek, ki jih ima več sto ali tavžent na¬ praviti , tudi take vmes reže, ker jih vselej nikakor ne 10 pozna. Nekteri Nemci na Rajnu so si bili naročili iz Francoskiga, si berž novih žlahnejih sort zaploditi, na tavžente kolči alisajenic; dobili so pa bili večidel samih operhljivk, de, če so hotli na-njih kaj imeti, so jih mogli precepiti. Nikar si iz vunajniii krajev sajenic v velikim številu naročevati, de se človek pri tem ne speče. Popred, kakor od žlalinih tertnih sort govorim, mo¬ ram še opomniti, de, kakor žito, kadar zori, nar bolj njivo pomolze in posuši, tako tudi mehko grojzdje, ka¬ dar nar bolj zreja, tudi nar več živeža na-se vleče. Vsaka jagoda živi posebej sama za-se; kar ne more od potegnjeniga živeža v svoj prid oberniti, ga izpuhti skozi lupinico, in to je, med drugim nevidnim, tudi tista zlo dopadljiva močica po grojzdji. Ako bi pa v času 4 tedniga grojzdniga zrejanja preveč deževalo, de jagode le pre¬ več živeža vlečejo, in ga pri pomanjkanju gorkote pre¬ kuhati ne morejo, se primeri, de grojzdje gnjije. Ce bi pa že popolnama zrelo bilo, ne vleče več tako močno, vleče, de le životari, in ko hi deževalo, ne bo grojzdje saj bolj redkih jagod nikakor gnjilo. Jagode, ktere o dežju preveč vlečejo, de ne mo¬ rejo vsiga prekuhati, se zapasijo— kot požrešin otročaj — obole , in začnejo gnjiti. Grojzdje premehkih lupi¬ nic poca in tudi gnjije. Tiste tertne plemena pa, ktere so le preveč stisnjenih jagod , bi nobeno čudo ne bilo, ko hi tudi brez dežja, o lepim vremenu gnjile; zakaj močno stisnjene ali pregoste jagode ne morejo po nika- kim dihati, in nepotrebniga izpuhteti; vse se pri njih zalesti, de se morajo vneti in gnjiti. Tudi so vse take preveč vgnječene jagode vsaciga grojzdja, vodene, plehke, in zlo zoperniga slaja. Vsakoletne skušnje uče, de grojzdje bolj redkih jagod, in bolj krepkih lupinic je veliko manj o dežju gnjijenju podverženo. Mnoge sorte bolj terdnih lupinic clo nič ne gnjijejo; tako grojzdje pride, zavolj obilniga zagoltnica v lupinicah tistim zlo na hvalo, kteri hočejo svoje vina, jih na tropinah kuhaje, krepke in bolj stanovitne, za poletne vročine in slabe vinohrame napraviti. Štajarci, ki vin na tropinah ne kuhajo, jih pa po trikrat zrahljajo in sprešajo, de zagoltniga prešenika vsiin sodam dolivajo. 11 III. Slednja vinska dežela ima mnogoverstne tertne sorte, kterih ene so vselej, in brez vse dvombe, veliko žlahneji od druzih. Poprašaj več sosedov, ki se že mnogo let s tertno rejo pečajo, in po veliko vina pridelujejo, ktere tertne sorte so jim nar žlahneji? — Eni ti bodo te, drugi druge hvalili; ne bodo enačili misli, zakaj enimu je to, drugimu pa uno prava tertna žlahnost. Kmetam je tista tertna sorta nar žlahneji, ktera navadno po nar več daje. Skušnja pa uči tudi kmeta, de, če se kakšna terta čez vso mero včasih z grojzdjem obloži, je nje tako grojzdje vodeno, plehko in pusto, naj bo še tako žlahne sorte; je kakor mati, ki ne more sedmerčkov nikakor z mlekarn zrediti. Skušeni vinoredniki vsih dežel so se že zdavnaj ze¬ dinili v spoznanju lastnost žlahniga tertniga plemena, in so te le: 1. Naj bo rodovita, in naj svoj sad o pravim času, kakor dežela nese, popolnama dozori. Si. Naj bo nje grojzdje lepiga duha in pri- jetniga slaja, kar ustno nebo na tanjko razloči. Vsako grojzdje, ko je zrelo — in mnogo še popred — ima nekaj lastniga duha; ko bo ta prijeten, bo tudi vino iz njega lepo dišalo. 3. Nje grojzdje dobro zrelo mora biti na jeziku nekoliko rež no; to je, sladkor ali cuker, kteri da vinsko moč; ko ni cukra, je ni tudi moči, in človek ne ve, de je vino pil; torej 4. Nje grojzdje ne sme biti vodeno, ne pleh¬ ko, ne blatno sladko; taka sladkoba je sirup, ki ne da moči; je žleza, je jvlečic, ki dela poleti v vinu nepokoj. 5. Nje grojzdje ne sme biti premesnato. Tako je za gosposke mize.) 6. Nej bo srednje debelih,inne preveč stis¬ njenih jagod, de bodo lahko dihale, vse nepotrebno izpuhtele, in obilno cukra zredile. Čez tako grojzdje ga ni. De preveč stisnjene jagode rade gnjijejo, in voden plehk, zlo zopern sok dajo, je že omenjeno bilo. 7 . Naj bo nje grojzdje, kar se da, debelih ali krepkih lupin; take ne pocajo, ne gnjijejo, in dajo veliko zagoltnica v ohranjenje vina. 12 Po Ipavskim, vBregu okoliTersta, in vBer- dah unkraj Gorice, redijo enake tertne sorte, s tem razločkam, de Ipavci imajo, poleg vsih unili, še mnogo svojih lastnih sort. Po Ipavskim, blizo doli do Go¬ rice, je čez 30 imenovanih, in čez 100 bolj posames- nih in ne imenovanih tertnih sort; slednji veči vinored- nik ima po več posamesnih, od kterih pravi, de jih ne pozna, in de ne ve, kako se imenujejo. V Ipavskih preksončnih, nograških legah dajo vse znane in neznane tertne sorte posebno dobriga in žlah- niga vina; le eno drobno malvazij no sorto poznam, ktera v nar gorkeji legi z druzimi zrela ne postane. Ker pa niso vse lege take, in ker se po nar več vina po njivah med žitam, zlasti med turšico v vsih teh krajih prideluje, gre posebno skerbeti, de bi se le take tertne sorte plodile, ki bi tudi po njivah za naprej gorši vina dajale. Vsaka Ipavska znana in imenovana tertna sorta beliga grojzdja, s černo gnjetjo — gnjetico vred, razpade pa v 2 — 3 — 5 do 7 meni dobro znanih rav- nosort; le pri vertnici, ki ji tudi rogatka pravijo, nisim še ravnosorte zapazil. Ravnosorte so mende zrasle v pretečenih stoletjih iz na križ zarojenih pelkov, kot samosevke, in so se v tcrtno rejo pridružile. Tako je, postavimo, gljera petih, in malvažija sedmih sort. Vsi vinoredniki pa dobro vedo, de niso vse ravnosorte eniga plemena enako dobre ali rodovite. Skorej vsaciga plemena je saj, ko ne po več, ena ravnosorta huda operhljivka. Kmet pravi pri nas navadno: vsaka terta je dvojne sorte, — pa vender jih večkrat tudi sam v trojno sorto razdeli. IV. De bi po vsih teh krajih veliko bolji in žlahneji vina, kakor do zdaj, povsod, in tedaj tudi po njivah med žitam pridelovali, naj sade zlasti po mehkotnicah debeli in drobni refošk, dobre teran e iz njega narejati. Za bele vina naj pa sade te le: 1. gerganijo, — vBerdah ji pravijo šterjana, z velicimi grojzdi, in srednjih jagod; ni je v vsih teh krajih bolji terte; ta ima vse tirjane lastnosti žlahne sorte. Pa 13 varite se operhljivke, ki ima veliko debelši jagode, ni clo malo rodi; najde se zlo redka po vsih starih ipav- skih nogradih. Večidel Ipavcov je še ne pozna; v Sta¬ nj el i, Šm ar j i in tukaj v Št. Vidu so si jo začeli že dobro množiti; s skerbjo bi jih v 10 letih lahko že 100,000 imeli. Ne da ne dolžili, ne krepkih mladik za kolči. 2. llebole z nekoliko večimigrojzdi — je več sort — in z enako debelimi jagodami; je le Ipavcam lastna; vse nje druge ravnosorte ali po manj rode, ali so operh- Ijivke. Ta dobra tudi ne da lesa za kolči ali sajenice razun na gnoji. Naša rebola je štajarska in dolen¬ ska belina s tem razločkam, de tam, kije bolj mo¬ krotno veči grojzdje in debelši jagode dela. Nar berže bi bilo prav, si kaj štajarske beline naročiti. 3. Muškat el j;— skorej vse ravnosorte so dobre, nar bolji z debelimi, nekoliko plošnjatimi jagodami. Sadijo ga ne, de bi ga tergači ne pozobali; ta je neumna, le toliko ga nasaditi, kakor po naših Št. Vidskih nogradih, de ga ne morejo pozobati. Plavi ali černi tudi rad rodi, in je grozno žlalmo grojzdje. 4. Malvažija — pa varite se debele operhljivke, in drobne, ki ne sozori. 5. Če daj c, cividin; — pa le tistiga sadite, ki je dolglatih grojzdov, brez vsih odrastkov ali zgornih vejic, in sivkastih jagod s terdo lupino; je pred druzimi zrel, in diši nekoliko po muškatelju; sicer ga je še 4 sort; ki niso tako žlaline. 6. P i n j e 1 a, pa le z rumenim lesam, — ta druga z ru- dečkastim lesam, in debelimi belimi očmi, je operhljivka. 7. Ovčji rebic, pa le ta drobni; ta debeli čisto operhne, tudi na srednjiga se ni zanesti. 8. Pikolit — operhljivi ti clo nič ne da. 9. Sivka z enako debelimi jagodami. 10. Lipovšica Dorenberška. 11. Sipa — Osipka je 6 ravnosort; vari se debele operhljivke, in une, ki ima zlo kratke krepke petlje, okroglje grojzdike zlo stisnjenih jagod. Sipa je poglavna ipavska bela terta. 12. Bolnica ali belina, je posebno žlahna, pa pre¬ mehkih lupinic. 13. It o stenica, pa le tista, ki ima veči grojzde; vari se operhljivk. 14 14. Rašpica, ako ravno plava, za belo vino po¬ sebno dobra. 15. Gljera je petih ravnosort, nar bolji z velicimi grojzdi, debelimi in rumenimi jagodami. 16. Gnjet— gnjetica —to srednjo gre povsod sa¬ diti, že zavoljo domače pijače; pa tudi v nogradih po¬ stane zlo dobra; stari ljudje jo nar raji zobljejo; ta de¬ bela gre spomladi, ko dežuje, rada v vilice, de se nje zarod čisto zgubi; ta drobna je brezasta in popolnama ne dozori. V. V Rerdah imajo žlahno terto, ki ji pravijo g er ga¬ ni j a. Goričani jo imenujejo pa rebola; raznesla se je že po vsi Ipavi; popolnama dobra bi bila, ko bi ne imela premehke lupinice, in ko bi tako rada ne gnjila. Volo v n a, vBerdah dr e ni k, bi bila tudi dobra, ko bi ne bila pre¬ več stisnjenih jagod. Dorenberška klarna-meja je na polji nekoliko prekasna in pusta. Vertinca alirogatkaje prevodena; ravno tako tudi dolga petlja, ta drobna je še clo v nogradi plehka vodika, ta debela huda operh- Jjivka. Osip ali Cundra, kar nikoli ne gnjije. Vsedišečke so v svojih mnogih ravnosortah premehkih lupinic, de pri deževnim vremenu rade gnjijejo, pa vender to de¬ belo — ne operhljivke s tamnim lesam in belimi očmi — ampak z rumenim lesam in večimi grojzdi debelih, ru¬ menih jagod, ti priporočim v nograde saditi. Ko ni pre¬ več mokro, je posebno žlahna. Med domačimi, ne ime¬ novanimi , ali iz družili dežel zanesenimi bi se še mar- siktera prav žlahna najdla; tode človek bi mogel več let na-njo paziti, in potem še le presoditi, ali je žlahna ali ne. Ako bi se vse nerodovite, in druge slabe terte, ki rode pusto , vodeno , ali blatnosladko grojzdje , ali ki imajo pregoste jagode ali premehke lupinice, v enim letu v bolj rodovite in žlahne precepile, bi se v deželi že drugo leto četertina več, pa tudi veliko boljiga vina pri¬ delalo. Ker se pa to ne da tako na naglim speljati, ka¬ kor bi človek mislil, morate saj svojo dozdajno šego kolči ali sajenice rezati, čisto opustiti, in se druge očitno gorši šege poprijeti. 15 Vsak želi krepkih kolči ali sajenic, —prav tako, ko se dobijo, zakaj take se nar bolj obnašajo; ker pa ne- rodovite in operhljivke — ki ne rode — nar bolj v les ženo, in nar lepši les dajo, ni čuda, de se pri režnji kolči ali sajenic tudi na-nje sega. Veliko jih je po teh krajih, ki o jeseni in pozimi, kadar kolči režejo, tertne plemena po zrelim lesu dobro poznajo; oni razločijo, postavimo reči, rebolo, sipo, gerganijo, kostenico gnje- tico, volovno i. t. d. oa vsaciga druziga plemena, to je prav; taciga pa ni še Bog dal, ki bi ravnosorte eniga plemena po lesu razločil. Kdo bo neki vselej rodovito robolo, gerganijo, sipo od operhljivke razločil? Prazno je na štekličke odrezaniga grojzdja se opirati; kako pa, če so bile na grojzdu debeliga štekliča le 3 ali 4 jago¬ de? Tako si si operhljivko vrezal in vsadil. Je terta v deželi, pri nas javornik, po razločku kraj ev tudi m a r v i n j, g 1 a v a č i c a, gl avačica ruj ava, ru- menjak i. t. d. imenovana; rada rodi, nikoli ne gnjije, je pa grozno drobičknih jagod, ki mošta ne dajo; kak- šenkrat tudi v nar gorkejih legah ne dozori; v 36 letih mi je dvakrat dala po obilno velicih grojzdov z debe¬ limi, rujavimi in popolnama zrelimi jagodami; čudin pri- kazik! Ko bi bila vselej taka, bi ne bilo treba nobene druge saditi; ker pa navadno premalo mokrote daja, jo povsod sovražijo, pa tudi povsod sadijo, zakaj neki? — Zato, ker kdor kolči reže, jih ne pozna; tudi vestni mož, ko jih ima na svojim ali ljudskim gruntu več sto ali tav- žent napraviti, sega na krepke glavačice ali druge operh¬ ljivke, ker jih vselej ne razloči, in ker hočejo le lepih in krepkih sajenic imeti. Ako ne bote take neumne in zlo škodljive šege, sebi ali drugim kolči rezati, opustili, bodo še vaši unuki nerodovite terte in operhljivke sadili. Ali ni neumno, prazno in škodljivo delo nerodovito terto vsaditi, in jo veliko let, ali svoje žive dni brez dobička od nje, obdelovati? — Tako se ljudje nepotrebno vicajo! — Kakor v mnogih drugih rečeh so nam tudi v temle Francozi in Nemci luč prižgali; kadar oni svoje nar žlahneji terte obrezujejo, spravljajo vse krepko rožje — to je, odrezane mladike, jih sčistijo, in na kakšin pri¬ praven prostor — tertno šolo — eno od druge po pednji saksebi posade, jih saj po dvakrat na leto oplevejo, de jim v 2 do 4 let korenike narede; potem jih še le v 16 nograd posadijo. Ko se vam bilfa, kolč ali sajeniea s korenincami nameri, se je kar veselite, sakaj vi veste, de taka se gotovo prime. Ako bi si tedaj tudi vi tacih bilf, ali kolči' s korenincami previdili, bi ne bili več vaši sadeži slegasti, kakor so večkrat, to je, bi vam po dva ali trije germi eden za drugim, ali po 6 do 10 v roki — ver- sti več ne poginili, in vi bi imeli gotovo dve, ali saj eno leto pred grojzdje od njih; vaš kapital bi vam popred obresti dajal; vaše delo bi se vam popred poplačevalo. Ali bi ne bilo tako prav? — Če bi bilo pa prav, ali nisi pod. vestjo dolžan poskerbeti, de bi si tacih bilf ali kolči s korenincami tudi zredil ? Človek, kteri ve, kaj je prav, in vender ne stori — greši. VI. Naša visoko veljavna kmetijska družba želi, pripo- ročuje, in zadnjič bi utegnilo tudi visoko ministerstvo še clo zapovedati, de naj se v slednji srenji ali komunu take tertne šole za bilfe napravijo, iz kterih bi se po¬ časi lahko vsi sosedje s tacimi bilfami žlahnih tertnih plemen za vse svoje potrebe previdovali. Ker pa znovič napravljene županije ali komuni se ne morejo še takoberž vsih svojih potrebnih in koristnih opravil dogovediti; in ker ga tudi mende še nikjer ni, ki bi zamogel za celo tako županijsko tertno šolo potrebniga lesa nar žlahnejih plemen zadosti narezati: vam dam jez — vaš deželan, ki tlim za vaše blagostanje — tukaj le v tih rečeh po¬ trebni nauk. Ni ga med vami tako zarobljeniga, ki bi na svojim lastnim gruntu po več žlahnih tert ne poznal, ktere mu leto za letam rode, in po obilno dobriga grojzdja dajajo. Pojdi in obreži jih, krepko rožje spravi, sčisti, in ga pasadi na pripraven prostor — ko se da v bolj osojno, de je bolj mokrotin svet — oplevi jih po dvakrat saj na leto; tako boš imel lastno tertno šolo za bilfe. Tvoj sosed ima tudi marsiktero bolj žlahno terto; kolči ti ne more od nje dati, ker jih ni, ali jih sam posadi, rožje ti pa od njih vender lahko da za tvojo šolo. Že letaš si jih lahko 2 do 400 napraviš; vsako drugo leto tudi lahko po toliko, in v malo letih bi jih tako imel veliko število dobro vkoreničanih bilf za-se, za kakiga 17 prijatla, ali tudi za prodaj. Ako bi bi jih jez potreboval, in de bi bile v resnici žlahnih plemen, po grošu eno bi ti jih hotel prav rad plačati, pa dober bi mi mogel biti, de je ni slabe in operhljivke vmes. Na to vižo, ko bi se deželani mojih očitno koristnih naukov — kakor so dolžni — tudi poprijeli, bi dežela v malo letih do veliko veliko tert žlahnih plemen pri- šla, in bi v svoj prid veliko več in veliko boljiga vina pridelovala. Iz ene same tertne cimice bi se dalo v 10 — 15 letih na tavžente sajenic s koi - enikami napraviti, in jih posaditi; v malo letih bi se lahko vsi novi nogimdi s samo gei'ganijo, ali rebolo i. t. d. nasadili. Ako bi se v slednji soseski le po trije mojih svetov do živiga poprijeli, v kratkih letih bi ga ne bilo več tako neumniga, ki bi golice, ali kolči brez koi-enik sadil: ob vse operhljivke bi se pripravilo, in dežela bi žlahnejiga vina veliko več pildelovala, in na prodaj imela. Ne daj Bog! — de bi se vas ti moji, zdaj zlo potrebni nauki ne poprijeli — de bi bil bob v steno metal! — K čemu bi kadaj vam več kaj pisal? — — Kakor vsako drugo okoliletno, naj postane tudi skerb in napravlanje bilf — kolči s korenincami tvoje navadno delo; v maio letih se bo vidilo, kdo si upa bolji vina piddelovati, ali Oger, Horvat, Istrijan ali Slovenec? Blagor tistimu, ki bo na veidi splaval, pa mende tudi gorje unimu, ki se bo utonil, ki ga bodo zadušili. Gani se tedaj Slovenec — de ne bo tvojimu vinskimu piddel- ku poslednja bila! — Tvoja dežela je goi - ka, sem ter tj e — pa ne vsa — za vino vstvarjena po previdnosti Božji; tvoja skerb pa naj bo za naprej , de ne boš več mlake ali cvička, ampak po več in boljiga vina, kakor dosih- mal, prideloval; de ne boš zavolj svoje nemarnosti pred celim v svetam osramoten. — Ce bi o cvetenju neprenehljivi dežovi cvetni prah spirali, de bi se grojzdje žlahnih tert ne moglo zaroditi, kdo bi tel kaj čez to? — Ali ni tako tudi pri vsim dru¬ gim sadju, de, če v zlo meglenim ali deževnim vremenu cvete, se ne more zarajati zato, ker voda cvetni prah v močnik spremenuje ali spira ? Tudi prehude vročine o cvetenju grojzdja cvetni pirnh prenaglo posušijo, de pi - ide ob svojo zarodivno moč. Čez Božjo previdnost ne gre godernjati. — 2 18 VII. Vamlpavcam doli do Gorice, in Uricam onkraj Soče, imam še nekaj pri ti priložnosti sporočiti. Na Dunaju je mnogo domače in vunanje zlo bogate gospode; so po- oblasteni poslanci, ali naročniki iz vsih evropejskih der- žav, ki kaj zgodniga, pa žlahniga sadu na svoje mize drago — zlo drago plačujejo. Poskerbite tedaj tudi za¬ nje in množite si zgodnje, pa prav žlahno sadje, in sicer: 1. Zgodnje češnj e, zlasti tiste debele mekužnice zlo kratkih repkov, kakor jih že v Berdah in drugej imajo; na večer nabranih, in že drugo jutro poslanih, bi jih lahko po železnici v Gradec in Dunaj do 400 škatelj za dobro plačilo na leto oddajali. 2 . Zgodnje pa žlahne hruške; jez nobeniga taciga plemena ne poznam; znabiti, deje Teržačanam znano. Kdor bi za nje vedil, naj ga oznani, in cepičev ljudomilo razdeluje. 3. Marelice so na Dunaju zlo obrajtane; letaš bi jih bil lahko tam čez goldinar funt prodajal. 4. Zgodnjem žlahne breskve, pa tudikasnejšne; Dunajčanje više cenijo platnice kot kostenice; jez ne vem zakaj? pa tako je! Pri nas je ena kostenica — ko se meso koščice derži — več od treh platenic obrajtana. Letaš bi se bilo na Dunaju za vsako lepo in žlahno breskev lahko po sreberni dvajsetici vzelo. Če bi jih doma po krajcarji eno plačal, in na Dunaj po grošu oddal, ali bi ne bil to lep dobiček? Naj jih potem na Dunaju prodajo, kakor čejo? Saj bi ne bilo potreba, de bi brangar ž njimi tje šel; kupčija, bi se odperla, in sadje bi se po železnici tje pošiljalo kot drugo blago. Saj s kostanjem ( maronam) nihče na Dunaj ne gre, ven- der ga srečno tje pripeljejo. Že pred tremi leti, ko ni bilo še železnice tako na dolgo, kakor zdaj , speljane, sim bil po pošti nekaj breskev na Dunaj poslal, in kar lepo hvalo za-nje dobil. 5. Množite si tudi rejo avguštane, pa ne z okro¬ glimi, ampak nekoliko dolglatimi ali jajčastmi jagodami, ki je bolj zgodna. Na koliko več latnikih pri hišah, v borjačih preksoneja bi jo še lahko redili! Tudi od lete bi iahko 4 do 600 škatelj na leto v Gradec in na Du¬ naj oddali, in za dobro plačilo. Pa bodite pametni, in 19 zrejajte jo po 10 do 14 dni čez navadno, de bo rume¬ na, sladka in prijetniga slaja; nikar zelene, ali komaj mehke ne teržite, in po svetu ne nosite. Ko bi bil jez Ljubljanski župan, in de bi mi tako zeleno na terg pri¬ nesli, kar v Ljubljanco bi jo dal pometati, de bi mi mestna gospoda, in otroci, jo zobaje, od kolere ne zbo¬ leli , in revno ne poginili. Ako bi o cvetenju nje latnike zmandali, kakor Rečani svoje otrebijo, in ko bi jo čez navadno saj še 10 dni zrejali, bi si ž njo lepo ime pri¬ dobili, in bi bila še vselej po vsili naših nemških mestih pervo in nar dražeji grojzdje; čast, pa ne kletve bi si ž njo naklonili. Ako bi po kupčii s žlalinim sadjem in grojzdem v Gradec in na Dunaj kaj denarjev v deželo prišlo, ali menite, de bi to vam kaj škodovalo — ako bi za 3 — 4 leta nizke vina se ne mogle več prodajati ? — kar bi se utegnilo primeriti. Bo treba mende še na marsikaj dru- ziga misliti, kako bi se na pošteno vižo kaj denarjev za svoje velike potrebe v deželo spravilo. Blagor skerb- niinu in marljivimu, ki ne bo čakal si pomagati, kadar mu bo že voda v gerlo tekla!- V Šent-Vidu nad Ipavo na sv. Martina dan 1850. e* - >: ^ r 4 , < ' . (■ Xt tt r; •, saj r i • i ■ ■ . <»Vj «i > h,v? >> . -i. . »jir . ; ■ , . frrr v : |i :V - m'k - ■ , i s’..v < ;r. i . ji-.'.. - "r ; > &• ,. ■ -r - i ■ , ! >r , :>x 1-iUiJ *r 1 ir .'i 'ii!.. .j ■ :. (- . >}; , rit lTO»n!i! • . fji ■ i)! » ' ! ■ V (H-; I ' r. , Ml,:! , id :i J 'j i^Kvi " . ■ r;. ■ , piiJil-; '• : i-. Hi; , • ■ -ft!' s: v it*.m j;;,i sum ! isui jii -Šot! t8 i! . '■ ; i ■■■.■■» j ;■ .v i iil t . f i M »i oii.; ■ / . ® ;*. I : : l <’t i ij‘. v J> ■ ; / r-k od sj:a it t b H *!•;’ ( /f (ji i < bi'. 7 ■ ' i' 1 . ) I I. .