UČITELJSKI LIST
GLASILO »ZVEZE SLOVANSKIH UČITELJSKIH DRUŠTEV V TRSTU“.
zhaja L, 10. in 20. vsakega meseca. — Slovenski rokopisi naj se pošiljajo na uredništvo v Sežani na Krasu, hrvatski na naslov: Vinko Šepič, nadučite’j u Buzetu. Izdaja »Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu", za uredništvo odgovoren Silvester Pertot. — List je za člane izda ateljice brezplačen, naročnina za nečlane L 24,— Upravništvo v Trstu, ulica Molin grande 16, I. n. -- Tekoči poštni račun. — Tiska Tiskarna Edinost v Trstu.
Štev. 9
V Trstu, dne 20. marca 1922.
Leto III.
DALEKOSEŽNA INICIATIVA
Varstvo produkcijskih virov je silnega pomena za človeka. Malokaj ima tako daleko-sežnih posledic kakor obubožanje narave, pa naj izvira od koderkoli. Zemlja, ki so jo v teku desetletij ali stoletij zanemarili ali celo izropali, je podobna bolniku, ki ga je bolezen strla, da se ne more več povzpeti k polnemu življenju. Kjer žive cele generacije izključno same sebi, kjer jemljejo prirodne darove z obema rokama, ne da bi pomislile, kako pridejo za njimi še drugi rodovi, ki bodo tudi hoteli živeti, kjer ni dalekovidnih ljudi, ki bi pravočasno z odločnimi ukrepi ščitili prirodne vire, polje, gozd, rudnike in drugo, za čase, ki pridejo, tam gre življenje v paraboli navzdol in je vsak dan težje. Vse XIX. stoletje s svojimi borbami in nestalnostjo, s krizami in- krči do danes, vsa Evropa, posebno še srednja in zapadna nam priča o tem. Malokatero stoletje je bilo tako barbarsko proti priredi kakor ravno' minulo, stoletje liberalnega •^gospodarstva* in tehnične neprekosljivosti. Vsa silovita moč moderne tehnike mnogo bolj ruši kakor ustvarja in ohranja, saj je viharno naraščajoča industrija ponekod popolnoma u-propastila poljedelstvo (ozemlja v Nemčiji!) in ogromno prometno omrežje je danes prej škoda kot korist državam.
Najtežje je ta nagli «cvetcči» razvoj padel na kmečki sloj. Zemljo in vso posest je napravil kmetu negotovo^parceliral mu jo, da je tehnično obdelovanji nemogoče, odvzel mu je delovne moči, ki jih vabijo zaslužki industrialnega mesta, odtegnil kredit, ki gre za večjim profitom, razen tega pa je vse neprimerno in nesorazmerno visoko obremenil z davki, pred katerimi se ravno majhna, civilizatorno upravičena, važna posest najtežje skrije.
Kakor ugonablja velika industrija malo obrt, tako izpodnaša čim dalje bolj tudi malo kmetijo, posebno še tam, kjer obstoji fideikomis in veleposestvo, od katerih je posebno prvo barbarski preostanek. «Moderna» država je samo še pravna institucija, ki ne pozna druge naloge kakor to, da ščiti gospodarsko anarhijo pod blestečim napisom «reda, civilizacije, kulture* in kar je še podobnih slepil. Živi samo iz dneva v dan, jemlje krvav tribut širokim slojem, ki propadajo ter vzdržuje to propadanje z armado, sestavljeno iz slojev propadajočih. Kje je potem
volja, kje so sredstva za brambo rodov, ki bodo prišli, za varstvoi proizvajalnih virov? Saj se sliši beseda o tem kakor bolesten posmeh, kakor gorjupa ironija, če samo pomislimo na razpad in razsip, ki ga vidimo vseokrog, ki ga preživljamo!
Naša pokrajina, razdejana po vojni in ne ravno bogata produkcijskih virov, trpi toliko bolj ob razmerah, kakršne vidimo preko vsega kontinenta in toliko težje bo življenje nje prihodnjih generacij. Ali se da v takih časih vzlic vsem nepremagljivim oviram ustvariti kaj v korist prihodnosti? Kaj takega, kar bi ostalo in kazalo, kako tudi težki časi rode stvari, ki so morda daleko važnejše in znamenitejše, kakor se vidijo od blizu?
Iniciativa, ki jo je započel provizorični dež. odbor Goriško-Gradiščanske, da se namreč otvori 20 kmetijsko-nadaljevalnih šol v deželi, bi pričala o takem poskusu. Toda poskus je vedno le poskus in če se zbujena misel širokopotezno ne razvije, bomo imeli bore malo od nje. Če se že naše kmetijstvo tako usodno uničuje, je skrajni čas, da se stori nekaj zanj, da bo morda vsaj prihodnost svetlejša, saj ima vsak slab položaj možnost boljšega v sebi. Sicer tudi kmetijsko šolstvo ne bo rešilo kmeta, dokler ne bo sam dobil državnega ustroja v roke, toda velike koristi mu je vendarle lahko, ker poveča umnejšo produkcijo in razvije in usposobi darovite kmečke sinove tudi za javno delo. Resnica je namreč, da ravno delavcev za javnost nedostaja na vseh straneh in krivda radi tega pada na šolstvo, na njegovo uredbo, ki sloni na izdatnem študijskem kapitalu.
Kmetijsko-nadaljevalne šole bi ne bile ni-kako preveliko finančno breme, ker se s tremi tisoči lir za silo vzdržuje letno en razred v občini. Urediti bi jih bilo treba po vzoru obrtnih šol in podrediti osrednji kmetijski šoli v deželi. Kmečkemu življu bi bilo treba prepustiti precejšnji del uprave, ker le tako bi se razvijale šole praktično in primerno gospodarskim odno-šajem v kraju, kjer bi se ustanovile. Po občinah bi bržkone našli dovolj smisla za tako praktično in dalekosežno stvar, kakor je ravno kme-tijsko-nadaljevalna šola, toda iniciativa mora priti od deželne uprave. Vprašanje kmetijskega pouka je namreč velika naloga naše samouprave.
IZGUBLJENI IDEALI
(Vtisi z zborovanja tržaškega učit. društva dne 12. 3. 1922.)
Krivica se zlaga h krivici, trpljenje naše raste, pogled v bodočnost nas navdaja s strahom. In vsi čutimo, da se bo naša stavba zrušila, ko bo mera polna. Nad našimi glavami se bo zrušila. Danes je žrtev ta, jutri bo drugi; letos dvanajst, prihodnje leto morda kaj več! Vsi vemo to! Pa vemo tudi kje je rešitev — — A troje vrst nas je!
Prvi so fatalisti, ki gredo z viharjem, ker je pač tako usojeno; drugi so prestari in imajo kopo otrok; tretji premladi, ki se še niso stalno usedli, ki zbirajo moči za poznejši čas — ako jih ne dohiti kopica otrok.
In tako gremo vsak svojo pot in eno> samo; gledamo, se zgražamo in čakamo, kedaj zadene nas.
Ko je udarec prehud, se pač strnemo in — protestiramo! Protestiramo in ne verujemo, da bo protest kaj pomagal. A tako je bilo vedno v navadi in zakaj bi vpeljavah novotarije?
Da si olajšamo vest, podrezamo v odbore in jih kličemo na odgovor. Odbori pa so taki, da se nimajo kam nasloniti. Če bi pokazali pest in izdali parolo: hočemo, bi se oporno ogrodje po-
rušilo in polovica bi ga splavala v reko krumir-stva. In tako so odgovori vedno enaki in vedno isti: smo> poizkušali, smo vložili — ali —.
Stoštirideset nas je in še čez! Če bi bili v odločilnih trenutkih eno samo telo in ena sama pest, bi nam ne bilo treba ne poizkušati, ne vlagati. Tako pa smo brezpravni, sila brez ogrodja in moči. To tudi sami čutimo! Ko zaslišimo vest, da jih pojde še nekaj po poti dvanajsterih, zmignemo z rameni: kaj hočemo, razrede bodo združili, zahteva časa! — A kakšni bodo taki razredi? — Prenapolnjeni seveda, a kaj hočemo!
Takoj se rahljamo in tako hodimo narazen; od leta do leta bolj narazen! —
A kje tiči vzrok vsega tega?
Mislim, da v povojni psihozi! Egoizem nas preveja skozi in skozi, sega nam do hrbtenice. Povsod iščemo programe, povsod samo cilje. Program in cilj pa bodi kruh in samo kruh! Nad krivico se zgražamo samo tistikrat, kadar se bliža našemu krogu! Še več: zgodi se krivica voditelju — zgražajo se voditelji; zgodi se su-plentu, protestirajo najbrezpravnejši našega stanu.
Nekoč so nas vezali ideali — a to so danes samo še spomini iz polpretekle dobe.
Josip Ribičič.
FELJTON
CANKARJEV ZBORNIK.
Narod — to je: ofrakani farizeji v cilindrih in lakastih čevljih, s trebuhi in političnimi dogmami, z odlikovanji in državniško počesanimi bradam! — ta narod še nikoli ni dal cestninarju, kar je njegovega. Kar je Cankarjevega, to so umetniku priznali in njegovemu spominu pri nas dali cestninarji sami, resnični sinovi domovine, pa zopet ne občani iz doline šentflorjanske, marveč listi nemirni mladi, gibki ljudje, ki gledajo na umetnost brez dolgega obraza, prepričani, da je nanjo samo tako gledati treba. Nekateri od teh mož, ki vedo nadpovprečnih stvari pomen, so tudi sprožili misel o Cankarjevem zborniku.
Dolgo ni knjiga izšla. «Ljubljanski Zvon» jo je o-znanil leta 1919., obetal 1920., in potem zopet v začetku 1921. Dobili pa smo Zbornik šele lani pod zimo.
«0 Cankarju se bodo pisale knjige», pravi v uvodu Zbornika Ivan Prijatelj, Označil je tam sodobno umevanje Cankarja na moč karakteristično. Kajti res je: o Cankarju se govori in piše, poveličuje se njegov duh in slavi spomin — a temeljite analize, ki bi predočila v posameznostih ves Cankarjev pomen za slovensko slovstvo, njegov vpliv na umetnost in kulturo — takega dela danes še pogrešamo. Ga bomo kmalu dobili? Ne prerokujem. Rod naših pravih slovstvenih zgodovinarjev šele dorašča. Kar imamo dozdaj napisanega iz te stroke, je z edino izjemo Prijatelja skozi diletantsko in površno. Resnica je namreč, da «naša slovstvena zgodovina, znana pod firmo Kleinmayer — Glaser — Grafenauer še ni napisana z umetniškega vidika» (dr.
Prijatelj). Bodi v nas vera, da pričujoči zbornik ni slučajen, nego stvaren pojav in izraz stremljenja po osvoboditvi iz spon te nečastne tradicije.
Vsebina knjige je obširna, raznovrstna, in, kar je za poznavavca in poučevavca Cankarjevega duha in dela najbolj merodajno, dovolj neposredna. Po vrsti navajam najprej sestavke, nudeče bistvenega vpogleda v življenje, snovanje in delo onega, čegar ime knjiga nosi.
Zbornikov uvod je iz peresa Ivana Prijatelja. Vrlin njegovih študij menda ni treba podčrtavati ^posebej. V portretu «Domovina, glej umetnik!* Prijatelj razpravlja o bistvu Cankarjevega problema, imenujoč ga «slo po lepoti*. Tako ga razlušči, obrazloži in utemelji, kolikor mu jp na tesnem prostoru najbolje mogoče.
Kmalu za Prijateljevim esejem sledita dve Cankarjevi avtobiografiji; dobrodošli sta zlasti kot tolmač in pojasnilo k posmrtni zbirki proze Cankarjeve 'Moje življenje*. V Zborniku je objavljenih tudi nekaj pesmi iz Cankarjeve mladostne dobe; kali, iz katerih je pognala mojstrova prva knjiga in edina C. zbirka verzov «Erotika». Dragocen prispevek so Cankarjeva pisma Aškercu, ki z moško roko pišejo ozadje literarno - umetnostnega spora med duhovi naše moderne in najboljšim slovenskim epikom Aškercem. Tu imamo priliko spoznati Cankarja kot moža enega kova, ki ni nikoli potvarjal resnice, bivajoč v življenju prav tako iskren kakor 'v umetnosti. Podobne črte Cankarjevega značaja 'razodevajo tudi Cankarjeve sodbe o lastnih dramah. Posebne omembe vredno je dalje "Cankarjevo predavanje o slovenski literaturi*, katerega je mojster govoril na učiteljski skupščini v Sv. Trojici v Slov. goricah spomladi 1. 1911. Poleg citiranih se v Zborniku nahaja še nekaj sestavkov. Vsi niso enake
vrednosti, zato jih navajam le po piscih in naslovili: Dr. R. Mole: Kette v novomeški zadrugi. — Cankar v «Slogi®. — C. Golar: Moji ljubici Ani. Cankar v album rodbine Kesslerjeve na Bledu. — Bor-tulovič Niko: Cankarova subjektivnost. — Dr. A. Serko: »Polikarp®. — Cankar pred sodnijo. — Dr, B. Vybiral: Cankar a my. —
«Cankarjev zbornik® izpolnjuje svojo nalogo: bravcu predoča Cankarja kot umetnika in človeka. Ne pači njegove podobe, niti jo olepšuje, temveč
jo podaja tako kakor zasluži to vsakdo, ki se o njem gradivo za pravo zgodovino šele zbira in pripravlja.	1V
Oprema Zbornika je lepa. Oblika moderna, sodobna, lična, tisk čeden, papir dober. Naslovni list je okusen. Zunanja plat dela pa je tudi diktirala ceno, ki jo je nastavilo založništvo «Tiskovna zadruga v Ljubljani: knjiga stane broširana 18 Din 72 jK.	Stano Kosovel.
POLEMIKA
NEKOLIKO ODGOVORA »TISKOVNEMU DRUŠTVU" V PAZINU
V št. 1. febr. t. L je tov. Iv. Vovk po zaslugi ocenil koledar «Tiskovnega društva® v Pazinu za 1. 1922. Podpisani ne poznam «Istranina», a bo približno tak, kakršen je koledar «Go-riške matice® za L 1922. S tem je povedano dovolj. «Tiskovno društvo® je povrhu še priznalo v «Pučkem prijatelju® dne 9. t. m., da se je «sa koledarom zbog naših opčenitih jada i nevolja prekasno započelo®. Z vso upravičenostjo je tov. Iv. Vovk obsodil potratno razsipanje z dragim papirjem in tiskovnim črnilom, «ker postaja ta naš narodni greh že nalezljiv!®. Zahteva, naj bo dobro, zdravo in lepo, kar gre med ljudstvo in dostavlja, da je graja «Istranina» splošna.
«Tiskovnemu društvu® seveda taka pohvala ne ugaja. Ker je tudi urednik hrvatskega dela, «Učiteljskega lista® napravil na račun «Istrani-na» opazko «omalovažuj učitelja, gdje možeš, a rabi ga kao — magarca®, so gospodje pri T. d. hudi in se v «Pučkem prijatelju® vsak dan bolj čudijo «Učit. listu®. Ko bi se samo čudili, bi «Uč. list® prav gotovo lahko molčal. Teda gospodom ni všeč, da je uredništvo «U. l.» priporočilo «Komunistični koledar®. Če je «Istranin» slab — tako rešujejo koledar — je pa naroden, »Komunistični koledar® je pa internacionalen, zato gotovo ne more biti dober! In ker je tako in nič drugače, »pričakujemo, da bo naše hrvatsko učiteljstvo napravilo red v svojem glasilu!®
Ne, gospoda! Na tak način ne boste «Istra-nina® rešili! Če je res slab, ne bo nikdar dober! Le še pojem «narcden» kompromitirate, če ž njim hvalite proizvod, ki ni na višku. Tudi če se obregnete ob Kom. koledar, ne bo «Istraninu» pomagano, zakaj po vaši logiki bi bil Zagreb lepši kot Pariz samo zato, ker je hrvatski. In pa še nekaj, da bodo stvari na mestu! Kritik «Istranina» se je podpisal, kakor se je podpisal kritik «Komunist. koledarja®. Pripomba uredništva pri kritiki «Kom. koledarja® pa je slovenska! Zakaj tedaj ne ločite, ko dobro veste, da ima slovenski del «Učit. lista® samostojno in hrvatski del istotako svoje uredništvo? Če «Istranin» ni pohvaljen, ni slovensko uredništvo nič krivo in ravno tako je hrvatski ured-
nik nedolžen, če se je priporočil «Komunistični koledar®. Da je ta priporočen objektivno in po vesti, dokazuje najbolj pristavek, da se K. k. lahko postavi v vrsto s Krekovim »Socializmom®, Ušeničnikovo »Sociologijo® in Mahničevo «Več luči®, torej z deli treh velikih duhovnikov, ki niso nikdar bili komunisti!
Da bi pa strašili izobražence s komunizmom le radi tega, ker je — internacionalen, je tudi izvirno! Krščanstvo na pr. ni nič manj internacionalno in vendar ni zategadelj zavrgljivo! Časi so minili, da bi ljudem še kaj dokazali s takimi blestečimi dokazi, gospodje pri »Tiskovnem društvu®! Najboljši je še vaš argument: pričakujemo, da se napravi red. In sicer naj ga napravi na ta ukaz učiteljstvo nad učiteljstvom! To je razločno in jasno! Učiteljstva si upa imeti svojo besedo in svoje mnenje? Nezaslišano! Kam smo pa prišli? V kakšnih časih živimo? Učitelj, pa neodvisno mnenje? Učitelj, pa ne vpraša prej »Tiskovnega društva® v Pazinu, kaj je prav in kaj narobe? Ne, to ni več v redu in treba ga je napraviti, a naglo, da ne zapravimo ure milosti, zakaj tako ukazuje »Tiskovno društvo® v Pazinu, najvišja oblast nad Zvezo slovanskega učiteljstva Jul. Krajine!
J. Pahor.
MLAJŠE UČITELJSTVO IN IZPRAŠEVANJE VESTI
Tovariš Kosmina nam v zadnji številki «U. L.» piše pod naslovom: «Izza velikih počitnic®, kako nas beneški Slovenci občudujejo, ker imamo «— druge sort šole — in drugačne učitelje® in čudno hitro spozna, da nismo vsi tega vredni in potem sledi pridiga o izpraševanju vesti, ki se končuje:
«Te vrstice naj veljajo v prvi vrsti mlajšim polo-vičarjem, posebej še mojim nekdanjim součencem in mladim učiteljem!®
Nisem njegov nekdanji součenec, sem pa njegov mlad tovariš, zato skromno odgovarjam; ostalo prepuščam njegovim nekdanjim součencem.
Učiteljevanje je delo, pri katerem se ne da kar tako dilerencirati mladega in starega učitelja z ozirom na dovršenost dela v šoli. Možno je soditi in priti do pojmov «dober učitelj® in «slab učitelj®, pri čemer pa mislim, da ne pride starost v poštev. Če pa misli tov. Kosmiča, da pride ta v poštev tako, da pade pojem «dcber» na starejše in «slab» na mlade (polovičar), mu svetujem, naj vpliva na zavode, da ne bodo več pošiljali v svet mladih učiteljev. Za te, ki so že tu, poskrbi on!
Tov. Kosmina govori kakor star tovariš, ki misli, da so njegovi nauki neobhodno potrebni in čuti potrebo, da se ves duh časa ustavi in občuduje nje-
govo že preživelo delo. — Mislim pa, da spada oboževanje vsega kar je starega in prezir do mlajših v muzej predsodkov in ne v sedanjo dobo!
Tov. Kosmina vidi okoli sebe trumo mlajših polo-vičarjev, kopico svojih nekdanjih součencev in vrsto mladih učiteljev in jim pojasni odkritosrčno: zanič ste, izprašujte si vest! —
Sem prijatelj odkritosrčnosti — a mislim, da
predno kdo izreče tolikim učiteljem tako obtožbo, mora biti velik človek ali velik polovičar!
A tov. Kosmina je trezen človek. Dobro je premi-sil o mladih in ni obupal: mogoče se da vendar kaj doseči! — In za začetek je spisal članek s pridgico in potem . . . potem nam mogoče otvori kak pedagoški tečaj po vzorcu Hreščakove «Samoizobrazbe mladih*.
Daj Bog, potrebni smo!	Josip Mislej.
IZ ORGANIZACIJE.
Pazinskom hrvat. učiteljstvu 1. javljamo, da mogu dignuti «Zvezin» koledar «Rcčni zapisnik* kod predsednika u Buzetu, te kod tajnika u Pazinu. Cena mu je L 3'50.
2.	Društvene dužnike podsečamc, da ne zaboruve namiriti staru i tekaču članarinu.
3.	Je li tko što duguje pokojno) «Našcj nadi», nek i to namiri «Zvezi» (Ant. Germek, (Trst, Sv. Ivan 950). Neraspačane brojev^ nek se povrate takcdjer na gornji naslov.
4.	Javljamo ujedno, da če naše udruženje držati svoju glavnu skupštinu po svoj prilici za Duhovskih praznika. Po § 24. društv. pravila pozivljemo svoje članove, da priprave i predlože predsedništvu referate, ako žele da dcdju pred glavnu skupštinu. O nepripravljenim predlozima može skupština ras-pravljati, ako to sama zaključi. — Molimo, da nam se što huje jave rasprave i predavatelje znanja nateg radi. —
5.	Molim školske i učiteljske vesti iz čitave Istre. Gde ste društveni predstavnici i odbornici? Oni, kcji nisu zadovoljni sa «Učitelj. listom* i ga kritiku-ju, prvi su pozvani da suradjuju u njemu i pišu — pak če biti list — bolji, i bit če reda!
Da li se sporazumismo?	Predsednik.
Goriško učiteljsko društvo je zborovalo dne 2. marca t. 1. v Gorici pri «Zlatem jelenu*. Zborovanja se je udeležilo 110 tovarišic in tovarišev iz goriškega okraja in tov. Kosmina iz Nabrežine. Razveseljivo je bilo, da so se nekateri tovariši(ice) po dolgem presledku zopet približali naši vrsti in upamo, da ostanejo tudi v bodoče zvesti sobojevniki v naši organizaciji. Vsak tovari(ica) pa naj vpliva še na ostale tovariše(ice), ki se še izogibljejo naše družbe, da se i oni pridružijo naši falangi.
Po pozdravu se spomni tov. predsčdnik Križman v toplih besedah prerano umrlega tovariša Davorina Cenčiča, ki je bil zelo marljiv, vesten ter naroden tovariš in učitelj ter tovariša Janka Gerželja iz tolminskega okraja, ki je bil tudi zaveden, blag in priljubljen tovariš. Slava njunemu spominu, preostalim pa naše odkrito sožalje!
Potem poroča predsednik Križman; kot deželni odbornik, da se je razpravljalo pri zadnji seji deželnega odbora o gmotnem vprašanju učiteljstva goriške dežele. Sprejele naj bi se plače za ljudsko šolsko učiteljstvo po Ber. Torrevi tabeli z zvišano stanarino in funkcijsko doklado.
K dosedanji plači prispeva vlada letno okoli 7 milijonov lir in se bo delovalo na to, da bo tudi nadaljevala s tem prispevkom, ker drugače, bi bila dežela preobremenjena. Vso zadevo glede ureditve učiteljskih plač je deželni odbor odstopil šolskemu in finačnemu odseku v nadaljno razmotrivanje in zadnji pondeljek meseca marca t. 1. pride to vprašanje v plenum deželnega odbora.
Predsednik šolskega odseka v dežel, odboru je naš tovariš Ignacij Križman.
Presni, katero so vložile tovarišice glede celibata, so pa bili gospodje pri seji dež. odbora nasprotni. Zato se je o tem perečem vprašanju razpravljalo tudi pri učiteljskem zborovanju, kjer se je prišlo do zaključka, da se k isti prošnji dostavi še nekatere pripombe in predloge. O tej zadevi se bo dež. odbor zopet pečal v prvi svoji seji.
Dalje misli deželni odbor ustanovili prihodnje šolsko leto še 20 novih kmet. nadaljevalnih šol in jih tako polagoma razširiti po vsej deželi. Za letošnje velike počitnice pa bo tečaj v Gorici na kmetijski šoli za učitelje, ki žele poučevati na kmet. nadaljevalnih šolah.
Po daljšem odlašanju se je priklopil goriški deželi tudi postojnski, idrijski in trbiški okraj in je s tem tudi zjednačena plača tamošnjih tovarišev(ic) s tovariši goriške dežele.
V zadnji seji goriškega izrednega pokrajinskega odbora je bil tudi sprejet predlog kom. dr. Pettarina glede ohranitve deželne avtonomije.
Po končanem poročilu predsednika tov. Križmana je poročal pedpresednik tov. Urbančič’ zelo obširno o šolski avtonomiji ter je predlagal sledeče resolucije: 1) da se nemudoma sestavi deželni šolski svet; 2) da se uvede redno poslovanje okraj, šolskih svetov, kjer jih še ni, ali so zanemarjeni in 3) da se takoj razpišejo mesta učiteljev(ic), kjer so prosta.
Resolucije so bile sprejete soglasno in se odpošljejo petem (federacije) združenja slovenskega in italijanskega učiteljstva deželnemu odboru, okra;. Selškemu svetu, general, civilnemu komisarju v Trstu in csrednr vladi v Rimu.
Zelo je bile zbrano učiteljstvo ozlovoljeno nad neslanimi opazkami urednika') v «Učiteljskem listu*. Skoraj ga ni dopisa iz goriškega okraja, da bi ne bilo nepotrebnih pripomb. Pri vsem se opaža le neko mržnjo do gotovih oseb.-) To ni lepo!
Pevovodja tov. Paljk je določil pevsko vajo 16. marca t. 1. v Gorici (v Novem domu I. nadstropje, dopoldne) ter opozarja pevke in pevce, da bodo redno prihajali k pevskim vajam.
Tov. Kostuma iz Nabrežine priporoča goriškemu učiteljstvu, naj se bolj pridno udeležuje tečajev samoizebrazbe. Po daljši debati glede teh tečajev se je uvidelo iz izvajan; posameznih tovarišev, da so Opčine precddaljene za geriško učiteljstvo za prirejanje takih tečajev, bclj primeren kraj bi b:l Štanjel ali Gorica. Več o tem vprašanju bo poročal pri prihodnjem zborovanju tov. Reja. V tečaj se je tajniku takoj prijavilo več tovarišev in tovarišic. Gotovo pa število še naraste, ker e zanimanje za te tečaje vedno večje. Kdor se še želi udeležiti ime-
') To ni povsem točno. Opazka o Zvezinem pevskem zboru v 3. let. številki ni bila moja.
-’) Kaj vam ne pade v glavo!	Ur.
novanih tečajev, naj to sporoči tajniku tov. Rojcu v Dornbergu.
Tov. Lojze Urbančič sporoči, da je dala slov. stavbena zadruga v Vrtojbi ljudskem in obrtnim šolam v Vrtojbi, Mirnu in Rukovici več tisoč lir za šolske potrebščine in poleg tega še pridnejšim učencem obrtnih šol lepe nagrade; zato pa svetuje, naj učiteljstvo povsod priporoča našemu ljudstvu, kjer so vasi porušene vsled vojnih dogodkov, le slovenske stavbene zadruge.
Konečno naznani še predsednik tov. Križman, da bi se otvcrile slovenske šole tudi v Devinu in Doberdobu, a manjka učnih moči ter naproša zbrane tovariše, če vedo za kakšnega prostega iičitelja(ico), naj ga prijavijo, da bi sprejel eno teh mest, ker tamcšnje ljudstvo želi pouka.
Po zborovanju se je predstavila deputacija gori-škega učiteljstva pod vodstvom drž. poslanca dr. Podgornika vice-gen^ral. komisarju Maggicni-ju, ga pozdravila v imenu učiteljstva kot svojega predstojnika ter mu potožila vse težnje in preganjanja slovenskega učiteljstva in sploh slovenskega šolstva v zasedenem ozemlju. Gospod kem. Maggioni se je zanimal za vso zadevo ter obljubil svojo pomoč.
Prihodnje zborovanje se vrši prvi četrtek aprila t. 1, v Gorici z željo, da bi bilo prav tako lepo obiskano kot zadnje.	R-
Zborovanje učiteljskega društva za tolminski o-kraj dne 2. marca pri Sv. Luciji. Predsednik Jos. Rakovšček pozdravi 39 navzočih tovarišev(ic) ter želi večjega zanimanja za organizacijo.
V sožalju se spominja tov. Janka Grželja, agilnega narodnega delavca ter bistrega poznavalca šoi. zakonov, ki smo ga včeraj izročili hladni zemlji na Pečinah
Nadalje pojasni šolsko avtonomijo avstrijskega režima, ki je obstajala v krajnem, okrajnem, deželnem šel. svetu; poslednji je bil zastopan le po u-radnikih, dočim sta bila prva dva demokratična.
Sedanji goriški deželni zbor kuje novo postavo glede šolske uprave; ta postava pa zna precej skrajšati še ono malo prejšnjih pravic.
Tudi se mislijo zopet uvesti plačilni razredi in pet-letnine ter odpraviti Torrejev zakon.
Sprejmejo se sledeče resolucije:
1.	Vlada se poživlja, da čimprej uspostavi najširjo šolsko avtonomijo ter oživi krajne, okrajne in dež. šol. svete.
2.	Deželni zbor se poživlja, da uredi šolske zakone
ŠOLSKE VESTI.
Progcnstvo istarsko - hrvat, učiteljstva. Doznaje-mo iz neizravna izvora, da su se 1. prošl. febrara bila službeno umirovljena četiri hrvatska definitivno namešlena učitelja, bolje: upravitelja hrv. škola okolice Pula, i to: Antun Žmak (Medulin), Ant. Zuccon (Altura), Mate Zuccon (Ližnjan) i Josip Lukež (Prc-mantura). Ne znamo, u čemu se eni ogrešili o zakon, da ih škol. vlast umirovila onako mlade, zdrave i u
muškoj zrelosti. Nije nam dalje poznato, kako se glasi njihov dekret umirovljenja, a nito to, da li su bili ovako kruto kažnjeni čak i bez istrage. Pošto nijesu učiteljstvu Istre do danas ustanovljene stalne plače, a niti mirovine, držimo stalnim, da su bila spemenuta naša četiri čestita suzvanika umirov-
in prejemke tako, da bodo stanu primerni in učitelju ne bo treba iskati postranskih zaslužkov v škodo šolskemu napredku, Zajedno naj se prepovejo učiteljstvu postranska plačana opravila.
Nato povzame besedo tov. Filip Podgornik o učiteljski samopomoči. Poreča obširno in stvarno in sklene:
Zveza naj izgotovi vsakemu članu tiskana pravila o samopomoči v proučevanje in zadeva se potem odda delegacijskemu zborovanju.
1) Pravila naj bi se nujno vrečila, da bi se to že lahke obravnavalo na prihodnjem zborovanju.
O učiteljski knjižnici predava lepo in izbrano tov. C, Drekonja, in sicer:
a)	O zanimanju za knjige.
b)	O naročilu knjig.
ad-a) Referent se čudi nad nepovoTnim uporabljanjem šol. knjižnice, zlasti znanstvenega dela. — Mlajši naj bi pa segli po strokovnih delih.
Referat objavi v listu predavatelj sam.
Ker je zborovanje predlagalo in odobrilo, se sklene naročba nemško-slovenskih pedagegičnih in so-ciologičnih proizvodov, vseh naših literarnih del cd L 1914. naprej ter vseh revij: Slov. šol. Matice, Slov, Matice, Ljublj. Zvona in Socialne knjižnice v Trslu.
Točka o def. nameščenju se opusti, ker ni danes zadostnega zastopstva.
Predsednik vnema k narečitvi «Novega Rcda» in za agitacijo ter poda seznam šol, ki so nanj naročene.
Tov. H. Močnik javi o solidni in lični vezavi, ki jo vrše nekteri njegovih učencev v Šebreljah po njegovem navodilu in bi bilo želeti, da se odzovejo šolske knjižnice glede vezave, kar priporoča predsednik, ker se ne išče pri tem nikakršen dobiček.
predsedn'k pozdravi novopristopivše člane, ter izraža zadovoljstvo, da so vsi razen enega organizirani.
Četudi mala udeležba, je bil potek zborovanja prav živahen in zanimiv.
Prihodnje zborovanje se vrši v Kobaridu.
') Saj je že bila enkrat na delegacijskem zbore vanju! Pravila naj objavi izvoljeni odsek v stavov-skem glasilu, ruštva jih pretresejo in glasirajo, delegacija pa odobri po predloženiflkončnoveljavni redakciji.	U.
Samoizcbrazba. IV. sestanek učiteljstva tržaškega in sežanskega okraja bo dne 25. marca ob 11. uri predp. na Opčinah.
ljeni temeljem starog istarsko - austriskog zakona, što znači, da su penzionirani vrlo niškem mesečnosa penzijem, kojom ne če moči pogotovo živeti. Pošto iično poznamo svu četvoricu progonjenih kolega, uvereni smo, da se o zakon ogrešili nisu, pak je njihovo umirovljenje pljuska pravici, te opet jedan slučaj pregonstva i nasilja u političke svrhe, naime da oni ustupe mesta — talijanskim učitelj ma, i da se dotične hrvati. škole potalijanče. —
Pošto je stvar vrle znamenita, vratit čemo se na predmet, čim dobijemo pedrobnijih vesti. Nije to malenkost po narodnu prosvetu u našoj Istri umirov. če-tiriju narodnih prosvetitelja. Kad bi oni zavreddi, da ih oblasti i zakon proganja i kazni, ništa ne bismo mogli prigovoriti; al ako je njihovu umirovljanju jedrne razlog taj, što su rodom i mišljenjem Hrvati i da se ih prisili da ostave Istru, e onda postaje njiho-
va osobna stvar naša javna, učiteljska i narodna, te je sveta dužnost njihovih predstavnika zauzeti se za progonjene žrtve nakancm, da ostanu u svojoj do-maji i nadalje kulturni radnici.
Učitelji bez plače. Još i danas, nakon šestmesečne svoje službe,, jesu hrvat. mladi učitelji u Istri bez plače. Kažemo — hrvatski, budni dvojimo, da bi sa-dašnje vlasti tako dugo otezale s nakazanjem plača talij, učiteljstvu. Bilo jedno ili drugo — ova činje-nica ne služi na čast i pohvalu škol. vlastitimo te Ze-malj. odboru u Poreču. Ne znamo, kakove pojmove imadu naši ključari blagajna o materijalnom stanju našeg učiteljstva.
Oni su sinovi seljačkih roditelja, koji ih ne mogu pomoči s Hranodavci opet ne mogu onako na veru davati hranu šest meseci bez plačanja nikomu, pa ni — učitelju. Stupili su ovi u život puni nada i dobrih nakana, a evo prvi nastup u službu i život razočaran ih i poništio.
Več prvih dana svolje delikatne, prosvetne, idealne službe očutili sa jedino oskodicu, gol -umu i — sramotu, al’ ta sramota pada na one, koji brezbrižno i vdobno sede u svojim uredima. Kojim oduševljenjem i samozatajcm mogu ovi naši bezplačnici stopiti u školu? Tu se hoče moralne sile, da mogu vršiti svoje dužnosti. Mi molimo ove svoje mlade suzvanike, da se ustlrpe i da ne gube učiteljske ideale i nade — u svetlije kulturne dane! — Molimo «Zvezu», da posreduje. —
Došla na red — Liburnija. Is tarska zagušljiva društvena, školska i politička atmosfera, puna bakcila i miazma, tako se visoko več popela, da prelazi našu Učku-goru i zapljuskava našu lepu Liburniju, ko;a je dosad nekako radi svoje etnografske čistoče ostala netaknuta, barem što se tiče školstva. Doznasrno, da su zadnjih dana poslale školske oblasti u ona našu devičansko čistu Materiju talijanskog učitelja, koji če na tamošnjoj slov. školi podučavati talij, jezik. Poznamo mentalitet i tendencije naših vlasti, bolje rečeno, polit, stranka, pak držimo, da taj «kulturonosac» ne pozna slov. jezika, a iz toga slede mnoge žalosne posledice. Prva: ne če se on moči snači u slov. školi; ne če razumiti dece, a deca njega; deca če mu biti nemirna, pošto ni dete (a ovo naj-manje!) ne može čitav sat mirno slušati nerazumljivo govorenje, če biti u školi nemira, on ce ga nastojati postiči strogošču, šibom, sakom — ne če iči. Doči če nato prosvedi sa strane roditelja, a svemu tomu — bit če odgovoran i sukriv dot. upravitelj škole. Bit če on na mukama i — trpet če i bit če progonjen, — a ne učitelj talij, jezika. Sledi odatle još mnogo drugo zlo. Kazat če se n. p. da je narod — proti državi; a slov. upravitelj škole kao «nesposo-ban» doči če u crnu knjigu. Na njegovo mesto doči če prije ili kasnije — sasma «sposobni» koji talij, učitelj, koji če dalje — raditi na polju — kulture, mira i reda. —
— Doznajemo ujedno, da če kot. škol. oblast u Voloskom (nadzornik Pegan) poslati 17 talij učitelja na hrvat. i slov. škole kotara. Liburnijo, Liburnijo. što si Bogu sakrivila!
Načrt šolskega zakona v Jugoslaviji, katerega je izdelal VI. Radojevič, načelnik oddelka za osnovno šolstvo v ministrstvu prosvete, postavlja za ljud-skošolske nadzornike samo profesorje srednjih šol. Temu se je uprlo vse ljudshošolsko učiteljstvo, ki noče nad seboj birokratičnih gospodarjev, temveč hoče v svoji sredi nadzornike — svetovalce in prijatelje, ki tudi temeljito poznajo ustroj in potek osnovne šole.
Čtivo. Važen činitelj pri ljudski vzgoji je ravno dobro izabrano čtivo. Toda motili bi se, ako bi to čtivo nudili šele odraslim, mladino pa bi pustili brez vsega. Vsepovsodi se glasi klic:
«Mladina je naš up v boljšo bodoičnost!»
Zatorej je treba mladino že v ljudski šoli privaditi čtivu knjig. To se je sicer dogajalo že od vsega začetka v ljudskih šolah in še v času, ko šola ni imela istega pomena, kakršnega ima dandanes, šola je bila takrat strogo «politicum» po izreku cesarice Marije Terezije in je še dandanes. Pa v škodo človeštva, kajti šola ima odgajati le nepristranske ljudi ter jih samo usposobiti v to, da bodo znali ločiti slabo od dobrega, torej samostojnega človeka.
Zato tudi ni na mestu, da je v naših učnih načrtih vsemogoča učna snov, in pa ne prostora ne časa za odgojo. Pa ti pride potem tak človek med svet, poln domišljavosti o svoji učenosti in nesposoben za resničen svet. Taka je'današnja šola, vzrasla po raznih načrtih gospode pri zeleni mizi, in z lepo donečo etiketo na zunaj: ljudska šola.
Pred kratkim se je zgodil na Dunaju velevažen slučaj, mimo katerega ne smemo iti, namreč na poziv mestnega šolskega sveta, v katerem sedijo res priznani šolniki, se morajo po vseh mestnih šolah izločiti iz knjižnic vsa dela Krištofa Šmida, Špillmana ter drugov v vrednosti 60 mil. Kron. Ta odlok je vzbudil velik sum pri drugih strankah (v šol. svetu sedijo tudi socialisti).
Toda neglede na to, da je sprožila to misel socialistična stranka, oz. učitelji — socialisti, se mora vseeno pripoznati, da spisi Krištofa Šmida itd. ne spadajo več v šolarske knjižnice. In zakaj? Po vseh njihovih delih mrgoli vsepolno samih moralnih pridig, dejanja in osebe se mrcvarijo med seboj in vse šepa. Sicer pa je sam Krištof Šmid pripoznal, da so njegovi spisi nastali v sili in v času, ko ni bilo še nikake knjige za mladino. Pa tudi jezik v prevodih ni lep, ni čist.
Naša mladina pa rabi nekaj lepega in ravno v sedanjem času najhujšega materializma, ko vidi vsepovsodi le dobičkarstvo, razne goljufije itd.
Ako bi se človek z resnostjo lotil čiščenja naših šolarskih knjižnic, tedaj bi našel mnogo slabe tvarine, nepotrebne snovi. Mlada duša je čist studenec, katerega pa mi prav pridno kalimo ravno s slabim čtivom. Pri presojanju knjig in knjižnic, naj vendar ne bo merodajno le število knjig, temveč njih vsebina, kakovost knjige. Vsled tega naj bi ne bilo v šolarski in sploh v vsaki knjižnici knjige, katero ni preje prebral dober knjižničar, pa najsibo tudi kak drugi človek in ne zgolj učitelj. Vsakdo ve iz lastne skušnje, kako malo jih je, ki bi znali dati pravo sodbo o knjigi; mimo lepote v knjigi gredo ter jo kratkomalo zavržejo.
Zato pa: v šolarske knjižnice spadajo dela najboljših mož in ne zgolj spisana za mladino. Nemalokrat naletiš v knjigi, namenjeni za odrasle, krasna mesta, kar bi prav s pridom lahko čitala mladina.
Nasprotno zopet naletiš v knjigah, namenjenih za mladino, vsepolno sovraštva do drugorodcev, sramotenja njih običajev itd.
Vsled tega so se v Nemški Avstriji lotili pravega dela, ko izločajo iz šol. knjižnic dela Kr. Šmida, akeravno predstavlja skupna vrednost izločenih knjig samo na Dunaju čez 50 milijonov kron! Boljši je, da so ti milijoni izgubljeni, kakor da bi še naprej zastrupljali mladino.	Herman Kmet.
Pouk petja v ljudski šoli (februar-marec.) Karl Graf opozarja na bolehanje tega pouka posebno radi pomanjkanja muzik, izobrazbe na učiteljiščih.
Svetuje, naj se pri vsaki pevski uri porabi nekaj minut za preizkovanje posluha, pravi, da otrok brez vsakega posluha sploh ni, naj ne zanemarjamo nobenega, posluh se razvije včasih pozneje; boječe naj pustimo peti prej s pogumnimi.
Kako naj delamo posebne ritmične vaje; otroci naj s prstom ali svinčnikom tolčejo’ na klop pojoč 1 glas.
-7, takt posnamemo po korakanju.
'% po «pika pok» cepcev.
Kako uprizarjamo skalo na tabli s stopnicami, najprej le skalo 2 glasov navzgor, navzdol, potem
3 itd.
Dalje govori o priučenju oddaljenih intervalov.
' Priporoča mnogo vaj v tihem petju.
Svari pred onim zavlačevanjem, ki se tako po-gostostokrat čuje pri cerkvenem petju.
Opozarja na pravilno, globoko dihanje, na 3 glavne momente: vdihanje, držanje sape, izaihanje
Pri podavanju pesmic naj uporabimo vse, kar je lepega v tekstu in v melodiji. Otroško petje naj vpliva blagodejno na poslušalca. Zato ustvarimo prej pravo razpoloženje. — Celo otroke, ki radi kake 'bolezni v grlu ne morejo peti, privedemo na ta način do miselnega petja in jih pridobimo za plemenito glasbo v zrelejših letih. Saj to je pravi cilj našege pevskega pouka sploh: vzgajati prihodnjo generacijo k pravemu umevanju te nebeške umetnosti.
Opazka. — Pri nas pridejo nekateri otroci v 0. razred, ne da bi bili kdaj prej imeli pouka v petju, vse to radi «zlatih turnusov* povzročenih po pomanjkanju šolskih prostorov.
Tako važni vzgojni činitelji se v mnogih razredih zanemarjajo z lahko vestjo, Petje, risanje, telovadba.
Ne samo zunanja disciplina, kar je več vredno, disciplina duše, bi toliko pridobila z omenjenimi predmeti.
Tako se pa loteva te zanemarjene generacije neka podivjanost v kretnjah, v obnašanju in žali Bog tudi v mišljenju.	M. B.
Sociologija kot učni predmet. Več poslancev čehoslovaške republike je predložilo parlamentu načrt, da se uvede socijologija kot učni predmet na učiteljiščih, na srednjih in visokih šolah.
t Janko Gerželj. V ponedeljek, dne 27. februarja je umrl na Pečinah tovariš. Janko Gerželj. Obolel je in po dvodnevni mukapolni bolezni ga je nenadoma vzela smrt. Pokojnega Janka je poznalo skorajda vse naše učiteljstvo. Bil je mirne in udane nravi. Posebno v poslednjih letih življenja mu je odseval z obraza in iz oči sled zatajenega trpljenja. Kakor poprej, tako je prenašal tudi poslednjo bolezen mirno in udano. Že več časa telesno oslabjen, je ostal duševno do zadnjega čvrst in zdrav. Z umrlim tovarišem je izgubilo učiteljstvo neumornega delavca, ki je bil vedno pripravljen delati v prospeh učiteljskega stanu, kakor tudi v blagor celokupnega ljudstva. Stanovska zavest je bila razvita v njem do najvišje potence. Pri slednjem zborovanju je bil zraven, v organizaciji je vedno bodril, delal in svetoval. — Odkrito povemo, da nam bo delo težko brez njega.
Na dan pogreba je prihitelo na Pečine veliko število učiteljstva, da se poslovi od dragega tovariša. K pogrebu so prišli njegovi prijatelji; šolska mladina in mnogo vaščanov ga je spremljalo na poslednji poti. Ob odprtem grobu mu je govoril prijatelj-to-variš Rakovšček.
Dragi Janko, lahka ti gorska zemlja!	D.
KNJIŽEVNOST IN UMETNOST
OKLIC.
Že dolgo gori v nas neugasna želja po združitvi vseh tukajšnjih umetnostnih in znanstvenih faktorjev našega rodu v vsestransko reprezentativno enoto. Gmotno podcenjevanje pa tudi duševno omalovaževanje našega kulturnega dela nas sili, da pred domačim in tujim svetom javno manifestiramo našo voljo in naš stanovski obstoj. Zavarovati se hočemo pred materialnim izžemanjem duševnega delavca od strani tistih imenitnih posameznikov in skupin, ki menijo, da je duševna produkcija potrebna le zato, da množi njih lastno blagostanje, medtem ko ne daje skromnemu producentu čiste kulture onega, kar je nujno potrebno za njegov obstanek in njegovo delo.
Sklenili smo zategadelj, da se osnuje organizacija, ki bo imela namen medsebojno zbliževati naše umetnike in znanstvenike. Društvo se bo zavzemalo za gmotne in moralne koristi svojih članov, združilo pa bo tudi ves naraščaj, ki je na poti k umetnost in znanstvu, da mu s svojo pomočjo zagotovi zdrav in uspešen razvoj.
Pozivamo vse jugoslovanske umetnike vseh strok in znanstvenike v Italiji, da najavijo svoj pristop v snujoče se . društvo. Rok za prijave je določen do 15. aprila t. L; takoj potem bo v Gorici ustanovni občni zbor. Prosimo tudi, da se na nižje označeni naslov sporoče morebitne želje in nasveti glede
društvenega delovanja ter glede organizacije kot
take.
Naslov za prijave: Albert Širok, Trst, Chiarbola superiore, 11.
France Bevk, Stana Kosovel, Jože Pahor, Josip Ribičič.
«Mladika», naš najboljši družinski list — med nami še premalo razširjen — stopa z letošnjim letom v 3. leto. Izhaja odslej enkrat na mesec v večjem formatu, prinaša mnogo slik in ima več prilog (kulturni vestnik, glasbena priloga, platnice.) Urejuje ga priljubljeni goriški pesnik (bivši naš to-variš) France Bevk. Dosedaj sta izšli 2 številki. Novo naslovno stran je narisal prof. L. Špacapan, vinjete pa akad. slikar A. A. Bucik. Remec je začel priobčevati slovensko povest «Andrej Košuta*, ki bo izhajala vse leto. Istotako bo izhajala do konca leta povest Ivana Preglja «Gloriosa», nadaljevanje družinske zgodbe «Otroci solnca», ki je izhajala v -D. in S. (XXXII.) Poleg teh dveh so zastopani v prozi sledeči: Bevk (Povesti o strahovih), Jeglič (Gospodična Anica in pedagogika), Keber (Brezen. Kult.-zgod. paberki) i. dr. Nadalje je Gradnikov prevod «Kdo je kriv* (iz srbščine.) Med pesniki so: Bevk, Butkovič, Kosovel, Pastuških (dr. Budal), Pregelj, Samec, Vodnik i. dr. Važen prispevek k zgodovini domačega slovenskega slovstva so . Obrazi naših mož», kjer se bodo kronologično podajali baje vsi naši najznamenitejši književniki v Primorju. Bele nam je orisal življenje in delovanje
znamenitega pridigarja Ivana Svetokriškega, dr. Lovrenčič pa pesnika in vzgojeslovca Valentina Staniča. Prof. Budal ima študijo «Čigav je Dante*, dr. Res «Smrt Leonida Andrejeva*, Filipčič pa potopis po Italiji (Po deželi citron in rožičev.) Poleg tega je še mnogo raznovrstnega blaga. Zanimljive so tudi rubrike:	Iz naše književnosti (Cankar,
Detela), Za naše malčke, Ženski svet i. dr. «Mladika» je edina naša domača revija. Vsem tovarišem in tovarišicam jo prav toplo priporočamo. Stane na leto samo 20 L (pol leta 10 L.) Naroča se pri upravi v Gorici, ul. Carducci 4.	F. E.
RAZNO
Naročniki Nov. roda. V seznamu goriškega okraja je popraviti število naročnikov v Gornjem polju in Ložicah. V prvem kraju jih je namreč 12, v drugem 5, skupno torej 17.
Er. cor. V štev. 8 v članku «V krizi* je popraviti v šesti vrsti prvega stolpca tako-le: »kmetske in delavske množice ljudske in socialdemokratske stranke*. Krekov izrek pa (spodaj) se glasi: Polasti sumeči in šibki gredo sami s teboj!
Pevski zbor »Zveze* priredi 30. aprila koncert v Gorici. Zbor goriškega učiteljskega društva nastopi samostojno in skupno z zvezinim zborom. Naj se vsak član zborov pridno udeležuje vaj! Navdušenje ne sme popustiti. Ne pozabimo, da bo kritika, domača in tuja, upravičeno gledala strožje na nas kot na druge. — O vzporedu v prihodnji številki.
Skupna vaja vseh pevcev se vrši 9. aprila v Trstu na C. M. šoli pri Sv. Jakobu ob 9 dopoldne. Člani, ki morajo v soboto 8. aprila prenočiti v Trstu, naj to sporeče na naslov Čok Anica, Trst, Via Risorta 3.
Prošnja. Oni tovariši(ice), ki se zanimajo za »Slovarček tujk* (izhaja v let. «Mladiki»), so blagohotno naprošeni, da mi sporoče vse nedostatke in po-mankljivosti istega, za kar bom vsakemu jako hvaležen. — Franc Eržen (Trst, Gretta 1.)
ZAHVALA.
»Kovaški odmevi* v Lokovcu so darovali ob priliki prireditve veselice L 70’— za ljudskošolsko knjižnico. — Priznanje smisla za napredek in zahvala darovateljem!
Zač. vod.: Ant. Bratuž.
LISTNICA UPRAVE «NOVEGA RODA».
S 3. številko je prvo četrtletje pri kraju. Naročniki naj pošljejo nadaljno naročnino tako, da jo dobi uprava do 1. aprila, drugače se jim list ustavi. Tudi šole naj naznanijo najkasneje do tega dne morebitne izpremembe v številu naročnikov za 2. četrtletje in plačajo zastanke.
Bodite vestni in točni!
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Kol. A. Č. Matulji. Molim izveštaj vaše skupštine od 2 tek. — Liburnija inače mudro — šuti.
Zar je tamo sve u redu? Imenujte društvene i uopče učiteljsko - školske novinarske izvestitelje.
M. Demarin. Očekujem Vašu kritiku Cronijeve Prve čitanke. —
STATISTIKA NAROČNIKOV NA »NOVI ROD “
TOLMINSKI OKRAJ
IME ŠOLE	Štev. razredov.	Štev. otrok.	Štev. naročnikov za 1. 1921.	V odstotkih 1 °o	Povprečno na vsako učno močj
Borjana		1	86	i*				
Bovec 		4	195	13	6'5	3
Breginj 		2	148	I*		--
Bukovo 		1	158	7	37	6
Cerkno		5	'.03	21	9-6	4
Čezsoča 		1	89	4	4 4	3
Drežnica 		2	203	1*		—
Gorje		i	59	i*	—	—
Grahovo 		2	125	11	88	5
Hudajužna 		1	89	4	44	3
Idrija pri Bači		1	78	5	62	4
idrsko 		*)	121	14	11	7
Kal		1	52	1*	—	—
Kamno		1	70	5	75	4
Kobarid		4	160	26	10	6
Kred		1	115	9	8'2	8 1
Livek		1	69	1*	—	—
Lubinj 		1	59	1*	—	
Log 		1	83	2	2'5	1
Log j e		1	76	11	99	io !
Lom (Tolmin)		1	66	9	15	8
Sv. Lucija		2	193	34	9 9	10
Nemški Rut		1	83	1*	—	—
Novake		1	82	15	19	1-1
Oriliek		1	63	1*	—	
Pečine		1	62	5	83	4
Planina		1	81	1*	—	—
Podbclo		1	58	11	9-9	10 !
Podbrda 		p	203	11	5	3 ;
Podmelee		?	192	26	10	2t
Dol. Trcbuša-Stopnik . .	1	120	4	3-3	3 !
Jevšček - Ravne ....	1	46	5	9 9	5 i
Vrsno-Kru 		1	92	7	8	6
Lepena 		1	36	1*	—	—
Polubinj 		1	92	2	1-8	
Ponikve		1	100	8	7	7
Ravne-Kobarid . . . .	1	59	1*	—	—
Robedišče			1	52	3	6	2
Ruti 			1	31	; *	-	—
Sedlo			9	115	i*	—	-
Slap 		i	64	6	8	5
Smast 			i	90	8	7	7
Soča		0	4)4	2	2	1
Srpenica 			i	68	1*		—
Starosclo 		i	57	13	99	12
Strmec		i	35	6	19	5 !
Stržišče 		i	95	1 *		—
Sušid		i	32	3	9	2
Sebrelje		i	54	2	4	1
Tolmin Ij. š			260	43	9 7	8
Trenta 		i	67	■1*	—	
Trnovo 		i	56	5	98	4
St Viška gora		i	127	3	23	3 1
Volarje'		i	52	1*	—	- |
Volčje 		2	170	1*	—	—
Zakriž 		1	45	3	4 4	2
Zakojca		1	45	7	99	'1 1
Zalaz 		1	38	1*	■ 		
Žaga		2	165	3	12	1
Temeline Loje	 Potovalne šole . . .po .	1	79	12 1	15	11
:i:) Pri vsaki šoli vštet en izvod naročen po Qkr. šol. svetu.
Tretjina šol (21) bi ne poznale našega mladinskega lista, ako bi okrajni šolski svet v Tolminu bil tako brezbrižen, kakor učiteljstvo dotičnih špl.