CELJSKI TEDNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA
CELJE, 17. SEPTEMBRA 1965 - LETO XV. — ŠT. 37 CENA 50 DIN '
V POČASTITEV
Večina občili je dneve,
ki so vezani s krvavimi,
loda svetlimi dogodki pred
dvajset in več leti, progla-
sila za svoje praznike.
Kraji, ki nosijo spominska
obeležja, praznujeja te
dneve kot dneve svbjih —
krajevnih praznikov. Ob-
čani obisknjejo grobove
padlih, prirejajo srečanja
preživelih in se s ponosom
vživljajo ^ dogodke pred
več kot dvajsetimi leti.
Nešteto praznovanj in
|)rireditev smo organizirali,
da bi čim svečaneje prosla-
vili preživeto obdobje. Ne-
šteto Ijndi se je teh prazno-
vanj udeležilo in se jih še
bo. Praznovanja so nosila
svojstven pečat, obeležje
počastitve. Zato je tembolj
nerazumljivo, da so neka-
tere organizacije te prazni-
ke iu prireditve namenile
nečemu, kar nima ničesar
skupnega s temi pra./Jiova-
nji — veselicam. Človek
vztrepeta, ko zagleda na
raznih mogočih in nemo-
gočih prostorih vabila za
l)očastitev in praznovanja
20-letnice osvoboditve, ki
vabijo na VESELICO!
Ali je res naša zavest,
ponos in zavednost toliko
upadla, da dovolimo, (če
že ne zaradi lias, vsaj za-
radi pietete do padlih ubi-
tih!), da razna gasilska
društva in druge organiza-
cije organizirajo razne ve-
selice. na katerih je pro-
gram bistveno drugačen od
svečanih akademij in kul-
turnih prireditev, ki edi-
nole sodijo v počastitev
takšnih priložnosti!
Med takšen primer sodi
vsekakor krvavordeč pla-
kat, ki je bil ra,zobešen po
Zgornji Savinjski dolini in
vabil občane na VRTNO
VESELICO, ki jo je orga-
niziralo gasilsko društvo
iz Luč v okviru praznova-
nja in v počastitev 20-let-
nice osvoboditve!
Ne bi bilo treba omenja-
ti, da spomina na žrtve ne
gre častiti z gasilskimi ve-
selicami, kar žal ne velja
samo za ta primer, pač pa
enako tudi za nekatere
drnge.	J. Sever
SLOVENSKO
LJUDSKO (JLEDALIŠCE
CELJE
PRED^iOVO
SEZONO
Konec preteklega meseca je
Slovensko ljudsko gledališče
Celje pričelo z rednim delom.
Prva premiera bo že 1. oktob-
ra. Že ta dva skromna podat-
ka kažeta, da se je sezona za-
čela normalno in da ni bojaz-
ni, da bi se občinstvo srečalo
z okrnjeno podobo gledališča.
Za sam kolektiv pa situacija
nikakor ni rožnata. Celje sta
zapustila Janez Skof in Volod-
ja Peer, prvi je odšel v Mest-
no gledališče ljubljansko, dru-
gi v matriborsko Dramo, na
odsluženje vojaškega roka pa
odhaja Štefan Volf. Vrzeli bo
skušalo gledališče izpolniti z
igravci gosti pa tudi z začas-
nimi angažmaji, ki bi vezali
absolvente akademije za igral-
sko umetnost na celjsko gle-
dališče.
(Dalje na 4. strani)
NARODNI SPORT
TRAKTORISTI TEKMUJEJO
Danes se je v Velenju pri-
čelo zvezno tekmovanje trak-
toristov, ki se ga bo udeležilo
52 tekmovalcev iz vseh repub-
lik. Traktoristi bodo v treh
dneh, kolikor bo tekmovanje
trajalo, tekmovali v raznih ve-
ščinah in tako demonstrirali
obdelavo zemlje s sodobnimi
sredstvi. Med tekmovalci, ki
so si pridobili pravico nastopa
po predhodnih tekmovanjih,
sta dva tudi iz žalskega kme-
tijskega kombinata.
Letošnje tekmovanje je že
osmo po vrsti, Slovenci pa so
že drugič gostitelji. O uspehu
naših predstavnikov in o re-
zultatih tekmovanja bomo še
poročali.
PRAZNOVANJE
OB PRAZNIKU ŠMAR3KE OBČINE
Preteklo soboto in nedeljo
so občani šmarske komune
proslavili svoj občinski praz-
nik. V teh dveh dneh je bilo
več kulturnih in športnih pri-
reditev, v vseh gostiščih pa so
poskrbeli tudi za ples in raz-
vedrilo.
V soboto zvečer je bila v
kulturnem domu v štnarju
slovesna akademija, na okoli-
ških gričih pa so kmalu po-
tem, ko se je zvečerilo, zaku-
rili kresove. V nedeljo je ob-
čane prebudila budnica, nato
pa se je v občinskem središču
zvrstila povorka in kasneje š^e
proslava pred spomenikom
NOB. Popoldne je minilo v
znamenju športnih tekmo-
vanj, zvečer pa ob nevezani
besedi in v veselem razpolo-
ženju.
Ob letošnjih prireditvah v
počastitev občinskega prazni-
ka so sodelovali tudi pionirji,
pevci, folkloristi in drugi, ki
so odlično poskrbeli za res le-
po in veselo praznovanje.
IZVAJANJE
IIKIIEPOV
Na zadnjem razširjenem
plenumu občinskega odbora
SZDL in občinskega sindikal-
nega sveta v Žalcu, ki je raz-
pravljal o dosedanjem izvaja-
nju ukrepov v zvezi z gospo-
darsko reformo, so med dru-
gim ugotovili, da so delovne
organizacije v prvem polletju
bicer zelo dobro gosppdarile,
da pa so se spričo zastarelih
procesc)v proizvodnje, slabe
organizacije dela in vse pre-
več nestrokovnega planiranja
z redkimi izjemami znašle v
neugodnem položaju. Zato bi
bilo vsa prizadevanja usmeriti
v odstranjevanje slabosti or-
ganizacijsko tehnične kakor
kadrovske narave, zagotoviti
dolgoročno planiranje vseh
dejavnosti ter pri tem teme-
ljito analizirati dosedanje per-
spektivne programe.
(Nadaljevanje na 3. strani)
OD KOD KRAJEVNO TME ŽA-
LEC? KAJ JE ZAIMSAI. DR. FRAN-
CE MIKLOŠIČ? KDO JE PRVI
UPORABIL RAZLAGO: »ZALA« =
STAROCERKVENO SLOVANSKO
»BREG«? SO MOGOČE ŽALEC,
CELJSKI BREG PA BREŽICE
ENAKOVREDNEGA IZVORA? KAT
JE KRIV ZGODOVINOPISEC IG-
NACIJ OROŽEN IN KAJ NA^i
ŽALSKI SODOBNIK DANE DEBIC?
O VSEM TEM BERITE V SESTAV-
KU JAKE SLOKANA »ŽALSKA
MORSKA DEKLICA« NA 4. STRA-
NI!
MINULO NEDELJO SE JE OKROG DVESTO INTEfiiMRANCEV UDELE//LO TO-
VARlšKEGA SREČANJA NA SVETINL SREČANJE JE ORGANIZIRALO CELJSKO OBČIN-
SKO ZDRUŽENJE UORCEV.
NEKDANJIM LNTERNIRANCEM SO PRlPRAVLll PESTER SPORED, PRI KATE-
REM JE SODELOVAL MOŠKI PEVSKI ZBORCELJSKE SVOBODE TER RECITATORKA MAR.
1ЕГКА sEŠLAR. ZBRANE JE POZDRAVIL ALBIN ZUPANC TER PREDSEDNIK SEKCIJE
ÌNTERNIRANCEV EDO STEBLOVNIK, KI JE V SVOIEM CiOVORU NAGLASIL VRED-
NOST IN C ENO ŽRTEV, KI SO JO DALI INTERNIRANCI V ČASU PREGANJANJA. PO
KULTURNEM-SPOREDU SO NEKDA'NJI INTERNIRANCI PREŽIVELI POPOLDNE OB
OBUJANJU SPOMINOV.
POSNETEK PRIKAZUJE DEL ZBRANIH MED IZVAJANJEM KULTURNEGA PRO-
GRAMA.		Foto: J. Sever
NFKArERÎ ŠOLSKI PROBLEMI V LAŠKEM
Slabo gospodarjenje
Ugotovitve o kadrovski zasedbi in gospodarjenju šol, ki
so bile predmet razprave na zadnji seji sveta za šolstvo skup-
ščine občine Laško, potrjujejo, da se v posameznih šolskih
zavodih še vedno pojavljajo problemi, ki jim bodo šolski sve-
ti v bodoče morali prisluhniti, z večjo odgovornostjo.
(Dalje'na 2. strani)
or.CNl ZBOR ZVEZE ZA TELESNO KULTURO
STARI PROBLEMI
V NOVI LUCI
Ponovni občni zbor občin-
ske zve/e za telesno kulturo v
Celju je pred vrati. Kolikor
ne bo konec tega meseca, bo
v oktobru. Priprave nanj pa
so sprožile vrsto razprav o te-
lesni vzgoji v občini ne samo
med tclesnovzgojnimi delavci,
marveč prav tako v občinskih
družbenih in političnih orga-
nizacijah. Pri tem sta se zlasti
zavzeli občinski organizaciji
SZDL ter Zveze mladine.
(Več na 5. strani)
XEŽKA ZAVRŠMK
». . . halooo. Informacij'e.«
—	Tovarišica, kaj naj naredim?
Včeraj sem prišel domov pozno in
je bila tovarišica jezna kot ku-
ščar. Danes si samo še piševa.
Kako bi se ji prikupil?
»Prekinite! Medkrajevna!«
—	Povejte nii prosim, koliko
dimnikarjev je v Celju?
»Vprašajte na 21-55.«
—	Kaj je 08-15?
»Kako? 08-15? Trenutek!
Nekaj časa je bilo tiho. »Ha-
looo? Oprostite, ne vem. Vem /a
TV 15, toda Ô8-I5, to ne vem.«
— Halo? Kljub temu, da govo-
rimo o notranjih rezervah, vidim
tu skozi okno ogromno tovarišic
in tovarišev, ki mecT službenim
časom nakupujejo, pohajkujejo . . .
Kaj naj naredim?
»Ne glejte skozi okno, raje od-
krivajte notranje rezerve . . .«
V slušalki je naredilo: pok.
Adijo dva kovača.
— Informacije? Tovarišica, to-
liko sem slišal o omejitvi uvoza,
pa vendar vidim vsak dan več no-
vih avtomobilov s celjsko registra-
cijo. Kako bi prišel do nove^ja
Rekorda?
»Eenostavno in lahko, če imats
kje kakšnega strica.« Pok. Pa n
šla edina zveza.
V treh tednih sem dvanajstkrat
zavrtel telefonsko številko 98 ii:
postavljal isti tovarišici vpraša-
nja. Morilska vprašanja, kot sem
pozneje ob obisku zvedel. Nise.-n
je poznal drugače kot po glasu,
ko v-m minulo soboto odšel na
pošto, sem šele ugotovil, s kom
sem govoril. Zvedel sem, da z
NF.ŽKO ZAVRŠNIK, ki je že peto
leto informator. Kot je rekla, njo
in njene kolegice večkrat začne
kdo »moriti« s podobnimi vpra-
šanji. Povedala je tudi, da ljudje
največkrat sprašujejo o športnih
dogodkih, o neznankah v križan-
kah, za prenočišča, skratka, Nežka
in njene kolegice v osmih urali
približno tisočkrat dvignejo slu-
šalko. In če je med temi 20 takih
kot jaz . . .
—	Nežka, kaj vam je v teh le-
tih ostalo najbolj V spominu?
»Beg iz taborišča Reute v Nein- 
čiji. Stíjra sem bila 16 let, kolegi-
ca pa níanj, ko sva pobegnili. Si-
cer pa pustimo to . . .«
—	In kaj si želite?
»Da bi iz zdravstvenih razlogov
dobila lažjo zaposlitev.«
—	Kaj bi me vprašali, če bi bil
informator?
»Glede na to, da hočejo biti no-
vinarji vsepovsod prvi, me zani-
ma, če bo prispel na luno pi-vi
novinar?«
—	Ne, prva bo najbrž raca, šv^-
le nato novinar in z njim seve-
da tiskarski škrat!
_ Pozabil sem ji reči, da mi za
"odgovor dolguje 4va kovača.
Nani
VREME
o» 17. DÍ) 26. SEPTEVIURA
Okrog 18. in 22. septembra pa-
davine z ohladitvijo, v ostalem
pretežno lepo vTcmc.
PKKl) KKBALANSOM Р1?ОИЛ( UNA OB(MNSKE gKUPšClNK ŠMARJE PRI jELšAII
Ogrožena osnovna dejavnost
Kojiec meseca bodo v šiiiarski ol)čini s|M4'jeli rebalans občin-
skega proračuna. Strokovne službe, ki na ol)činski skupščini pri-
pravljajo material za to sejo, menijo, da bo razprava zelo /i-
valma, saj bo treba že od tako skromno odmerjenih sredstev odšteti
61 jnilijonov dinarjev-, za kolikor se bo i)o dosedaj znanih dejstvih
proračun občinske skupščine moral zmanjšati, ta razlika je to-
likšna, tudi če upoštevamo okrog 44 milijonov dinarjev predvidene
dotacije iz republiških sredstev in odstopljeni delež od prora-
čunskega prispevka.
Situacija  proračuna v šiiiar-
ski občini je toliko resnejša, ker
I)(k1o manjši tudi nekateri tisti do-
hodki proračuna, za katere izpad ni
bil predviden, lo velja predvsem
za proračunski prispevek. Osebni
dohodki namreč ne naraščajo tako
kot so pričakovali in v nekaterih
delovnih orf^anizacijah zaposlene
tudi odpuščajo. Zaskrbljenost, ki
spremlja zadnje raz¡)rave o krčenju
j.roračuna, je torej razumljiva.
• Menimo namreč, da bi Ijilo prav»,
je dejal načelnik oddelka za finance
tovariš Marjan Mikuš, če bi skladi
/a šolstvo |)rve in druj^e stopnje, pa
sklad za posjieševanje turizma in
gasilski skhid ostali neokrnjeni. To-
1 prav ti skladi tvorijo kar 4'5 od-
stotkov proračunskih sredstev. Satno
v sklati za šolstvo prve stopnje je
namenjeno 366 milijonov dinarjev,
kar pa je ob tem, da je večina naših
šol še iz časa Franca Jožefa, tako
pr(Miialo za vsa potrebna po|)ravila.-<
Posebnost šolstva v naši občini
je namreč v t(,'m,< j(i nadaljeval za-
četo miiiel tajnik občinske skupšči-
ne tovariš Slavko Zupane, da ima-
mo zaradi razsežnega terena in raz-
metanih zaselkov kar 27 šolskih i)o-
sloiiij. Sole so stare, zato nekatere
obnavljamo — kljub temu pa ne mo-
remo mimo ugotovitve, da nekateri
šolski i)rost()ri niso polno izkori-
ščeni, saj je na določenem terenu
|)reniah) otrok. Za ukinitev pouka
v iposanieznih šolah pa se tudi ne
moremo odločiti, saj bi sicer morali
otroci hoditi v šolo kilometre in ki-
lometre daleč.
Šolstvu torej sredstev ne bo mo-
goče krčiti. To velja tndi za zdrav-
stvo in socialno varstvo, ki že zdaj
gospodarita z zares majhnim kapi-
talom . V ilustracijo samo tale i)o-
»tek: minimalne socialne podpore
so v šmarski občini 1500 dinarjev,
najvišje pa šest tisoč dinarjev! V
imarski občini so se zatorej odlo-
čili. da bodo najprej krčili upravo
občinske skupščine. Nekaj delovnih
mest bodo združili, nekaj pa jih
povsem ukinili. Vendar je ta ukrep
jiravzaprav v nasprotju z novimi
nalogami v administraciji in finanč-
nem poslovanju. Nekateri republiški
predpisi občinskim skui)ščinam nam-
reč niso naložili manj, temveč več
— birokracije.
Drug ukrep, ki naj bi prispeval
k zmanjšanju proračuna, bodo manj-
še dotacije. Občinska skupščina jih
ho verjetno znnanjšala vsem poli-
tičnim in družbenim organizacijam,
društvom, krajevnim skupnostim in
v(>rjetno še koinu. Omejili bodo iz-
-'atke za komunalo, ustavili gradnjo
iole v Kqzjem. Kljub temu pa ÌkxIo
s temi sredstvi prihranili samo 40
milijonov dinarjev.
Xa občinski skupščini se zdaj
že nekaj dni vprašujejo, od kod do-
hiti ostalih 20 milijonov. Kaže. da
le rešitev samo v spren^embi neka-
terih republiških predpisov — sicer
pa bo verjetno treba poseči v osnov-
no dejavnost nekaterih služb, doti-
ranih iz proračuna. To pa prav goto-
vo ne bi bila najboljša pot. I. B.
ŠOLSTVO V MOZIRSKI OBČINI
POVEČALE ZMOGLJIVOSTI
Z adaptacijami bodo pridobili nove šolske pro-
store. - Letos dozidave pri osnovnih šolah v Gor-
njem gradu in Lučah.
Za uresničitev 7-letnega programa
razvoja šolstva v mozirski občini so
v letošnjem letu pristopili k nekate-
rim neodložljivim investicijam za
povečanje učnih prostorov. Program
predvideva, da se k osnovni šoli Lu-
če priključi kot podružnična šola še
nerazvita osnovna šola Solčava. Pri-
ključitev pa bi bilo možno izvesti
šele po adaptaciji osnovne šole Lu-
çe, kjer bi bilo z dograditvijo dveh
novih učilnic omogočeno vključiti
v višje oddelke vse otroke iz pod-
ružničnih šol Raduha, Podvolovljek
in Solčava. Zelo pereče je tudi vpra-
šanje učnih prostorov na osnovni
šoli Gornji grad, kjer se je. število
učencev pri istih učnih prostorih po-
večalo za 84 odstotkov v primerjavi
z letom 1946. Do tega je prišlo zara-
di priključitve nekaterih osnovnih
šol k tej šoli in pa prešolanja učen-
cev na višje oddelke popolne šole s
priključenih šol.
Da bi rešili problem dodatnih uč-
nih prostorov, so letos pristopili k
adaptaciji osnovnih šol Gornji grad
in Luče. Z dozidavo bodo pridobili
pri obeh šolah 4 nove učilnice za
okraj 150 učcncev. Dela bodo velja-
la kakih 56 milijonov dinarjev. Iz
republiških sredstev je dobila obči-
na posojilo v znesku 26 milijonov
dinarjev, ostalo pa je prispevala ob-
čina in nekatere večje delovne orga-
nizacije. Kolikor bo občini uspelo
dobiti še dodatno posojilo v znesku
7 milijonov dinarjev, ker so zaradi
podražitve gradbenega materiala
porasli gradbeni stroški, bodo nove
učilnice izročene namenu najpozne-
je 3ô konca meseca oktobra.
—er
PO SVETU
ri v MOZIRJU .IR V NRK!A,T I.F.HH ZRASLO SATELITSKO STANOVANJSKO
NASELJE, KI ZA SILO REŠUJE STANOVANJSKO PROBLEMATIKO ZGORNJE-
SAVINJSKEGA OBČINSKEGA CENTRA. POSNETEK PRIKAZUJE DEL NASELJA
Ki IMA NEKAJ NAD PETDESET STANOVANJ.
FOTO: J. SEVER
AVSTRIJA: Škodo po zadnjih poplavah
cenijo na milijardo šilingov, kar bi bilo
skoraj petdeset milijard dinarjev. Mod
poplavami je izgubilo življenje 16 ljudi,
medtem ko jih 23 še'vedno pogrešajo.
ALŽIR: Kiliyski zunariji minister Cen
Ji se je mudil v Ai/.iru, kjer se je pogo-
varjal z zunanjim ministrom Butetliko in
pred odhodom v Bamako (glavno mesto
republike Mali) .še s predsednikom alžir-
ske vlade Huarijem Bumedienom. Pred
obiskom v Al/.iru in Maliju je obiskal Ka-
rači in Damask, njegova nadaljnjo pot pa
ni znana.
FRANCIJA: Še pred uradnim zpčetkom
predvolilne kampanije razpravljajo na ve-
liko, kdo bo de Gaullov protikandidat.
Pojavljajo se sicer razna imena, ki pa ne
pomenijo kaj več v polilicniîm življenju
Francije.
GRČIJA: Voditelj unije centra, Papan-
dreu, še vedno ni obupal, četudi je očit-
no, da bo le stežka prišlo do novih par-
lamentarnih volitev. Vladno krizo je sicer
v teh dneh zasenčil XVI. kongres astro-
navtov, k,i se ga je udeležilo okoli 1.500
strokovnjakov z vsega sveta. Kozmonavte
in astronavte je pozdravil v Herodotovem
gledališču pod akropolo v Atenah kralj
Konstantin. Največje zanimanje so zbudi-
li kozmonavti Leonov, Beljajev, Gordon
m Cooper.
KANADA: V Ottawi se je zaključila 54.
konterenca Interparlamentarne unije, ki
je trajala od 8. septembra."Naša delega-
cija se bo Se nekaj dni zadržala v Ka-
nadi.
KAŠMIR: Iz New' Delhija in Karačija
prihajajo vsak dan vesti, ki si zelo na-
sprotujejo, resnica pa je, da je vsa sve-
tovna javnost zaskrbljena zaradi nenapo-
vedane vojne, ki zajema vse širše območje.
Obojestranski letalski napadi, boji med
pešadijo in celo tankovska bitka, so do-
kazi resnosti spora. U Tantovo posredo-
vanje doslej še ni rodilo pravega uspeha,
četudi on (Burmanec) morda najbolje
razume problem. Toda problema bi zelo
verjetno ne bilo, če bi ne bila v ozadju
Kitajska, ki je s svojo politiko zmedla
ves Vzhod. Ti nemiri znajo biti zelo od-
ločilni tudi za (Klločitve na konferenci
azijsko-afriških dežel v Casablanci.
NEMČIJA — ZAHODNA: Vsa Nemčija
je v znamenju vedno ostrejšega predvo-
lilnega boja pred novimi parlamentarnimi
volitvami. V glavnem je sicer očitno, da
bo ostal Erhard, ali pa ga bo zamenjal
Brandt.
NEPAL: Tu se jc nekaj dni mudila ju
goslovanska delegacija in v razgovorih so
sklenili, da bodo odnose med obema de
želama povišali v raven veleposlaništev.
SUDAN: Južni del dežele se Se vedno ni
povsem pomiril. Meje proti Kongu, Cen-
tralni afriški republiki, Etiopiji in Keniji
so povsem blokirane, da ne bi uporniki
dobili orožja iz tujine.
(Nadaljevanje na 3. strani)
B E S E D A O B C A N O V
VEČ O .MANJ.ŠIII KRAJIH
Zdaj, ko .sem v vojski, j)i4'bi-
ram Celjski tednik še z večjim
zadovoljstvom, kakor poprej do-
ma. Posebej všeč mi je Cu-
zaj, četudi rad preberem še kaj
druííega. Vendar m-enim, da se
časopis ukvarja v.se preveč samo
z večjimi občinami, medtem ko
ste na majhne kraje skoraj poza-
bili. Vsak kraj pa ima vendarle
svoje značilnosti in pomeuibno-
sti. ki bi o njih morali pisati. Pi-
sanje o takih krajih bi bilo še
toliko bolj potrebno, ker bi v
manjših krajih ljudje potem še
raje prebirali časopis in l)i se
seznanili še z drugimi dogodki,
ki zdaj zanje ne zvedo. Sicer pa
ostajam zvest naročnik Celjskega
tednika in ga bom še v prihodnje
z ^eseljem prejemal.
Franc Natek V. P. Split
SEDEM LET ČAKAM NA STA-
NOVANJE ALI STANOVANJE
BREZ VRAT
V Ж številki, dne 30. ju-
lija smo objavili pod ena-
kim naslovom sestavek, ki
nam ga je poslal Oto Pri-
slan. Danes objavljamo od-
govor sostanovalcev:
Stanovanje, ki o njem govori-
mo, je zavod za upravljanje ne-
premičnin z odločbo dodelil
Ljudmili Tiselj, partizanski siro-
ti, materi z dvema otrokoma.
Oto Prislan je bil podnajemnik
prejšnje strank^ Mihaele šmi-
dove, ki se je iz stanovanja izse-
lila 15. januarja letos. Hkrati bi
se moral izseliti tudi Prislan,
vendar si je samovoljno prilastil
še kuhinjo, medtem ko je zdajš-
nja stranka ostala brez kuhinje
in brez vode.
Kmalu so se začele težave.
Prislan je začel zaklepati vezna
vrata in tako se je primerilo, da
je moral sin Tiseljeve, ko se je
vrnil iz šole, zatem pa tudi Ti-
seljeva, ki je prišla iz službe, ča-
kati-pred vrati in le s pomočjo
soseda Ivana Križnika ji je uspe-
lo, da je prišla v lastno stanova-
nje. Da se taki primeri ne bi po-
navljali, je morala odnesti vra-
ta na podstrešje.
Prislan redi dva psa in mačko
v kuhinji, kjer sta dve običajni
okni, a na njih je Prislan šipe
prebarval in okna so vselej za-
prta, medtem ko zrači stanova-
nje skozi vrata, da se širi duh
tudi v stanovanje Tiseljeve. S Ti-
seljevo in tudi z blagajničarko
hišnega sveta v razgovoru ne naj-
de lepe besede, kakor tudi
ozmerja vsakogar, ki mu karkoli
očita glede higiene. Njegova psa
pa puščata mnogo dlak na stop-
nišču, vendar Prislan nikoli ne
čisti stopnišča, kar bi moral po
vrstnem redu, ker ni hišnice.
Četudi si je samovoljno pri-
svojil kuhinjo, ne mara zdaj Ti-
seljevi vračati odškodnine. Ven-
dar je v tej zadevi sodišče že iz-
reklo izselitev za Prislana in ta-
ko bo Tiseljeva verjetno kmalu
prišla do svojega stanovanja.
Stanovalci Prešernove 14,
^ Celje: Tiselj Ljudmila, Par-
iant Helena, Križnik Ivan,
Piki Hedi in Jurkošek
Ljudmila.
. . . I NJEN E Nf O D M E V
s TISKOVNE KONFERENCE V LJUBLJANI
KOMPAS
V DOMAČEM
TURIZMI
V prvih osmih mesecih 3.800 izletov z udeležbo
80.000 ljudi oziroma 535.000 prevoženih kilomet-
rov.
— Pri vsakoletnem sestavljanjiu
delovnega načrta smo posvečali po-
sebno pozornost domačemu turiz-
mu, je med drugim poudaril na ne-
davni tiskovni konferenci direktor
direkcije za domači turizem pri
Kompasu v Ljubljani, Branko Ce-
lan. Zavidljiv napredek je v zadnjih
letih dosegel izletniški turizem, ki
so ga pri Kompasu razvijali v vseh
možnih oblikah. Največji del tega
uspeha je pripisati lastnemu moder-
no opreniljenemu prevoznemu par-
ku, ki šteje nad 30 avtobusov. Hva-
ležno pa je bilo tudi sodelovanje z
drugimi prometnimi podjetji.
Kljub vsem naporom pa so pri or-
ganizaciji potovanj po Jugoslaviji
naleteli na težave predvsem zaradi
pomanjkanja prenočitvenih kapaci-
tet. Težko si je namreč zagotoviti v
hotelih primerna in cenena preno-
čišča za eno ali dve noči. Veliko bi
se dalo povedati tudi na račun cen,
Dejstvo je namreč, da so hotelske
cene previsoke celo v predsezoni
Zato so takšni izleti zelo tvegani'in
naši ljudje si jih težko privoščijo.
Sicer pa se v glavnem omejujejo na
šolske izlete in podobno. In še to —
med izleti po domovini še kar na-
prej prevladujejo popularni dvo ali
tridnevni ter kombinirani večdnev-
ni z uporabo različnih prevoznih
sredstev.
Na žalost pa še vedno zaostaja po-
sredovanje uslug za letni oddih de-
lovnih ljudi oziroma organizacija
počitnic preko Kompasa. Ce bi ho-
teli vedeti — zakaj — bi se znova
ustavili pri cenah. Bistven korak na-
prej na tem področju bi lahko na;
pravili v sodelovanju s počitniškimi
domovi delovnih kolektivov. V mno-
gih primerih ti domovi niso povsem
zasedeni ter bi se dalo z malo več
prizadevnosti delovnih kolektivov,
ki te domove upravljajo, marsikaj
popraviti. V prvih osmih mesecih
letos so vse Kompasove poslovalni;
ce posredovale nad 3.000 rezervacij
za počitnice, do konca leta pa raču-
najo, da se bo to število povečalo
za tisoč. Kljub povečanju za okrog
10% v primerjavi z lanskim leton^
pa te številke niso zadovoljive in gO"
vorijo, da bo treba še več naporov,
še več prizadevnosti.
V	prvih osmih mesecih letos so
vse poslovalnice Kompasa (in teh
je 32) organizirale skoraj 3.800 iZ'
letov, ki se jih je udeležilo blizu
80*000 ljudi. Za potrebe domačega
turizma pa so prevozili 535.000 кда
V	okviru izletniškega programa
bilo letos nekaj novosti: daljša po'
tovanja z osebnimi avtomobili, aV'
tobusni izleti z obiskom treh glaV'
nih mest (Budimpešte, Prage in DU;
naja) ter kombinirana potovanja '
letali in avtobusi na Ohrid in v
brovnik. Izredno pozornost so vzb^
dili izleti v Bolgarijo in Romunij"»
ki predstavljajo začetek obsežnejši"
ga izletniškega turizma v obe drža-
vi. Sicer pa kljub dobri volji peto;
vanja v inozemstvo, zlasti daljša,
bilo mogoče organizirati tako, da ^^
lahko upoštevali vse želje. Lahko r^
čemo, era je omejena devizna kvoj?
ovirala kvalitetnejšo izvedbo daU
ših potovanj, zlasti še, ker so se
ristične in gostinske usluge mnog"'
kje podražile.
M. B.
NEKATERI ŠOLSKI PROBLEMI V LAŠKEM
SL4B0 f,OSPODARJE\JE
ZA PIANINO JE DENAR, ZA STREHO GA NI!
Tako ugotavljajo, da so delovna
mesta učiteljev za razredni pouk na
večini šol skoraj že v celoti zase-
dena, kar je uspelo občinski skup-
ščini rešiti s štipendiranjem. Na-
sprotno pa je še precej delovnih
mest za predmetni pouk, zlasti na
popolni osemletki v Rimskih Top-
licah zasedenih s kadri neustrezne
izobrazbe. Svet za šolstvo meni, da
bodo to vprašanje morali rešiti šol-
ski zavodi sami, zato je bil sprejel
predlog, naj bi v bodoče kadrovsko
zasedbo po šolah samostojneje reše-
vali sveti šol in naj bi v okviru raz-
položljivih finančnih sredstev tudi
sami razpisovali potrebne štipendi-
je.
Sredstva, ki so jih šole prejele v
letošnjem letu za osnovno dejav-
nost, so za 42 % višja od lani, zato
se je skladno s tem povečal tudi
osebni dohodek učnemu osebju.
Tudi sredstva za materialne izdat-
ke so v letošnjem letu precej višja,
le da je posebna vprašanje, kako
šoIsRi zavodi ta sredstva koristijo.
V večini šol so jih šolska vodstva
namenila za vzdrževanje šolskih po-
slopij in za nabavo najpotrebnejših
učil, izstopajo pa tudi primeri, ko
šole brez čuta odgovornosti trošijo
družbena sredstva za nabavo takih
stvari, ki jim trenutno niso potreb-
ne, niti jih ne znajo z uspehom upo-
rabljati.
Tak značilen primer so ugotovili
na osnovni šoli Breze, kjer imajo za
izvajanje učnega programa že tele-
vizor, gramofon, magnetofon in kla-
virsko harmoniko, z letošnjimi sred-
stvi pa je šola nabavila še nov pi-
anino, ki je stal več sto tisoč dinar-
jev. Po drugi strani pa ugotavljajo,
da streha na šoli prepušča na števil-
nih mestih, zato bi jo bilo v tej zve-
zi nujno prekriti, sredstev za to pa
sedaj ni. Denar, ki ga je šola upora-
bila za nabavo pianina, bi bil nujno
potreben tudi za dozidavo 2 učilnic
saj je na tej šoli vsako leto več u-
čencev, šola pa ima samo dve učil-
nici, v katerih poteka pouk že sedaj
v 3 izmenah.	T. K.
GOSTINSKA ŠOLA V CELJU
Brez strehe nad glavo
Med tistimi šolami, ki letošnjega šol-
skega ' leta niso začele z ravno svetlimi
obeti — ali pa vsaj s svetlo sedanjostjo
— je tudi gostinska šola v Celju. Te dni
šola namreč je in je ni. Je, ker dela, ni
pa je zato, ker nima svojih prostorov.
Okrog 170 učencev namreč gostuje na
različnih mestih — v šolskem centru za
blagovni promet in v prostorih nekdanje-
ga okrajnega sindikalnega sveta, ki jih
sedaj upravlja občinski komite Zveze
mladine. Učilnice so improvizirane, pa še
te bodo lahko uporabljali samo do dese-
tega oktobra, ko jih bo mladina začela
preurejevati v svoj tako težko pričakova-
ni klub. Kaj pa potem?
Ko smo se s tem vprašanjem obrnili na
tovariša Jaka Majcna, predavatelja na go-
stinski šoli, nam je približno takole od-
govoril:
»Vse kaže, da se bo gostinska šola še
v oktobru preselila v bivši OF dom, v
prostore, ki jih zdaj y te namene preure-
jujejo. Vprašanje je le, če bodo dela za-
ključena do roka, ko bomo morali iz-
prazniti te improvizirane učilnice. Toda
vsi problemi s preselitvijo v OF dom ne
bodo rešeni. Še vedno bo naša šola brez
možnosti, da bi kje uredila praktični del
pouka, brez katerega pa gostinski delav-
ci — bodoči natakarji in kuharji — ne
morejo biti. Menimo namreč, ^a bo šola
morala prevzeti vso skrb tudi za prak-
tično usposabljanje naših učencev. Dija-
ki, ki imajo štipendijske in nekateri še
vajenske pogodbe, bodo po končanem po-
uku v Soli sicer odšli na šest mesečno
učno prakso v te delovne organizacije,
ostalim bo prakso preskrbela šola. Toda
večji problem je praktično delo, ki bi ga
učenci morali opravljati med tem, ko tra-
ja teoretični del njihovega šolanja, ko so
torej v šoli. Menimo, da bi ве vsaj dwgi
Içtniki morali izpopolnjevati v posebej v
te namene urejenih učilnjcah šole, za
ostale pa bi se dogovorili na primer s ho-
telom Celeio, kajti v Celju ni veliko go-
stišč z bogatim jedilnikom in možnostjo
široke izpopolnitve znanja mladih ljudi
Obetajo nam sicer prostore zavoda za po-
speševanje gospodinjstva, vendar šele ta-
krat, ko bo ta zavod razformiran. S prak
tičnim poukom pa bi morali pričeti že
oktobra.«
Ce smo se odločili, da naj gostinska šo-
la v Celju bo — in da je ta odločitev
pravilna, dokazuje veliko povpraševanje
po tem kadru — potem bi morali pristoj-
ni forumi že poskrbeti, da se šola oktob-
ra ne bi znašla pred problemom, pod ka-
tero streho naj krene. Oktober pa bc
kmalu.
I. B.
1965 - 37
2
NOVllI l'KIJAV Ü GOSPODARSKIH PREKRŠKIH M
ENI POLNE VREČE
-DRUGT NIČ
NA KAZNI SE N1 šE NIIICE PRITOŽIL
Mimo večjih zadev, ki jih je obravnavalo okrožno gospo-
darsko sodišče, so številne primere obravnavala tudi občinska
sodišča in izrekla nekaj precej visokih kazni. Občinski sotlniki
za prekrške obravnavajo še 19 nadaljnjih primerov.
V göstinski stroki so se večidel
pojavili |)rekrški utaje tobačnih iz-
(ielkoy oh popisu pa tudi neupravi-
čeno poviševanje cen žganim pija-
čam.. V tej skupini so občinska so-
dišča kaznovhla: gostilničarko Me-
Utnškovo iz Pesja zaradi .špekulativ-
nega nakupa in prodaje žganih •i>i-
jač z dvesto tisoč dinarji kazi/i.
Blatnik Marijo, gostilničarko v Rim-
skih replicali, zaradi prikrivanja
tobačnih izdelkov z 200.000 dinarji
denarne kazni In 20- dni zapora.
Hren Jožico iz Koka rja s 30 tisoč di-
narji denarne kazni in pet dni za-
pora, Bezgovšek Franca iz Jiirklošt-
ra s tristo tiisoč dinarji tlenarne
kazni in 50 dni zapora, Šalamon Ano
na Polzeli s 120.000 dinarji denarne
Peki in «slaščičarji so predvsem
zagrešili prekrške previsoke samo-
voljne ceno in ponekod so prodajali
prelahke izdelke. Med temi so I)ili
kaznovani: pek Naroločnik z Ljiib-
nega s 50 tisoč dinarji kazni, Vinko
Pivec, ipek v Zidanem mostu s 30.000
dinarjev kazni in z odvzemom pre-
mož(!njske koristi (156.184 dinarjev).
Hivid Zil)erovic, slaščičar v Velenju
^,00 dinarjev pogojno ^a dobo enega
leta. Franc Mole, pek iz lladeč dve-
sto tisoč dinarjev kazni in odvzeirt
prem()ž('njske koristi (536.160 dinar-
j(>v). Zaradi predrage j)ro(hije kruha
sta hila kaznovana tu^li tlirektor
Ivan Zui)an in natakarica Jožica Re-
mic iz gostinskega podjetja Turist
v Mozirju, prvi 53.000 dinarjev kaz-
ni, druga pa 20.000 dinarjev kazni.
/ razsoillx) peku Pivcu in slaščičarju
•'iheroviču občinsko tožilstvo v Ce-
iju ni soglasno iu se je pritožilo
na okrožno sodišče.
Med trgovci sta miorda najbolj
značilna primera v Radečah tu Zi-
danem mostu, kjer sta poslovodja
!)oslovalnice v Radečah Ivan'Kosem
in njeov kolega Ivan Petaver v
Zidanem mostu po sestanku v pod-
etju. kjer so se dogovorili o popisu
in povišanju cen, zaprla svoji poslo-
valnici in je Ivan Kosem v svojo
ofist in v korist svojih sorodnikov
7. lastnim >fičkom ; razvozil večje
I oličine blaga. Bil je kaznovan z
dvema mesecema zaporne kazni.
Njegov kolega Petaver pa je pri
njem odkupil vso zalogo cigaret v
skupnem znesku 96.730 tlinarjev
(približno 24.000 cigaret raznih vrst!).
aznovali so ga z enim mesecem
zaporne kazni in odvzema 25.000 ko-
madov cigaret.
Trgovka Anica Hladin iz trgov-
skega podjetja Izbira Laško je bila
'znovana s 130 tisoč dinarji denar-
ne kazni in 20 dni zai>ora, ker je
sodelovala v trgovini z gostilničar-
jem Bezgovškom. Kristina Golob v
trgovskem podjetju ,>Savinja ; v Mo-
zirju je prodajala dražje pralni pra-
in so jo zaradi tega kaznovali
z 20 tisoč dinarjev kazni, poslovodja
trgovskega podjetja Resevna v
')ramljah pa je omogočil prednostni
nakup določenim strankam, medtem
Ko je drugim omejil nakup. Pri hišni
leiskavi so našli v njegovem domu
večje zaloge vseh artiklov. Kazno-
vali so ga s petimi meseci zapora.
Razen nekaterih zadev, ki so po-
cbne še bolj podrobne proverbe,
so sodišča opravila s prvimi primeri
kršilcev gospodarskih predpisov
oziroma s tistimi, ki so skušali izko-
ristiti |>oložaj v reformnem obdobju.
'i prijav ni več. Morda so se spa-
metovali vsi tisti, ki so skušali izko-
ristiti soljudi:' Ali pa morda zdaj
tržne inšpekcije ne posvečajo več
toliko pozornosti uresničevanju go-
spodarskih predpisov?
-sabe
PPdZADEVANJA ZA PASEMSKO ZAMENJAVO
V MOZmSKI OBČINI
OSADOBREŽIVMOREJ[
NOVE HLEVSKE KAPACITETE V REČICI BODO
STANJE BISTVENO IZBOLJŠALE
OBMOČJE MOZIRSKE OBČINE SOt)I
PO PRIRODNI RAJONIZACIJI GLEDli
NA PODNEBNE ТђЈ TALNE POGOJE V
ALPSKO-ŽIVINOREJSKI RAJON. DO LE-
TA 1950"JE BILO NA TEM OBMOČJU
RAZŠIRJENO MARIJADVORSKO GOVE-
DO, KI JE BILO ZA EKSTENZIVNI NA-
ČIN GOSPODARJENJA DOKAJ DOBRO
TER JE USTREZALO PROIZVODNIM
1>()(;0JEM. POTEM PA SO ZACELI OPU-
ŠČATI TO PASMO. KMETIJSKI STRO-
KOVNJAKI IN NAPREDNI ŽIVINOREJ-
CI SO SE ODLOČILI ZA SIVO-RJAVO
GOVEDO. KER SO VÇDELI, DA IMAJO
TE ŽIVALI ZELO DOBRE OSNOVE ZA
PROIZVODNJO MLEKA IN MESA.
Pospešena akcija zantenjave pas-
me se je pričela s pretapljanjem,
ker so po vsem nižinskem območju,
koder je šla osemenjevalna služba,
osemenjevali vse plemenice s seme-
nom visokokvalitetnih sivih pleme-
njakov, v višinske predele pa so na-
stavili tudi kvalitetne sive pleme-
njake za prirodni pripust. Pospešili
pa so tudi nabavo rodovniških krav
in telic, zlasti iz Primorske. Največ
živali so nabavili v letih 1957-1961.
Sedaj je na območju Zgornje Sa-
vinjske doline že blizu 30 odstotkov
čistopasemskih živali sivo-rjave pas-
me. Ker pa je po proizvodni rajoni-
zaciji predvidena mozirska občina
kot vzrejno območje plemenskih ži-
vali sivo-rjave pasme tudi za širše
območje, je vprašanje pasemske za-
menjave tembolj važno.
Pregled števi^lčnega stanja plenrie-
nic v zasebnem^ektorju kaže v zad-
njih letih sicer precejšen padec. V
letu 1958 je bilo 3.548 plemenic, v le-
tu 1964 pa le 3.020. Posledice takšne-
ga padca števila plemenic so zaskrb-
ljujoče. Tega se zavedajo tudi vsi
odgovorni činitelji v občini in sku-
hajo to popraviti.
Tudi v družbeni proizvodnji sc
število plemenic v zadnjih letih ni
bistveno povečalo, saj se vsa leta
giblje okrog 120 glav in okrog 400
pitancev, čeprav so bile z nakupom
in zakupom pridobljene v zadnjih
letih večje površine za družbeno
proizvodnjo. S pridobitvijo novih
hlevskih kapacitet na okoli 600 glav
v Hečici ob Savinji se bo stanje pre-
cej zboljšalo.
tudi pitanje mlade živine postaja
iz leta v leto bolj zanimiva proizvod-
na panoga v kooperacij ski proizvod-
nji z zasebnimi proizvajalci. Letos
bodo v kooperacijski proizvodnji iz-
pitali nad 600 živali in v lastni pro-
izvodnji nad 400 glav. Tudi za pita-
nje so najboljše čistopasemske živa-
li, zato je tembolj nujno, da se čim-
prej zamenjajo vsi križanci, ki so še
na tem območju, s čistopasemskiroi
živalmi.	—er
y
Oelíivci Vodne skupnosti porečja Savinje že nekaj dni utrjujejo
ito Savinje, ki so ga vode zadnjih poplav močno poj2;lobile. Za-
radi znižanja korita je voda načela tudi oba bregova. Ker je pretila
iii vainost, da bi ob nenehnem izpodnašanju bregov le-ta ogrozila
mijsl, preko katerega je spelji^ia cesta prvega reda, se delavci bo-
re, da bi Savinjo ukrotili. Posnetek prikazuje delavca, ki utrjujeta
dno.	l'Oto: J. Sever
PLENUM SZDL IN OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA V ŽALCU
IZVAJANJE UKREPOV
1
(Nadaljevanje s 1."strani)
Temeljiteje bi se tej problematiki
morali posvetiti tudi samoupravni
organi.
V zvezi z delitvijo osebnih dohod-
kov je bil plenum mnenja, da bi se
morali izogniti linearnemu poveče-
vanju. saj bi takšna delitev diskre-
ditirala dejansko prizadevanje pla-
čevanja po vloženem delu. V tern
smislu bi morali v delovnih organi-
zacijah čimprej korigirati pravilni-
ke ter stimulirati zlasti kvalificirano
in strokovno delo.
Razprava je pokazalA, da pred-
vsem srednje velika in manjša pod-
jetja nimajo dovolj strokovnega
kadra, kar je posledica slabe kad-
rovske politike in sistema štipend^
ranja. Zastran notranjih rezerv so
bili mnenja, da so ponekod režijski
stroški občutno previsoki ter da je
še veliko neracionalnih zaposlitev. V
delovnih organizacijah naj bi ta
problem reševali predvsem z notra-
njim premeščanjem in šele nazad-
nje z odpuščanjem. V szvezi z uve
Ijavljanjem novih gospodarskih
predpisov pa bi morale delovne or-
ganizacije čimprej' uskladiti tudi
statute in še posebej preučiti vpra-
'šanje prehoda na 42-urni delavnik,
ki ga v sedanjih pogojih ni mogoče
tako lahiko uresničevati. O visokem
i
primanjkljaju komunalnega zavoda
za socialno zavarovanje, ki znaša
okrog 105 milijonov dinarjev, je ple-
num priporočil občinski skupščini,
naj bi ta problem obravnavala na
eni svojih prihodnjih sej.
V bližpjih dneh bo razširjeni ple-
num obravnaval tudi izvajanje
ukrepov gospodarske reforme na
področju družbenih služb.
SODNO
PALAČO
ZAMAKA
Celjani so zadnje dneve zmaje-
vali z glavami, ko so zapazili
oder pred »komaj« novo sodno
palačo. To sicer ni prvi primer,
da smo morali novozgrajene
stavbe že po nekaj letih (ali še
prej) popravljatir vendar doslej
ni nihče za kaj takega odgovar-
jal.
Pozvedeli smo, kako bo v pri-
meru sodišča. Sodno palačo je
okrajna skupščina prepustila ob-
čini, toda sredstva za popravilo
si je sodišče zagotovilo iz repub-
liških skladov. Zamakanje se je
začelo že poprej in so morali
včasih v pisarnah nastavljati kar
lonfce, da so prestregli vodo. To-
da zdaj je bilo popravilo neizbež-
no, ker bi sicer nastala škoda še
večja. Vsa popravila in preuredi-
tev bo stala verjetno okoli šest
milijonov dinarjev.
Pa krivec? Imenovana je po-
sebna komisija, ki bo ob popra-
vilih skiišala zavarovati dokaze
o napakah, ki so povzročile za-
makanje. Če bodo ti dokazi za-
dostni, bo mogla občinska skup-
ščina tožiti projektanta ali izva-
jalca zaradi škode, ki je nastala.
Morda bomo počasi vendarle pri.
šli tako daleč, da ne bomo gradi-
li vsega samo' od danes do jutri.
Bs
PO SVETU
 (Nadaljevanje z 2. strani)
VATIKAN: Uradno so potrdili vest, da
bo papcz Pavel VI. letos obiskal sedež
OZN v New Yorku. Tja bo prispel s po-
sebnim letalom 4. oktobra.
VELIKA BRITANIJA: Ameriški finanč-
ni minister Fowler je prispel v London
na ra/.govore o mednarodnih monetarnih
vprašanjih. Znano je, da je funt Sterling
v krizi in da je vrsta držav, ki so pri-
pravljene Britaniji pomagati, da prebrodi
linančno krizo.
VIETNAM: Medtem ko ves svet govori
samo o vojni med Indijo in Pakistanom,
je Vietnam zdrsnil nekoliko v pozabo. To-
da tja še kar naprej prihajajo ameriškf
vejaške sile, ki so zdaj narasle že na
128.000 mož. Američani nameravajo do
konca leta poslati v Vietnam Se 22.00'J
vojakov. Zdaj so prenehala deževja in
pričakovati jc, da bo ameriško letalstvo
postalo spet aktivno.
SOVJETSKA ZVEZA: V Kremlju so se
pogovarjali predstavniki SZ in CSR. Če-
ško delegacijo je vodil Antonin Novotny,
iznried sovjetskih predstavnikov pa lahko
omenhno Leonida Brežnjeva, Anastasa
Mikojana, Alekseja Kosigina.
ZAR: Na poti v Casablanco se je v Ka-
iru ustavil kralj Saudove Arabije Feisal in
se sestal 7. Naserjem. Vse kaže, da se
med obema deželama odnosi zares iz-
boljšujejo.
KLJUB DEŽEVJU - VLADA V GOSPODARSTVU SUŠA
POMANJKANJE MATERIALA ZADRŽUJE VEČJE PROIZVODNE USPEHE
Ob polletju izkazuje celjska industrija zelo povprečne uspehe,
saj je v skupnem pregledu presegla polletni načrt samo za 0,5 od-
stotkov, oziroma realizirala letni plan 5t),2 odstotno. V primerjavi
letošnjih dosežkov z lanskimi v polletju je leïos proizvodnja
za 9,5 odstotkov večja.	^
V prime/javi letošnjih in lanskih
polletnili uspehov vidimo, da so ^vse
veje industrije sictir letos bolj ii-
spešne. četudi мчогаino ugotoviti, da
so polletni načrt us|)ešno presegle
samo barvasta ter črna metalurgija
in lesna industrija. Vse druge sku-
pine iinlustrije ol) p()lletjn niso do-
segle svojih načrtov in do konca
innija niso uresničile, niti polovico
i(Hnega |)lana.
Oh podrobnejši primerjavi giba-
nja proizvodnje v prvih šestih me-^
srcih ugotovimo, da je do marca
[)roizv'()dnja rasla, ko je dosegla tudi
41 i večji uspeh, medtem ko kažejo
/e aprilski rezultati znova [>adanje.
posolx^j sla!)a pa sta bila večidel
povsod maj in junij.
Če oh rezultatih primerjamo ne-
kaj podjetij, spoznamo, da je žehv
zarna v Štorah zaostala za planom
zaradi okvare elektroplavža. Cin-
karna je imela težave zaradi i)o-
manjkanja surovin in nekaterih ne-
predvidenih defektov. Tovarna e-
majlirane posode je sicer dosegla
.oiKirativni plan. vendar je prav tako
v stiski zaradi pomanjkanja mate-
riala. Zaradi pomanjkanja materi-
ala so v zagati tudi Žična, industrija
finoinehaničnih aparatov, Aero in še
drugi. Etol in LIK Savinja sta moč-
no povečala proizvodnjo, шсчИет
ko vsa tekstilna industrija _zaostaja
za planom.
Tudi start v drugo polovico leta
ni najboljši, saj lahko trdimo samo
za črno ter barvno metalurgijo in
U sno industrijo, (iß, se drže na povr-
ni. Plan sedmih ipesecev v celoti
je za en odstotek prenizek, medtem
!- () ie industrija letni plan realizirala
do konca julija 57S odstotno. V pri-
merjavi letošnjih rezultatov z lan-
•^kimi ob koncu julija ugotovimo,
la je letošnja proizvodnja nižja sa-
mo v kemični industriji, enaka v
kovinski industriji, v vseh drugih
vrstah pa je višja. 'Ob' vsem tčm
moramo za])isati še dejstvo, da se
i ' v juliju znova-zmanjšalo |.število
/¡rposlenih (za 1.> odstotka jiod pla-
nom), medtem ko je v povprečju
letošnje število zaposlenih v primer-
javi z lanskim še za 4 "/o višje, kar
poiiieni. (la hi ob pritnerjavi i)brasta
; proizvodnje in števila za|H)-
slenih mogli ugotoviti letos za 5,'y %
višjo produktivnost.
Glede izvoza lajiko ugotavljamo
zelo pohvalne rezultate, saj je ob
polletju dosegla celjska industrija
že 5T"n letnega plana, s čimer je
letošnji polletni izvoz za 31.2 "/o višji
od lanskega v enakem obdobju. jNled
izvozniki so posebej uspešni cinkar-
na. Tovarna emajlirane posode in
I.IK Savinja, medtem ko Železarna
ßtore in Toper za planom zaostajata.
V nekaj dneh bodo znane do-
končne' primerjave! proizvodnih
uspehov v avgustu, ki po prvi oceni
sicer ne kažejo bistvenih sprememb,
a bodo zanimive predvsem zaradi
dejstva, da bomo mogli primerjati
prva dva meseca med reformnim
obdobjem.
-sabe
ZARADI NESTROKOVNOSTI TEŽKA DELOVNA NESREČA
DVOJE ŽRTEV
LETOS IZREDNO VELIKO DELOVNIH NESREČ NA OBMOČJU NEKDANJEGA OKRAJA
Minulo nedeljo se jc v popoldanskih -urah
'"'ipetUa v Gerčarjevi ulici težka delovna ne-
^ëoda, ko je električen tok ubil dvoje mladih
"elavcev.
Nesrečo je povzročilo gradbeno dvigalo, ka-
Jf^ga električne naprave so bile ob posta-
slabo instalirane. Tega dne je skupina
^elavcev, ki jo je najel Adolf Sedlar za po-
pri gradnji njegove hiše v Gerčarjevi uli-
izvrševala zidarska dela in pri tem upo-
®°ljala dvigalo, ki so ga postavili dan prej.
"vigalo je postavH in priključil tehnični
podjetja »Apnenik« Drago Sonnenvald,
' se je po njegovih izjavah čutil strokovno
Posobnega za to delo, kljub temu, da nima
.strepe kvalifikacije. Po. montaži in preiz-
j4šnji obratovanja konzolnega dvigala so de-
začeli dvigalo uporabljati. Dvigalo je v
obratovalo v soboto popoldne, vse do
j^ot;ljskega popoldneva, ko je eden izmed
eiavcev ugotovil, da dvigalo trese. Opozorili
ženo Adolfa Sedlarja, ki je šla iskat elek-
•carja, vendar se je vrnila brez njega, ker
jjj ßi našla. Dela niso prekinili, temveč so sa-
zamenjali delavca, ki je bil obut v gumi-
jaste opanke. Nesreča se je pripetila nekoli-
ko pozneje, ko sta dva delavca, 32-Ictni LJU-
BOMIR NEGROJEVIĆ in 35-lctni ALEKSAN-
DER JEPURLOVIĆ pripeljala na dvigalo sa-
mokolnico. Delavca sta uravnavala samokol-
nico,' ko je JOVAN DRONDIĆ vključil dviga-
lo. V trenutku, ko je Drondič vključil elek-
trični kontakt, je'Negrojeviča in Jerpuloviča
vrglo po tleh." Delavci, ki so takoj ponesre-
čencema privoli na pomoč, so ugotovili, da
sta mrtva.
Komisija, ki je kraj nesreče obiskala in
primer raziskuje, je ugotovila, da je bilo
konzolno dvigalo nestrokovno priključeno na
električno napeljavo. Kljub temu, da je pre-
iskava še v teku, lahko.'z gotovstjo trdimo,
da je vzrok nesreče nestrokovnost in pre-
majhna skrb za delovnega človeka. Kajti
kljub opozorilom in -ugotovitvam, da je v
âvigalu tok, so nadaljevali z delom in s tem
povzročili smrt dvema delavcema, od katerih
ima eden- tri, drugi pa enega nadoletnega
otroka. Preiskava je v teku, končno bes¿4lo
pa bo dalo po vsej verjetnosti sodišče.
—ez
17.9.1965.št. 37
3
KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA
JAKA SLOKAN:
Zàlska morska deklica
že v svoji nedavni pravzaprav
neke vrste zares kozeri j i, ki sem
jo objavljal v CELJSKEM TED-
NIKU od 5. 3. 1965 do 18. 6. 1965
pod skupnim naslovom SAVINJ-
SKE ZANOHTNICE, sem se pre-
cej pomudil s poskusom razlage
o nastanku krajevnega imena
Žalec.
že tam sem tiidi zapisal svoj
dvom v pravilnost najčešćih do-
sedanjih razlag, saj pravim tako-
le: ^
»Naš veliki jezikoslovec, dr.
Fr. Miklošič, je »suvereno« zapi-
sal, da je »Žaiec« nastal iz staro-
slovenskega »žal-a«, ki pomeni
»breg«.
Potem takem bi na enak način
nastala krajevna imena BREG,
predmestje Celja, pa Brežice ob
Savi?
Meni se ta razlaga upira.«
Pri tem sem nameraval ostati,
vse dotlej, ko bi uspel prodreti
»skrivnosti« do dna, toda ne mo-
rem, kajti takoj zatem je izšel
SAVINJSKI ZBORNIK II, kjer
je na strani 371 tale trditev:
»Pri razmotrivanju o najstarej-
ši zgodovini Žalca najdemo naj-
prej vprašanje njegovega imena.
Glede slovanskega ^ena mora-
mo pritrditi velikemu slavistu
Franu Miklošiču, ki je bil mne-
nja, da ima ime Žalec za osnovo
besedo »zalo« breg«. (Podčrtal
J. S.)
Torej — znova dr. Fran Miklo-
šič?
Z vso ihto sem znova v Narod-
ribuniverzitetni knjižnici v Ljub-
ljani prelistaval »gore« Mikloši-
čevih leksikonov, zlasti vse, kar
se začenja s črko »ž«.
Zaman! Nikjer dr. Fr. Miklo-
šič niti kaj podobnega ni zapisali
Kako se je torej moglo zgodi-
ti, da so doslej mnogi utemelje-
vali svoje razlage z Miklošičem?
Verjeli ali ne verjeli, moral
sem ubrati »rakovo pot«, to po-
meni, da sem prelistaval zgodo-
vinarje od dandanes pa nazaj —
do »krivca« dr. F. Miklošiča.
Po kronološkem vrstnem redu
rjaj citiram Ra.jka Vrečarja, ki je
V svoji SAVINJSKI DOLINÏ iz
leta 1930 na 193 strani takole za-
pisal:
»... Žalec se je imenoval še do
leta 1880 Žavec, naziv, ki ga upo-
rablja narod od pamtiveka.
Besedo Žalec je skoval jeziko-
slovec Miklošič z utemeljitvijo,
da izvira beseda Žalec iz korena
žal — ripa, ki pomeni obrežje.
(Podčrtal J. S.)
Res je, da se imenuje gotovelj-
ska cerkvena posest med Žalcem
v katastralni mapi »V žaleh«.
Ozemlje med Žalcem in Gotov-
Ijami je bilo nekoč zelo močvir-
nato ter je bil tamkaj baje nekoč
ribnik, ki ga imenuje opis mej
gotoveljskega deželnega sodišča
v XVL' stoletju.
Po tej domnevi bi bil stal Ža-
lec res nekdaj ob obrežju in bi
bil naziv »Žalec« upravičen. (Pod-
črtal J. S.)
Slovniško pa ni utemeljeno, da
bi nastala beseda žavec iz besede
Savec in ta iz besede Savinje —
(Sav je).«
Tako torej Rajko Vrečar!
Taisti Rajko Vrečar je povzro-
čil, da je — prav tako v SAVINJ-
SKEM ZBORNIKU. II — prav
zares le predaleč »zablodil« Dane
Debič, ki je v svojem sicer skrb-
nem sestavku ZASNOVE URBA-
NIZACIJE V ŽALSKI OBČINI
na strani 43 takole zapisal:
»Žalec že zelo zgodaj omenjajo
zgodovinski zapiski. Najstarejša
datirana omemba Žalec naj bi
segala celo v leto 1147 m prvič
bi se naj navajal Žalec kot trg
v listini »Cives fori« leta 1297. V
Žalcu pa je bilo najdeno nekaj
predmetov še iz antičnega obdob-
ja...
... še dandanes lahko sledimo
obali Savinje (žalripa: iz tega
izraza izvira baje po Miklošiču
ime kraja Žalec), ki se je vlekla
vzdolž današnje glavne ceste od
Ločice pa do Petrove... (Pod-
črtal J. S.)
Ali ni Dane Debič dvakratna
žrtev?
Najprej (zavoljo le prevelikega
zaupanja Rajku Vrečarju) na
pačno imenuje listino iz leta 1297
(pravilno 1279!) »Cives fori«, ka-
kor da bi to bila ena od papeže-
vih enciklik (okrožnic), ki jih
poimenujejo s prvimi besedami
medtem ko Rajko Vrečer pravil-
no navaja, da so v tej listini pre-
bivalci Žalca verjetno označeni
kot»c/ves fori«, kar pomeni v slo-
venščini »državljani trga«; po-
tem pa (Dane Debič) enostavno
zlepi dve povsem samostojni be-
sedi v en sam »izraz«: »žalripa«!
»žal« je staroslavenska beseda,
ki pomeni »breg«, medtem ko je
»ripa« vendar latinska beseda, ki
pomeni »breg« !
Tako smo doživeli rojstvo »žal-
skega kentavra« ali »žalske mor-
ske deklice«!
Izbira svobodna!
Toda tudi Rajko Vrečer je žr-
tev! žrtev enega najboljših zgo-
dovinarjev Ignacija Orožna (1819
—1900), ki je v III. delu svoje
znamenite zgodovine Lavantin-
ske škofije na straneh 346 do 348
takole z vso svojo znano pedant-
nostjo zapisal:
»... Am slovenischen Ortsna-
men žavec, Žalec wurde bisher
schon viel, aber ohne betriedi-
gendes Resultat etymologisirt. Die
Wurzel dieses Namens wird
wohl žal-ripa (Mikložič Lex. p.
43) sein, wonach Žalec und Bre-
žice gleichbedeutend wären,
nämlich: Ufer, Gestade, Rain,
Ran. Die Gegend an der Strasse
ob dem Markte Sachsenfeld, wo
der Gutendorfer Kirchenacker
liegt, wird vom Volke noch der-.,
malen genant v žaleh.
Auch die deutsche Benennung
Sachsenfeld, so auch Sachsenthal
scheint aus dem slovenischen
Žavec entstanden zu sein und
zwar derart, dass man im Deut-
schen die Ortschaft und Gegend
žavec anfänglich Schauzenfeld
und Schauzenthal nannte, aus '
welchem sich dann das Wort
Sachsenfeld oder Sachsenthal ge-
bildet hat.«
No, glede na to, da že citiram
Ignacija Orožna, naj citiram še
štiri vrstice v istem delu na stra-
ni 348:
»... Im Jahre 1256 schenkte
der Bischof Otto von Pe-
de na dem Stifte Sittich auch
einen Weingarten »in monate, qui
dicitur Salz (Žalec?) sitam apud
Saxenfeldt..
(Konec prihodnjič)
Slovensko ljudsko gledališče Celje
Pred novo sezono
(Nadaljevanje s 1. strani)
Ob koncu sezone je zapustil gle-
dališče upravnik Bruno Hartman.
Odšel je na novo službeno mesto,
za ravnatelja študijske knjižnice v
Mariboru, tjpravniške posle je za-
časno prevzel režiser Juro Kislinger.
Podobna situacija kot v igravskem
je tudi v režiserskem zboru. Branko
Gombač je podpisal angažma v Slo-
venskem gledališču v Trstu, Miran
Herzog pa je odšel za predavatelja
na ljubljansko Akademijo za igrav-
sko umetnost. Gledališče si bo tudi
v tem primeru pomagalo z režiserji
gosti.
Repertoarni izbor se v tej sezoni
ne bo bistveno spremenil, se pravi,
da bo tudi poslej zajeta v reperto-
arju taka klasika, domača in svetov-
na, sodobna drama in komedija, pa
tudi kakšno delo avantgardnega
značaja. Slednje zategadelj, da glç
dališče ne bi ostalo popolnoma oj
robu sodobnih iskanj^ moderneg
gledališkega izraza. Za otvoritev sç
zone bo uprizorjeno eno najboljši]
Schillerjevih del »Don Carlos«. Rj
žiser je Juro Kislinger. Iz starej^
slovenske klasike sta vzeti veseloi«
ri: Garric-Smoletov »Varh« in A^
tona Medveda »Rendez-vous«. R^
žiser bo Franc Uršič. V okvirneij
repertoarju so Sartrove »Umazant
roke«, potem evropeizacija po jj
ponski povesti »Rashamon«, Antoin
Novačana kmečka drama »Veleja,
tragikomedija Angela Cerkvenik¡
»Roka pravice«, Slawomira Mrožkj
»Strip-tease« in »Carovna noč« (brž
čas v režiji poljskega gosta), когце
dija Petra Ustinova »Končni zaleti
komedija groženj Harolda Pinterj;
»Zabava za rojstni dan« (delo sod
med angleško avantgardo, vendai
ni bojazni, da bi se za to označbe
skrivale ekstremne ekskluzivnosti
na novo bo sestavljen satirični ve
čer, v programu pa je tudi sloven
ska noviteta. Na Malem odru bc
uprizorjen »Večer slovenskega hit
morja«, za otroke pa Conrada Sei
llerja »Klovn in njegov cirkus«.
Umetniško vodstvo gledališča s
vsekakor pridržuje pravico do mo
rebitnih sprememb, vendar zame
njave ne bodo v škodo že začrtane
mu programu. Obiskovalce gledali
šča posebej opozarjamo na dvoje
kljub stiski, v kateri se je znašla
celjsko gledališče, kljub novim po
go jem v gospodarski reformi gleda
lišče ni zvišalo vstopnine. Vstopnina
ostane enaka, kot je bila prejšnji
sezono, enaka kot jo je obdržak
gledališče že nekaj sezon. Abonent
prav tako ne bodo imeli v bodoä
le sedem predstav, marveč osem
Vpisovanje abonmaja se bo začelo
20. septembra, prva premiera- pa bc
že 1. oktobra.
V predsezoni bosta na programi
ponovitvi »Večer slovenske ljube
ženske poezije« (predvsem za šole)
in pa še zadnja ponovitev uspelega
satiričnega večera »Ringaringaraja«
ki bo v soboto, 18. tega meseca ob
19.30. Večer se je priljubil zlasti pc
uspeli televizijski realizaciji, vendar
je treba takoj pripomniti, da je bi
na ekranu skoraj za polovico skraj]
šan.
J. Žmavc
FOLKLORNA - PLESNA SKUPINA FRANCE MAROLT V CELJU
Zaklad ljudskega plesa
Oblike in obraz ljudskih plesov je
začel kot prvi raizskouaii na stro-
koohi višini France Marolt. )^Ker je
V/7 človek z očmi znanstvenika in
dušo umetnika, ki je o sebi globoko
doživljal močne etične in estetske
vrednote ljudske umetnosti, je hotel,
da bi te vrednote postale trajna se-
stavina slovenske kulturne zavestih,
(l'alene Vodušek). Zapisal je glasbe-
no-plesne elemente in se dokopal do
čiistih stilnih korenin v vseh pokra-
jinah naše dežele. V tej smeri je epo-
halna njegova študija: Gibno-zvočni
obraz Slovencev, v kateri je odkril
zakonitosti gorjanskega, hribovskega
in dolinskega tipa. Kot živo ponazo-
rilo teh plesov je priklical v življe-
nje folklorno-plesno skupino na naši
univerzi. Telo je bilo mišljeno kot
dopolnilo Ji kulturi našega petja, ko
je pred tem zbral pevce pod okriljem
Slovenskega akademskega zbora. Le-
ta je bil prelomnica zborovskega pet-
ja po interpretaciji stilno čistega
petja naših narodnih in umetnih pes-
mi. Akademska plesna skupina de-
luje že 15 let. Požrtvovalno inuspešno,
že nad 500 nastopov priča navzven
o življenjski sili teh stremljenj. Ma-
roltovi sodelavki sta bili od početka
do danes T. Maroltova in M. Sušter-
jeva, ki strokovno vodita skupino.
Mednarodna priznanja v Parizu in
drugod dajejo tem naporom svetovni
pečat.
Ob zaključku jugoslovanskega fol-
' lorističnega kongresa v Celju so
prirediili večer slovenskega plesa za
iomače in tuje goste. Večer je izzve-
nel toplo, plesno izvajanje je bilo
elementarno v ritmu, plesnih gibih,
bogate notranje vsebine. Na tem me-
stu moramo podčrtati le eno, to je
kvartet rezijanskih deklet, ko so za-
pele starodavne plesne pesmi, katerih
korenine segajo kdo ve koliko stoletij
nazaj. Saj so po formi edinstvene v
Fvropi. Rezija je ušled meja odda-
ljena in je to izročilo znano le stro-
kovnjakom, tujim pa sploh ne.
Spored plesov je zajel v geograf-
skem obsegu tipiko slovenskega ljud-
skega plesa. Plesalci so podali zao-,
kroženo sliko našega plesnega boga-
stva. Izza mladih dni se spominjam,
ko je Marolt tožil o ignoranci našega
razumništva, ki je vsled neznanja
izkazovalo krilatico, da Slovenci ni-
mamo lastnih plesnih oblik. Podobno
kot je bilo slišati v teh vrstah, da
nimamq lastne zgodovine. Marolt je
hil pionir tudi na plesnem področju,
saj se je dokopal do vseh elementov,
ki so bili še ohranjeni v ljudstvu. Po-
leg Marolta in že omenjenih sodelavk
pa je opozoriti na delo komponistov,
to je Maroltovega .sodelavca M. Tom-
ca ter Uroša Kreka. Naloga takega
komponiranja je delikatna zadeva,
saj je treba predvsem koncentrira-
ti skladateljstvo na dane elemente v
ljudskem duhu in z intuicijo po-
ustvarjatL Vsi ti posamezniki so pri-
Hicali v življenje sliko bogate pleme-
nitosti in čudežne lepote slovenskih
Hudskih plesov. Akademska folklor-
no-plesna skupina je doma in na tu-
jem glasnik teh vrednot. Je nosilec
živega poustvarjanja in hkrati pro-
pagator naše folklore izrednih kvali-
*. V duhu Maroltovega izročila iz-
vajajo ples v idealnem zanosu, njih
delež pri bogatenju naše kulture je
vreden priznanja in zahvale jav-
nosti.	A. S.
S polic Studijske knjižnice
Medici A.: L'éducation nomelle, 6. cd. Pa-
ris 1960. S. 24714/14.
Mereux J. Ch.: Histoire de l'architectuie.
8. éd. Paris 1960. S. 24714/18.
Janneau G.: Le mobilier français. 5. éd. Pa-
ris 1955. S. 24714/26.
Gieure M.: La peinture moderne. Pans
1958. S. 24714/28.
Fauvet J.: Histoire de la фédecine. 5. éd.
Paris 1957. S. 24714/31.
Lavedan P.: Historié de Paris. Nouvelle éd.
Paris 1960. S. 24714/34.
Cueilleron J.: Historie de la chimie. Nou-
velle éd. Paris 1957. S. 24714/35.
Champigneuile B.: Histoire de la musique.
8. éd. Paris 1957. S. 24714/40.
Boll M.: Histoire des mathématiques. 9. ed.
Paris 1961. S. 24714/42.
Célérier P.: Histoire de la navigation. Pa-
ris 1956. S. 24714/43.
Lalou R.: Le roman français depuis 1900.
7. éd. Paris 1957. S. 24714/49.
Lefranc G.: Histoire du commerce. 4. éd.
Paris 1959. S. 24714/55.
Clozier R.: Histoire de la géographie. 3.
ed. Paris 1960. S. 24714/65.
Hourticq L.: Histoire de la peinture. 5. éd.
Paris 1958. S. 24714/66.
Caimette J.: La formation delà France au
moven âge. 4. éd. Paris 1959. S. 24714/69.
Robin G.: L'éduvation des enfants diffici-
les. 6. éd. Paris 196T. S. 24714/71.
Čistilnica V Gub-
čevi ulici je o-
preinljeiia s so-
dobnimi stroji /a
čiščenje v.seh vrst
oblačii. Preuredili
so jo pred krat-
kim, zato je ra-
zumljivo, da je či-
ščenje najsodob-
nejše. Zanimivo
jè, da uporabljajo
/a likanje poseb-
ne stroje na paro,
ki pa niso po li-
činku prav nič
slabši od klasične,
ga likalnika. V či-
stilnici imajo tudi
stroj, s katerim
čistijo posebno tr-
dovratne madeže,
tako da je upanje
tudi za tiste, ki so
jim obleke uničile
tekočine in barve,
ki jih z bencinotn
ali drugimi sred-
stvi ne morejo od-
straniti.
ŽENA • DOM • DRUŽINA • ŽENA • DOM • DRUŽINA • ŽENA • DOM • DI
ODLOČIMO SE ZA:
SODOBNO ČIŠČENJE
čiščenje madežev z oblek, ki jih
ni najbolje i)rati v vodi, je gospo-
dinjam že od nekdaj povzročalo
največ preglavic. V takih primerih
so se zatekle k bencinu in salmiaku,
vendar je to opravilo zamudno, ne-
varno in včasih še neuspešno. Zato
je razumljivo, da v zadnjem času
gospodinje rajši prepuste čiščenje
oblek čistilnicam. Tako čiščenje je
zanesljivejše in če upoštevamo izgu-
bo časa, nakup bencina ali ostalih
(ilnih sredstev, celo cenejše. Na
vsak način pa pomeni prihranek de-
la in včasih nepotrebno slabo voljo.
V Celju vodi čistilnico krojaško
|)odjeije »Elegant«, ki je v zadnjem
času prevzelo tudi pralnici na Oto-
ku in na Dolgem polju ter krpalnico
v Vodnikovi ulici. Čistilnica je naj-
sodobneje opremljena in sodi med
prve tri najmodernej.še čistilnice v
Sloveniji. Povedali so nam. da so
opustili klasični način čiščenja z
bencinom in da uporabljajo taka
kemična sredstva, ki tkaninam ne
škodijo, zagotavljajo pa največji
iičineli. V čistilnici pa obleke ne sa-
mo očistijo, temveč jih tudi zlikajo.
Za to uporabljajo posebne »likalni-
ke, na paro, ki so pravzaprav p>o-
lobni strojem. V celjski čistilnici
• kunine tudi barvajo, vendar zaen-
krat samo nylon. Čistijo pa ves ma-
tíM'ial — tkanine, pletenine, le nylon
plaščev in usnjenih oblačil zaenkrat
ne sprejemajo.
Celjska čistilnica je torej tretja
največja v Sloveniji in lahko sprej-
me še veliko naročil. Na višku se-
zone to je spomladi in jeseni —
traja čiščenje kakih štirinajst dni,
ekspresno čiščenje pa je gotovo že
dveh dneh. V Elegantu so se v zad
njem času odločili, da bodo po Sa
vinjski dolini uredili zbiralnice, ka-
mor naj bi ljudje prinesli umazani
oblačila, od tam pa jih bodo odpf-
Ijali v čistilnico, jih očistili in vrnili
na zbiralno mesto. Zbiralnice bod
l)ovsod v krojaških oziroma šivilj
skill delavnicah na tehle naslovih
- Stefan Satler, Polzela 112, Jožic«
Romih. Prebold 101, Izidor Pečov
nik, Vransko 132, Drago Virant, 2a
lec 22, Peter Žehelj, Mozirje ti^
Marija Praprotnik, Braslovče 25
^4arjan juteršek, Šempeter 22, Ai
drei Trpin. Prešernov trg 4, Soštaji
in Franc Vovšek, Celjska cesta
Velenje. Mrežo zbiralnic pa bodo
prihoilnjih mesecih uredili tudi
ostalih središčih nekdanjega cel]
skega okraja.
Če boste torej zdaj na jesen pr^
gledovali jesensko in zimsko gardf
robo, odločite se raje za čistilnic
kot pa da kupujete velike količin'
bencina in perete v njem sami. Nf
katere tkanine bencin razjeda "
zgodi se lahko, da bo obleka uniíf
na. V čistilnici pa bodo čiščenj'
strokovno — in če boste imieli mal'
sreče — tudi hitro opravili.
MAJHNE STVARI
Majhne stvari — take, ki se jih
včasih niti ne zavemo — so za-har-
monijo v družini marsikdaj odločil-
ne. Pravijo, da žene rade odpuščajo,
možje pa, da so za te malenkosti
zelo občutljivi. Poglejmo, kaj pra-
vijo. da jim gre najbolj na živce:
t. Žena pri telefonu je navdahnila
že cel kup humoristov in karikatu-
ristov. Skoraj neverjtno je, toda po-
navadi je žena pri telefonu vedno,
kadar želi telefonirati mož. To prav
gotovo ni prijetno.
2. iNekatere — predno ležejo k
počitku — opravijo pri lepotičenju
toliko nesimpatičnih podrobnosti, da
so vse prej kot prijetne na oko. To
velj.a tako za masažo, kot tudi za
maske in navijanje las. Menda bi •
le lahko opravile takrat, kadar n"*
ža ni doma, ali i)a vsaj v kupaluif'
5. Včasih so soproge nežne takr^
kadar je to najmanj |)otrebno. Lj"
b(>zniva |)oz()rnost je prav goto^'
dobrodošla, če smo sam,i, prav
prijetno |)a bi bilo, če bi moža P'*^
česali in mu popravili kravato — t'
krat. kadar je v družbi svojih
legov.
4. Navadimo moža in otroke, da
bodo })Teobuli že v predsobi. Tal^'
ne bo treba kar naprej sitnariti
zi na parket .
To so torej majhne stvari . ki J',
lahko v sebi premagamo in s ^^
zagotovimo mir v hiši.
. 9. i965-3t.
4
Balkanske atletske igre
USPEHI IN POŠKODBE
Tudi Ictošuje balkanske ig-
re v atletiki so se končale z
neuspehom jugoslovanske at-
letske ekipe. Z zadovoljstvom
pa moramo ugotoviti, da so
celjski atleti za to najmanj
krivi, saj so izpolnili zaupanje
zveznega kapetana in dosegli
zadovoljive uvrstitve, v koli-
kor jih niso doletele nepri-
jetne poškodbe.
Male nas je razveselil že s svo-
jo uvrstitvijo v reprezentanco,
saj je to dosegel s kratkotrajnim
treningom v hoji. Njegova disci-
plina — hoja na 20 km je bila na ,
sporedu že prvi dan in Malé je
kot prvi Jugoslovan prispel na
cilj šesti. Istega dne nas je raz-
veselil Cervan z drugim mestom
v teku na 10.000 m s časom, ki
da misliti, da je kratkotrajno
krizo prebolel. Zlobni jeziki pra-
vijo, da je njegovega uspeha
»kriva« tudi mlada soproga, ki
je poročno potovanje izkoristila
za vzpodbujanje moža na pirej-
skem stadionu. Tako »Febotu«
tudi v zadnjem času toliko for-
sirani Farčič ni mogel do živega.
Prvi dan iger moramo pohvaliti
še Lubejcvo za odličen rezultat
in 3. mesto v teku na 100 m —
~11,9, Na žalost pa je bilo to tudi
vse, kar je Lubejeva lahko opra-
vila — poškodba ji je preprečila
nadaljnje tekmovanje.
Važič je bil zopet v svojem e-
lementu. Uspeval je ne toliko z
rezultati, kot z borbenostjo in
seveda z dobrima uvrstitvama v
tekih na 1500 in 500 m. Dve drugi
mesti s solidnima rezultatoma —
posebno na krajši progi — so za-
gotovilo, da je Širno še vedno as
jugoslovanskih tekačev, s kate-
rim je treba resno računati. V
teku na 1500 m je odlično prese-
netil žuntar, ki je menda našel
končno samega sebe in postavil
enega najboljših rezultatov vseh
časov pri nas, zasedel pa tudi od-
lično četrto mesto.
»Vojak« Lešek je skočil 460 ob
palici in zasedel 3. mesto — sko-
rajda več, kot smo pričakovali.
Edini, ki se od celjskih atletov
ni uvrstil v finale je bil Polutnik,
za katerega- je bila konkurenca
le nekoliko preostra. Najbolj ra-
zočarana pa sta bila prav gotovo
oba celjska deseterobojca Kol-
nik fti Vravnik, ki sta dobro za-
čela, nato pa sta po nekaj discip-
linah zaradi poškodb morala od-
stopiti. Tako je vsaj ena medalja
odšla po vodi, s tem pa tudi dra-
gocene točke v korist jugoslovan-
ske ekipe. Edino večje razočara-
nje celjskega predstavništva na
letošnjih balkanskih igrah je bila
Urbančičeva, ki že nekaj časa ni
v formi in je tokrat z veliko te-
žavo osvojila 6. mesto..
Ce upoštevamo še Homokija,
ki je v štafeti 4 X400 m osvojil
zlato medaljo, so celjski atleti
poleg tega osvojili še 3 srebrne
in 2 bronasti, kar lahko registri-
ramo kot lep uspeh celjske atle-
tike posebej še spričo težav, ki
so nastopile s poškodbami.
E. G.
TELEGRAMI
IZ KOMUN
v iSEOVENSKIH K)NjlCAH je
imela organizacija ZB NOV goste
iste organizacije iz Banja Luke, ki
so vrnili obisk, katerega so v prvi
|)olovici letos napravili člani konji-
ške organizacije v Banjo Luko.
M(ÍKIZAMI ŠESCAMl je
ilirsko gotnilno grobišče, ki ga izko-
pava celjski mestni nuizej.
i
SIVEN J E K( J IS K A Delavska
univerza organizira te (hii posve-
tovanje predstavnikov delavskih u-
iiiverz bivšega celjskega in jnaribor-
skega okraja, kjer bodo pregledali
Drogram dela in se razgovarjali o
medsebojnem sodelovanju. Razgo-
vora se bodo udeležili tudi predstav.
i!kl Zveze delavskih univerz Slove-
nije in nekaterih političnih organi-
zacij konjiške komune.
V SLOVÈNSKtlI KONJICAH so
dobili novih stanovanj, ki so jih
odkupile delovne organizacije iz
Konjic in Zreč, nekaj pa jih je od-
' upila tudi konjiška občinska skup-
CELJE: Baje bodo v Celju v Vod-
nikovi tifici podrli halo, v kateri je
dolga leta delalo podjetje Klima. Ob
neverjetni natrpanosti telovadnic in
ob upoštevanju dejstva, da je nekaj
šol v Celju sploh brez prostorov,
primernih za telovadbo, bi bilo
morda bolje razmisliti o morebitni
zasilni rešitvi: urediti telovadnico
za te šole v bivših prostorih »Kli-
me«.
V	SEVMCI je pretekli teden to-
varna peril« Lisca proslavljala
deseto obletnico obstoja. Ta pomeni-
beti mejnik v njihovem delu ko
proslavili z dograditvijo novih mo-
dcruih delovnih jjrostorov in z mod-
IK) revijo ženskega perila. Na tej
. reviji so zbranim gostom iz vse dr-
žave; prikazali nekaj najnovejših
ii'(jdelov. ki jih bo kmalu moč dobiti
tudi pri uiis. Revijo je poživelo so-
delovanje zabavnega orkestra >Me- , '
tronom iz Celja.
V	SLOVENSKIH KONJICAH so
na sestanku študentskega kluba ob
navzočnosti predstavnikov večine
delovnih in političnih organizacij
razpravljali o aktualnih problemih |
študentov in štipendiranju ter ugo- !
tovili, da bi morali .zaradi nekaterih i
neresnih študentov pregledati učni
uspeh štipendiranih in jim po uspe-
hu določiti višino štipendije.
y URBAN IST1Č.4EM NACRTU ZA
je predviden prijeten re- ,
kreacijski center na Celjski koči,
0	čemer že res dolgo razpravljamo.
1	iiko naj bi bila speljana izpod Pe-
čoviiika do Tovsta seiležnica, na vrhu
pa bi bile weekend hišice.
ŠMARJE: V šinarski pekarni pro-
cía ja Ika kruha sama sprejema tudi
denar. Odveč je trditi, da je to ne-
higienično. Soflobne pekarne bi mo-
rille imeti blagajno — podobno kot
jo imajo mesnice. Problem higiene
v |)ekartiah pa ni {)ereč samo v
Šmarju, temveč skoraj povsod, kjer
iudajajo kruh.
!
ŠMARJE: Šmarčani potrpežljivo
'•fikajo, kdaj bodo v Šmarju spet
kam postavili ali obesili avtobusni
vozni red. Odkar so obnovili stav-
bo, kjer je bila včasih trgovina >Bo-
lovo', table z avtobusnim voznim
rjdom m več in potnik mora po in-
ftirtmicijo o oflhodu ali prihodu avto-
busa v trgi^vuio ali gostilno. Tam
l»a siîveda nikonuir ni treba na to
vprašanje oJ.4'uoriti.
OBČNI ZBOR oJčlNSKE ZVE-
ZE ZA TELESNO KULTURO
STARI PROBLEMI
V	NOVI LUCi
(Nad. s L strani)
Kot že neštetokrat poprej se je
tudi zdaj uvđljavila zahteva, da
se mora občinska zveza za teles-
no kulturo uveljaviti kot po-
membna družbena silnica in ne
samo kot strokovni organ. Treba
ji je dati ustrezno mesto v vrsti
vseh ostalih družbenopolitičnih
organizacij in to predvsem za-
radi pomembnosti, ki ga daje-
mo telesni vzgoji, če gre tu za
družbeno uveljavitev telesne
vzgoje in delavcev, pa se prav
zdaj pojavljajo še drugi proble-
mi, mimo katerih ne bo mogoče.
V	tem času bo treba opraviti ta-
ko imenovano rangiranje teles-
novzgojnih disciplin. To ni le for-
malna zahteva, v kateri se zrcali
tudi perspektiva razvoja posa-
meznih panog, temveč predvsem
zahteva zaradi dodeljevanja fi-
nančnih sredstev eni in drugi de-
javnosti. V tem pa mora priti do
veljave še tisto določilo občin-
skega statuta, ki pravi, da bo ob-
čina v okviru možnosti in seveda
na osnovi delovnih programov fi-
nancirala rnnožično in kvalitetno
telesno vgojo. Rangiranje bo v
bistvu dogovor, katero panogo
ali disciplino naj hi v dhčini pod-
pirali z vsemi možnimi sredstvi,
katero manj in katero nič ali v
minimalnem obsegu.
Izredno težaven bo letošnji fi-
nančni položaj. Občinska zveza
ima za okrog 14 milijonov nepo-
ravnanih računov, razen tega pa
so tu še društva, ki ki so že do-
slej potrošila več, kot bi smela,
če bi hoteli zagotoviti kolikor
toliko normalno delo društev in
klubov, bi morali do konca leta
dobiti še najmanj 25 milijonov
dinarjev. Seveda pa se pojavlja
vprašanje, kdo naj da ta sredst-
va.
Vzdrževanje športnih objektov
je še vedno problem, ki sili v
ospredje. Prav tako je zanimivo
vprašanje o ponovni ustanovitvi
sveta za telesno vzgojo pri občin-
ski skupščini. Prevladuje mne-
nje,. da hi ob solidnem delu ob-
činske zveze ne bilo treba samo-
stojnega sveta. Kaže, da ima ta-
ko stališče dovolj zagovornikov
in argumentov.
Ob kopici drobnih, organizacij-
skih in kadrovskih vprašanj so
to prav gotovo problemi, o kate-
rih se ho treba temeljito pogo-
voriti in odločiti,	-mb
Plavalna sezona vsaj v naših krajih se je končala že pred dvema tednoma.
Kot smo že poroačli je po treh letih ponovno pr4nesla afirmacijo celjskega
plavalnega športa. Ne sicer takšno, kot smo je bili vajeni pred tremi leti,
ko so se celjski plavalci potegovali za vstop v zvezno ligo, vendar je bilo
storjenega precej. Z novim plavalnim kadrom pionirjev, pionirk in mla-
dincev so pri Neptunu uspeli v dveh letih formirati nov kolektiv, ki si
je priboril vstop v prvo slovensko plavalno ligo. To pa seveda zadaja
celjski plavalni ekipi (na sliki) posebno v zimskem času, ko nimajo na
razpolago pokritega bazena, zahtevne naloge, da se kar najbolj pripra-
vijo na start v prihodnjem letu.
II. Kolo SNL
USPEH BELCERJEVF CETE
Preteklo kolo tekmovanja v SNL
je prineslo nov uspeh nogometašem
Celja, ki so se menda prav dobro
pripravili za prvenstvo. Tokrat je
moralo poklekniti favorizirano mo-
štvo Aluminija, ki niti v enem delu
tekme ni • mog4o resneje ogroziti
zmage domačinov. Dva gola že v
začetku tekme sta kaj hitro zape-
čatila usodo nekoliko preveč bor-
benih gostov. Priznati moramo, da
smo videli prav lep nogomet, na
momente celo nad republiškim pov-
prečjem. Celjani imajo v nedeljo
spet možnosti osvojiti obe točki.
gostujejo v Kopru proti razmeroma
slabi domači enajstorici. ' Upajmo,
da jim ne bo spodletelo.
kladivar je v Kranju srečno iz-
tržil točko. Kar ni.so naredili sami,
se je ponesrečilo nasprotnim doma-
čim obrambnim igralcem, ki so si
sami potisnili žogo v mrežo in tako
postavili neodločen rezultat ki je
pravzaprav uspeh za letos slabšo
enajstorico iz Glazije. Kladivar bo
v nedeljo gostil borbene nogometa-
še Mure. Upajmo na prvi dve osvo-
jeni točki.
KRANJ: 10
CELJE: 15
Zaradi športnih iger v Zrenjaninu
so celjski rokometaši nastopili pr-
vikrat šele v drugem kolu republi-
ške rokometne lige. V tekmi z eki-
po Kranja v gosteh so bili tokrat
Celjani prvič uspešni in kljub oslab-
ljeni postavi zaigrali odlično ter
zmagali.
Sodeč po rezultatih drugih ekip
so Celjani med najbolje pripravlje-
nimi ekipami v republiški ligi in
prav gotovo od njih lahko pričaku-
jemo, da se bodo spet borili za eno
višjih mest, morda tudi naslov pr-
vaka ne bi bil dosegljiv. V zadnjem
času sta moštvo sicer razpustila tre-
ner Perasič in igralec Markovič,
vendar se to ob načrtnem treningu
domačega trenerja in uvajanju mla-
dih moči v ekipo verjetno ne bo
dosti poznalo. Sicer pa se bomo o
njihovi formi lahko prepričali v ne-
deljo, ko jih bomo na igrišču Par-
tizana ob Kersnikovi ulici videli v
tekmi z moštvom Branika iz Mari-
bora. Po zadnjih rezultatih sodeč
so tudi Mariborčani solidno priprav-
ljeni in obeta se zanimiv štajerski
debri ob 10.30 s predtekmo deklet
ob 10. uri.
»PORT NA DROBNO
V	nadaljevanju slovenske conske
nogometne lige vzhod je Papirničar
iz Radeč v Lendavi podlegel doma-
činom s 5 : O, moštvo Šoštanja pa v
Murski Soboti Grafičar ju z 2 : i.
Medtem ko so Konjičaui doma i.z-
guhili z Mejnikom iz Svečiue, je bil
celjski Olimp prost.
Nogometaši Žreč so odigrali prija-
teljsko tekmo s članom SCL vzhod
Konjicami in zmagali z rezultatom
4 : 2.
V	nedeljo bodo nogojuetaši La-
škega gostovali v Or.sariu v Italiji.
To bo i)ovratua tekma z italijansko
ekipo, ki je pred dnevi gostovala
v Laškem.
Košarkarji Celja so pivenstv^Mio
srečanje v I.jubljani z ekipo Zelene
jame izgubili s Зу : 60.
POPRAVEK: V sestavku o izletu na
Uršljo goro smo pomotoma zapisali, da
je pisatelj Ksaver Moško pokopan v
Smart nem pri Slovenj gradcu, a v resnici
leži na domačem pokopališču v Selah.
Bralce prosimo, da nam pomoto oprosti-
jo.
OCOMET V PODZVEZI
V I. skupini celjske nogometne
podzveze so bile odigrane tele tek-
me: Nazarje'.'Brežice 6:1, Rogatec :
žreče 6:2, Senovo : Steklar 1:9,
Šmartno : Žalec 1:7 in Polzela : Voj-
nik 3:4.
IL skupina: Vransko : Ponikva
4:0, Ljubno : Šentjur 10:1, Gotovlje :
šalek" 8:0, Laško : Kovinar 2:0, Kr-
ško : Sevnica 12:1.
Na lestvici prve skupine vodi Ro-
gatec pred Vojnikom, Žalcem in
'Steklarjem. V drugi skupini pa
Ljubno pred Krškim, Gotovljami in
Vranskem.
MI ad opo roče n ce m šal a m on u,
Cervanu in Belcerju ter njiho-
vim soprogam želijo vso srečo na
novi življenjski poti prijatelji s
»F.\NTOVšČINE«.
MRZL CA
(1119 m)
Posavsko hribovje, ki se- začenja ob
vzhodnem kraju Ljubljanskega polja, se
vleč^ v več slemenih od zahoda .proti
vzhodu, kjer končno v Hrvatskem Zagor-
ju izgmja.
V to hribovje se je j^jjrizlo troje ^lin:
trboveljska, zagorska	in hrastniška doli-
na.
Železniška postaja Trbovlje, od koder
se napotimo na Mrzlico, stoji prav tako
kakor zagorska ob tesnem i/stopu poto-
ka, ki se prebija k Savi. To so vrata k
največjemu rudarskemu središču na Slo-
venskem. Mesto Trbovlje se vleče po dol-
gem po dolini Trboveljščice, zraslo je iz
nekdanjih vasi Retje, Vode, Loke, in Tr-
bovlje. Premog sta odkrila leta 1805 dva
nemška rudarja.
Kdor je videl Trbovlje pred vojno, bi
jih danes težko prepoznal.
.Vamesto bornih delavskih kasarn, na-
gnetenih ob blatnih cestah, se vrstijo
sedaj ob širokih tlakovanih ulicah so-
dobni stanovanjski bloki, ob njih pa po-
nosne nove stavbe banke, pošte, velebla-
govnice, Zdravstvenega doma itd., poseb-
no pozornost vzbuja veličastni Delavski
dom.	.
Danes so Trbovlje za Celjem največja
naselbina v vsej celjski pokrajini in njih
gospodarski pomen je velik.
Trbovlje je izhotlišče za planinske iz-
lete, med njimi zavzema prvo mesto
Mrzlica. Na njo je iz Trbovelj več poti,
vse dobro markirane in je pot iz Trbo-
velj na Mrzlico dolga dobri dve in pol
uri.
PD Trbovlje jd na kraju stare p»aninske
koče nedavno zgradilo res lep, velik pla-
ninski dom, v katerem so 104 ležišča in
je dom vse leto oskrbovan.
Do doma je speljana dobro vzdrževana
avtomobilska cesta.
Na Mrzlico bomo prišli tudi tako, da
obiščemo iz Hrastnika planinsko posto-
janko na Kalu, od koder imamo na Mr-
zlico Se samo dobre pol ure.
Vrnemo se pa lahko z .Mrzlice skozi
Griže v Žalec ali pa preko šmohorja v
Laško.
RADIO CEIJE
Nedelja, 19. septembra: 12.00 — pogovor s
poslušalci, 12.10 — obvestila, 12.15 — naši
poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 12.45 —
Valter Dvoršek: Piknik (resnična iz lovskega
življenja).
V dneh do vključno 25. septembra bo celj-
ska kronika vsak dan ob 17.00, obvestila ob
17.10, plošče po željah pa ob 17.35. Razen te-
ga se bodo zvrstile naslednje oddaje:
ponedeljek, 20. septembra: 17.15 — češke
popevke, 17.25 — športni pregled;
torek, 21. septembra: 17.20 — mladinska
oddaja;
sreda, 22. septembra: 17.15 — Eydie Gor-
mé v dixie-landu, 17.25 — iz dela celjske ob-
činske skupščine;
četrtek, 23. septembra: 17.15 — ruske na
rodne, 17.25 —"radijski fí'.lj'op.;
petek, 24. septembra: 17.15 — za vsakogar
nekaj, 17.25 — deset minut z zdravnikom;
sobota, 25. septembra: 17.15 — naši poslu-
šalci čestitajo in pozdravljajo.
117. 9.1965-št. 37
5
JAN HUSZCZA:
Pripo-
ročilo
z direktor jem zadruge »Škor-
nji«, tovarišem Maiewskym se ze
del j časa prepirava. Direktor se
je končno odločil, da odneha. Po-
vabil me je na tovariški razgovor
ob skodelici kave' in kozarčku
žganja.
—	Pan Pegaszyk, je rekel —
pri srcu mi je iskrenost. Nič več
me ne bo preslepilo upanje. Mid-
va nikoli ne bova našla skupnega
jezika. Poiskal bom drugega knji-
govodjo ... Toda nočem vas uni-
čiti, saj imate ženo, hčerko in
ledvične kamne...
—	Iskrena hvala za pozornost.
—	Ni za kaj! V^dno sem bil
naklonjen ljudem, zato vam tu
izročam priporočilo za direktor-
ja zadruge »Poseka«, tovariša
Viszniewskega. Poznam ga, moje
pismo bo delovalo brez napake.
Vzel sein kuverto s priporoči-
lom in že naslednji dan sedel na-
sproti novega direktorja, gleda-
joč njegovo jiziognomijo rožnate
barve.
Odprl je kuverto, skrbno pre-
bral pismo, se dobrodušno na-
smehnil in — po nekaj dneh sem
že delal kot knjigovodja v njego-
vi zadrugi.
Ni hudič, čez kak mesec so se
med direktorjem in menoj raz-
vneli prepiri, na las podobni ti-
stim, ki so mi naredili v »Škor-
njih« tolike skrbi. Prejšnji teden
je prišlo do neljube scene. Direk-
tor me je poklical v svojo sobo
in pričel kričati:
—	Preslepili ste me. Pan Pe-
gaszyk!
—	Jaz vas?
—	Da! človek vas ne more pre-
poznati! Popolnoma ste se spre-
menili; od vas sem pričakoval
čisto kaj drugega.
—	Kaj pa?
Direktor je iz predala pisalne
mize izvlekel priporočilo Maiew-
skega in mi ga izročil.
—	Čitajte!
Hitro sem preletel vrste, ki so
me priporočale in obstal oh ka-
rakteristiki moje osebnosti:
»Rad pije. Popustljiv. Rad ima
mahinacije, s katerimi je mogoče
izigravati pozitivne predpise...«
Od jeze sem pordečel.
—	To je — neverjetna laž!, sem
vzkliknil. Za nič od vsega tega
mi ni! Ravno narobe!
— Saj v tem je stvar!, je z
vzdihom rekel direktor in mi po-
kazal vrata.
DROBNE
ZANIMIVOSTI
Nenavadno jezero
Na otoku Trininad v Karibskem morju le-
ži najbolj nenavadno jezero na svetu. V njem
• je namreč namesto vode raztopljen asfalt.
Pred nedavnim so strokovnjaki skuSali izme-
riti gobino, vendar jim ni uspelo, kajti sonde
niso prišle do dna.
IITRAZVOÍNI
ŠIVALNI STROJ
V Angliji so skonstrviirali šivalni
stroj. Stroj poganja ultrazvočni ge-
nerator, z njim pa lahko šivamo
vse klasične tkanine, pa tudi tkani-
ne iz plastične mase.
Barve iz plasUke
Neko kemično podjetje v Nemčiji je dalo
pred nedavnim v prodajo zanimivo novost za
lastnike avtomobilov — to je spccialne barve
Iz plastične mase, ki jo največ uporabljajo
za barvanje avtomobilskih šasij in se odli-
kuje z izredno prožnostjo, ne odpada ob
udarcih kamenja in blato popolnoma j^igno-
rira«.
RADIOTABIETE
Na kongre.su ameriških medicinskih stro-
' kovnjakov, ki je bil pred nedavnim, so sez-
 nanili javnost z novo metodo zdravljenja tu-
morja v želodcu s požiranjem radiotablet.
kot so imenovali to metodo. In za kaj gre?
Nova metoda je v tem, da pacient pogoltne
miniaturni radijski sprejemnik, ki visi na
svilenem trakcu. Ta tableta ostane v želodcu
kakšnih 24 ur in si v tem času natanko za-
beleži informacijo o želodčni kislini. Po teh
podatkih določi zdravnik nadaljnje zdravlje-
nje tn predpisuje zdravila.
— 57 -
Prekleta Klančarica. Ko jo dobi v roke, buh! Kako bo cvilila!
Plačal ji bo za vse, za v.se! Za nazaj in za naprej! Da bi le še
toliko časa živel, da se nad njo maščuje. To je zdaj edino,
kar ga še drži nazaj, da sam sebi ne naredi konec. Maščevanje!
Dobil jo bo, pa če bi jo moral izvleči iz pekla! Danes se bo
torej videlo, koliko je res njegovih. Zdaj je že tri sto goldi-
narjev vreden. Samo tri sto?! Hahahaha! No, saj je tri sto
goldinarjev že kar lep denar, za marsikoga najbrž tudi velika
izkušnjava! Judež je Kristusa izdal celo samo za trideset, pa
je bila morebiti takrat drugačna vrednost. Je med njegovimi
Judež? Kdo bi jim mogel videti v srce. — Drobne, — ta je moj.
Seveda bi se me rad otresel in se naredil poštenega, če bi mo-
ael. Pa bi prišlo preveč vsega tega na dan, če bi me izdal, ne
bo tvegal. Tudi ima tako več koristi od mene. Vrabčevemu
sem rešil grunt, ta bo držal. Gregi sploh. Sicer rad pije, pa ve,
kdaj sme, kdaj ne in tudi nese ga. Ta ne bo črhnil, kadar sam
noče. Zanesljiv je. Golob je zvit kakor ovnov rog, pri njem
nikdar ne veš, kaj zares misli. Potuhnjenec... štef je mehak,
če ga dobijo, jim sploh ne bo treba veliko pritiskati nanj, da
bi govoril. Ampak njega se še spomnil nihče ne bo, takega
fantka, ki he ga skoro še mleko drži. Saj res, — z Bošteletom
se danes lahko pogovori zaradi Klančarice. On pozna Dobrno
kot svoj žep, njemu bo še najlaže najti pravo priložnost. Mo-
ram jo dobiti v pest, babo hudičevo. Užival je v sámih mislih
na maščevanje, že je videl Klančarico, kako se zvija in cvili
in moleduje za milost, pa zaman!
Pokanje suhih vejic pod stopinjami ga je zdramilo iz
strastnih misli. Prisluhnil"je. Nekdo gre! Blizu je že! Guzaj
se je skril za bukev. Oglasila se je šoja. To je bil spoznavni
znak. Že je prišlec hotel mimo, ko je Guzaj nenadoma stopil
izza drevesa. Gregi se je sredi koraka zdrznil in obstal kakor
vkopan. Šele potem je spoznal Guzaja.
»Kar ustrašil sem se te! Kaj si še sam?«
»Nikogar še ni, ti si prvi! Pol ure že čakam, da me v noge
zebe!« je rekel Guzaj in mignil Greglu, naj stopi za njim v
goščo.
»Nismo hoteli skupaj, saj veš, če bi le bil kdo kje. Ne bo
dolgo, ko bodo tukaj. Na pij!«
Ponudil mu je čutarico.
Guzaj je napravil krepak požirek in mu jo smeje vrnil:
»Hrvaška?«	' ,
Gregi se mu je zarežgJ:
»Graščinska! škoda, aa je bo kmalu zmanjkalo, ni bila
slaba, res ne! če boš spet zvedel za kaj podobnega, glej, da
me ne pozabiš vzeti seboj!«
»Kaj se pa ve, morda se bo res kaj nakljuknilo spet...
Samo, — nekaj me jezi, tebi povem — Zdaj sem že nekaj
. kratov zvedel, da so se mi pritaknili še drugi in da delajo na
moje ime, pa nič ne vem zanje! Kaj praviš, če ni kdo od
naših?«
— 58 -
Gregi je zamišljeno za trenutek pomolčal
»Vrag si ga ve... Ne verjamem, da bi si kdo upal. Bom že
zvedel. Jih.boš moral malo postrašiti!«
Za trenutek je premolknil, potem pa pogledal mimo Gu-
zaja:
»Lesjakov mi je naročil, naj ti povem, da odstopi. Da mu
je hudo, pa da si res ne upa več. Ženo ima in tri majhne otro-
ke...« ^	(
In mu je pomolil nekaj v cunjo zavitega.
»Tole ti pošilja, naj ti izročim. Menda je denar, nisem gle-
dal.«
Guzaju je nekaj stisnilo srce.
»Torej je le zbegnil. Prvi —«
In po daljšem, mučnem premolku:
»Prav.* Naj se le umakne, če ga je strah. To-le mu nesi na-
zaj, povej mu, da sem jaz rekel, da je njegovo, tako mu spo-
roči. In da ni nikdar nič videl ne slišal, nikjer bil, nikogar poz-
nal, to mu še posebej zabičaj, naj se pazi, gorje mu, če bi kdaj
kaj bleknil!«!
»Ne bo. Mislim, da ga dovolj poznam. Ne bo.«
»In še to mu sporoči od mene, naj v miru živi in naj bo
srečen —«
Glas se mu je za trenutek omehčal, potem pa je sunkoma
dvignil glavo in oči so mu zažarele:
»Nas pa ni strah pred nikomer, mi nimamo ne doma ne
nikogar nikjer, svobodni smo kakor lisica v hosti. — Lisica je
prebrisana in zvita in previdna, — mi tudi--Daj mi še piti,
Gregi, prekleto je hladno v hosti!«
Gregi mu je brez besede pomolil čutaro. Guzaj je napravil
dva, tri dolge požirke. Nobeden ni nobene rekel.
V tem je prišlo še nekaj drugih: Golob, Štef, Šalobir, Dre-
jec, Nandek.
»No, Golob! Bi ti tudi rad zginil od nas?«, jih je Guzaj
pikro pozdravil.
»Kaj? Jaz? Zakaj? Je kdo kaj rekel? Tisto pa ne, prav go-
tovo da ne. Samo to li pa res povem, na Hrvaško ne grem več
s toboj, za noben denar ne! Tja pa nikoli več, da veš! Naj jih
zlodej vzame! Tu pogledi!«
Vzel je klobuk z glave in pokazal še ne popolnoma pozdrav-
ljeno rano na temenu.
»Hahahaha!«, se je Guzaj široko zasmejal. »Ti ne dišijo
batine, kaj? No, saj bo kje bliže tudi še posla. Upam. če bi se
pa rajši umaknil, — in vi vsi ravno tako!, — rajši storite to
danes kakor jutri, jutri zna biti že prepozno! Zdaj še na niko-
mer ni suma, nekaj s.te že dobili, nekaj dobite danes, potem pa
kakor je koga volja! Ali naj ostane ali naj gre! Nikogar nisem
prosil, naj pride, nikomur ne bom branil, če hoče iti! Nočem,
da bi mi kdo kdaj pozneje očital, da sem mu jaz kriv. Samo
eno pa vam povem! Na svojo roko in na moje ime ne bo nihče,
— naj si ne misli, da bi ml ušel! Dobil ga bom in ga zmastil
kakor smrdljivo stenico, kakor gnido v laseh.«
— 59 —
Šalobir mu je segel v besedo:
»Kaj pa ti je danes? Kaj pa misliš! Mar smo babe ali kaj '
.smo?! Da bi te zapustili, ko si nam življenje rešil! Bodi no pa-
meten!«
In Golob je pristavil:
»če bi tebe ne bilo tam, bi mi trije sedeli zdajle v ječi, če
bi sploh še bili pri življenju! Verjemi mi, pošteno povem, da
mi je bilo res že žal, da sem se podal v to reč, zdaj se pa ne
bojim ničesar več, ko si tako dobro izvo:^il. Si bodo zapomnili
Hrvatje tebe. bogme!«
še dva sta prišla. Vrabcev in Brežnik. Ta je povedal, da
Bošteleta ne bo, da ima predaleč z Dobrne. Kje je pa Vrečko
ostal? Ne bomo več čakali.
Gregi je povzel besedo.
»Guzaj pravi, da lahko vsi odstopite, če hočete. Samo naj
se nihče nikar ne predrzne; da bo na svojo roko začel. Mi smo
vsi preveč butasti za komando! Kogar bi Guzaj dobil, da bi po-
skusil, — nekaj je zvedél! Vsi za enega in eden za vse, — je
tako aH ne? Mislim, da bo še najbolj prav, če bo še naprej, on
že ve, kako je treba, da bo prav. Mi bomo pa delali, kakor bo
rekel. Je tako ali ne?«
Vsi so mu pritrdili.
»Kako pa ti misliš?,« se je obrnil do Guzaja.
»Če mislite, da je tako prav, — v redu! Ampak povem vam
pa. kdor bi hotel tudi najmanjšo stvar po svoje in zase, naj
nikar ne misli, da bi mogel meni kaj utajiti in skriti! In usmi-
ljenja pri meni ne bo, ni treba misliti! Strašno ga bom kazno-
val! Ne gre drugače. Vi moji, jaz vaš! V dobrem in hudem! Na
življenje in smrt! Sprejmete? Dobro prej premislite! Potem bi
bilo že prepozno! Za vsak najmanjši greh bo samo ena kazen
— smrt!' Tudi za en sam groš!«
Vsi so mu stisnili roko. »Sprejmemo. Prav se mu bo zgo-
dilo! Smrt izdajavcu!«
Guzaj se je odmaknil za pol koraka nazaj in jih gliedal. No-
bene rekel, samo čeljusti je stisnil.
»V vojski je ^tudi samo ena komanda,« je dodal Golob. »Sa-
mo na Hrvaško me nikar več ne pošiljaj,« je še pristavil.
Vsi so se zasmejali, še Guzaj. Naenkrat so bili spet živi.
Potem je Guzaj segel v žep na notranji strani telovnika.
»Zdaj pa dobite denar. Vsak po tri sto goldinarjev. Drugo
gre v blagajno. Kdor nam pomaga, naj mu ne" bo zastonj, dru-
gače bi 'si drugič moi"ebiti premislil. Sami veste, da moramo
imeti ljudi za seboj, drugače bi bilo kmalu po nas.«
»Tri sto!«, je zašumelo med možmi.
»Pa pametno jih rabite! Ne zažrite jih še ta teden! Vino je
_kača. Pa tudi zdaj morda dolgo ne bo nič.«
Iz žepa je potegnil lepo rejen sveženj zelenkastih bankov-
cev in začel deliti. Vsak je dobil svoj delež in ga hlastno spra-
vil. Ko je prišel na vrsto Nandek, je dobil samo dvesto devet-
deset. '
»Preštej!«, mu je ukazal Guzaj.
— 60 —
Nandok je šitel. štel še enkrat. Deset goldinarjev je bilo
manj.
»Je prav?«, je vprašal Guzaj.
»Ne vem. Morda sem se pa zmotil. Počakaj. Deset goldinar-
jev je premalo«, je rekel Nimdek.
»Nisi dobil tri sto, kakor drugi?«, ga je pogledal Guzaj
v oči.	^
»Ne! Samo dve sto devetdeset je, deset goldinarjev še
manjka!«, je rekel Nandek.
Guzaj mu je vzel denar iz rok, kakor da ga bo sam štel.
Pa ga je spravil nazaj v žep in Nandeka nenadoma nahrul:
»In tistih deset, ki si jih sam vzel?!«
»Jaz? Seim vzel? Kdaj pa?«
»Res nei'«, ga je nevarno mirno še nekrat vprašal Guzaj.
»Res ne! Kakor je bog v svetih nebesih, da ne!«
»Primite ga!«, je zarohnel Guzaj. Oskrbniku v graščini za
Sotlo jih je ukradel, ko sem mu jih jaz potisnil za srajco! Si
ali nisi?«
»Nikoli ni res! Nisem! Dokaži!«
»Na svoje oči sem te bil videl! Pogledal si okrog sebe, ali
je kje kdo, ратае nisi videl za vrati! In si mu jih vzel in jih
skril v škoronj! — Misli kdo, da se lažem? Naj pove glasno!«
Vsi so osuplo molčali in gledali v tla.
»Zvežite ga!«
Nandek je skočil, skušal pobegniti, pa so ga zgrabili in
vrgli po tleh in na Guzajev ukaz privezali k bukvi.
»Rekel sem in vsi ste potrdili. Tudi za en sam utajeni groš
— smrt!«
Glas mu je bil oster kakor britev.
Vsi so v zadregi gledali v tla, niti trenil ni nihče.
Nazadnje se je promakni 1 Gregi in rekel:
»Pusti ga. Premotilo ga je.«
Guzaj je planil:
»Zmenili smo se in kakor smo se zmenili, tako velja. Kdor
ni v malem zvest, ga bo kaj večjega še laže premotilo in bomo
zaradi njega vsi nesrqčni. Ne poteguj se zanj, ti rečem, čeprav
si Gregk Povedal sem vam, — milosti ne bo! Ne zame, ne za
nikogar! Ne bo milosti —«
Smrtna tišina je zavladala. Prekinil jo je Guzaj sam:
»Zdaj lahko greste. Jaz ostanem, da bi se kdo ne zmotil
in ga rešil —
Vsi poparjeni so drug za drugim počasi odšli proti dolini.
Ko ni bilo nikogar več čuti, je odšel tudi Guzaj.
Nandek je ostal sam.
Najprej se je skušal rešiti vrvi, s katero je bil privezan za
bukev. Nikakor ni šlo, samo vrv se mu je bolj zarezala v živo.
Potem je začel klicati na pomoč. Kdo bi ga bil mogel slišati,
dp najbližje hiše je bilo debelo uro hoda. Potem je klel, molil,
spet klel, prosil, — bosta je bila gluha, še odmeva ni dala. Sa-
mo sova je grozotno skovikala nekje daleč. In vedno hladneje
je postajalo, on pa je bil od smrtnega strahu ves moker.
Zmračilo se je, padla je noč —
Š E DAN E šlž
N A "R Očit E
CELJSKI
TEDNIK
17.9.1%5-Št.37
6
KOMPAS

TABIMO VAS INA IZLETE:
POSEBNA UGODNOST!
KOLEKTIVI IN INDIVIDUALCI!
Posebna ugodnost za zaključek se-
zone!
2.dnevni WEEKEND IZLETI V
BUDIMPEŠTO. Cena aranžmana din
20.800 po osebi vključno stroški pot-
ne«a dovoljenja.
3-dnevni WEEKEND IZLETI V
BRATISLAVO, BRNO in DUNAJ.
Cena aranžmana din 25.000 po osebi.
1.	novembra obisk groba talcev V GRAZ-ii.
Cena din 4.500 din po osebi vključno potni
list. Priiave do vključno 5. oktobra 1965.
2.	V času od 20. do 31. oktobra 1965 krožno
potovanje po Sredozemlju z motorno ladjo
»ISTRA«. Prijave do 20. septembra 1965.
3.	GRADBENIKI — strokovna ekskurzija v
ITALIJO v oktobru.
4.	Mednarodna gradbena razstava v LON-
DON-u. 8-dnevna strokovna ekskurzija grad-
benikov. Prijave do 16. oktobra 1965.
KOMPAS CELJE prodaja vse vrste vozpvnic
za tu in v inozemstvo, posreduje v najkraj-
iem času nabavo potnih listov in vizumov,
menja devize in daje vse informacije za Vaša
potovanja v tu — In Inozemstvo ter Vam
posreduje rezervacije za Vaä letni oddih v
vseh turisUčnih krajih.
KOMPAS CEUE obvešča vse stranke, da
je v času sezone poslovalnica odprta od 7,30
do 18,0U ure.
Pred vsakim potovanjem ali Izletom obl-
iate turistično podjetje KO.MPAS CELJE,
Tomšičev trg 1, tel. 23-50.
KOMPAS CELJE
Tomšičev trg 1
tel. 23-50
•	KUPIM
Otroško posteljico kupim. Naslov v upravi
lista.
.Mlajša zakonca potrebujeta nujno manjšo
stanovanje v Celju, ali kupita dvo ali tro-
sobno stanovanje na obročno odplačilo za
krajšo dobo. Ponudbe na upravo lista pod
šifro »NUJNO«.
Gradbeno parcelo v Novi vasi kupim. Pla-
čam dobro. Ponudbe pod šifro »KV-341«.
Stanovanjsko hišo in 2 ha zemlje kupim. Jo-
že Danjko, Celje, Ulica Moša Pijade, nova
hiša.
•	STANOVANJE
Nudim stanovanje solidnemu dekletu — po
dogovoru. Jenkova 7. Celje.
V opremljeno sobo sprejmem dve solidni to-
varišici. Plečnikova 231.
Za manjše stanovanje v Celju, ali bližnji o-
kolici nudim lepo nagrado. Ponudbe na
u. 1. pod šifro »KV-341«.
Opremljeno sobo v centru oddam samskemu
moškemu ali dvema dijakoma. Najemnina
za nekaj mesecev naprej. Naslov v upravi
Usta.
Sobo oddam dekletu, ki bi za protiuslugo
čistila stanovanje. Naslov v upravi lista.
Dvosobno stanovanje v centru Celja oddam.
Naslov v upravi lista.
Dvema dijakinjama oddam opremljeno sobo
v centru mesta. Naslov v upravi lista.
•	PRODAM
Kravo (šeko) vozno, staro 5 let s teličkom
(drtevno 14 1 mleka) in vseljivo posestvo
prcjdam. Planinšek, Celje, Stari grad — vi-
nograd.
Klet z dvema sobama z elektriko in vodo
prodam. Naslov v upravi lista.
Konja starega 7 let prodam. Jože Vaš, Celje
Zg. Hudinja 20.
»Goran — kabinet« štedilnik nov, nerabljen
prodam. Oblakova 24.
Nov sod — 300 1 prodam. Naslov v upravi
lista.
Ugodno prodam rabljeno belo pleskano spal-,
nico. Vprašati na Ložnici, Ronkova 10 1.
Kombinirano omaro, l^avč z omarico, 3 fo-
telje in mizico vse orehov furnir prodam.
Vzamem tudi ček. Naslov v upravi lista.
Rabljen šivalni stroj z okroglim čolničkom
prodam. Rudi Planinšek, Celje. Pleterčni-
kova 2 1.
Pohištvo proda Kocuvan, Celje, Cankarjeva
13/1.: masivna hrastova spalnica, lepa pred-
vojna jedilnica (kavkaški oreh) vse zelo
dobro ohranjeno. Ogled v soboto 18. sep-
tembra od 10. — 14. ure.
Poceni prodam moped v brezhibnem stanju.
Cesta na Dobravo 49.
Mlado kravo, dobro mlekarico prodam. Celje,
Zagrad 104.
Sobno peč cefirko prodam. Macarol, Celje,
Tkalska 5.
Gradbeno parcelo 10 minut od avtobusne po-
staje prodam. Anton Petek, Košnica 19.
Celje.
Ugodno prodam težak motor. »Saks« 175 ccm.
Naslov v upravi lista.
Pralni stroj skoraj nov, nemške znamke
»Scharf« prodam. Naslov v upravi lista.
Stroj za cementno strešno opeko in NSU Pri-
mo 65 prodam. Pilih, Celje, Trnovlje 182.
Spalnico prodam poceni. Celje, Teharska 43.
•	RAZNO
Osebo, ki je dne 8. septembra 1965, pozabila
v trgovini »Usnje« zavitek, naj se javi na
naslov; Franc Klančnik, Mozirje 54.
Šivalne stroje vseh vrst sprejema v popravilo
na domu, dosedanji mehanik »Singerja«:
Božo Svencbir, Celje, Ul. Moša Pijade 15 a
(nasproti avtobusnih garaž).
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujem dr. Samu Pečarju
iz Rimskih Toplic za lajšanje trpljenja ob
težki bolezni mojega očeta. Ida Lipovšek,
Skarnice — Dob je pri Planini.
• KINO
Kino »Svoboda« Šempeter
Dne 1^. in 19. .septembra 1965
»NAJDALJŠI DAN«
ameriški CSP
Dne 21. septembra 1%5
»INVAZIJA VIKIGOV«
italijanski barvni CSP
Dne 23. septembra 1965
»POD ISTIM NEBOM«
zah. nemški film
Kino »Partizan« Sevnica
Dne 18. ih 19. septembra 1965
»FRA DIAVOLO«
ameriški film
Dne 22. septembra 1965
»PREHOD PREKO RENE«
francoski film
Kino »DOM« Gornji grad
Dne 18. in 19. septembra 1965
»SAMSON PROTI SILNIKA«
Kino KZ Kostanjevica na Krki
Dne 19. scptembr.-i 1965
»STRELJANJE V DODŽ SITIJU«
ameriški film
Kino DPD »Svoboda« Brestanica
Dne 18. in 19. septembra 1965
»AVANTURE ZIMSKIH PRAZNIKOV«
franc.-italij. CSP film
Dne 22. septembra 1965
»RESNIČNO STANJE STVARI«
Kino »Bohor« Kozje
Dhe 18. in 19. septembra 1965
»PLAMTECA ZVEZDA«
ameriški barvni film
Kino »Svoboda« štore
Dne 18. in 19. septembra 1965
»OTOKI«
jug.-nemški film
Kino Rogaška Slatina
Dne 17. septembra
»PODZEMLJE SANGHAJA«
ameriški film
Dne 18. septembra 1965
»DRUGI ČLOVEK«
angleški barvni film
Dne 19. septembra 1965
»DVA MUŠKETIRJA«
češkoslovaški film
Dne 20. septembra 1965
»ŠESTORICA IZ PODMORNICE«
ameriški film
Dne 21. septembra 1965
»EŠNAPURSKI TIGER«
nemški barvni film
Dne 22. septembra 1965
»INDIJSKI NAGROBNI SPOMENIK«
nemški barvni film
Dne 23. septembra 1965
»ZVEZDA RIA«
nemški barvni film
Dne 24. septembra 1965
»SVITANJE«
jugoslovanski film
Kino.sekcija »Jelka« Nazarje
Dne 18. in 19. .septembra 1%5
»TARZANOVA NAJVEČJA PUSTOLOVŠČI-
NA«
ameriški barvni film
ZAHVALA
O!) i/giibi našega moža, očeta, starega očeta
Mihaela Furlana
se iskreno zahvaljujemo sindikalni podružnici GIP »Ingrad«, po-
sebno pa tovariša Slavku Kukovcu za poslovilne besede, Trgov-
skemu podjetju ».Merx«, Vrtnarski šoli KIC, in godbi DPD »France
Prešeren« za poslednje .zaigrane akorde, k^kor tudi vsem daro-
valcem vencev iu cvetja.
Vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti — iskrena hvala!
Zahl joči: žena Ana,
družine Enrían, Lipovšek in
í'ater.
VARCEVALCI
VSI, KI BOSTE V ČASU OD 1. JULIJA DO 31. OKTOBRA 1965
VL02ILI PRI KOMUNALNI BANKI CELJE ALI NJENI PODRUŽ-
NICI CELJSKI MESTNI HRANILNia ALI EKSPOZITURAH V
ŽALCU, MOZIRJU^ LAŠKEM, ŠENTJURJU, ŠMARJU PRI JELŠAH,
SLOV. KONJICAH ROGAŠKI SLATINI, SEVNICI IN BREŽICAH
VSAJ 50.000 DINARJEV IN TA ZNESEK VEZALI NAJMANJ ZA
DOBO 12 MESECEV, BOSTE PRIŠLI V POŠTEV PRI NAGRAD-
NEM ŽREBANJU VEZANIH HRANILNIH VLOG, KI BO V ME-
SECU NOVEMBRU TEGA LETA
NAGRADE:
1	pralni stroj
4 šivalni stroji
2	sesalca za prali
4 tranzistorji	
6 volnenih odej
3	mikser j i
2	gramofona
3	jedilni pribori
Skupaj 25 nagrad v vrednosti 1,000.000 din
VEZANE VLOGE OBRESTUJEMO OD 5,5
DO 7,5 7o.
VLAGAJTE SVOJE PRIHRANKE PRI KO-
MUNALNI BANKI CELJE, KJER SO ZA VAS
VARNO IN KORISTNO NALOŽENI!
KOMUNALNA BANKA CELJE
Sobota, 18. septembra 1965 ob 19.30 uri:
RINGARINGARAJA ali SATIRIČNI VECEK.
Izven abonmaja. Vstopnice bodo v prodaji
dan pred predstavo od 17. do 18. ure, na dan
predstave pa dve uri pred pričetkom.
Slovensko ljudsko gledališče Celje bo v
predsezoni še zadnjikrat ponovilo uspelo u-
prizoritev satiričnega večera 'RINGARINGA-
RAJA, ki je bil v odlomkih, precej skrajšano
prikazan tudi po televiziji. Občinstvo, ki se
še ni razvedrilo ob tem večeru, vljudno va-
bimo.
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE
RAZPISUJE
A B O N .M A
za sezono 1965 — 1966
OKVIRNI REPERTOAR
Friedrich Scliiiler: DON CARLOS, tragedi-
ja;
Garicke Smole: VARH — Anton Medved:
RENDEZ-VOUS, komediji
J. P. Sartre: UMAZANE ROKE, drama
Fay & Michael Kanin: RASIIO.MON, drama;
Anton Novačan: VELEJA, drama;
Slavvomir Mrožek: STRIP-TEASE — CA-
ROVNA NOC, komediji;
Peter Ustinov: PHOTO-FINISH, komedija;
SATIRIČNI VEČER
Harold Pinter: ZABAVA ZA ROJSTNI DAN,
komedija;
Angelo Cerkvenik: ROKA PRAVICE, tragi-
komedija;
SLOVENSKA NOVITETA
VEČER SLOVENSKEGA HUMORJA (Na
Malem odru);
Conrad Seiller: KLOVN IN NJEGOV CIR-
KUS (za otroke). *
ABONENTI IMAJO 10 ODSTOTKOV PO-
PUSTA ZA OSEM IZBRANIH DEL TER SKO-
ZI VSO SEZONO ZAGOTOVLJEN STALNI
SEDEŽ..
VSTOPNINA SE NI ZVIŠALA!
ABONMAJI
PREMIERSKI, SOBOTA, TOREK, NEDE-
LJA ZVEČER (enotna znižana vstopnina)
DELOVNE ORGANIZACIJE (sobota) ABON-
MA ZA UPOKOJENCE, ŠOLSKI ABONMAJI
I—V, NEDELJA DOPOLDNE I. in II.
(srednje šole) NEDEUA DOPOLDNE III,
(osnovne* šole).
PRIJAVE BO SPREJEMALA GLEDALIŠKA
BLAGAJNA DNEVNO OD 8. do 10. in od 13,
do 20. ure. ZA STARE ABONENTE od 20.
do 2«. SEPTEMBRA — ZA NOVE ABONEN-
TE od 29. do 30. seolembra. ABONMA JE
PLAČLJIV V DVEH OBROKIH. UPOKOJEN-
CI DOBIJO ABONMAJSKE VSTOPNICE PRI
DRUŠTVU UPOKOJENCEV — Muzejski trg 7.
• KONCERTI
ponedeljek, 20. septembra ob 20. uri v
Narodnem domu:
KOROŠKI AKADEMSKI OKTET
Vstopnice so v prodaji v glasbeni šoli.
Zavod ,za stanovanjsko gospodarstvo Žalec — sklad za nre-
janje mestnih zemljišč razpisuje na jjodlagi odloka OMire-
janjii mestnih zemljišč na področju občine Žalec (Uradni
vestnik okraja Celje, št. 51-%l/65 in 8. 97/65)
Natečaj
za naslednja zenilji.šča:
t. Soseska Ložnica — Žalec (Antlogova njiva)
2 enojčka
pare. št. 79V'52 — izklicna licit, cena	440.(X)0 din
pare. št. 793/33 — izklicna licit, cena	440.000 din
stavbišče vrsi. hiša 15 — izklicna licit, cena 440.000 din
2.	Soseska Terasa Prebold	i
pare. št.: 572/1 del (stavb, 31) — izklicna lic,
cena	440.000 din
pare. št.: 572/1 del (stavb, 32) — izklicna lic.
cena	440.000 din
3.	Soseska »Škorenj« Šempeter
enojčki
pare. št. 698/3 del — izklicna licit, cena 440.000 din
pare. št. 415 — izklicna licit, cena	440,000 din
dvojčki
pare. št."412, 413 — izklicna licit, cena 440,000 din
pare, št. 423 — izklicna licit, cena	440.000 din
pare, št. 425, 426 — izklicna licit, cena 440.000 din
4.	Soseska Polzela ,zn staro tovarno
enojčki
pare. št. 1125 — izklicna cena	440.000 din
pare;, št. 1125 — izklicna cena	440.000 din
pare. št. 1125 — izklicna cena	440.000 din
5.	Soseska Poreber Žalec
enojčki
stavbišča t, 2, 10, 11. 12, 13, 14, 15, 16, 17,
36, 37, 31, 22 — izklicna cena	800.000 din
V natečajni ceni niso zajeti stroški zemljišča, ki se
obračunavajo po dejanskih stroških za odkup zemljišča in
odškodnine po m®.
Akontacija vplačila za zemljišča je:
1.	Soseska Ložnica — Žalec je	50.000 din
2.	Soseska Poreber — Žalec f^	150.000 din
3.	Soseska'Terasa — Prebold --	50.000 din
4.	Soseska Škorenj — Šempeter '	50.000 din
5.	Soseska Polzela za staro tovarno ''	55.000 din
Dokončne vrednosti cene zemljišča se izračunajo takoj.
ko bodo zbrani vsi podatki, ter se potem izvrši naknadno
doplačilo, ozi rom,a vračilo sredstev.
Stroški Zavoda, ki se plačajo ob podpisa pogodbe so
naslednji:
1.	Razkoličba terena	12.000
2.	Lokaeijsko-tehnična dokumentacija	26.000
3.	Zakoličba objekta — geodetsko	6.000
4.	CriKlibena nadzorstva
(ipovprečje	^	trajanja
gradnje)	15.000
Skupaj 5У.000
•Načrt naroči Zavod skupno in se plača po dejanski
ceni + 5% manipnlacijski stroški.
Pogoji, za pristop k licitaciji so naslednji:
1.	Vplačilo varščine 50.000 din. ki se ne vrne po izvršenem
natečaju, če 4)isel)a. ki je |)ridobila pravico do parcele ne
v[)lača vs(ih obvez po tem razpisu deset dni po izvršenem
natečaju.
Varščina se nakaže na račun št, 603-17-6H1-1 — ; SDK
Urejanjf! mestnih zemljišč.
2.	Oseba, ki pristopa k natečaju sme biti lastnik največ
ene stavbne parcele, oziroma stanovanja,
3.	Oseba, ki pristof)a k natečaju mora upoštevati vpla-
čilo obvez navedenih v razpisu v 10 dneh po izvršeneiui na-
tečaju. v nasprotnem primeru izgubi vse pravice izvirajoče
iz izvršenega natečaja.
4.	S piKlpisom pogodbe jamči oseba, ki parcelo pridobi
na natečaju, da bo objekt zgradila v 2 letih (možnost po-
daljšanja roka dograditve je le v izjemnih primerih).
Pri natečaju lahko sodelujejo tudi družbeno pravne
osebe.
Natečaj bo dne 23. septembra 1965 (četrtek) ob 15, uri
v prostorih Zav(Kla za stanovanjsko gospodarstvo Žalec,
U[)oštevani bmlo samo tisti interesenti za parcele, ki
bodo predložili potrdilo o vplačani varščini,
PiHlrobnejše informacije dobite v pisarni Zavoda za
stanovanjsko gospodarstvo Žalec,
IZLETNIK
CELJE
PUTNIK
vam nudi vse turistične usiuge in vas vabi
na Izlete In potovanja po Jugoslaviji In v
Inozemstvo s turističnimi avtobusi:
ZÜRICH — LONDON — MÜNCHEN, 8-
dnevuo potovanje z ^^lakom, dne 20. 10. 1963.
Prijave do 20, 9, 1965,
SOLUN — ISTAMBUL — SOFIJA, 8-dnevno
potovanje z vlakom, dne 17, 10. 1965. Prijave
do 18. 9. 1965.
DUNAJ, 3-dnevno potovanje z avtobusom
v oktobru. Prijave sprejemamo do 25, 9, 1965.
GRAZ, I-dnevno potovanje z avtobusom na
spominsko svečanost k spomeniku žrtvam fa-
šizma dne 1. novembra 1965. Odhod iz Celja
bo ob 6. uri zjutraj v smeri Maribor-Šen-
tllj—Graz. Po prihodu bodo udeleženci pri-
sostvovali komemoraciji na pokopališču, nato
prosto za individualni ogled mesta. Ob 16.3U
uri odhod iz Graza s prihodom v Celje ob
20.00 uri. Prijave sprejemamo do 1. 10. 1965.
GROSSGLOCKNER — DOLOMITI — GARD-
SKO JEZERO — VERONA — PADOVA, 3-
dnevna potovanja z avtobusom. Prijave spre-
jemamo za kolektive in posameznike.
TRST IN BENETKE, stalni enodnevni in
dvodnevni avtobusni izleti za kolektive in
posameznike.
BEOGRAD — 2-dnevno potovanje z avto-
busom na mednarodni sejem avtomobilov,
ki bo od 25. 9. do 3. 10. 1965. Prijave spre-
jemamo do 24. 9. 1965.
DOLENJSKA — BELA KRAJINA — tiO-
KISKA in SLOVENSKE GORICE vas vabijo
na trgatev. Organiziramo po želji eno ali
dvodnevne Izlete za kolektive od 25, 10. do
15, 11. 1965.
Vabimo vas na jesenske izlete na Gorenj-
sko in preko Vršiča v dolino Soče ter na
Plitvička jezera,	^
IZLETNIK prodaja vozne rede za promet-
no sezono 1965/66,
IZLETNIK posreduje v najkrajSem času
nabavo potnih listov in tujih vizumov,
IZLETNIK menja tuja plačilna sredstva In
sprejema depozite,
IZLETNIK rezervira hotelske sobe, kabine
na ladjah, rečne in prekooceanske plovbe,
postelje v spalnih vagoniii, prodaja vozovnice
za letalski promet za tu in inozemstvo.
Programe potovanja zahtevajte v našem
oddelku In poslovalnici v Velenju, ki spreje-
majo tudi prijave!
Vse informacije in prijave pri IZLETNIK-u
Celje, Titov trg 3 ter v poslovalnici Velenje.
Za cenjeni oiilsk se priporoča
IZLETNIK CELJE
nasproti Avtobusne postaje
miSTIÍNE OBJAVE
POROČILO O PROSTIH KAPACITETAH
Od 15, septembra dalje je v vseh krajih
na Celjskem turističnem področju dovolj pro-
stora, le za skupine ob sobotah In nedeljah
so potrebne rezervacije,
LEPO MESTO
Že nekaj dni je v prodaji nova številka
časopisa LEPO MESTO z izredno pestro tu-
ristično, komunalno, kulturno in športno
vsebino. Časopis je na voljo v vseh traìfikai»
po 100 dinarjev,
TURISTIČNE PRIREDITVE
19, september — PIKNIK NA GORI OU-
KI — gostinske specialitete ves dan, folklor-
ni in pevski program ob 15, uri — izvaja
SVOBODA Šempeter.
19,	september — VINSKA TRGATEV OB
JEZERU V VELENJU — ^ričetek ob 15. uri.
20.	september — EKSPERIMENTALNI VE-
ČER MAGIJE, SUGESTIJE IN HIPNOZE ob
20. url v zdraviliški dvorani v Rog. Slatini,
Nastopa Paradiso iz Ljubljane.
Kolektiv gostinskega podjetja
Braslovče
vabi na
PIKNIK
ki bo 19. septembra 1969
na COKI OLJKI
Postregli vam bodo z domačimi
specialitetami, program botlo iz-
vajali člani I>P1) Svoboda Šem-
j)eter.
ŽIVINOZDRAVNIŠKA
DEŽURNA SLUŽBA
Od 18. do ?5. sept. 1965
JANF.Z CERNEI
veterinar,
Celje, Kajuhova ul. 11
blok 3 111 tel. 22-32
RAZPIS
Društvo stenografov in strojepis-
cev Celje raz|)isuje 4-mesečne začet-
ne in nadaljevalne stenografske in
strojepisne tečaje.
Vpisovanje je vsak dan do vključ-
no 20. septembra 1965 oti 16. do
17. ure v Administrativni šoli. Deč-
kova 1.
7
I 17.9.1965-št. 37 
SLOVENK ?
4. SLOVENKA: Marinka
VISINA: 156 cm
TEZA: 55 kg
LASJE: Kostanjevi
OCI: Rjave
ROMAN (POVEST): Miklova Zala
CVET: JorRovan
NARODNA PESEM: V starili časih
JED: Krompir
OPRAVIl.O: Pospravljanje
PREGOVOR: Kdor drugemu jamo koplje,
sam vanjo pade!
Zaradi velikega števila fotografij je
uredništvo sestavilo komisijo za prvo iz-
biro. Vse tiste, ki nameravajo sodelovati
v natečaju, prosimo, da nam pošljejo sii^
ke, na katerih bomo videli osebo, ne pa
okolico! Ce nimate ustrezne fotografije,
nam sporočite in pri vas se bo zglasil naš
fotoreporter. Poslane slike smejo biti sta-
re največ tri leta!
NE POŠILJAJTE KUPONOV POSAMEZ-
NO! ZA ŽREBANJE BREZPLAČNIH NA
ROCNIKOV BOMO UPOSTEVAIJ SAMti
TISTE, KI NAM BODO POSLALI VSO
SERIJO,KUPONOV (OD ŠT. 1 DO 8)!
Tokrat nekaj več o zaključku natečaja,
četudi še ne vse: Natečaj bomo zaključili
z veliko modno — rekmalno in zabavno
revijo (morda celo v raznih krajih!). Na
tej reviji bodo nastopile najbolje ocenjene
Slovenke kot manekenke. Pokroviteljstvo
revije bo prevzelo celjsko trgovsko pod-
KUPON »SLOVENKA« ŠT. 4
TOČKE (od O do 100) ................................
Izrežite, nalepite na dopisnico in pošlji-
te na naslov: Uredništvo Celjski tednik,
Celje, Trg V. kongresa 5, poštni predal
jetje »Moda«, sodelovala pa bodo tudi
razna druga podjetja s svojimi modeli.
Vsa podjetja bodo pripravila več praktič-
nih nagrad za najbolje ocenjene Slovenke
ill za izžrebane naročnike našega lista!
ŠESTO LETO PO KATASTROEI
Bikini spet oživel
Afol Bikini je bil leta 19Î8 ob-
močje za poskusno eksplozijo ame-
riških atomskih in vodikovih bomb.
Po eksplozijah je ostala na atolu
in v morju v bližnji okolici obup-
na puščava. Rastlinstvo je izginilo,
od živali je ostalo nekaj slepih pod-
gan, obsojenih na klavni konec. La-
ni so otok po šestih letih spet obi-
skali ljudje — skupina .znanstveni-
kov, ki je prišla z namenom, da bi
ugotovila, v kakšni obliki, če sploh,
se je vrnilo življenje na atol. Ra-
dioaktivnost je sicer zelo padla,
vendar se je gibala še na meji, ki
ni dopuščala daljšega zadrževanja
ljudi na otoku.
Prizor, ki se je kazal znanstveni-
kom, je bil osupljiv, da skoraj niso
mogli verjeti očem. Rastlinstvo se
je bilo razraslo tako na gosto, da
so si morali raziskovalci s sekirami
utirati pot. Ptiči so se tako razmno-
žili, da v vejevju niso imeli več
prostora za gnezda. Kokosovci spet
uspevajo, vendar so za polovico
manjši kot prej. Tudi morje je spet
zaživelo. Podgane pa so se, čeprav
so ostale slepe, . razmnoževale na-
jej, ne da bi se jim paznale kakš-
ne organske motnje.
DAVEK
ZA ZIJALA
Prebivalci Lime so pred nedav-
nim doživeli prav nenavadno do-
icndivščino. Na strehah njihovih hiš
se je pojavilo čudno bitje, ki po
vsej priliki ni bilo rojeno na na-
šem planetu. Visoko je bilo približ-
no meter, na glavi pa so mu rasli
zeleni lasje. Vse je drlo iz hiš, da
videli Marsovca. Ko pa so se ra-
flovedneži vrnili, so našli predale,
v katerih so imeli spravljen denar
in dragocenosti, odprte in prazae.
iniska policija je ugotovila, da ni
šlo za marsovca, temveč za čisto na-
vadnega zemljana, ki je »obdavčili
mestna zijala.
CIC DEBELJAK:	(2)
S POTI NA HIMALAJO
Sedim v šotoru in mi ne pride
kaj pametnejšega na misel kot
tale })isarija. Pa tudi za to je tre-
ba dobro n.ero Irdne volje. Dež
ro])oče po šotorskein platnu, ob
meni se Metod napihuje kot žaba.
Ltižahie blazine so ena tistih od-
večni'li reči na naši [;oti. V ku-
hinji ropoče naš kuhar s posodo
in pospravlja ostanke. Dober ku-
har je, posivel od dima, po kljub
letnu vedno dobre volje. Kadio
dela Šerpam kratek čas. Tem, o-
trokom Himalaje je kletev tuja.
Vse dobijo od boga, razen denar-
ja in dobre opreme. Vajeni so
marsičesa, zmrzovati in padati
pod težo tovora, loviti zrak kj'.r
ga za nas ni več. V svojem ele-
mentu so zvečer, ko dnevno bre-
me gre v pozabo. Takrat posta-
nejo veliki otroci. Brez nfili je
alpinist dojenček.
Četrti dan smo na poti. V dežju
z Dharana flp višine l.ïOO metrov
na prelaz Mahapharat Lekh in
navzdol do prvih zaselkov. Večer
nas je pozdravil s soncf^ni, dfdeč
na obzorju cilj jutrišn.io etape
Dankhuta. Izp d slamnale su-
¡)e smo i)regnali dotedanje na-
jemnike. črno prašičjo družino in
spravili tovore. П^) nosače v se je
porazgubilo meri kolibami ла'
svoj prvi in zadnji dnevni obrok.
Hiž m nekaj čilija jim je dovolj
za osem urn i mar.š. Mi smo okupi-
rali vaško šolo. Pouk traja do de-
setih zvečer, ker je Čez dan pre-
vroče in učenost prehitro izhlapi.
Slalo nas je 10 rupij prosto-
voljnega prispevka. Metod ni
zatisnil očesa v strahu pred kob-
rami in Zupančič je ü svojo me-
dicinsko znanostjo poHžigal te
strahove. Na svoje veliko veselje
je Metod naslednji dan i/'v<4lel,
(ia kač>' sedaj v monsuni i spijo
in se mu torej v bodoča obeta
miren sen.
Zgodaj smo bili na nogah na-
slednji dan. Kot nala.ič ni bilo
dežja. Sonce je pripekalo in lu-
vest, da tiodimo ta dan eiu) naj-
daljših etap, nam je tiščala no-
sove k tlom. Od zaselk il nazal v
(iolino. čez strugo po majavi brvi
do reke Tanauer. Velika je, blat-
na in divja. Prav izpod Kang-
zendzenga, drugega najvišjega
vrha sveta, zbira vode vseh dolin
in ledenikov. Visoko nafi notj;«
nas popelje viseči m,o.s'. pod str-
ma pobočja Dankhute. Plačamo
mostnino 10 pajsov in smemo na-
prej. V pr^ i vasi nekaj čajev, pe-
čena koruza in rezina ananasa.
Pozabljamo na kosilo. Preveč bi
bilo zapiudb in prevroče je. P>eka
z vasjo leži na višini llH) metrov,
Dankhuta pa 1000 meirov višje.
Na pol v nieg'i se spominjam
te ¡)oti. Mokri in opečeni, sidnii
grl in težkih nog smo (ios(;gli io
udn-Šiliio dolgo vas. Lepa je in
čista. .Najlepše naselje te obljid)-
Ijene dežele. Prvi smo pri-li na
policijsko postajo ob štirih po-
poldne. zailnji. no ači že skoraj
po kolenih ob eiiajatüi ponoči.
l)()bili smo kvartir v občinski
ječi in spali varno kot v Abra-
liamovem naročju.
Za zajtrk dež in slaba volja.
Pol nosačev vzame ncna|)ovedć,n
dopust in naš najke - .odja no-
sačev zgublja glav,) Domačini
noč(!jo na pot, pregosposki so za
ta poklic. Zaiip.Mno srečni roki
najkeja in se od/ovemii vaivilu
predstavnika indijske ambasade,
ki nam v taboru (jiitkov postreže
z izbranimi |)ijačanii. Svet je ta-
koj lepši in Himalaja tako blizu,
ko se na mizi [)rikdže angleški
gin. avstrals-'ki rum in škotski
viski. Zavedamo se svojega јзо-
slanstva in načrtov zato tokrat
preženemo na hitro slabe misli
in v pol ure zapustimo gosto-
ljubni alkoholni grad.
Nekaj časa po dežju, nekaj ča
sa po megli. Dan |»- bil kratek
in pester. Z Zu¡)aiieicem sva lovi-
la v kamere pisane noše doma-
čink in skuštrane glave drobne-
ga zaroda. Kolone so šle mimo.
V Dankhuti je bil tržni dan.
NEPREVIDNO NA CESTO
Iz dvorišča stahovanjske hiše v Teharju
45 je pripeljala voznica os. avtomobila CE
11-18 iz Stor, ter zavila na cesto ne da bi se
prepričala če je cesta prosta. V tem času jc
iz Celja proti Štoram pripeljal voznik motor-
nega kolesa CE 13-767 Franc Orač iz Šentjur-
ja s sopotnico Milko Orač in se z vso hit-
rostjo zaletel v os. avtomobil. Pri trčenju
sta dobila težje telesne poškodbe, škoda pa
znaša 70.000 dinarjev.
Prometna kronika
z MOPEDOM V SMRT
Minulo nedeljo se jc v Grobclncm pripç,
lila težka prometna nesreča pri kateri
Izgubil življenje mopcdist Franc Pilko, doiria
iz Dragomile pri Šmarju. Pjiko je pripeljal
do železniškega prehoda v Grobelnem ter
zaletel v spuščene zapornice tako rnočno, clg
jc moped odletel izpod zapornice na tire, Ођ
pa pod kolesa lokomotive tovornega vlaka
ki ga jc povozil do smrti.
ZARADI VINJENOSTI SE JE ZALETEL
Na cesti IV. reda nicd 1'odplaloin in Ko,
itrivnico je vozil voznik tovornega avtomobj
la CE 30-46 JOZE MURKO iz nasprotne snierj
pa je po sredini cestišča pripeljal vinjeni
mopcdist MllIA POLAJZER, doma iz brc-
vciiika 43. Mopedist je bil brez luči in se јг
zaletel v tovorni avtomobil, ki ga je zbil v
jarek. Pri nesreči se je težje telesno poško-
doval.
TRČENJE NA OZKEM CESTIŠCU
Na cesti IV. reda med Jclševcem in Pod-
sredo pri Kozjem je prišlo do težje prometne
nesreče ko sta trčila voznika osebnih avto-
mobilov MB 43-71 SREČKO KOZOLE in voz-
nik osebnega avtomobila G 41-442 AUCH ER
GUNTER. Do trčenja jc prišlo pri srečavanju
v ostrem zavoju na ostrem cestišču. Na obeh
vozilih jc ikode za 600.000 dinarjev.
ZARADI UTRUJENOSTI V JAREK
Voznik osebnega avtomobila W N-NY-21
JOZE 20LGER je med vožnjo s Pohorja pro-
ti Rogaški Slatini zaradi prehitre vožnje in
utrujenosti -v vasi Krtinčc zdrsnil s cestišči)
v jarek po katfrem je vozil še nekaj metrov
in se nato zaletel v obcestni zid. V vozilu
šo bili poleg voznika še trije sopotniki med
katerimi se je težje telesno poškodoval Ivan
Varovic iz Rogaške Slatine. Ponesrečenca so
prepeljali v celjsko bolnišnico, na vozilu oa
je za 250.000 dinarjev škode.
ZALETEL SE JE V HIŠNI VOGAL
Zaradi prehitre vožnje po cesti III. reda
se ' je voznik osebnega avtomobila CE 58-93
JOZE PETAUER na križišču s ceste II. reda
v Ratečah zaletel v hišni vogal. Na vozilu
je nastalo za 200.000 dinarjev škode, vozniku
pa so zaradi suma vinjenosti odvzeli kri.
VOZIL V PREKRATKI VARNOSTNI
RAZDALJI
Po Teiiarski cesti v Celju je izza tovornega
avtomobila CE 81-62, ki ga jc upravljal Vik-
tor Cigo j vozil motorist CE 15-420 Franc Po-
točnik. Pri srečavanju tovornega vozila z iv
sebnim vozilom CE 68-63 je voznik tovrnc-
ga avtomobila zavrl, motorist pa se je zaradi
prekratke varnostne razdalje zaletel v tovor-
njak. Zlomil si je levo nogo in dobil pretres
možganov. Prepeljali so ga v celjsko bolniš-
nico.
IZSILJEVANJE PREDNOSTI
Pri bencinski črpalki na Ljubljanski cesti
se je pripetila težja prometna nesreča ko je
voznik osebnega avtoniobila CE 71-29 Martin
Zupane pripeljal na cesto I. reda ne da bi
se prepričal če je ta prosta, ter tako zaprl
pot mopedistu Milanu Božiču. Prišlo je do
trčenja pri katerem si je mopcdist zlomil
nogo.
PREVELIKA IIITROST
Iz Strmca pri Ljubnem je proti Lučam vo-
zil voznik os., avtomobila CE 46-45 Jože Mar-
mai, ko mu je v blagem ovinku s preveliko
hitrostjo pripeljal nasproti voznik os. avto-
mobila G. 13-963 (A) Heinz Neubauer. Zaradi
prekratke razdalje sta kljub zaviranju trčila.
Škode je za 250 tisoč dinarjev.
MIŠJA MESNICA
Za zdaj je v Celju še nimamo,
s tem pa ni rečiino. da je mogoče
kdiij ne bomo imeli. Strokovnjaki
/a jirehrano so namreč ugotovili, da
je mišje meso za sto odstotkov bolj
kalorič^io kot goveje; Jioleg tega vse.
buje kvalitetnejše beljakovine in
mnogo vitamina B. Zelo prikladno
<•. jiravijo, za ])r(dirano kozmonav-
tov. Cc/. nekaj let bomo morebiti v
mesnici žr slišali stavek: .>Cetrt
'.ilogrania miši, prosim!
Spomini na
SLAVKA SLANDRA
Po dolgem besednem dvoboju, iz katerega
je Slavko Slander očitno izšel kot zmagova-
lec, je predsednik sodišča siknil:
— Prav. Slander, pa naj bo po vaše! Am-
pak zapomnite si, da smo dosedaj še mi go-
spodarji in bomo zato mi uiejali življenje.
Zato bomo tudi vse tiste, ki bodo kakorkoli
kazali nezadovoljstvo nad našo politiko, že
znali odstraniti. V prvi vrsti vas, gospod
Slander.
Predsednik se je obrnil, paznik je zaloput-
nil vrata in ostala sva sama. Slavko Slander
se je vrgel na posteljo in se pričel na ves
glas smejati. Potem je priznal, da čuti veliko
zadovoljstvo, ker ima priložnost spravljati
v zadrego tega povampirjenega naduteža tei
mu v obraz povedati, kar mu gre, mu dati
čutiti, da so še ljudje, ki se ga ne boje,
četudi je predsednik okrožnega sodišča.
S Slavkom Šlandrom sva preživela dva me-
seca v sobi 65 Starega piskra, pa niti enkrat
ni bil slabe volje; vedno je bil veder, humo-
ristično navdahnjen in pripravljen na debate
in šale. Pazniki so mu nehote izkazovali spo-
štovanje ter se vsi brez izjave ustavljali pred
njegovo celico, hodili pa so celo v njo na
pogovore.
Slavko Slander je nestrpno pričakoval raz-
pravo, ki so jo .zavlačevali v nedogled. Rad
bi že bil prišel k starim tovarišem v Srem-
sko Mitrovico in se rešil Starega piskra. To-
da ni mu uspelo. Na razpravi v dvorani sta-
re grofije, ki je sledila, so ga obsodili na
dve leti strogega za(Xira. Ker je moral ka/.en
odslužiti v Celju, mu ni uspelo priti v Srcm-
sko Mitrovico, kjer seveda ni bilo nič bolj-
še.
II
Jetniški pazniki so me tu in tam uporab-
ljali tudi kot hišnega delavca: čistil sem hod-
nike, stopnišča in okna ter pazniško sobo,
v kateri so tudi zasliševali zapornike. Neke-
ga dne, ko sem ravno pospravljal sobo, je
prišel v spremstvu zapisnikarja preiskovalni
sodnik ter zahteval od paznika, da pripelje
zapornika iz sobe 65 — Slavka Slandra. Sod-
nik si je nadel videz dostojanstva in sodni-
ške strogosti. Slavko Slander je vstopil z
nasmeškom in izzivalnim pogledom, ki je ka-
zal pogum in neustrašnost ter je ironično
pozdravil:
—	Dober dan, gospod preiskovani sodnik!
Sodnik ga je nekaj časa opazoval, nato pa
je rekel:
—	No Slander, ste prišli do spoznanja, da
nima smisla sodišču kljubovati, ker s tem
škodujete le sebi in zavlačujete preiskavo?
Sodišče bo znalo najti drugo pot, da pride
do resnice, če žc vi tako nesmiselno odkla-
njate priznanje. Sodišče mora izvedeti imena
vaših somišljenikov.
—	Oprostite, zelo žal mi je, da vam ne mo-
rem ustreči, ker nimam te pravice. Komu-
nisti namreč nimamo pravice izdajati druj!
drugega pod nobenimi pogoji. Obžalujem, dri
niste član komunistične partije, ker bi v tem
primeru to vedeli.	*
(Dalje)
JURIJ PLEVNIK
NENAVADEN STROKOVNJAK
V Hollywoodu je neki .Mr. W.
Wright odprl stalen strokovni se-
minar za poljubljanje. Pravijo, da
je eden najboljših izvedencev za
filmske poljube. Njegove cene so
zmerne.
TV SPORED OD 19. 9. DO 25. 9. • TV SPORED OD 19. 9. DO 25. 9. • TV SPORED OD 19. 9. DO 25. 9.
Nedelja — 19. september:
9.00 konec šolskega leta — ponovitev lut-
kovne oddaje (Ljubljana); 9.3Ü Kmetijska od-
daja (Beograd); 15.45 Kassel: Evropsko pr-
venstvo v atletiki za ženske (do 17.50) —
(Evrovizija); 19.45 TV biro (Zagreb); 20.IK)
TV dnevnik (Beograd); 20.45 Glasbena oddaja
(Bograd); 21.45 Rečna ladja — serijski film
(Ljubljana); 22.35 Poročila (Beograd);
Ponedeljek — 20. september:
10.00 TV v šoli (Zagreb); 11.40 TV v šo.i:
Zračni pritisk in vreme (Ljubljana); 18.0»)
Risani filmi za otroke (Beograd); 18.25 IV
obzornik (Ljubljana); 18.45 .Malo za vsakogar,
nekaj za vse (Ljubljana); 19.15 Tedenski
športni pregled (Beograd); 19.45 Propagandna
quiz oddaja (Beograd); 20.00 TV dnevnik
(Bec^rad); 20.30 R. Rolland: Volkovi — po-
novitev TV drame (Ljubljana); 21.30 Mali ko-
morni koncert (Zagreb); 21.45 TV obzornik
(Ljubljana);
Sreda — 22. september:
10.00 TV v šoli (Zagreb); 16..50 Govorimo
rusko (Zagreb); 17.10 Učimo se angleščine
(Zagreb); 17.40 Tik tak: Stara ura (Ljublja-
na); 18.00 Filmi za otroke (Ljubljana);- 18.2.^
TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Nastopa ba
ritonist Miroslav Cangalovič (Beograd); 19.!5
Filmski' pregled (Ljubljana); 19.45 Cik-cak
(Ljubljana); 20.00 T V obzornik (Beograd);
2Ö..30 Umor na razstavi — zabavno glasbena
oddaja (Ljubljana);-22.10 TV obzornik (Ljub-
ljana);
Četrtek — 23. september:
10.00 TV v šoli (Zagreb); 11.00 Angleščina
(Beograd); 16.10 TV v šoli — ponovitev šol-
ske ponedeljkove ure (Ljubljana); 17.40 Od-
daja za otroke (Beograd); 18.25 TV obzornik
(Ljubljana); 18.45 Po Jugoslaviji (Beograd);
¡9.10 i\1ikrofcsli\al — zabavno glasbena od-
daja (Ljubljana); 19.40 Kaleidoskop — odda-
ja zanimivosti (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik
(Beograd); 20.30 TV obzornik (Ljubljana);
20.40 Kulturna panorama (Ljubljana); 21.40
1/. arhiva Jugoslovanske kinoteke (Ljublja-
na);
Petek — 24. pestember:
10.00 TV v šoli (Zagreb); 16.40 Govorimo
rusko (Zagreb); 17.00 Učim0 ,se angleščine
(Zagreb;; 17.30 TV v šoli (Zagreb); 1^.0-3
Otroški magazin (Zagreb); 18.25 TV obzornik
(Ljubljana); 18.45 TV tribuna ^Ljubljana);
19.15 Spomeniški mozaik — kulturni tilm
(Ljubljana); 19.45 TV akcija (Ljubljana);
20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Ujeto srce
—	celovečerni film (Ljubljana); 22.00 TV ob-
zornik (Ljubljana);
Sobota — 25. september:
10.00 TV v šoli (Zagreb); 17.40 Kje jc, ka)
je (Beograd); 17.55 Oddaja za otroke »Zoki
Poki« — lutke (Skopje); 18.10 Vsako, soboto
—	pregled sporeda za prihodnji teden (Ljub-
ljana); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45
Kmet in car — ruska narodna pripovedl.a
(Zagreb); 19.40 Cik-cak (Ljubljana); 20.00 TV
dnevnik (Beograd); 20.30 Jazz stena (Z.;-
yreb); 20.40 Sprehod skozi čas (Ljubljana);
2K10 Humoristična oddaja (Beograd); 22.(>0
Serijski film (Ljubljana); 22.55 Tv obzornik
(Ljubljana).
10. 9 1965 — Št. 3&
Časopis je ustanovil okrajni odbor
SZDL Celje. Izhajal je kot Nova pot.
Na delo, Naše delo (1945), kot Celjski
tednik (1948—19.50), nato kot Savinj-
ski vestnik (1950—19.54) in od 1955
ponovno kot Celjski tednik. S 1. ja-
nuarjem 1965 ga soustanavljajo občine
Celje, Laško, Mozirje, Šentjur pri
Celju, Šmarje pri Jelšah in Žalec.
Urejuje uredniški odbor. Glavni in
odgovorni urednik Drago Hribar. Ted-
nik izhaja ob petkih. Izdaja in tiska
CP »Celjski tisk«. — Uredništvo in
uprava: Cčlje, Trg. V. kongresa 5,
poštni predal ^152. Telefon: 23-72. Te-
koči račun 603-11-1-656. Cena posa-
mezne številke 50 dinarjev. Letna na-
ročnina 2.000 din; polletna 1.000 din;
četrtletna 500 din. Inozemstvo 4.0iX)
din. Rokopisov ne vračamo.