ZDRUŽENJE ZA ESPERANTO SLOVENIJE SLOVENIA ESPERANTO INFORMACIJE INFORMOJ Leto / jaro 29, št. / n-ro 1 marec / marto 2024 Uvodnik Frontartikolo Printempo estas la tempo de jaraj kunvenoj de niaj organizoj kaj de resumo de niaj aktivecoj kaj atingajoj. Oni povas diri, ke estis »En okcidento nenio nova« krom la traktado de la Nacia programo de edukado kaj instruado por la estontaj dek jaroj. Cetere kontinuigis la trajtaj ecoj de la Esperanto-movado en Slovenujo, nome elstara laboro de malmultaj vervuloj kaj manko de novaj aligintoj kaj volontuloj. Pomlad je cas letnih zborov naših organizacij in pregledov opravljenega dela ter nacrtovanja programa za prihodnji cas. Lahko recemo, da v preteklem letu v delovanju ni bilo posebnih novosti razen sprejemanja nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje naslednjih 10 let. Sicer pa se je nadaljevala znacilnost našega gibanja, namrec dobro delo nekaj posameznikov in pomanjkanje prihodov novih somišljenikov in prostovoljcev. O.K. Iz dejavnosti ZES El la agado de SIEL Plurlingvismo kaj Esperanto Predstavitev pobude ZES glede pouka jezikov v osnovni šoli SIEL prezentis sian iniciaton rilate la instruadon de Esperanto kaj de aliaj lingvoj en elementaj lernejoj dum la publika debato en la slovena parlamento la 15-an de marto 2024. La debato okazis enkadre de la preparado de la Nacia programo de edukado kaj instruado (NP VIZ 2023-33). La esenco de la iniciato estas la konkludoj de la ronda tablo dum la Malfer-ma tago de Slovenia Esperanto-Ligo, Ljubljano, la 26-an de julio 2023. Bonvolu legi la konkludojn en Informacije / Informoj, 2023/3 (septembro), p. 3-4. Združenje za esperanto je bilo povabljeno na javno predstavitev mnenj o NP VIZ 2023-33 v sklopu seje Odbora za izobraževanje, znanost in mladino Državnega zbora z dne 15. marca 2024. To je besedilo nagovora: Gospa predsednica, gospe in gospodje! Dovolite, da se predstavim: sem Ostoj Kristan, tajnik Združenja za esperanto Slovenije (ZES), in govorim v imenu predsednika združenja, ker je bolniško odsoten. Naše združenje se cuti poklicano, da sodeluje pri pripravi NP VIZ 23-33 in sicer na podrocju pouka jezikov v osnovni šoli. Naša dejav-nost ni le jezik esperanto, ampak prizadevanje za enakopravno in pravicno komuniciranje med govorci razlicnih jezikov, kar je eden od pogojev za mir in sodelovanje med narodi. To je namrec osnovno poslanstvo esperantskega gibanja pri nas in v svetu. Kompetence otrok in državljanov za komuniciranje v državi in mednarodno neposredno zadevajo clove-kove pravice, saj so jezikovne pravice po definicijah OZN in UNESCO sestavni del splošnih clovekovih pravic. Vecjezicnost vecine državljanov je legitimen cilj, vendar ne sme biti ustvarjen na škodo materne-ga jezika in narodne ter kulturne zavesti državljana, zlasti otroka. Mislim, da so do tu vsi strinjamo. V jezikovni politiki se moramo opredeliti za pogoje in omejitve za doseganje zastavljenega cilja, v tem primeru vecjezicnosti. Tako je potrebno z zakonom zahtevati kakovostno znanje maternega jezika (z upoštevanjem jezikov narodnih manjšin na narodno mešanih obmocjih) in ne uvajati tujega jezika v prvi triadi osnovne šole. To je kljucna zahteva za zašcito slovenšcine, za zašcito kulturne identitete slovenskih državljanov, za preprecitev raznarodovanja, ki ga prinašajo sodobne tehnologije, umetna inteligenca in komercialno okolje. Za narodno bit so se borile mnoge generacije naših prednikov, ne pustimo jih na cedilu. Lani smo Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje poslali dopis z željo po sodelovanju ob pripravi Nacionalnega programa VIZ 2023-33. Seznanili smo ga z zakljucki okrogle mize o pouku jezikov v osnovni šoli 26. julija 2023 v Ljubljani. Predlagali smo, da se v prve razrede ne uvede noben tuj nacionalni jezik. V tretje razrede se kot uvodni tuj jezik, zaradi nacio-nalne nevtralnosti in posebnih jezikovnih lastnosti, uvede mednarodni jezik esperanto. Šele v drugi triadi bi se, glede na potrebe in želje, uvedli drugi tuji nacionalni jeziki. S takšnim sistemom: – bi zašcitili slovenšcino pred kulturno-jezikovno nadvlado kateregakoli tujega nacionalnega jezika, istocasno pa mladim omogocili zavesten sprejem materinšcine za oblikovanje neodvisne ter celovite osebnosti; – bi zagotovili mocan vzgojni dejavnik za strpnost, spoštovanje razlicnosti ter za komunikacijsko enakopravnost (prav to zagotavlja esperanto); – bi esperanto kot uvodni tuj jezik bistveno izboljšal ucenje kateregakoli naslednjega tujega nacionalnega jezika in poznejšo racionalno odlocitev za ucenje tujega nacionalnega jezika v skladu s potrebami, interesi ali nadarjenostjo. Esperanto kot uvodni tuj jezik je podprl Odbor za kulturo in izobraževanje (CULT) Evropskega parla-menta na osnovi porocila Komisije za raziskavo vec-jezicnosti in lastne komunikacijske politike. Zaradi propedevticnih lastnosti esperanta je priporocil uporabo ucnega nacrta Pospeševalnik vecjezicnosti (MLA). Ta programski paket, ki je bil razvit s podporo iz sredstev EU Erasmus+, omogoca pouk osnov espe-ranta ob sprotni pripravi ucne ure tudi uciteljem, ki niso vešci tega jezika (https://lernu.net/instruado). ZES je tudi v bodoce pripravljen sodelovati pri pripravi ustreznih predmetnikov in ucnih nacrtov za izvedbo jezikovne politike v dobro jezikovne pravicnosti in racionalnega pridobivanja jezikovnih kompetenc. Skupšcina ZES 2024 Seja redne letne skupšcine ZES je bila v soboto, 16. marca 2024, ob 10.30 uri v Ljubljani v dvorani Službe za lokalno samoupravo MOL na Grablovicevi ulici 28. Prisotni: Ana Ferrer Zadravec (EDM), Marja Gregoric, Sergej Gregoric, Veronika Kastelic (EDL), Ostoj Kristan, Nika Rožej (EDL), Simon Urh, Mario Vetrih (EDM), Anka Vozlic, Janez Zadravec (EDM) in Andrej Žumer Skribas (EDL). Pisno pooblastilo za glasovanje so dali Janez Jug, Marjana Komprej (EDL) in Dragica Ropret Žumer (EDL). Skupšcini so poslali pozdrave in opravicilo za odsotnost: Peter Grbec, Davorin Jurac, Lucka Lešnik, Mira Lipicar, Tomaž Longyka in Vinko Zalezina. K 1. tocki Sejo je ob 10:30 zacel tajnik Ostoj Kristan in pozdravil prisotne ter ugotovil, da skupšcina ni sklepcna (kvorum je 16 od 31: 5+5+1 zastopnikov kolektivnih clanov ter 20 individualnih clanov). Zato je bila otvoritev seje prestavljena za pol ure in je bil uveljavljen 15. clen statuta ZES (kvorum 10 clanov). K 2. tocki Predlagani so bili organi skupšcine: Mario Vetrih za delovnega predsednika, Ostoj Kristan za zapisnikarja ter Nika Rožej in Andrej Žumer Skribas za overitelja zapisnika. Sklep 2.1: Skupšcina soglasno izvoli predlagane organe skupšcine. Bedaurinde, multaj mankis … (Foto A. Ž. S.) K 3. tocki Predlagan je bil naslednji dnevni red: 1. Otvoritev skupšcine in ugotovitev sklepcnosti 2. Izvolitev organov skupšcine (delovnega predsednika, zapisnikarja in dveh overiteljev zapisnika) 3. Evidentiranje tem za tocko Razno in potrditev dnevnega reda 4. Obravnava in sprejem Porocila o delu ZES za leto 2023, Financnega porocila za leto 2023 in Porocila Nadzornega odbora za leto 2023 5. Podelitev razrešnice organom preteklega mandata in izvolitev organov ZES za obdobje 2024-2026 6. Obravnava in sprejem Programa dela ZES za leto 2024 in Financnega nacrta ZES za leto 2024 7. Razno a. Janez Zadravec je 12. marca 2024 nekaterim clanom IO ZES poslal predlog, da skupšcina ZES sprejme med castne clane Miro Lipicar in Vinka Zalezino. V skladu s Pravilnikom o podeljevanj priznanj ZES mora IO ZES imenovati komisijo, ki pripravi utemeljen predlog in ga predloži skupšcini v potrditev. b. Ostoj Kristan je porocal o predstavitvi stališc in predlogov ZES na javni predstavitvi mnenj o Nacionalnem programu vzgoje in izobraževanja 2023–33 (NP VIZ 23–33), ki jo je 15. marca 2024 organiziral Odbor za izobraževanje, znanost in mladino Državnega zbora. Predlogi ZES so rezultat okrogle mize na dnevu odprtih vrat ZES 26. julija 2023. Za tocko razno sta bila najavljena predlog Janeza Zadravca za priznanja ZES in porocilo Ostoja Kristana o predstavitvi stališc ZES na Odboru za izobraževa-nje, znanost in mladino Državnega zbora. Sklep 3.1: Skupšcina soglasno sprejme predlagani dnevni red. K 4. tocki Pisno porocilo predsednika ZES o delu v letu 2023 je bilo v gradivu za skupšcino. Porocilo o delu ZES dopolnjujejo še porocila o delu kolektivnih clanov EDL, EDM, ESKDSG ter sekcije ZES v Izoli, saj porocilo ZES povzema le najvidnejše dosežke društev in sekcije. Porocilo je komentiral Ostoj Kristan in poudaril posamezne vidnejše dosežke, ki pa so objavljeni obširneje in s slikami v biltenu Informacije / Informoj. V razpravi je bilo poudarjeno uspešno delovanje v novih prostorih in povezovanje s pomocjo spletnih storitev, videokonferenc, elektronske pošte itd. Obvešcanje z elektronskimi okrožnicami ZES dosega okoli 140 oseb, s klasicno pošto pa še 8 oseb. Založniška dejavnost EDM je bila vrhunska (dve tiskani knjigi in ena elektronska) po zaslugi Maria Vetriha in avtorjev. Odmevna je bila tudi predstavitev esperanta in kamišibaja v medgeneracijskem centru v Kranju. V preteklem letu sta nas zapustila vidna esperantista Izidor Golob in Jernej Lindic. Pisno porocilo o financnem poslovanju za leto 2023 je bilo v gradivu za skupšcino, zato je Ostoj Kristan razložil le vecje postavke in odstopanja od letnega nacrta. Opozoril je na možnost povecanja priliva dela dohodnine, ki ga namenijo davcni zavezanci za našo organizacijo, ter na placila clanarine ter prihodke od prodaje literature, kar je odvisno od novih izdaj in tecajev esperanta. Porocilo Nadzornega odbora je podala predsednica odbora Anka Vozlic. Mnenje NO za delo IO ZES ter za financno poslovanje Združenja je pozitivno in pohvalno. Pregled dokumentacije so opravili predsednica odbora ter clan Tomaž Longyka in nadomestni clan Andrej Žumer Skribas. Porocila Castnega razsodišca ZES ni bilo, ker ni bilo nobene potrebe po seji. Sklep 4.1: Skupšcina soglasno sprejme Porocilo o delu ZES v letu 2023 in Porocilo o financnem poslovanju ZES za leto 2023 v obliki, kot sta bili predloženi v gradivu za skupšcino, ter Porocilo Nadzornega odbora za leto 2023. Vsa tri porocila so priloga k izvirniku zapisnika. K 5. tocki Izvršni odbor je sicer pripravil predlog sestave IO, NO in CR za naslednje dvoletno mandatno obdobje, ker pa nihce od predvidenih kandidatov ni dal soglasja h kandidaturi za predsednika IO, skupšcina ni mogla glasovati o predlogih. Da ZES ne bi ostal brez izvoljenih organov, zlasti zastopnika ZES, je bilo predlagano, da se ne razreši sedanjih organov in se jim podaljša mandat do izredne seje skupšcine, ki bo predvidoma 26. julija v sklopu Dneva odprtih vrat ZES. Sklep 5.1: Skupšcina zaradi nezmožnosti izvolitve novih organov ZES sedanji sestavi ne poda razrešnice in podaljša mandat sedanjih organov do izredne seje skupšcine, ki bo predvidoma 26. julija 2024. Okaza vendekspozicio (Foto O. K.) K 6. tocki Pisni predlog programa dela ZES za leto 2024 je bil v gradivu za skupšcino. Pripravil ga je Ostoj Kristan, ki ga je tudi na kratko predstavil. V razpravi je bilo poudarjeno, da se moramo zlasti bolj angažirati med znanci, prijatelji in sorodniki za pridobivanjenih novih clanov, tecajnikov in darovalcev dela dohodnine za našo organizacijo. Podana je bila informacija, da bo uradna predstavitev slikanic Pravljice za mravljice in Fabeletoj por formiketoj v Slovenski Bistrici. Predlagano je tudi bilo, da se z Majo Tišljar dogovori o morebitni predstavitvi ucnega nacrta Vecjezicni pospeševalnik (MLA) za esperantiste in osnovnošolske ucitelje. Predlog Financnega nacrta ZES za leto 2024 je bil v gradivu za skupšcino. Podrobno ga je razložil Ostoj Kristan. Višina clanarine ostaja nespremenjena. Nekatere postavke so zelo negotove, zlasti prodaja literature, ki je odvisna od novih izdaj in uspešnosti organiziranja tecajev esperanta. Predviden je transfer za podporo projektom kolektivnih clanic v višini 200,– EUR. Prihodki in odhodki so uravnoteženi, vendar bo izid odvisen zlasti od izvedbe posameznih projektov (vecja aktivnost pomeni vecje stroške) ter pridobivanja sponzorskih sredstev v denarju, materialu ali storitvah. Razprave k financnemu nacrtu ni bilo. Skupšcina soglasno sprejme naslednji sklep: Sklep 6.1: Skupšcina sprejme Program dela za leto 2024 in Financni nacrt za poslovno leto 2024 ter priporoci IO ZES, da ju izvede v najvecji možni meri z ustreznimi dopolnitvami in prilagoditvami. K 7. tocki Sklep 7.1: IO ZES imenuje Komisijo za podeljevanje priznanj in umesti njen predlog na naslednjo sejo skupšcine ZES. Skupšcina se je koncala ob 12:30. Seja IO ZES Prva letošnja seja Izvršnega odbora ZES je bila 23. januarja ob 20. uri kot videokonferenca na platformi Zoom. Gostitelj je bil Janez Jug. Prisotni so bili še Mario Vetrih, Ostoj Kristan, Davorin Jurac, Nika Rožej in Peter Grbec. IO je najprej potrdil zapisnik 5. seje Izvršnega odbora ZES z dne 5. 7. 2023. Osrednja tema seje so bile priprave na letne zbore društev in sekcij. Evidentirani so bili predvideni datumi obcnih zborov društev in skupšcine ZES: ED Ljubljana – 22. februarja; ED Maribor – 20. februarja; Skupšcina ZES – 16. marca. Sestali se bosta tudi Esperantska sekcija KDSG in sekcija v Izoli. Društva in sekcije pripravijo porocila o svojem delu. Porocila društev bodo priloga porocila o delu ZES, porocila sekcij pa bodo vkljucena v porocilo ZES. Skupne in pomembne zadeve bodo tudi vkljucene v porocilo ZES. Predlog organov ZES za obdobje 2024-2026 lahko temelji na stanju v obdobju 2022–2024 (podcrtani clani ne morejo vec opravljati funkcije): Izvršni odbor: mag. Janez Jug (predsednik), Mario Vetrih (podpredsednik), mag. Ostoj Kristan (tajnik), Peter Grbec, Karel Kovac, Davorin Jurac in Nika Rožej. Nadzorni odbor: Anka Vozlic (predsednica), Janez Zadravec in Tomaž Longyka (clana) ter namestniki: Zdenka Rojc, Edi Zanut in Andrej Žumer Skribas. Castno razsodišce: Vinko Zalezina (predsednik), Jernej Lindic in Ana Ferrer Zadravec. Predstavnik v Odboru UEA (komitatano A): mag. Janez Jug. Delegat v Skupšcini EEU: mag. Ostoj Kristan. Sklenjeno je bilo, da društva in sekcije pripravijo predloge svojih clanov za organe ZES. Društva in sekcije pripravijo tudi svoje programe dela, ki bodo v kljuceni v program dela ZES. Program dela ZES za obdobje januar-marec 2024 predvideva ob Mednarodnem dnevu maternega jezika (Internacia tago de la gepatra lingvo) 21. februarja predavanja za zunanjo javnost v Ljubljani 22. februarja hkrati z obcnim zborom EDL. V Izoli bo predavanje v medgeneracijskem centru, ce bodo našli predavatelja. Letos se bodo odvijali trije kongresi, katerih naj bi se udeležili tudi naši clani: • Europa Esperanto-kongreso, Strasbourg, 8.–12. maj 2024; • 12-a kongreso de kroataj esperantistoj, Prvic Luka, 21.–28. junij 2024; • 109-a Universala kongreso de Esperanto, Aruša, Tanzanija, 3.–10. avgust 2024. Podana je bila informacija, da Renato Corsetti, clan komisije UEA za Evropo, poziva esperantske orga-nizacije clanic EU, naj v casu kampanje za evropske volitve izvajajo tudi kampanjo za esperanto. O tem velja razmisliti in morebiti najti primerne korake in metode. Seja se je koncala ob 21.30. Tago de la gepatra lingvo Cijare ni festis la Tagon de la gepatra lingvo, la 21-an de februaro, en Ljubljano dum la jarkunveno de ES Ljubljana. La gasto el Mariboro Mario Vetrih prezentis la historion de la festotago kaj la nocion de gepatra lingvo per 26 lumbildoj. La motivo por tia internacia memortago estis la luktado por lingvaj rajtoj de le parolantoj de la bengala lingvo en tiama Orienta Pakistano dum la kvindekaj jaroj de la pasinta jarcento. O.K. La slovena versio de la afiso de UEA Prelego de Mario Vetrih (Foto M. K.) La biblioteko de SIEL La fundamenta celo de nia biblioteko estas kolekti kaj konservi la Esperanto-rilatan literaturon de slovenaj autoroj kaj de la slovena regiono. Nun, disponante pri la katalogo de la biblioteko, oni povas kompari la enhavon kun la havajo de aliaj bibliotekoj au muzeoj. Nur superflue ni trovis kelkajn gravajn volumojn, kiujn ni ankorau ne posedas kaj kiujn ni penos akiri. Ni sercas volontulon, kiu okupigos pri tiu interesa kaj grava tasko. Zdaj že v grobem vemo, kaj vsebuje strokovna knjižnica našega združenja. Njeno poslanstvo in osnovni cilj je zbrati in ohraniti z esperantom povezano literaturo slovenskih avtorjev in našega prostora. Že bežen pogled na sezname knjig javnih knjižnic s pomocjo Cobissa pove, da nam še marsikaj manjka, pa tudi, da imamo marsikaj, cesar drugi nimajo. Z zamenjavo ali odkupom se da take vrzeli izpopolniti. Na hitro sem naredil seznam knjig, ki bi jih radi dobili: • F. Levstik, T. Kralj, J. Kozlevcar: Martin Krpan z Vrha, ZES, Ljubljana, 1954 • I. Cankar, V. Ošlak: La domo de Maria helpantino, Jadwiga, Krakow, 1999 • I. Cankar, J. Štefancic: Servulrajto, La suda stelo, Sl. Brod, 1933 • France Prešeren, T. Kralj, D. Vahen: Bapto ce Savica, Niaj vizagoj, Ljubljana, 1938 • T. Partljic, Z. Tišljar: Mi volis tusi la sunon, Interkulturo, Maribor, 1994 • še vec del Damjana Vahna iz let 1936-1938 • še vec izdaj Interkulturo Maribor iz let 1995 do 2010 • itd. itd. Spisek je še dolg, a nisem še našel casa za bolj temeljito raziskovanje in primerjanje katalogov. Bojim pa se, da bodo javne knjižnice zaradi premajh-nega zanimanja zavrgle kake knjige, ki bi jih mi zelo radi imeli. Verjetno bi bil tudi NUK ali Esperantski muzej na Dunaju vesel kake knjige, ki je pri nas v enem ali vec izvodih. Zato predlagam dvoje: – preglejte svoje esperantske knjige ter jih primerjajte s katalogom knjižnice ZES – morda lahko prispevate kaj dragocenega v fond knjižnice. – prevzemite kot prostovoljec skrb za izpo-polnjevanje fonda naše knjižnice – prijetna razisko-valna naloga z uporabo racunalnika, z obiski knjižnic in njihovih skrbnikov ter veliko koristnostjo za našo stvar. O.K. Iz dejavnosti EDL El la agado de ESL Zapisnik seje rednega letnega obcnega zbora Esperantskega društva Ljubljana (EDL), ki je bila v cetrtek, 22. febru-arja 2024, ob 17.00 v dvorani na Grablovicevi ulici 28 v Ljubljani. Vsi vabljeni clani in prijatelji društva so predhodno pravocasno prejeli vabilo in gradivo k 5. in 8. tocki dnevnega reda po navadni pošti (pisno gradivo na 9 naslovov) in po elektronski pošti (46 naslovov). Seje se je udeležilo 13 clanov društva: Ana Ferrer Zadravec, Marja Gregoric, Martica Kadunc, Veronika Kastelic, Marjana Komprej, Ostoj Kristan, Lucka Lešnik, Dragica Ropret Žumer, Nika Rožej, Janez Zadravec, Mojca Zadravec Ferrer, Janja Zupin in Andrej Žumer Skribas. Predhodno so glasovali za predlagane sklepe iz pisnih gradiv in dali pooblastilo za dodatne sklepe: Jerneja Jezernik, Janez Jug in Tomaž Longyka. Lista prisotnih in pooblastila so priloga k izvirniku zapisnika seje. Predlagan je bil naslednji dnevni red: 1. Otvoritev in predstavitev programa ter ugotovitev sklepcnosti 2. Predavanje ob mednarodnem dnevu maternega jezika (Mario Vetrih, EDM) 3. Odmor 4. Izvolitev organov obcnega zbora (delovnega predsednika, zapisnikarja in dveh overova-teljev zapisnika) in potrditev dnevnega reda 5. Porocilo o delu, financno porocilo in porocilo Nadzornega odbora za leto 2023 6. Razprava in sprejemanje porocil za 2023 ter razrešnica organom društva 7. Izvolitev organov društva za naslednje dvoletno obdobje 8. Predstavitev nacrta dela in financnega nacrta za leto 2024 9. Razprava in sprejemanje nacrtov za 2024 10. Delegiranje 5 zastopnikov društva za skupšcino ZES 11. Razno 12. Druženje s prigrizkom v društvenih prostorih. K 1. tocki Redni letni obcni zbor je pozdravila predsednica društva Nika Rožej. Ugotovila je, da je dosežena sklepcnost (kvorum 15 glasov) in da lahko obcni zbor nadaljuje z delom. K 2. tocki Predavanje ob mednarodnem dnevu maternega jezika 21. februarju je imel gost Mario Vetrih, predsednik ED Maribor. Ob powerpoint predstavitvi je obrazložil zgodovino mednarodnega dneva maternega jezika ter samo definicijo maternega jezika. Datoteka predstavitve je na razpolago zainteresiranim v arhivu EDL. Predavanje Maria Vetriha (Foto M. K.) K 3. tocki V odmoru je bila prikazana še powerpoint predstavitev dosežkov v letu 2023 esperantske sekcije ZES, ki deluje na Obali, zlasti v medgeneracij-skem centru v Izoli. Datoteka je priloga k letnemu porocilu o delu ZES v letu 2023. K 4. tocki V delovne organe zbora so bili soglasno izvoljeni: delovni predsednik – Ostoj Kristan, zapisni-kar – Marjana Komprej, overovatelja zapisnika – Marja Gregoric in Andrej Žumer Skribas. Obcni zbor je soglasno potrdil dnevni red ter v tocko 11. Razno vkljucil razpravo o spremembah Zakona o osnovni šoli z dne 21. 2. 2024. K 5. tocki Predlog poslovnega porocila društva za leto 2023, ki vsebuje poleg splošnega dela še porocili o delu društva in o financnem poslovanju v letu 2023, je bil predhodno poslan z vabilom. Porocilo o delu sta dodatno razložila Nika Rožej in Ostoj Kristan. Poudarjeno je bilo, da clani EDL veliko naredijo za ZES (spletišce, spletni slovar, obvešcanje, bilten, administracija itd.). Študijski krožek v Ljubljani je sicer dal nekaj novih clanov, a še ne novih društvenih funkcionarjev. Zelo dobro deluje sekcija EDL v Kranju. Porocilo o financnem poslovanju je razložil Ostoj Kristan. Kljub manjši poslovni izgubi je financna situacija društva dobra, problem so inflacija in slabe možnosti za varno in donosno plasiranje prostih denarnih sredstev. Porocilo Nadzornega odbora je v imenu Janeza Juga podal Ostoj Kristan. Povedal je, da se NO ni sestal, pac pa so clani NO loceno pregledali racunovodsko porocilo in dokumentacijo, drugo pa so clani opravili po telekomunikacijskih sredstvih. NO ugotavlja, da je poslovanje društva skladno s predpisi in sklepi društva. K 6. tocki Dodatne razprave o porocilih ni bilo. Povedano je še bilo, da se castno razsodišce društva ni sestalo, ker ni bilo za to potrebe. Sklep 6.1: Obcni zbor sprejme Porocilo o delu v letu 2023, Porocilo o financnem poslovanju za leto 2023 in Porocilo Nadzornega odbora za leto 2023, kot so bila predložena. Sklep 6.2: Obcni zbor podeljuje razrešnico predsednikom in clanom IO, NO in CR za preteklo mandatno obdobje. Razprava (Foto A. Ž. S.) K 7. tocki Zaradi smrti Jerneja Lindica in bolezni nekaterih drugih clanov organov društva je potrebno nekoliko spremeniti sestavo organov. Po krajši razpravi je zbor soglasno sprejel naslednji sklep: Sklep: Za dvoletno obdobje do naslednjega volilnega obcnega zbora leta 2026 se izvolijo organi društva v naslednji sestavi: Izvršni odbor: Nika Rožej kot predsednica ter clani Janez Jug, Marjana Komprej, Ostoj Kristan in Andrej Žumer Skribas. Nadzorni odbor: Tomaž Longyka kot predsednik ter clana Jerneja Jezernik in Dragica Ropret Žumer. Castno razsodišce: Janez Zadravec kot predsednik ter clana Veronika Kastelic in Svobodan Zlatnar. K 8. tocki Predloga programa dela in Financnega nacrta za poslovno leto 2024 sta bila v pisni obliki posredovana z vabilom na letni zbor. Dodatno sta ju razložila Nika Rožej in Ostoj Kristan. K 9. tocki V programu dela je 22 aktivnosti, od katerih so mnoge stalne, posebej pa bo treba posvetiti pozornost izdaji dvojezicne slikanice Dragice Ropret Žumer, izletu in krožkoma. Glavna skrb društva pa ostane pridobiti mlajše aktivne clane. Financni nacrt je uravnotežen, vendar zna ob vecji izdajateljski aktivnosti nastati tudi izguba. Glede na zadosten društveni sklad je financna perspektiva društva dobra. IO pa naj poskusi varno investirati prosta sredstva, morda v sklad ali obveznice. Sklep: Program dela EDL in Financni nacrt za leto 2024 se sprejmeta kot sta bila predložena. K 10. tocki Predlagano je bilo, da zbor glede na število clanov društva in kolektivno clanarino v ZES delegira 5 zastopnikov društva za udeležbo na skupšcini Združenja za esperanto Slovenije, ki bo 16. marca 2023 ob 10:30 v Ljubljani. Zastopniki morajo biti dejavni tudi v organih ZES ter imajo aktivno in pasivno volilno pravico v skupšcini ZES. Sklep: Kot zastopniki EDL za skupšcino ZES 16. 3. 2023 so imenovani: Veronika Kastelic, Marjana Komprej, Dragica Ropret Žumer, Nika Rožej in Andrej Žumer Skribas. K 11. tocki Pod Razno je zbor obravnaval žalostno vest, da je državni zbor Republike Slovenije na Mednarodni dan maternega jezika sprejel spremem-be Zakona o osnovni šoli, ki med drugim vsebujejo dolocilo o obveznem pouku anglešcine od 1. razreda osnovne šole dalje. To je verjetno protiustavno ter gotovo škodljivo za nacionalno zavest in materni jezik Slovencev. Proti takemu prehitevanju NP VIZ 23-33 in ignoriranju drugacnih mnenj moramo espe-rantisti odlocno reagirati, zato obcni zbor poziva, da ZES v najkrajšem casu objavi protestno javno pismo in mu doda zakljucke okrogle mize ZES na to temo z dne 26. julija 2023. K 12. tocki Po koncanem zboru smo se zadržali na krajšem klepetu ob drobnem pecivu in brezalkohol-nih napitkih. Poleg placevanja clanarine so mnogi nabavili najnovejšo esperantsko slikanico Fabeletoj por formiketoj, ki jo je izdalo EDM. Knjižici (esperant-ska in slovenska razlicica) prodaja libroservo ZES. Obcni zbor je bil zakljucen ob 19. uri. Nastop v Kranju Na slovenski kulturni praznik 8. februar po tradiciji predstavnice gorenjske sekcije EDL nastopijo na prireditvi Prešernov smenj na trgu ob Prešernovem spomeniku v Kranju. Tokrat sta Nika Rožej in Danijela Mocnik v slovenšcini in esperantu prebrali Aškercevo balado Anka / Anjo, z ilustracijami jima je asistirala prijateljica pod odrom. O.K. Slovena kulturfestotago la 8-a de marto en Kranj Iz dejavnosti EDM El la agado de ESM esperanto_maribor_logo_stran Skupšcina EDM Redna letna skupšcina EDM je bila 20. februarja 2024. Porocilo o delu društva v preteklem letu opremljeno s slikami si lahko ogledate s povezavo https://esperanto-maribor.si/letna-skupscina-2024/. Najvažnejše tocke pa so zajete tudi v porocilu o delu ZES. Nacrt dela EDM za leto 2024 pa je tak: 1. Tematska srecanja clanov nekaj v MC Center, Meljska cesta 37, ob ugodnih vremenskih pogojih na prostem. Nacrtovana predavanja (vsa v esperantu): Janko Štruc: »O vinih«, Zdenka Rojc: “Esperanto insulo Hainan“, Mario Vetrih: »Tibor Sekelj«. 2. Izvedba skupšcine društva (februar 2024). 3. Predavanje ob MDMJ 22.2. v Ljubljani (Vetrih). 4. Udeležba na skupšcini ZES (16. marec 2024). 5. V lanskem letu smo izvedli vecino del za izdajo slikanice Pravljice za mravljice Špele Svenšek: prevod v esperanto (Peter Grbec), recenzija (Elda Doerfler), izdelava ilustracij (Nina Stanic). Slikanica je natisnjena v esperantu in v slovenšcini. Nacrti: najprej bomo slikanici predstavili v knjižnici v Slovenski Bistrici, kjer je tekst Špele Svenšek na literarnem natecaju leta 2021 dobil prvo nagrado. O ostalih predstavitvah se bomo sproti dogovarjali. 6. Sodelovanje na TVU (Teden vseživljenjskega ucenja) in TLK (Teden ljubiteljske kulture) s spletnimi predstavitvami (maj 2024). 7. Predstavitev prevoda Vinka Ošlaka romana Spomenke Štimec »Senca nad pokrajino duše« v Mariborski knjižnici (maj 2024). 8. Izdelava projektov in prošenj za financiranje društva (termin: ob izidu razpisa). 9. Udeležba na Dnevu esperanta 26. julija, praviloma v Ljubljani. 10. Predavanje ob Evropskem dnevu jezikov (EDL-EDJ), 26. september 2024. 11. Izvedba Zamenhofove proslave (14. december 2024, Maribor). 12. Vzdrževanje spletnih in FB strani. Pravljice za mravljice Februarja letos je bila koncno natisnjena dolgo pricakovana slikanica Pravljice za mravljice. Avtorica Špela Svenšek, clanica EDM, je z besedilom zmagala leta 2021 na literarnem natecaju »Cez potok skace, kjer je most« knjižnice Josipa Vošnjaka v Slovenski Bistrici. Prelepe ilustracije je prispevala Nina Stanic. Prevod v esperanto je opravil Peter Grbec, lekturo pa Elda Doerfler iz Trsta. La nova eldono – origina infanlibro (eo/sl paro) (Foto L. M.) Seveda ima glavno zaslugo, da je slikanica izšla, založnik in urednik Mario Vetrih. Avtorji so si zami-slili slikanico kot parcek slovenske in esperantske inacice, ki ju lahko uporabljate skupaj ali pa posamic. V prvi nakladi je bilo natisnjenih po 100 izvodov vsake. Tudi prodajna cena podpira zgornjo zamisel: posamezna knjižica stane 6 EUR, parcek pa 10 EUR. Knjige lahko narocite pri EDM ali pa pri ZES v Ljubljani. Iz dejavnosti KD SG El la agado de KS SG Porocilo o delu ES KD SG za leto 2023 1.1. Luminesk (Heilbron, Nemcija) 31.1. Andeški hram – torkova srecanja vse leto razen pocitnic in praznikov: A. Prošev, A. Nikl, I. Hace, F. Hrastelj, D. Jurac 7.2. Obcni zbor v gostišcu Pri Viliju: O. Kristan (ZES), A. Prošev, A. Nikl, I. Hace, F. Hrastelj, D. Jurac 28.2. Knjižnica Ksaverja Meška in ogled prostorov bivše Komunale 1.3. Obcni zbor ŽED v Mariboru: D. Jurac 6.3. Video konferenca – seja IO ZES: D. Jurac 14.3. EDM – Predavanje Ane in Janeza Zadravca o Kanarskih otokih in Janka Štruca o turizmu v MB: D. Jurac 18.3. Obcni zbor ZES v LJ: D. Jurac 24.5. Teden vseživljenjskega ucenja – Parada ucenja in promocija esperanta: A. Prošev, A. Nikl 17.6. Predstavitev prevoda romana Senca nad pokrajino duše Spomenke Štimec v knjižnici Ksaverja Meška v SG: A. Prošev, A. Nikl, I. Hace, F. Hrastelj, V. Ošlak, D. Jurac 30.6.-2.7. Hrvaški kongres v Đurdevcu – esperan-tisti iz 8.držav: F. Hrastelj, D. Jurac 29.7.-5.8. Svetovni kongres v Torinu – 1300 esperantistov iz vsega sveta: D. Jurac 18.10. Skupaj z EDM organizirali ogled dvorca Bukovje v Dravogradu: A. Prošev, A. Nikl, I. Hace, F. Hrastelj, V. Ošlak, D. Jurac 27.11. Sestanek predsedstva EDM: D. Jurac 16.12. Državna proslava Zamenhofov dan v knjižnici Ksaverja Meška v SG (prisotni esperantisti iz vse Slovenije): A. Prošev, A. Nikl, I. Hace, F. Hrastelj, D. Jurac Zapisal Davorin Jurac Iz zgodovine gibanja El la movada historio Tu je še drugi del referata dr. Petra Zlatnarja iz leta 1977. Referat je povzetek obširnejšega porocila o izvedbi Mednarodnega pedagoškega didakticnega eksperimenta (IPDE). Besedilo ni lektorirano in lahko vsebuje tudi napake, nastale pri digitalizaciji po metodi OCR. D-ro Peter Zlatnar: Internacia pedagogia didaktika eksperimento – Naskigo de la ideo, organiza efektivigo, spertoj, perspektivoj (Parto dua – daurigata de la antaua numero de la bulteno) La tutan periodon oni povas disdividi jene: 1) Preparperiodo, gis la tria konferenco, kiun karakterizis la klopodoj rompi la brecon inter pure esperantista agado sur lerneja kampo, kaj inter oficialaj sociaj au stataj instancoj, kiuj generale respondecas pri instruedukaj problemoj. La ciama auspiciado de la ministro por klerigado kaj kulturo de Socialisma Respubliko Slovenujo, sur kies teritorio la konferencoj okazis, jam donis al la agado duonoficialan aspekton, kiun subtenis foje la reprezentanto de hungara Ministerio por Popolklerigado, foje oficiala reprezentanto de austraj lernejaj instancoj. La unuan Kunordigan Konferencon, okazintan en 1967 en Maribor partoprenis: Austrujo, Hungarujo, Italujo kaj Jugoslavujo. La reprezentantoj reciproke informis sin pri aktuala stato de Esperanto-instruado en siaj landoj, kaj kreis Konstantan Organizan Komitaton, kiu ligu Landajn Lernejajn Komisionojn kaj sekvu la lernejan aktivecon en kunlaborantaj landoj. La Konferenco cetere rekomendis al la landaj Esperanto-organizajoj akcepti komune konsentitan agadprogramon de la Konferenco kaj intensigi instruadon de Esperanto en lernejoj. La dua Konferenco, jaron pli poste, jam kun partopreno de bulgaraj reprezentantoj, konfirmis la Iaboron lau la sugestoj de la unua Konferenco kaj pluen rekomendis la instruadon en lernejoj plene eluzante legajn eblecojn lau la validaj enlandaj dokumentoj. Surbaze de atingotaj rezultoj estis proponita konsentigo de interlandaj oficialaj lernejaj instancoj pri kunordigita ekinstruo de Esperanto en difinitaj lernejoj. Samtempe estis esprimita la deziro, ke Lerneja Komisiono ce Universala Esperanto-Asocio prilaboru la unuecan instruprogramon kaj fundamentan vortprovizon. Kun plena sako de taskoj, en majo 1968, la reprezentantoj revenis en siajn proprajn landojn. La akcento, kiel nepra kondico, estis donita al la konstato, ke instruado de Esperanto en lernejoj ricevu formalan agnoskon flanke de lokaj kaj landaj lernejaj instancoj, kaj surbaze de konkreta kontaktado Ia instancoj estu pretaj kunordigi la instruadon de Esperanto en la kadro de Maribora Konferenco. Tiu tasko estis tute certe la plej signifoplena kaj por esperantistoj ankau la plej malfacila, car plejparte oni organizadis Esperantajn lernejajn kursojn en la kadro de esperantistaj aktivecoj, kaj ne en lernejoj, kvankam legaj priskriboj tion permesadis. Ke tiu paso el interne organiza al ekstera, politike respondeca agado estis vere malfacila, pruvas ankau la fakto, ke post jaro la kondicoj por kunvoko de planita plilarga konferenco ne estis kreitaj. Bezona estis ankorau unu jaro de penigaj kaj insistaj klopodoj, ke kontaktoj kun lernejaj instancoj sur loka kaj stataj niveloj ebligis inviton de planita konferenco kun partopreno de stataj observantoj. Fine de marto 1970 kunvenis en Maribor ne nur la reprezentantoj de landaj lernejaj komisionoj, sed lau invito de auspicianto dc ciujara konferenco, la Ministro por Klerigo kaj Kulturo de Socialisma Respubliko Slovenujo, kaj partoprenis gin ankau la observantoj de koncernaj stataj kaj lernejaj instancoj, kun la tasko trovi formon de kunordigita instruado kaj reciproka praktika aplikado de Esperanto en difinita nombro de elementaj lernejoj. La tria Konferenco komplekse pritraktis la staton de instruado de Esperanto en lernejoj en unuopaj kunlaborantaj statoj, kun aparta priatento de oficialaj kondicoj, diversaj formoj de instruado, didaktikaj metodoj uzataj, nombro de lernejoj kaj lernantoj kaj de aliaj elementoj. Surbaze de auskultitaj raportoj kaj vigla diskutado, estis sugestita kaj interkonsentita la konkludo, ke surbaze de ciam pli intima kunlaboro inter la landaj lernejaj komisionoj kaj stataj lernejaj instancoj estu daurigata la instruado de Esperanto en lernejoj, kun celo pluen evoluigi gin per eksperimenta regula instruado en elektitaj lernejoj, komencante en la kvara lerneja klaso kaj daurante minimume dum tri jaroj. Tiu formo montrigis sole ebla en la kadro de validaj legoj en ciu unuopa lando. La Konferenco samtempe esprimis la deziron, ke fakan gvidadon de la eksperimento transprenu Esperanto Fako de Scienca Universitato "Eötvös Loránd" en Budapest — konkrete la profesoro d-ro Istvan Szerdahelyi, en kunlaboro kun fakuloj el koncernaj landoj. 2) Eksperimenta periodo, kiun karakterizis la preparoj por la scienca eksperimento kaj gia lauplana efektivigado. Kiel konstanta kunlaboranto en gia lauplana efektivigado, mi tamen deziras unue danki kaj rekoni d-ron Szerdahelyi pro la skrupule scienca alpaso al la ricevita tasko. Do, ne enirante en la fake lingvistikan sferon de la eksperimento, mi dezirus tamen tusi kelkajn randajn efikojn, kiujn provokis la eksperimento. La eksperimento, unue, instruis nin kiel rilati al publike respondeca, programe fiksita kaj celkonscie gvidata laboro; due, la instruado ekinteresigis pri Esperanto la politikajn, junularajn, sindikatajn kaj aliajn sociajn organizajojn. Jam preparoj mem por la kunordigita eksperimenta instruado en lernejoj implicis necesajn, relative tre intimajn kontaktojn kun la oficialaj lernejaj instancoj. Dum sinsekvaj kunordigaj konferencoj estis kreitaj kondicoj por tia instruado. La generala preteco estis multe pli larga ol nia kapablo disponigi kompetentajn instruistojn en lernejoj mem. Komencinte la eksperimentan instruadon, ni en Slovenio per enketo esploris la pluan perspektivon por eniro en la generalan instruprogramon. Car pri tia decido ne kompetentas nur lernejaj instancoj, ni enketis ankau la aliajn sociajn faktorojn. La enketaj demandoj estis: 1. Cu vi subtenas la intencon de Slovena TV, ke estu prezentata en gia programo ankau la kurso de internacia lingvo Esperanto? 2. Cu vi deziras, ke la radio kaj TV almenau unufoje monate preparu informojn pri Esperanto-movado enlande kaj en la mondo? 3. Cu vi deziras, ke ankau en jurnaloj aperu la informoj pri Esperanto-movado en la lando kaj en la mondo? 4. Cu vi subtenas la intencon pri ciam pli larga instruado de internacia lingvo Esperanto en lernejoj? La rezulto de la enketo estis por ni surpriza. Jen kelkaj detaloj: ciuj 60 komunumestroj en Slovemo subtenas ciujn kvar enket-programojn, 56 (94 %) de komunumaj institucioj, kiuj financas la elementan instruadon subtenas nian programon, 383 (92 %) de elementaj lernejoj estas pretaj instrui Esperanton, 83 % de komunumaj lernejaj instancoj, 65 (82 %) de socipolitikaj organizajoj — Socialista Unuigo, sindikatoj, junularo aprobas la proponitan programon. Tiel larga apogo de la enketita programo atentigis nin, ke la lingva problemo estas aktuala kaj ke la enketitoj vidas la solvon de la problemo en Espe-ranto kiel komuna lingvo por internacia uzo. Sekve, ke gi farigu la dua lingvo por ciuj, kiuj finos element-an lernejon. Tiu rezulto ankau morale devigis nin atentigi politikajn forumojn, statadministrajn organojn kaj Iernejajn instancojn pri la opinioj esprimitaj en la enketo kaj iliaj deziroj pri la solvo, kaj formuli socipolitikan karakteron de la lingva problemo kaj de gia solvado en interpopolaj rilatoj, do, difini la rolon de internacia lingvo kaj precizigi nian proponon por la solvo. Tio estis farita per nia Deklaracio pri lingva problemo en rilatoj inter la popoloj kaj naciecoj, adresita al la publiko, al nacia parlamento, al politikaj forumoj por pritrakto kaj prikonsidero. Tiu Deklaracio farigis gvidlinio por Jugoslavaj esperantistoj, car konfirmita kaj subte-nata de Socialista Unuigo. La sinteno publike estis deklarita de gia prezidanto antau la monda esperantistaro dum Beograda Universala Kongreso. 3) Kun la lasta mezurado kaj fina renkontigo de infanoj kaj instruistoj en la kadro de Internacia Tendara Lernejo en Primosteno, kiu montris la praktikan valoron de trijara regula instruado, gradon de aktiva parolkapablo de gelernantoj kaj kulturedu-kan influon de Esperanto komencigis la postekspe-rimenta periodo, dum kiu ni provos utiligi la science konfirmitajn rezultojn de la eksperimento por envicigi la inst ruadon de Esperanto en sisteman lingvoinstruadon en lernejoj. La celo tre ambicia. Se ni konsciigis — guste dum la eksperimentado kaj lau la sinteno de la konkreta socio, al la problemo de lingva instruado generale kaj Esperanto speciale — ke gi ne estas nur lingvistika problemo, sed en tiu fazo precipe socia problemo. Aliflanke, la eksperi-mento per siaj science konfirmitaj rezultoj eliminas ciujn diskutojn: cu jes, cu ne Esperanto, kaj donas firman bazon, sur kiu povas lingvistoj, pedagogoj kaj edukistoj pluen konstrui la metodikon de Esperanto-instruado en lernejoj kaj utiligi gin en la kreado de la generala pli racia sistemo de lingvoinstruado, kon-forme al la moderna, tutmonda informa teknologio, neglektanta ciujn naciajn, statajn kaj kontinentajn limojn. La konstatoj kaj spertoj de la eksperimento jam provokis novajn ideojn kaj aktivecojn, ekzemple sur la aktuala kampo de kibernetiko kaj socilingvistiko kaj instigas nin daurigi esplorojn kaj aktivecojn en la direkto al la sistema lingvoinstruado, al konscie celanta edukado de kvalifikitaj Esperanto-instruistoj. Samtempe la kunordigita laboro jam gis nun efika, estu plilargigita al la kampo socipolitika, por agnosko de Esperanto kiel akceptebla, neutrala lingva komu-nikilo, kaj al preparo de kondicoj, kiuj ebligos la realigon de la dua programero en la celado de kun-ordigita agado — fiksita jam de la unua Konferenco — : la interstata konvencio en plej konvena formo kaj konvena teritoria amplekso. (Fino) Ni obeigos la akvojn Antau 72 jaroj, en decembro 1951 kaj januaro 1952, oni la unuan fojon ludis en Danujo jugoslavan, t.e. »orientblokan«, dokumentaran filmon. Temis pri la konstruado de hidroelektrejoj en Jugoslavujo. Sonfilmo kun Esperanta parolo, la voco de Tone Logar, produktita de la filmentrepreno Triglav en Ljubljano, estis bone akceptata inter danaj esperantistoj. (Dokumentoj el la arhivo de SIEL, artikolo en Dansk ESPERANTO-BLAD, decembro 1951, Jaro 23, N-ro 12, pago 76.) Pri urejanju arhiva ZES so prišli na dan casopisni izrezki, vstopnice in vecji clanek v danskem esperantskem casopisu, ki pricajo o zanimivi in uspešni dejavnosti ljubljanskih esperantistov pred 72 leti. Clanki v danskih casopisih in v esperantskem glasilu Dansk Esperanto-Blad pohvalno porocajo o prvem pojavu jugoslovanskega, to je vzhodno blokovskega, zvocnega filma pri njih. Študentski esperantski klub Kopenhagen je organiziral vec predstav z vstopnino za dokumentarec Ukrotili bomo vode v proizvodnji ljubljanskega podjetja Triglav. Film je bil opremlljen z besedilom v esperantu, ki ga je bral Tone Logar. Komentarji v clankih hvalijo cudovite posnetke narave, lepo glasbo v izvedbi Slovenske filharmonije ter všecno izgovorjavo esperanta (»Esperanto, kot naj bi zvenel«) Veckrat je tudi poudarjeno, da film ni politicno propagandisticen, ampak informativen in turisticno propaganden. Clanek v danskem esperantskem glasilu na koncu navaja, da namerava filmsko podjetje Triglav posneti še druge filme z esperantskim besedilom o lepotah Jugoslavije in o esperantskem življenju pri nas. Kako se je to realiziralo, pa je treba še raziskati. O.K. Leposlovni koticek Beletra angulo Korekto En la lasta numero de la Informacije / Informoj, 2023/4 (decembro), p. 8-9, okazis du eraroj en la antauantaulasta kaj antaulasta strofoj de la poemo, kiel vi povas vidi en ci tiu numero de la Informoj markite per grasaj literoj. Gustas kaj estu nur uzata la varianto en grasaj literoj «ploras, plorsingultas« kaj »ploregon«, erara estas la pasinta varianto »eksangultas, ploras« kaj »singulton«, gi ne plu estu uzata. Mi petas pardonon. T.L. Anton Aškerc (1856 – 1912): Anjo Esperantigis Tomaž Longyka (jen la lastaj tri strofoj) Venas Anjo gis la rivereto, ploras, plorsingultas sur ponteto: »Rivereto klara, murmuranta, ne doloras vin cagren' brulanta. Jen senpeze tie vi saltetas, sunon, nokton, cion vi ametas! Tamen ve, se iu for de hejme devas, car si hejme lokon ne plu havas kaj gepatroj siaj jam forpasis, panon gajni oni sin forsendis. Riveret', cu vi malkasi povas, Kial mizeruloj tie estas?« Akvo la ploregon ardan audas, en sin mem falantajn larmojn sentas. Flustre fluas vigla rivereto, diras nun malvarma rivereto: »Malproksimen vojo min kondukas, multon riveret' fluante vidas. Jenon, Anjo, mi al vi malkasi povas: Ne la unua, nek la lasta vi en mondo estas.« Obvestila in vabila Informoj kaj invitoj Kelkaj presitaj kaj retaj publikigoj Delo je 22. 2. 2024 ob dnevu maternega jezika v rubriki Mnenja – Pisma bralcev objavilo prispevek Janeza Zadravca z naslovom Tudi beseda je lahko orožje. Delo je 27. 2. 2024 v rubriki Menenja objavilo pismo Janeza Zadravca z naslovom Raznarodovanje med poukom. Tehtne in neposredne besede lahko v arhivu casopisa preberete ali poslušate s povezavo https://www.delo.si/mnenja/pisma-bralcev/raznarodovanje-med-poukom/. Ljubljanski Dnevnik je v rubriki mnenja – Pisma bralcev 28. 2. 2024 objavil podoben clanek z naslovom Raznarodovanje. Seveda gre za pismo Janeza Zadravca z drugo sliko in oblikovanjem po okusu uredništva. ZES je 5. 3. 2024 poslalo odprto pismo za slovensko javnost, v katerem opozarjamo na škodljive posle-dice nedavno sprejetja novele Zakona o osnovni šoli. Pismo smo poslali na STA, MMC, Delo, Dnevnik in Vecer. Kake objave nismo zaznali. Ihttp://www.esperanto.si