Vreme od sobote do sobote MapoMd od 90. aprila do 7. malai V južnih kakor tadi severnih predelih Slovenije sprva še vedno nestalno in spremenljivo vreme s poobla-atvami in padavinami, mestoma celo nalivi. Polagoma pa se bo vreme ustalilo in zasukalo. Toplotne razmere se ne bodo mnogo spremenile. Jutra večidel jasna s toplimi dopoldnevi, noči hladnejše, deloma vetrovne. ponekod slana, zlasti v višjih predelih. Uredništvo in uprava: Maribor. Kopališka ul. 6. Tel. 25-67. Izfaaia vsako soboto. Velja letno 36 din. polletno 18 din. mesečna 3 din. V Maribora dostaviien na dom letno 48 din. mesečno 4 diru Oglasi po ceniku. RokopM se ne vračalo. Poštni čekovni račun 11.787. Cena 1 dinar Nehaimo z zaneseniaštvom in hvaleinikarstvom Bodimo ponosni in samozavestni Slovenci smo narod zanesenjaštva in hvaležnikarstva. Za vsako dobro besedo gradimo radi dobrim besednikom lepe spomenike. In kar je značilno, dobrodušno verujemo, da je res tako, kakor nas je dobri besednik potrepljal po rami. Tako smo zaupali raznim stricem in tetam in verovali narodnim »dobrotnikom«, dokler končno nismo dospeli do spoznanja, da je treba pričeti z drugačnim mišljenjem in življenjem. Ravno tako smo vedno prav radi povdarjali, da se imamo za naše osvobojenje zahvaliti tem in tem. Skozi vse dobe našega žitja nismo vedeli kako in kam bi s hvaležnostjo, ker toliko smo je imeli, da se je pojavil radi nje pred nami kar nov problem. Prepričanje, da je res tako, je vodilo posebno slovensko inteligenco k izrazom pokornega sluge in ni čudno, če smo skoz in skoz prikazovali svojo manjvrednost. Manjvrednost je bila očitna zlasti v takšnih okoliščinah, ko bi imeli kaj »dobiti«. Ker smo smatrali vsako drobtino za celi hleb, drobtino, ki je pala s tuje mize, smo kazali vprav beraško hvaležnost, c nSi v ► O * i v v To lastnost je vcepil v nas bivši cesarski Dunaj — rav- no ta lastnost nas nikoli n i d e 1 a 1 a rav-nopravnih državljanov Jugoslavije, o kateri na drugi strani po vseh zgodovinskih dogodkih opravičeno trdimo, da je tudi slovenska narodna drža- va. Zavedati se moramo, da smo narod, ki ne drži križem rok, narod, delaven od zore do mraka kakor čebelica, narod, ki je do skrajnosti skromen, narod, ki plačuje davek točno in natančno, do poslednje pare. In naposled: državni narod smo! Kot taki imamo velike dolžnosti, imamo pa tudi pravico, krojiti si usodo tako, kakor bo nam prav in dobro. Ako pa nam kdo priznava samo dolžnosti, pravic pa nikakih, potem nismo rav-nopraven narod, ampak podjarmljenci. Vemo pa, da nas za podjarmljence ne smatrajo niti bratje Srbi, niti Hrvatje, temveč, da je takega plevela mnogo, mnogo v nas samih. Sami se delamo: nepotrebna hvaležnost je suženjska čednost! Da pridemo do prave podobe, je v našem interesu in v interesu Jugoslavije, da napovemo dokončno borbo slovenskemu zanesenjaštvu in hvaležnikarstvu! —a. Diktatura in demokracija! »Morda res zagotovi diktatura pod ne-kateremi pogoji večjo moč državne volje, kakor razrvana zgolj parlamentarna demokracija, toda to kar demokracijo dviga visoko nad avtoritarne režime, je dejstvo, da poziva k delu za državo ves narod. Dočim združuje avtoritarni premoč in odločanje v rokah nekaj ljudi, se opira demokracija na sodelovanje in odgovornost vseh državljanov. Avtoritarni režimi se opirajo na pokorščino, so za nezrele ljudi, demokracija vzgaja in prepričuje, predstavlja torej vlado tovarištva in člo večanstva. Avtoritarni režim, ki sloni sa' mo na eni ali na nekaj osebah, ne vzgaja nobenih pravih sodelavcev, marveč samo navidezne. Nikogar ni, ki bi bil vzgojen za samostojno mišljenje in odgovorno dela, da bi vzdržal v celoti pravi red. Trajen avtoritativni režim je naravna nemož-nost. Diktatura more biti odgovor na krizo, reakcija na bolan organizem, nikdar pa na stalne normalne obiike države.« (B. Grafenauer: »O nasilju«, »Dejanje«, str. 118.) Zakai Slamo „Edino$t* Prikupljivo in prijetno mi je že ime tega novega mariborskega tednika. »Edinost« ni glasilo ne prikrit zagovornik nobene stare politične stranke, ki se — pač po vremenu — venomer preoblačijo, ne njih delovanja. Tudi ni glasnik kakega posameznika ali kakšne druge, človeški družbi škodljive svojati (klike). Pač pa skuša biti čim vernejšl tolmač upravičenih želj in resničnih potreb predvsem kmečko-delavskega ljudstva, seveda zlasti slovenskega in jugoslovanskega sploh, kakor vseh tistih, ki z njim živijo in ga nesebično ljubijo. Deluje za dosego dobrega sožitja z drugimi potrebnimi stanovi. Ni verski, ker so za to druge mogočne državne in mednarodne ustanove, pa tudi ni potiverski. Pobija le vsakršne zlorabe. Brani resnico in pravico ter zatira laž in krivico. Preganja pokvarjenost iu Dodkupnost (korupcijo) vsake vrste. Poteguje se za enakopravnost vseh državljanov v pogledu njih dolžnosti in pravic. Ne krade nikomur časti. Mrzi licemerstvo. Pospešuje dobro narodno gospodarstvo, ki naj ustrezno služi splošnosti in družabni skupnosti, ne pa pretežno poe-dincem. Ne ocenja človeka zgolj po tem, kaj je in koliko glešta, marveč po tem, na kakšen način si je kaj pridobil in kakšen človek je. Dovoljuje vsakomur pošteno svobodno besedo, ki zadošča zakonitosti 'n tu naštetim svrham. »Edinost« je rodoljubna in domoljubna. Zagovarja ljudovladnost (demokracijo) in odklanja nauk o skupnosti dela in imetja (komunizem). Spoštuje pridnost, va.čnost in dobrosrčnost. Obsoja lenobo, razsipnost in požrešno sebičnost. Pospešuje zdravo gospodarsko samopomoč in zadružništvo, iskrena in ljudska. Razkriva in šiba stvarne napake pri javnih ustanovah in upravah. Že to meni zadošča, da se mi duh in srce sprostita v zadovoljstvu. Zato »Edinost«, ki ie povrh do kakovosti vsebine ■n po svojem obsegu naš najcenejši tednik, ker ni dobičkarska, rad čitam in 30 možnosti ori iei tudi skromno sodelujem. Tako i za naprej, dokler »Edinost« taka ostane. — Andrej Žmavc. Zgodovinski sestanek držav Male antante Od 4. do 6. maja bo v Sinaji v Romuniji izredno važno zasedanje držav Male antante (Jugoslavije, češkoslovaške in Romunije), na katerem bodo odgovorni državniki razpravljali o položaju, ki je nastal v zadnjih dveh mesecih zaradi priključitve Avstrije k Nemčiji. Vsebina razgovorov se bo nanašala na sledeča vprašanja: i. Odnošaji Male zveze do Italije in nastop članic Zveze na majskem zaseda-nju Zveze narodov, kjer bodo države Male zveze podprle angleško zahtevo po priznanju italijanskega cesarstva. 2. Podonavsko vprašanje po odstranitvi Avstrije iz mednarodnega odbora, ki ureja plovbo po Donavi. 3. Sedanji politični položaj češkoslovaške z ozirom na zadnje dogodke v njeni notranji politiki. 4. Zbli-žanje med Malo zvezo in Madžarsko, ki Dr. Milan Hodža, min. oredsednik češkoslovaške republike. se je začelo že na zadnjih sestankih in po čemer se potreba vedno bolj kaže. Vidi se, da bo to zasedanje res 7g0d0' vinskega pomena ter je pričakovati, dr bodo kot vselej doslej zavzele članice k tem vprašanjem soglasno stališče. Izkoriščevalce naroda ie treba frefo preleti Od kod tolikšna bogastva ? Vsak zdrav in delaven človek je pri dobitnik in gospodar. Z delom pridobiva zaslužek, ki ga živi, z zaslužkom pa je treba pametno gospodariti, da vsega pre kmalu ne zmanjka. To je čisto naravna stvar. So pa tudi ljudje, ki nimajo nikoli do volj in si nič ne privoščijo. Ko so že čisto lepo obogateli, še vedno grabijo in grabijo ter vkup znašajo. To je njih trdni namen, ki posvečuje često nečedna sredstva, ki se jih pri tem poslužujejo. Pretirano prizadevanje po obogatitvi je družabna bolezen, ki jo je treb azdravit z učinkovitim lekotn, ker je splošnosti škod Ijiva. Grabežljivost je skoroda vsekdar hudo nesocialna, protiljudska, ker gre navadno na račun drugih. In ni je baš tako malo. Ko smo dobili — menda leta 1932. — prve senatorje, se je nekdo od njih, ki se domnevno ni čutil prizadetega, zmislil, da bi bilo dobro, načine vsaj največjih obogatitev zakonito preiskati in urediti. Z veseljem smo čitali prve vesti o takem predlogu. Pa kakor se je lepi predlog nepričakovano pojavil, tako je — in še mnogo brž — izginil, da ni o njem ne sluha ne duha več. Vendar bi bilo — tako mi veli moja kmečka paniet — jako dobro, ako bi kak novi senator omenjeni predlog obnovil in spravil naprej do uzakonitve. Saj vendar pri nas ne velja več tista rečenica: Vrana vrani ne izkljuje oči. Mi imamo dobre mnenje o tistih, ki morejo kaj dobrega storiti za te izmučene in izmozgane množice. Izkoriščevalce naroda je treba trdo prijeti, brez prizanesljivosti. Vendar ne drži več, da je edino denar sveta vladar, ki bi mu morali vsi drugi večno tlačaniti. Morda pa je ponekod tudi drugače. Ko sem bil namreč nekemu, na novo izvoljenemu poslancu iz vljudnosti čestital na izvolitvi, mi je šaljivo potožil: »Res je dobro izpadlo; toda za vsako tako izvolitev phteva duh časa več denarja ko pameti!« No, zdaj pa vemo: Če bi ne bilo bogatašev, bi ne imeli poslancev. Zato naj rajši ostane vse pri starem! — Šoti s k i. Zadoščenje .Kmetijski družbi• kot zadrugi Svoj čas je v naši javnosti dvignilo precej prahu dejstvo, da je naša upravna oblast osporavala spremembo Kmetijske družbe v Ljubljani v zadrugo. Proti temu je vložila Kmetijska družba tožbo najprej na upravno sodišče v Celju, ki je razsodilo v prid Kmetijski družbi In priznalo upravičenost spremembe v zadrugo. Proti tej odločbi upravnega sodišča v Celju se je kraljevska banska uprava Dravske banovine pritožila na državni svet. Toda tudi ta je zavrnil . ritožbo banske uprave kot neosnovano. S tem je dobila Kmetijska družba popolno zadoščenje za vse napade, ki jih je bila svojčas deležna. PROŠNJA UPRAVE NA OGLED pošiljamo občasno samo dve zaporedni številki, ki Uh ni treba vračati. Prvi številki ie priložena poštna položnica (ček). KDOR ŽELI NAROČITI »EDINOST«, KI JO JE DOBIL NA OGLED, naj izvoli nakazati naročnino takoj, da prispe sporočilo o nakazilu semkaj najkasneje 7 dni po prejemu prve številke na ogled, in sicer vselei po možnosti obenem vsaj za 6 mesecev (1.8 dinarjev) ali najmanj za 3 mesece (9 dinarjev), pozneje pa redno po mogočnosti vnaprej. DOSEDANJE PREJEMNIKE LISTA, ki ne bodo poravnali naročnine do sredi meseca maja, bomo morali žal, črtati. KDOR LIST VRNE, ker ga ne more ali noče naročiti, naj sc pri besedah »Ne sprejmem, nazaj!« svojeročno podpiše, ker so nam doslej vračali neke izvode tudi brez vednosti naslovnika. Napačno je mnenje, da je naš tednik nekakšen naslednik bivšega tednika »Neodvisnost«: »EDINOST« JE NOV IN SAMOSTALEN TEDNIK. Razpošiljamo položnice poštnega čekovnega računa št. 11.787 »Mariborske tiskarne d. d. Maribor« s pripisom na srednjem delu (sporočilu) zgoraj: »E d i n o s t«. Kdor položnico izgubi, lahko dobi pri vsaki pošti golico (blan-ket) položnice za 25 par. ki jo je treba samo ustrezno izpolniti. VAŽNO JE: lahko čitljivo ime in popoln naslov z navedbo pošte naročnika; potem pa: vsako spremembo naslova je treba takoj javiti z navedbo morebitne nove i n prejšnje pošte. PRIDOBIVAJTE NOVE NAROČNIKE! NE ZAVRZITE NOBENE POLOŽNICE! TO JE NAŠA PROŠNJA, ki jo blagovolite upoštevati! UPRAVA »EDINOSTI«, Maribor, Kopališka ulica 6. Konec kitajsko-laponske volne ? Nekatere vesti že predvidevajo možnost skorajšnjega zaključka vojne med Japonsko in Kitajsko. Vendar pa izjavljajo Kitajci, da ne odnehajo, dokler ne osvojijo vsega svojega ozemlja, ki so jim ga odvzeli Japonci. Pač pa se pripravljajo na umik Japonci, očividno precej razočarani nad vsemi zadnjimi porazi in izgubami bitk, ki so jih morali doživeli. Vojna sreča, ki se je čez noč’zasukala, je našla kaj »slab odmev celo na samem Japonskem. Japonsko časopisje je javno začelo pozivati, naj se ta zabloda in morija enkrat že konča ter se japonske čete vrnejo domov, če se bo to zgodilo, bo ta umik vsekakor zelo sramoten poraz za Japonce in tudi za vse tiste, ki so zanje fige držali, med njimi celo nekateri pri nas. iaršal Čangkajšek, sedanji diktator Kitajske, preganjanci izza vojne se zdruiuleie Ki/ pa preganjanci Izza povojna doba I Bivša Avstrija je bila ena izmed najbolj izprijenih držav na svetu. Brezdušni Habsburžani in njih pokvarjeni zavezniki so jo spravili tja, od koder ji ni več vrnitve. Avstrija ie bila najbolj krivična slovanskemu življu v tej deželi iu najbolj kruta, obenem nevarna zatiralka maj-mih narodov, torej baš tudi nas Slovencev. Saj nismo imeli dovolj sredstev za učinkovito obrambo, razen kolikor toliko zavezništvu z drugimi slovanskimi brati, ki je pa biio često precej zrahljano ali umetno onemogočeno. Krvniki so se zato kaj radi spravljali na posamične narodnjake po določenem načrtu. »Tudi-Slovenci« so se znali spretno izmikati, ali so se pa spreobračali v očitne sovražnike svojega rodu, kakor jim je pač boljše kazalo. Nemškutarjem je šla pšenica v klasje. Zavedni narodnjaki so mnogo pretrpeli. Najbolj odločne Slovence so preganjali, tem bolj, čim bolj so se zdeli oblastnikom nevarni. Redkim Slovencem bogatincem so bolj prizanašali, ker jim sploh niso zlahka mogli do živega. Boj za kruh in obstanek je bil silen. Le čisti značajniki so ga zdržali. Za svetovne vojne je Avstrija zlivala še hujše sovraštvo na slovanski živelj. Gonila nas je v strelske jarke in zamo-kle ječe. Koliko jih je povrh na lepem pobila! Mnogo živih prič in žrtev krutega nasilja je še danes med nami. To so poli tični preganjanci izza vojne, ki se, kakor smo nedavno čitali v nekem ljubljanskem dnevniku, zdaj zbirajo in združujejo. Da poživijo strašne spomine. Da pomagajo pisati krvavo zgodovino. Da dosežejo vsaj nekaj nravnega zadoščenja. Kak šnega drugega težko. Zavedajo se, da jim vseh krivic nihče več ne popravi, ker je krivce odpihnila svetovna vojna in vse tisto, kar je za njo sledilo. Novo združitev pozdravljamo. Po uedinjenju v narodno državo te marsikomu odleglo. Prej mlačni Slovenci klečeplazci in mnogi nemčurji so postali \eIenarodnjaki, kar so še danes v svoji brezmejni ničemurnosti. Pa so kmalu prišli -- tudi za vrle poštenjake — nerodni časi. Začela nas je objestnost prevzema' ti. Navajeni napadalnega in obrambnega boja, smo se začeli med seboj, v domači hiši grizti in klati. Ne ubijaj! Iz tega lepega krščanskega nauka so zbrisali prvo besedo. Ostalo nam je povelje: Ubijaj! Koga ubijaj? Brata. Soseda. Sodržavljana. Družino. Vseeno, če je kaj zakrivil ali ne. Samo zato, ker ni z nami. Kdor pa ni z nami, je zoper nas. Takega je treba vkleniti v natezalnico ali drugače zmrcvariti, duševno ali gospodar* sko, ali na vse znane in izmišljene načine, samo da bolj boli. Čeprav na stroške in veliko škodo občestva. To je družabna zabloda izza povojnih let. Kdo bo to popravil0 Kdaj? Kako? Še je mogoče vsaj nekaj popraviti, ker še ni vse zabrisano v davnini. Predlagamo, da naj nova združitev razširi svoje delovno področje tudi na povojno dobo in se prekrsti v društvo »Politični preganjanci izza vojne in povojne dobe«. Tisoče poštenih članov bi kmalu zbralo širom po domovini in mnogo pripomoglo k splošni ozdravitvi nJUh bolnih družabnih raz' mer, ki jih je rodil sam bes iz do dna duše pokvarjenega človeka. P o č k o v. Naša zunanja trgovina pasivna V marcu je dosegel naš izvoz 422.8 (lani 511.8) milijona dinarjev in je bil za 89 milijonov ali 17.38% manjši ko lani, uvoz pa 509.6 (lani 451) in se je povečal za 13% ali 58 milijonov. Lani smo imeli 60.8 milijonov din prebitka, letos pa 86.8 deficita. V I. četrtletju smo izvozili za 1.173.8 (1333.1), uvozili-za 1311.5 (lani 1106) milijona dinarjev, tako da znaša letošnji deficit 137.7. Lani je bilo 227 milijonov prebitka. Po količini smo izvozili v marcu 337.657 ton, uvozili pa 96.946 ton blaga. Nemška marka zamenjala šiling Izšla je uredba, s katero se ureja nem ška marka kot edino zakonito plačilno sredstvo. Prenehala je tudi avstrijska Narodna banka, ki mora v kratkem likvidirati. Delničarji banke bodo dobili za svo je delnice ne gotovino, temveč nemške dr Praznik pomladi Ko je v preteklem stoletju nastaja! nov stan, delavski stan, je marsikaterem!- industrijskemu delavcu, ki se ga je še držala domača gruda in vonj oo kmetskem hlevu, poletel spomin nazaj, v otroško mladost, ko se je v najlepšo pomlad *iz-košatil prešerni maj. Primerjal je mislih delo tam in tu, nikjer ni bilo življenje dovolj prida: tam robota zemlji in ljudem in ubijanje vse žive dni od najbolj rane zore do najbolj pozne roči, za plačilo stradež, tu nadaljevanje tistega življenja, le v drugačni obliki, za plačilo zopet stradež. Zaprt med štiri stene razmišlja delavec tudi danes lahko le na majsko prelest, kajti razen trpljenja ima kvečjemu samo tole: lep dan v cvetoči prirodi. Tako si je izbral proletariat prvi maj za svoj praznik, da ob pričetku najlepše letne dobe proslavi pomlad in si v svobodni naravi nabere novih duševnih moči za dneve, ko bo treba prestati marsikatero grenkost. V svobodni naravi se v človeku, ki izhaja morda že iz drugega ali tretjega delavskega rodu, prebudi c po min na pomlad pradedov, ki so lačni zapustili motiko in plug in se zarili v rove ali zaprli med oglušujoči ropot strojev, da izvabijo iz žuljavih dlani boljši kruh. Pri nas, kjer je delavski stan na vseh koncih in krajih ob porajajočih se novih industrijah še prav, prav mlad, saj se večine delavstva še drži kmetski duh, je ta spomin čisto svež in se skoroda človeku zdi, kot da je simbol delavskega praznika samega komajda le rahel spomin na nekdanje čase, ko se je ubogi človek boril za življenjske malenkosti, za tiste male, male, ki se zde danes, ko jih imamo, kot samo ob sebi umevna stvar. Mladost slovenskega delavskega stanu je kriva, da v našem delavstvu še ni tiste enotne zavesti, ki bi rastla v prodor in kovala boljše, lepše dni. In tudi, da je slovenski delavski stan idejno tako razbit ! Pred mnogimi, mnogimi leti je naše delavstvo slovesno praznovalo prvi maj. Zastava rdečih src je plapolala iz nest in zakajenih predmestij v sončni dan, in priroda, ki nikoli ne spreminja obraza, je budila vero v lastno moč. Na mogočnih zborih je proletariat mobiliziral to svojo udarno moč in — kar je zlasti za nj- značilno — trezen, ne alkohola pijan, zaključil praznovanje edinega lepega dne. Zadnja leta se je pod silo dogodkov zunanjost manifestacij v tem smislu opustila, romantika se je umaknila resničnosti. Razigranost se je morala udati trdi besedi krize, ki je posebno po prožnih manevrih kapitalizma zadela ne toliko indu-strijce, temveč ubogega delavca. Spremenile so se tudi politične razmere, demokracija se je morala umakniti fašizmu, delavske politične stranke so razmere ubile — in tudi slavnostni prvi maj je ostal le praznik src, praznik Zelja na sončne dni, ko bi izginil življenja mrak, beda in grozeča vsakdanja skrb za vsakdanji kruh. Prvi maj je ostal le praznik želja, da bi že skoro tudi našemu življenju zasijala lepša pomlad. Slovenski delavec, član ubogega slovenskega telesa, je razbit na različne dele ,ki vsak vleče svoj voz. Na tem ali onem vozu sedi dostikrat tudi »gospodar« in drži mogočno vajeti v rokah. Gojiti je treba delavsko zavest, služiti le sebi. Edinost delavskega stanu je prav tako potreba boljših dni naše domovine, kakor edinost kmeta in duševnega dcl-vca in končno edinost vseh stanov. V to edinost naj zori slovenski delavec in v sklopu z ostalim delovnim ijudstvom v slovensko in jugoslovansko pomladi Debela toča je te dni padala v voj vodinskem Banatu in napravila ogromno škodo zlasti na pšeničnih posevkih. ^ V Bosanskem Brodu v pospešenem tempu gradijo večje število motornih lokomotiv za ozkotirno progo Slavonski Brod — Dubrovnik. Celjske kulturne organizacije priredijo v času od 1. do 8. maja ceiski kulturni teden z bogatim in pestrim sporedom. + V začetku junija bo spuščena v mor je naša druga torpedovka, ki jo giadijo v splitski ladjedelnici. Dobila oo ime »Ljubljana« ter ji bo kumoval ljubljanski župan. $ Za potovanje v Avstrijo sedaj vizumi niso več potrbeni, kar jc objavilo nemško poslanstvo v Beogradu. ^ V Beogradu je bil preteklo nedeljo kongres Jugoslovanske delavske zveze, ki se ga je udležilo, kakor poročajo vlad ni listi, okoli 30.000 oseb. Na kongresi', je imel daljši govor predsednik vlade doktor Stojadinovič, ki je zvezo sprejel pod svoje okrilje. žavne obveznice, ki se bodo obrestovale po 4,5%. Avstrijski šilingi se bodo za-manjavali pri drž. blagajnah samo do 15. maja, po tem roku pa le v posebnih primerih pri Reichsbanki. V veljavi ostane le še drobiž po 1 in 2 groša. Šilingi sc bodo zamenjavali po tečaju, da jc ena marka 1.50 šilinga. Zaposlenost v marcu Po podatkih OUZD je bilo v marcu vseh zavarovancev 92.317, to je za T631 več kot v marcu leta 1937. Od teh je bilo moških 57.556 (+ 4.280), ženskih pa 34.761 (+ 1.351). Bolnikov je bilo 2.650, za 112 več ko v marcu 1937. Odstotek bolnikov se je znižal za 2.87% (— 0.06). Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala din 23.90, za din 1.32 več ko v marcu 1937. Celotna dnevna zavarovana mezda pa din 2,206.468.—, za 248.766.— Kadar se ogenj bije z vodo, vselej ogenj podleže. Razcepljenost stanu ubija njega moč Poloiai slovenskega delavstv Slovenska zemlja ima tisto ugodno lego, da je sposobna za industrijo. Rudna bogastva so ustvarila velike rudo- in pre-mogokope. Gosta posajenost večjih na-selj — mest, trgov, večjih vasi — ugodne komunikacijske zveze, še dosti gosto železniško omrežje, vodna moč i. sl. je raznim industrijam olajševala naseljevanje v naši zemlji. K temu siromaštvo in pridnost ljudstva.. Vse te okoliščine so vzrok, da ima skoraj vsak večji slovenski kraj kako vrsto industrije, na kateri je delavna moč ljudstva sorazmerno udeležena. Nikakor ne pretiravamo, ako trdimo, d£\ Slovenija sama ne more preživeti vsega svojega naroda. To nam potrjuje velika emigracija naših ljudi za koscem kruha, ki ga iščejo v inozemstvu in južnih pokrajinah Jugoslavije. Slovenija Ima mnogo siromakov — ljudi brez stalnega bivališča, ki so jim edino bogastvo močne, delavne roke in volja do dela. Ves ta proletariat se je dal na razpolago industriji, ki se je naseljevala v naše zemljo, da jo s tujim denarjem (ker slovenska je samo delavna moč) polagoma izsesa in pomnoži svoj kapital. Slovenski človek, ki je na kmetih stradal, je oribežal v mesto, da služi stroju in da tako pričaka na svojo smrt. Socialno vprašanje se je pri nas reševalo skozi deset in desetletja in razvoj industrije na slovenskih tleh je pripomogel, da je stanovska organizacija našega delavstva še precej izvedena, čeprav radi ideoloških osnov proletariatu le deloma služi. Kljub močnim organizacijam mora nepristranski opazovalec slovenskih delavskih razmer priznati, da naše delavstvo še ne pozna razen redkih izjem tiste enotne stanovske zavesti, kakršna bi bila za dosego boljših pravic slovenskemu de-avcu potrebna. Mogočne izjeme vidimo predvsem tam, kjer imamo stare, še predvojne industrije. Delavska zavest je v tistih krajih tradicionalna. Tam pa. kjer so se pojavile razne industrije včeraj in je delavec še napol kmetič, se še pozna vpliv kmetske tradicije. Te. vrste delavstvu je tuja zavest skupnosti in kapitalizem ima v izrabi teh nezavednih, drug drugega izpodrivajočih ljudi lahek nosel. Toda še o nečem drugem je treba spregovoriti! Dočim gledamo na eni strani stanovsko organizacijo industrijcev odnosno kapitalistov, v kateri so združeni pripadniki še tako nasprotnih si svetovnih nazorov ali mnenj, ki v lepi slogi rešujejo svoje stanovske in življenjske zadeve, vidimo na drugi strani maso delavstva, razcepljenega v vsemogoče svetovnonazor-ne in politične razprtije, tabore in frakcije, ki se še bolj, kot bore proti složnemu kapitalizmu za dosego življenjskih pravic, bore druga proti drugi, vnemajoč se z idealizmom za razna nepomembna »načela«, na katera se življenje in »-osnič-nost ne ozirata in radi njih prav nič ne izboljšata kos manjkajočega kruha. Vsa ta »načela«, ki begajo slovensko delavstvo v imenu ali »nacionalizma« ali »katolicizma« ali »marksizma«, so gonilna sila političnih strank, ki rabijo za dosego svojih ciljev volivce. Da se ti cilji še nikdar in nikjer niso uresničili, da še niso prispeli na »dlj«, potrjujejo brezposelnost, beda, slabe mezde i. sl. nadloge, ki venomer trkajo na delavske duri, ne pu-steč delavca, da bi se vsaj enkrat znebil skrbi in težkih misli ter se v brezskrbnosti odpočil. Ta razcepljenost našega delavstva je vzrok marsičemu slabemu, ustvarja pa delavstvu tak podrejen položaj, kakršnega ta ponekod najbolj prosvetljen stan nikakor ne zasluži! —r. František Udržat. kmet, večkratni minister in ministrski predsednik bratske češkoslovaške republike. Je pretekli teden preminul v starosti 72 let. Dva pomirljiva nasprotnika Med Anglijo in Irsko je pretekli teden prišlo do sporazuma. Dolgo vrsto let je Irska bila bitko za svojo neodvisnost in samostojnost, na kar pa Anglija ni pristala, ker bi tako izgubila nadzorstvo in oblast nad svojo sosedo Irsko. Vendar pa so bili Irci vztrajni v svojih zahtevah. Njih trud je bil končno kronan z uspehom. Postali so nezavisna in samostojna država. Pogajanja za priznanje in pomir-jenje je brez dvoma tako pospešil splošen* svetovni politični položaj, v katerem se je znašja Anglija. Poziv absolventom zadružne šole Zadružna šola v Ljubljani bo obhajala letos v novembru tridesetletnico svojega delovanja. Ravnateljstvo šole na-nerava izdati ob tej priliki spomenico, v kateri bodo navedeni vsi absolventi šole s pristavkom, pri katerih zadrugah so se posamezniki udejstvovali. Zaradi tega se naprošajo vsi absolventi Zadružne šole v Ljubljani, da sporoče ravnateljtsvu: 1. ime in priimek, 2. rojstni kraj, 3. sedanji položaj in bivališče, 4. leto dovršitve šole, 5. naslove zadrug, pri katerih so sodelovali ali sodelujejo. — Komur so znani označeni podatki o kakšnem drugem učen cu Zadružne šole, naj jih pošlje skupno s svojimi. Kdor ne bo poslal navedenih podatkov, bo označen, da ni nikjer sodeloval. Na 40 let robije Pohorska morilca Dolničarja in Goru-pove, šajtegel in Bevardi sta bila za svoj morilski zločin obsojena vsak na dvajset, let robije. Njuna niladoletnost ju je rešila vislic, ker sta izvršila zločin, ko še nista bila stara 21 let. Naj ob tej priliki spet opozorimo na neko okolnost, ki je vse prej ko pa vzgojna in hvalevredna. Kakor že ob samem zločinu, tako se je tudi ob sedanji razpravi večina časopisja spet na dolgo in široko razpisala o tem umazanem in nečloveškem zločinu. Opisovanje do vseh podrobnosti itd. je sicer hvalevredno dejanje v komercijalnem oziru, nikakor pa ne v moralnem, in zlasti vzgojnem. Nobene nujnosti ni, da se javnosti in pa zlasti mladini servira taka poročila, ki ne služijo samo kot poročevalska senzacija, nego mnogo bolj kot slab vpliv, če je ž® naša cenzura v vsakem oziru stroga, naj tudi v tem pogledu napravi svojo dolžnost, ker bo s tem storila vzgoji mladine in javnosti veliko moralno uslugo. Vi, moški... Ona: Vi moški ste res inkonsekvent-na bitja. Včeraj sem si kupila dva zelo draga klobuka in nisi niti zamrmral. Danes sem si pa kupila tri druge klobuke, od katerih je vsakteri stal le polovico — in sedaj delaš toliko prahu ... Tedensko znalo Pomemben jubilej Rešetar »Slovenskega gospodarja« opozarja na naslednji majski jubilej: »Jubilej! Peti maj se bliža! Vsi, ki ste ta dan šli »svobodno« na volitve, spomnite se tega dneva in uživite se zopet nazaj v tiste »svobodne« čase!« Že vse prav in lepo. Bomo videli, kaj bo prinesel nov volivni zakon. Kaj, če se bo moral »Slovenski gospodar« v bridkosti spomniti modrega izreka »ne hvali dneva pred večerom« in bi moral zapeti tudi svojim ljudem prav enak jubilej?! Kam gredo dobički I Iz 17a št. »Kmetskega lista« posnemamo naslednje poročilo o dobičkih kapitalistov v borskih rudnikih: »Ruda, kupčija tebe rede,« je Slovencem pel že Valentin Vodnik, le tega še * ni povedal, da gredo dobički prvenstveno vt uje žepe. Tako bo uprava Francoske družbe borskih rudnikov na občnem zboru 11. maja t. 1. po poročilih iz Pariza predlagala izplačilo dividende 272.36 odn. 275 frankov. Zmanjšanje dividende pa ne pomeni, da je dobiček manjši, ker je družba v decembru 1936 izvedla povišanje glavnice od 15 na 60 milijonov frankov, in sicer prav radi tega, da se vsakoletni visoki dobiček razdeli na večje šteivilo delnic. Lanska dividenda je bila izplačana na 600.000 delnic. V celoti se bo porabilo za plačilo dividende nad 79 milijonov frankov nasproti 46 milijonov, kolikor je bilo izplačanih lani. Iz povišanega zneska za dividendo se da sklepati, da se je dobiček lani še znatno povečal. Ti gospodje torej lahko brez pretiravanja govore o naraščajočem blagostanju.« Plačilo starega dolga Sloveniji O nujnosti železniške zveze Slovenije z morjem piše »Trgovski list« med drugim: »Napoved 4 milijardnega notranjega posojila za investicije in narodno obrambo je zopet postavila v ospredje staro zahtevo Slovenije: sezidavo železniške zveze Slovenije z morjem. In to je tudi le naravno. Kajti zveza Slovenije z morjem je bila že uzakonjena, za to zvezo se je tudi najelo posojilo in bi zato sezidava te železnice pomenila le plačilo starega dolga Sloveniji. Pa tudi pravičnost zahteva, da se ta železnica že enkrat izvede. Niti ena železniška direkcija v državi ne daje tako velikih dohodkov železnici ko ljubljanska, vnobeni drugi direkciji pa se ni zgradilo tako malo železniških prog kakor v ljubljanski. V nobeni drugi železniški direkciji pa tudi ni železniško osebje tako obremenjeno s službo, ko v Sloveniji. To so sami tehtni in stvarni dokazi, da je Slove nija v železniškem pogledu v resnici zapostavljena. Ta zapostavljenost je dose-daj že toliko časa trajala, da ima Slovenija vso pravico zahtevati, da se že enkrat neha. Složno mor zato zahtevati vsa Slovenija, da se vsaj sedaj ta njena stara zahteva izvede in da se ji vsaj sedaj Izpolni obljuba, ki ji je bila v obliki zakona dana že pred leti. Stari dolg se mora Sloveniji že enkrat plačati.« Za kmečke žulje . . . Kmetijska zbornica v dunavski banovini je razpisala mesto glavnega tajnika. Prosilec mora imeti fakultetsko ali slično izobrazbo in ne sme biti starejši od 45 let. Imel bo z dokladami vred 8700 Din mesečne plače. Kaj bodo dejali k tej ministrski plači kmetje v dunavski banovini, je drugo vprašanje. Zdi se namreč, da je v Jugoslaviji presneto malo kmetov, fci bi jim kljub težkemu delu za vzdrževanje sebe in svojcev kanilo v žep na mesec suhih 8700 dinarjev. .'Nočemo miloščine•• »Kmetski list« piše v svojem velikonočnem , uvodniku »Verujemo v vstajenje« med drugim: »V dolgih stoletjih tujega jerobstva smo se Slovenci nekako navadili na tujo miloščino. Misel, da je le to trajno in nekaj vredno, kar narod zmore sam iz sebe, je v nas skoraj zamrla. Zato nas je veliki trenutek ob zlomu naših so-yražnikov na Itoncu svetovne vojne našel tudi popolnoma nepripravljene. BiH smo kakor tiste svetopisemske device, ki so prišle na gostijo brez olja v svojih svetilkah. Tujci so med nami zasejali seme razdora, sovraštva in medsebojne razprtije, a vrhu tega še suženjsko vero, da nam bo kdorkoli poklonil svobodo kakor dekle fantu piruh za veliko noč. Tako smo ob zarji dni, ki so bili za kdo ve kako dolgo bodočnost usodni in odločilni. ostali omamljeni in smo se zaletavali križem kakor vešče. Zavoljo tega smo doživeli nekatero razočaranje* ki nas še danes skeli in nas bo skelelo, dokler nam spet ne napoči kdaj velik teden, ko nas bo življenje poklicallo k novi skušnji. Ali pa naj nam napake preteklosti vzamejo voljo do dela v sedanjosti in upanje v bodočnost? Nikakor ne! Nekoč je zapisal Oton Župančič, naš največji sedanji pesnik, tele besede: »Osel gre samo enkrat na led! Baš to je oslovstvo! Modrec si misli: Prvič sem pal, drugič bom plesal po njem.« V teh kratkih besedah je izražena vsa tista modrost, ki je zlasti nam Slovencem tako krvavo potrebna. Ne obupati zaradi morebitnih napak in zavoljo več- jih ali manjših neuspehov, ampak nasprotno! S podvojeno voljo, z jekleno vztrajnostjo in z neuklonljivo vero v končno zmago se je vnovič treba lotiti dela in delati, delati ter zopet delati. Proč z mislijo, da nam bo kdo kaj poklonil ali daroval! Ta misel samo opravičuje lenobo, ki pomeni našo smrt. Saj poznate pregovor, da je »Šenk umrl, bog-lonej ga je pa pokopal«. Brez naše volje, brez naših lastnih naporov, truda in žrtev ne bomo dosegli nikoli ničesar koristnega zase, najmanj pa pravice. Kajti pravica^ je božji zaklad, ki ga je deležen samo tisti, kdor s svojim življenjem in delom dokaže, da ga je vreden!« 7 dni po svetu 7 dni svetovne politike Pretekla nedelja je bila za evropsko politiko pomembna v toliko, da je z vso ostrino postavila vprašanje sudetskih Nemcev in s tem vprašanje notranjega sožitja med državnim narodom in med nacionalnimi skupinami, t. j. v prvi vrsti Nemci. Vodja sudetskih Nemcev Konrad Henlein je v okviru velikega kongresa svoje stranke (Sudetendeutsche Partei) zavrgel osnovo manjšinskega statuta, kakor ga je oznanil in izdelal ministrski predsednik dr. Milan Hodža. Henlein je postavilo sem točk svojih zahtev. Med temi zahtevami se nahaja tudi tista, ki stremi za revizijo češkega pojmovanja zgodovine in iz nje izvirajočih posledic. Henlein zahteva nadalje popolno avtonomijo sudetskih Nemcev, reparacijo vseh krivic, ki da so se zgodile Nemcem vse od 1. 1919, izključno namestitev nemškega uradništva v nemških pokrajinah in slovesno priznanje narodnega socializma kot tistega svetovnega nazora, ki je tudi nazor sudetskih Nemcev. Češke stranke se do sedaj še niso izjavile v parlamentu o teh zahtevah, dočim jih je tisk odklonil večjidel, ne pa popolnoma. Podoba je, da niso vsi mostovi podrti in da se bo dala najti še primerna platforma ob popuščanju z obeh strani. Medtem pa je postalo češko vprašanje že tudi mednarodno vprašanje, saj se ba-vijo z njim zapadne velesile prav tako intenzivno kakor Nemčija in Italija. Sedaj bo treba počakati na manjšinski statut praške vlade. Pred obelodanitvijo tega statuta ni pričakovati kakih bistveno novih momentov v tem vprašanju, s katerim so se 28. t. m. bavili tudi o priliki francosko-angleških ministrski razgovo-rovv Londonu. Prezident dr. Beneš je poslal vladam v Parizu in Londonu obširno spomenico, ki prikajuje ves dosedanji potek dogajanja v zadevah nemške narodne manjšine, obenem pa vsebuje baje ta spomenica neko podlago za nadaljnja pogajanja. Francosko-italijanska pred pogajanja, ki sta jih pričela grot Cia-no in odpravnik poslov Blondel v Rimu s tolikim optimizmom, so zaenkrat stopila nekoliko v ozadje, ker se je francoska diplomacija koncentrirala bolj na londonske razgovore, kis o jih pričeli Chamberlain, Daladier, Bonnet, lord Halifax in sir Robert Van sittart 28. t. m. v Londonu. Tako so sedaj angleško*francoski razgovori vo spredju vsega zanimanja. Pričeli so se v znamenju Češkoslovaške, napovedana pa so tudi pogajanja o poglobitvi angleško francoskega sodelovanja na političnem, gospodarskem in vojaškem polju. Francoski tisk je dal razumeti, da bi hotela Francija dobiti v Angliji posojilo za svojo oborožitev, toda Angleži zahtevajo en bistveni pogoj za plasiranje svojega denarja v Franciji: dao stane pri liberalističnem gospodarskem listemu, t. j. da ne bo uvedla devizne kontrole in drugih omejitev v izmenjavi gospodarskih dobrin. Anglija gre za to, da ostane Francija zvesta wa-hingtonski valutni pogodbi in le v tein slučaju je londonska »city« pripravljena finansirati francosko letalsko industriio t. t. d. Japonska vojna utrujenost je sedaj aktuelni predmet mednarodnega tiska. Če in v koliko odgovarja resnici, 'bodo vsekakor pokazali dogodki sami. Te vesti govore o tem, da primanjkuje Japoncem finančnih sredstev, da so devize izčrpane in da so razni neuspehi na kitajskih frontah dovedli Japonsko tako daleč, da bo morala s spremembo zunanjepolitičnega kurza rešiti, kar se rešiti da. Konkretnega o tem nimamo nič, kajti ministrski predsednik knez Konoze ze napovedal postreno akcijo proti Japonskeni-Zdi se, da so se njegovi osebni nasprotniki na Japonske mprerano veselili njegovega padca. Na Japonskem je marsikaj nejasno, verjetno pa je, da gre za običajno azijatsko taktiko, ki ji pa Evropa ne bi smela nasesti. V Nemški Avstriji je bil te dni postavljen Josef Biirckel za neomejnega upravnega diktatorja, ki ima do 1. maja 1939 izvesti v smislu naloga Hitlerja popolno zlitev dosedanje avstrijske in nemške uprave odnosno njeno pre-topitev v sistem rajha. Državni namestni dr. Seyss-Inquart in avstrijski ministri so v vsem podrejeni Biirckelu, ki ima svoj določen program in nalogo. Dopisi ..Ed Rogaška Slatina Sokolsko društvo iz Šmarja pri Jelšah je uprizorilo v nedeljo, dne 24. aprila t. I v gornji dvorani tukajšnjega Zdraviliškega doma prekrasno spevoigro »Mežnarjeva Lizika«. Gostje so se prav dobro odrezali. Občinstvo, ki je veliko dvorano proti pričakovanju dobro napolnilo, je bilo zelo zadovoljno. Šmarčani, še večkrat kaj lepega! K uspešnemu delu čestitke! Srna v parku, ščetinar na poti vanj. V prekrasnih dneh pred Veliko nočjo so zdraviliški park pred Zdraviliškim domom lepo uredili; saj smo o praznikih pričakovali raz nih obiskov. Radovednost pa je prignala proti našemu pričakovanju prav v naso neposredno sredino z bočkega revirja lepo srno. Radovedna lepotica si je ogledala nasade, nakar jo je popihala nazaj. Na veliko soboto jo je prav v bližino Rogaške Slatine prilomastil še divji prašič. Dolgouši lepotec ni mogel v park, ker so mu prej prerezali pot in mu takih napihali v kožo, da se je pri priči vrnil na Boč. Čudno res, kako celo nema žival zaide na stranpota! Loka pri Zid. mostu Radeškcmu dopisniku v arhiv. Z ozirom na ugotovitve, ki jih je radeški dopisnik priobčil v 10. številki »Edinosti« glede Loke. bi si mi, kmetska misera plebs, svojemu meščanskemu sosedu dovolili povedati nekaj pripomb. Dasi naši ljudje niso ošabni, oholi ali pa celo domišljavi, temveč preskromni, premalo ponosni in samozavestni, bi pa le kazalo malo korigirati nazore o naši »mali vasici, ki je širšemu občinstvu morda znana samo po svoji založbi Umetniški propagandi in seveda samo po imenu«, kakor to javnosti razodeva naslovni član-kar. Po tej notici bi bilo sklepati, da ie naš kraj gnezdo, v katerega se le redko'zgubi človeško bitje, selišče, ki po svoji vrednosti ne spada niti v vrsto naselbin kakor so .Mišji Log, Cučja Mlaka ali Drečji Vrh onkraj Brunka, zaselje, ki ga ni najti niti na naj-preciznejši specijalki. Po svoji nerodnosti pa ugledni avtor tega spisa pade sam s seboj v kontradikcijo in govori o cestah, ki vodijo skozi vas in celo neki trg se mu je zapletel pod pero. Neverjetno od kcd več cest v taki neznani in nedostojni luknji in celo trg v vasici, ki jo je dopisnik označil z demimttivom ad minimum. Zavedamo se, da naša vas ni velika; mala vasica je pa le za tistega, ki jo gleda iz vidika malomeščanske nadutosti in njeno življenje presoja po svojem velemestnem pojmovanju. Tistemu, ki ima o Loki tako samonikle pojme pa povemo, da ima Loka z Račico vred. s katero tvori organsko celoto, do 120 hiš in okoli 500 ljudi. To pa navajamo le zato, ker ima tudi prestolica ob Lopoti le s pomočjo Njivic precejšen del svoje veličine. To naše zakotje pa ima tudi sedež občine, po teritoriju največje v laškem okraju, nato še okoli šest sto let staro župnijo, šolo iz dobe Marije Terezije, pošto in brzojav že nad sedemdeset let, železniško postajo pa prav tako kot naše sosednje mesto. Razen političnih in verskih organizacij deluje tu osem kulturnih in nacijonalnih društev, ki svojo nalogo prav dobro vršijo in po uspehih relativno prav gotovo ne zaostajajo za svojimi meščanskimi tovariši. Poleg tega pa si upamo še trditi tudi to, da ima Loka po svoji legi, velikosti in urejenosti več pogojev za trg kot kakšno podeželsko »mesto« za pravo mesto. Kar se pa tiče trditve, da je Loka svetu morda znana samo po Umetniški propagandi, ugotavljamo, da gospod mestni dopisnik gleda preteklost in sedanjost v svoji okolici iz žabje razvidnice in mu ni znano n. or., da je okolica Loke po svojih izredno razvitih sledovih iz diluvija znana geologu in geografu; on ne pozna pomena Loke v zgodovini Babenberžanov, ne ve nič za Trubarja in ne za Valvazorja, ki je sicer opisoval le Kranjsko ali se je že v XVII. stol. spomnil tudi brezpomembne Loke na Štajerskem, ne ve nič o tradicijah prometa na Savi in ne o Pretiranih poročilih o sodnih postopkih pri tukajšnjem sodišču v dobi fevdalizma. Mimogrede naj omenim še primer, da je nekemu meščanu onkraj Save bil pred leti napoti babenberški grb vrh zvonika loške cerkve in je to dejstvo v nekem dnevniku proglasil za avstrijakanstvo, dasi bo ietos že minilo 692 let odkar ie umrl zadnji član te rodbine. Takratni dopisnik Pa, rerum histo-ricarum peritissimus, ga je strokovnjaško zamenjal za habsburškega in odločno pozval merodajne faktorje, naj se ta zgodovinska navlaka iz leta 1208 odstrani z vidnega mesta. Grb sedaj čaka. da ga sprejme v varstvo kak mestni muzej v bližini, lzgleda torej, da ni edinstvena zasluga Umetniške propagande za poznanje našega kraja. Za tistega, ki nima pravega smisla za svojo okolico, mu še kaka druga propaganda ne pomaga. Poznavalci razmer bodo pa še ugotovili, da med nami in vami ni bistvenih raz lik ne v gospodarskem in socijaluem pogledu, ne v kulturnem delovanju. Raditeg« se nam pa zdi odveč cinično namigavanje na vaško manjvrednost. K. g. o. L. Dol pri Hrastniku Dajte urediti, kar res mora Wti! Vemo. da so naši širši javnosti, kolikor nc iz lastne preizkušnje pa vsaj po čitanju raznih časopisov še dobro znane slabe razmere na naših cestah. Vzemimo na primer banovinsko cesto, ki pelje iz Dola v Šmarjeto pri Rimskih toplicah, kjer se veže z glavno cesto Uelje •—Zidani most. Lahko že takoj pri začetku iz samega Dola opazimo veliko lesnobo, zlasti pa v današnjih časih, ko se na naših 1 cestah zelo pogosto pojavljajo veliki tovor- ni avtomobili raznih tvrdk, ki pa pri sre-čavanju z raznimi vozilnimi sredstvi morajo po več metrov manevrirati, predno pridejo do prostora, da lahko eden od njih nadaljuje vožnjo. Največjo tesnobo in nesigurn ist pa povzroča stari leseni iii trohneli most pri tamkajšnji Bizjekovi kapeli ali po domače rečeno pod »marnskim klancem«. Težko je tudi kolesarju, ki se hoče na kolesu Prepeljati od marnske kapele navzdol. Pa se mora radi razrite ceste na vseh koncih in krajih v prvi vrsti, dobro pripasati preko trebuha, da niu ne bi čreva izpadla. Radi ver jamemo, da za naše ceste ni dovolj kredita. Prepričani smo pa. da če bi gospodje šli malo natančneje pogledati v' ljubljanske blagajniške predale, bi se pa tudi našla kakšna skromna vsotica, katera bi zadostovala za popravilo najpotrebnejšega. Hrastnik Pri nas je nedolgo tega neki govornik na nekem zborovanju rekel, da bo moral vsak grešni Hrastničan, ki bo po smrti poslan v pekel, brez pardona prinesti s seboj koš premoga. Zdaj pa že vidimo vse stare grešnike pridno na delu. Cim so minuli letošnji namesto veseli, žalostni velikonočni prazniki, smo med nami opazili na novo prišlega, prijazno nasmejanega dimnikarskega mojstra g. Perca iz Višnje gore, ki ga pa najbolj z veseljem pozdravljajo naše kuharice v ltadi. da se jim ne bo več tako kadilo po kuhinjah. Saj je res že zadnji čas, da se naši dimniki enkrat temeljito prečistijo. Ruše Predavanje o Češkoslovaški. Priredi! ga je tukajšnji Sokol. Proi. Šedivy je v stvarnih in jedrnatih besedah prikazal notranji in zunanji položaj Čehoslovaške. Oiisal nam je njen demokratičen ustroj ter se dotaknil tudi položaja delavstva pri nas. Delavci so s simpatijo in zanimanjem sledili predavatelju. Čehoslovaška je ena onih držav, okoli katere se zbira pohlepni imperializem — ona pa ostaja okoli njega kakor otok demokracije. Li Iimi «r».jsojo*il s. 1*» IfJ> in o umuj,**'!' «* 1 v 1’ k, i.i ai '(!» hireii« n»m jo jii* rl tw-ran alk ta Jfc*. Ruško delavstvo, ki se je udeležilo tega predavanja, se zahvaljuje Sokolu zanj. Želi samo, da bi se slična pre davania prej razglasilo, da bi se jih delavstvo v večjem številu udeležilo, ker raste med delavstvom zanimanje za aktualna pre- davanja, odkar so nam vzeli našo kulturno organizacijo. Predavanje priporočamo vsem društvom, posebno delavskim strokovnim or gahizacijam brez razlike svetovnega nazora. Vuzenica Pretekli petek je v Vuzenici v gospodarskem poslopju gostilne Žebrek, lasi Mestne hranilnice v Mariboru, nastal na nepojas-nen način požar, ki bi v slučaju vetiovnega vremena bil usoden za ves spodnji del trga. Gospodarsko poslopje je bilo leseno. V hlevu je bilo nekaj oblanic, na skednju pa je imel najemnik — mizar izdelano pohištvo, kjer se je nahajala mala količina sena in slame. Takoj je bilo vse poslopje v plamenu in iznad pogorišča se je dvigal visok steber isker, ki so zajele še skodljasto streho stanovanjske hiše. Skoda je občutna za mizarja, a hranilnica trpi škode okrog 20.000 dinarjev. Domači gasilci so bili takoj na mestu. Prvi curki so prišli izročne brizgalne, ki je shranjena v neposredni bližini. Kmalu nato pa so prišli naši gasilci z motorno brizgalno, ki je tokrat takoj izborno in vstrajno delovala. Vodstvo čete v Vuzenici je pod poveljstvom g. Mravljaka Josipa v zeo! sposobnih rokah ter šteje četa lepo število aktivnih gasilcev. Md vztrajnimi in požrlvoval nimi gasilci pa je tudi nekaj takih, ki izgube ob požaru glavo ter se ne oziraje na vodstvena povelja počenjajo nesmotrena reševalna dela, ki ovirajo smotreno delo ostalim gasilcem. V tem oziru bi bilo priporočati baš tem več poslušnosti napram pc,velj-niku. Pri požaru so nato sodelovali še gasilci iz Mute. Mareirberga in Vuhreda. V nedeljo 24. aprila se je vršila skupščina Gospodarske zadruge v Vuzenici. Iz ietnega poročila posnamemo, da je štela zadruga v preteklem letu 256 zadružnikov ter je imela skupno 790.500.— din prometa. Zadruga ie oila ustanovljena 10. februarja 1935. ter je stalno napredovala v številu zadružnikov, kakor v prometu. Tri leta je bila brez strehe in neplačanih uslužbencev. Zagradila si je lep zadružni dom, pod čigar prostorno streho so našle zavetišče vse gospodarske organizacije. Sedaj ima uslužbenca g. Mravljaka Hinka, ki vztrajno in smotreno pomaga zadrugi k vedno lepšemu in vidnejšemu uspehu. Zadruga se je pečala izključno !e z nabavo vseh neobhodno potrebnih življenskih po trebščin. V zagovor, da je vnovčala le malo produktov, je utemeljeval upravni odbor, da jo tako delo toliko časa brezpredmetno, dokler ne najde pravih stikov, brez posredoval cev s potrošniki. Vztrajno in previdno išče izhodov, kar velja posebno ze les. Brezpomembno je delo zadrug, ki je povezano s prekupčevalci lesa. Na ta način sc izloče res Ic krajevne lesne trgovce pri izrabljanju kmetove nevdnosti v korist njih samih, ne izločajo se pa posredovalci na veliko, ki si polnijo žepe na račun kmeta in krajevnega lesnega trgovca. Iz nadaljnega poročila iz zahvale upravnega odbora je razvidno, da so bili zadružniki gospodarske zadruge zelo požrtvovalni ler so zadrugi pomagali Pri graditvi za- družnega doma z darili v lesu, z vožnjami in dovožnjami gradbenega materijala, kakor tudi z delovnimi močmi. Pritrditi moramo nje ni izjavi, da so taki zadružniki svetli vzori, kako je treba pomagati mladim zadrugam na noge, kako je treba gojiti In razumeti skupno delo za boljšo bodočnost. Upravni odbor je podal podroben obračun zadružnega doma in gospdarskega dne, ki ga je priredila zadruga v lanski jesen-. Skupščina je nato sprejela prilagoditev pravil k novemu o gospodarskih zadrugah, ki pa v namenu in predmetu poslovanja ne prinaša bistvenih sprememb. Nato je bil izvoljen nov upravni odbor, ki ga sestavljajo sledeči zadružniki; Mravljak Viktor in Peruš Alojz, posestnika pri Sv. Pri možu na Poh., Vollmaier Karel ml., učitelj, Saletzl Maks. mizar in Križan Franc, žel. delavec, vsi iz Vuzenice, Grazte Anton in Grubelnik Franc, posestnika pri Št. Vidu, Dobnik Aleš, posestnik pri Sv. Primožu nad Muto, Uršnik Anton, posestnik pri Sv. Danijelu v Trbonjah, Vednik Jakob in K'emen Anton, posestnika v Dravčah ter posestnik Orešnik Franc iz Št. Janža. V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni: Pro hart Josip in Pokeržnik Anton, posestnika pri Št. Janžu, Mravljak Josip, posestnik in zgodovinar, Vollmaier Karel st., šolski upra vitelj v pok- oba iz Vuzenice, Dolinar Ivan, župnik pri Sv. Primožu na Poh., Mravljak Franc, pos. sin iz Gortine in Holbl August posestnik pri Št. Vidu. Pri predlogih sta bili soglasno sprejeti sledeči resoluciji: 1. Zadružništvo se naj uvede kot poseben predmet po vseh ljudskih šolah in s tem v zvezi na učiteljskih šolah. 2. Mobilizirajo se naj vse zadružne ustanove, ki razpolagajo s kapitalom, da se čim prej ustanove blagovne centrale za nabavo vsega blaga in za vnovčevanie kmetsih produktov. Priskočijo jim pa naj na pomoč banovine in država z brezobrestnimi posojili. SOTRUDNIKE IN DOPISNIKE prosimo, da pošljejo svoje prispevke najkasneje do vsake srede v tednu. Naše tržišče in cene Les. Tesan les od 170 do 210 din za kub. meter. Smrekovi holdi od 130 do 160 din. Borovi hlodi od 140 do 180 din. Macesnovi hlodi od 250 do 330 din. Drva, trda od 50 do 70 din za 1 m. Drva, mehka od 30 do 40 din za 1 m. Smrekov rezan les od 310 do 370 din za kub. meter. Skorja 19 do 20 din /a 100 kg. Živina. Kupčija je nekoliko popustila. Ponudba je sicer precjšnla, nakup manjši, tako da na sejmih ni bilo kdove kakšne živahnosti. V posameznih krajih so bile dosežene sledeče cene; Maribor: debeli voli 4.25— 5.25 din. poldebeli 3.75—4.25, plemenski 4.50 -■5.75. biki za planje 3.50—4.50, klavne krave debele 4—4.80, klemenske 4—5, klobasa-rice 2.50—3.10, molzne 4—5, breje 3.50—4, mlada živina 4.25—5.25, teleta 5—7 din. Ljubljana: voli 3.75—5.25, krave 2.25—5.25, teleta 7—8 din. Kranj: voli 6.25. 4 in 5 din, telice 6.25, 6 in 5.25 din, krave 5, 4.5(1 in 4 din, teleta 7—8 in 6.50 din, Lendava: biki 5—6 din, telice 4.50—5 din, krave 2—3.75 din. Kamnik: voli 4—5.75. krave 3—4.50, jun ci in telice 4—5 din, teleta 5—6 din. Svinje. Mnogo stalnejša in boljša jc kupčija s prašiči. Cene so dokaj trdne. Na mariborskem svinjskem sejmu so se prodajali mladi prašiči 5—6 tednov stari po 75—100 din, 7—9 tednov po 110—130 din. 3—4 mesece po 150—210 din, 5—7 mesecev po 300— 390 din, 8—10 mesecev po 420—490 din, eno leto stari po 710—820 din; 1 kg žive teže 6.50—7.75. 1 kg mrtve etže 8.50—11.25 din. — Na ptujskem sejmu so bili pršutarji 7— 7.50din, debeie svinje 7.75—8 din, plemenske svinje 6—7 din; mladi prasci 80-yl20 din komad. — V Ljubljani se prodajajo mladi pujski po 120—200 din komad, v Kranju pr-šutarji 8—9.50, Špeharji po 10 din, mladi puj ski 7—9 tednov stari po 150—200 din Poljski in drugi pridelki: Seno od 50 75, otava do 50, slama od 25—50 din. Krompir 1—1.50, nov italijanski krompir no 6 din; čebula 3—4, česen 5—8, zelje 1—4, kislo zelje 3, kisla repa 2, karfijola 8—10 din za kg, glavnata solata 14 za kg. tuji grah v stročju 14. Jabolka 4—8, suhe češplje 10—14, orehi luščeni 22—24. — Pšenica 1.75—2, ječmen 1.50—1.75, rž 1.50—2, koruza 1.25—1.50, ajda *1—1.25, fižol 1.50—2.50 din. Med 20—24 dm za kg. SE JM I 1. maja: v Boh. Bistrici, Tirni, Videm (Dobrepolje), Ljubnem, Muti, Podčetrtku v Veračah, Trbovljah, Velenju. 2. maja: v Kranju, Novem mestu, Šmarju pri Jelšah, Ormožu, Murski Soboti. 3. maja: Ormožu, Ptuju, Zidanem mestu, Dol. Lendavi. 4. maja: Ljubljani, Domžalah, Kočevju, Krškem, Litiji, Ložu, Poljanah, Sevnici, Slov. Konjicah, Celju, Gor. gradu, Slov. Bistrici, Sv. Juriju pri Celju. 5. maja: Toplicah, Črnomlju, Mokronogu, St. Gotardu, Mariji Gradcu, Laškem, Turnišču. 6. maja: Mariboru, Veržeju. 7. maja: Brežicah, Celju, Trbovljah, Križevcih. Vrednost denarja l ameriški dolar 43,— din, 1 nemška marka 17.45, 1 švicarski frank 10, 1 angleški funt 215.—, 1 češkoslovaška krona 1.52, 1 italijanska lira 2.28, 1 francoski frank 1.31 dinarjev. Grahovo pri Cerknici V naši vasi je društveno življenje kal živahno. Poleg najmočnejšega, delavnega »Društva kmetskih fantov in deklet« imamo »Sokolsko četo«. »Gasilsko četo«, »Prosvetno društvo«. »Kmetijsko podružnico« in »Rej ca tnalih živali«, ki je edino v našem okraju Logatec. Letni občni zbori teh društev so minuli, le »Kmetijska podružnica« na na žalost odlaša z delom že več let. Ob banovinski cesti Bloke-Staritrg je zgra oila »Sokolska četa leta 1936 ličen dom, ki ji služi za njen namen. Tudi vsa ostala društva imajo svoje prireditve v »Sokolskem domu«, ki jim uprava radevolje odstopi, pri pomniti pa ie. da ui na mestu previsoko odmerjena odškodnina društvom, ki vrše pomembno delo za splošni napredek vasi. Kulturnoprosvetno »Društvo kmetskih fantov in deklet« je z velikim uspehom igralo Finžgarjev igrokaz »Divji lovec« dne 3 aprila in gostovalo na Velikonočni ponedeljek, 18. aprila v Sokolskem domu v Starem tigu. Občni zbor je imelo to društvo 20. marca, kjer je bilo videti vse opravljeno delo za kulturni napredek vasi. Pod spretnim vodstvom kmetskih fantov tov.Jakoba Šiic in Gornik Franceta ter učitelja tov. Novljana, je organizacija stopila v 5 leto svojega dela. S strahom zremo z bodočnost tega leta. mrzli dnevi so uničili vse upe, da bo gruda to leto več podarila za naše življenje. Vsako leto bolj slabo, se sliši pogovore starin ljudi. Davčna uprava pa odreja dražbe za dav ke, in tudi vse ostale ustanove kriče, kmet daj in daj. Ormož Pomladni plemenski sejem rodovniške govedi pinegavske pasme v Ormožu. Banska uprava v Ljubljani priredi v sredo, 4. maja dopoldne na sejmišču v Ormožu plemenski sejem rodovniške govedi pinegavske pasme. Na sejem bo prignano večje število dobre plemenske živine, zlasti mladih plemenskih bikov od 12 do 24 mesecev starosti. Vsem zanimaricem bo na ta način dana priložnost za nabavo res dobre plemenske živine. PREJELI SMO »Grada«, ki prehaja letos že v svoje petnajsto leto, se vedno bolj uveljavlja kot odločen in zdrav kmetski list. Med sodelavci beremo ta-le imena: J. Udovič ml., A. Podjavoršek, J. Danev (pesmi), Rupar, R. Gabin, dr. D. Chloupek, dr. S. Goljar, N. Pivec, J. Jermančič (pesmi), J. Tomažič in Miško Kranjec »Pravljica o ljubezni«. Fotografije in ilustracije dajejo reviji potrebno pestrost, ki prija pripro-stemu čitatelju. Razen tega je tudi mnogo tehtnih strokovnih in informativnih člankov. »Zadružni vestnik« (L. IX. Št. 4) prinaša sledeče sestavke: Kakšni naj bi bili odborniki zadrug? Kako izpolnimo nova pravila? Razvoj produktivnega zadružništva in Sporočila Zveze ter Bemežke. »Gozdarski vestnik« (L. I. Št. 4) s sledečo vsebino: Ing. A. Šivic: Razvoj gozdarstva in lova v Sloveniji. — Ing. S. Sotošek: Razmišljanja o pogozdovanju. — Ing. C. Božič: Izkoriščanje smrekovega lubja. — Dopisna gozdarska posvetovalnica in slične manjše prispevke. Ne ceni svojih prijateljev po tem, koliko ti morejo posoditi. Svetovalec ________________________________..Edinosti" M. M. iz Maribora: Vsakdo, ki je v privatni službi, je dolžan biti zavarovan pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev; izjema velja le za one, ki so zavarovani pri Pokojninskem zavodu za privatne nameščence, oziroma pri trgovskih bolniških blagajnah. Iz tega sledi, da so tudi državni vpokojenci, če so v privatni službi- zavezani temu zavarovanju. Na novo so uvedli tudi starostno zavarovanje za delavce. Državni upokojenci, ki prejemajo letno vsaj Din 1500.—, pa niso zavezani temu starostnemu zavarovanju pri O.U.Z.D. Kljub temu, da ste državni upokojenec, je pa vendar dobro, da ste zavarovani pri O.U.Z.D., saj imate kot upokojenec le brezplačno zdravljenje v bolnici, — torej le v težkih primerih, ko je zdravljenje v bolnicah potrebno, dočim nimate v lažjih primerih na razpolago brezplačnega zdrav nika, niti zdravil — kot imate to kot zavarovanec O.U.Z.D.; razen tega pa imate v primeru kakšne nezgode pravico do posebne nezgodne rente. OcfraSIt« in prIMIta vprašanju Svetovalec 'Muasti” ..E OIN O S T“ 30. aprila 1938 Kulturna Trije uvodniki Pred preusmeritvijo našega lavnega življenja V času, ko smo po našem dnevnem časopisju zaman iskali odkritih in poštenih izjav o nalogah in dolžnostih, ki nam jih nalagajo zadnji politični dogodki, so se vzdramili naši kulturni delavci in nam povedali nekaj besed, ki so jih naši poklicni politiki zamudili in pozabili povedati. Naj navedemo nekaj stavkov, ki so jih napisale naše tri vodilne revije. V »Ljubljanskem Zvonu« (št 3—4) je napisal Juš Kozak: »Kakor je ostal narod žilav in trdoživ skozi vse pretrese in se je ohranil zaradi svoje uporne konservativnosti, tako mu mora še vedno živa, življenjska volja ustva riti pogoje za nove čase, ki zahtevajo vse večjih naporov in aktivnosti. Narodna država, zopet z mrliči odkupljena, rojena iz velike življenjske volje, je zakoličila narodovo posest. Toda narod je ostal zaprt, kakor v tistih dneh, ko se je pričel pravdati za njive. Notranje nepripravljenega, nezaupljivega in tesnosrčnega so razočaranja potlačila. Vzgajan v vednem strahu, se je prihulil pred odgovornostjo za lastno usodo. Pred zgodovinskim dogajanjem pa ni mogoče ostati prihuljen.« članek se tončuje: »Večje odgovornosti, odkar se je v nas prebudla narodna zavest, še nismo nosili. Ne gre le za to, da ohranimo dediščino posesti, da prebudimo narodno in državno zavest, ustvariti moramo na svojih tleh z vsemi napori in aktivnostjo pogoje za zgradbo občečloveške kulture v obrambo vseh pravic človeškega dostojanstva. Le globoke etične in moralne vrednote dajo človeški skupnosti moč, zoperstaviti se velikim dogodkom.« Uvodnik v »Dejanju« (št 4) izzveneva v sledečih stavkih: »Zato pozivamo vse Slovence, jwistaše vseh nazorskih skupin in smeri, da oseb- bno-nazorsko in strankarsko resnico pravilno podredijo skupni narodni usodi, da na ta način najbolj zavarujejo prvo in okrepijo drugo ter s tem ravnotežjem ustvarijo glavni pogoj za skupno reševanje slovenskega narodnega življenja. Ne pozivamo k slogaštvu, ki niža duhovne napetosti in plitvi osebno usmerje/io delo, ampak k takemu načinu slovenskega sobivanja, ki z njim dajemo prednost določenim in nujnim življenjskim zahtevam pred neobveznim in idejno-organizacij-skimi. Naša iskrena želja je, da bi ta poziv porojen iz mladega rodu in v usodnem času, razumeli predvsem tisti Slovenci, ki odločajo v današnjem gospodarskem, političnem in kulturnem življenju«. Slično čitamo v »Sodobnosti« (šL 4): »Iz teh vidikov je treba konkretno zastaviti prašanje: kaj je že storjenega in kaj je treba še storiti v pogledu zbiranja slovenskih kulturnih delavcev v enotno obrambno fronto slovenske kulture? Pr- vi koraki takega zbiranja so storjeni. Toda, ali so ti začetni poizkusi postavljeni na podlago, ki je za naše dnašnje sioven-ske potrebe dovolj široka? Ali ni sedanja podlaga odločno preozka? Ali ni danes potrebna koncentracija sil na mnogo širši osnovi, ob popolni izločitvi nevažnih, da celo škodljivih pomislekov, ki so že tolikokrat zavrli skupno delo, da bi nam že vendarle enkrat lahko služili kot zgolj poučna in žalostna izkušnja preteklih dni, ne pa kot vodilo za bodočnost« Ali ne diha iz teh in takih stavkov nekaj, kar daje vero, da se slovenska inteligenca vedno bolj zaveda odgovornosti, ki jo ima pred narodom In zgodovino? Pri naših poklicnih politikih še menda dolgo nismo tako daleč. Ali pa se nemafa motimo? OBZORJA revija za leposlovje, umetnost in publicistiko Usoda mariborskim leposlovnim revijam doslej ni bila naklonjena; kajti izhajale so večji del iz prestižnih, često tudi narodnostno-političnih razlogov, ne pa iz resničnih potreb kot glasilo oisateljske generacije. Zato so vse te revije bolehale na notranji idejni šibkosti, pred vsem pa na pomanjkanju spretnih in zmožnih pisateljev. Danšnji čas je mariborski reviji »Obzorjem« bolj naklonjen. Ne le zato, ker je postal Maribor danes kulturno in politično tako pomemben, kakor doslej še ni bil, ampak tudi zato, ker se je nabralo v Mariboru in okolici lepo število pisateljev, ki so se tudi v centru že uveljavili. Razen tega se da s priključitvijo ostalih kulturnih delavcev v krog sodelavcev razširiti osnova take revije. Pogoji za uspevanje so torej dani. če bodo »Obzorja« znala združiti okoli sebe v širokogrudni pozitivni delovni simbiozi vse kulturne faktorje brez razlike svetovnih in političnih nazorov in če bodo posvečala potrebno pozornost svojstvenim problemom slovenskega severa, jim je uspeh že v naprej zajamčen. Kolikor se da soditi po prvi dvojni številki, so na najboljši poti, da postanejo revija z visokim nivojem. Iz vsebine omenjamo prispevke š o r-lija, Potrča in God in e (leposlovje v prozi), Samca, Voduška, Petelinove, Rehar j a in Žitnika (pesmi), D o r n i k a in Fr. V o d n i k a (eseji), Murka, T avčarj a, Kerenčiča Švarklnovo „Tuje dete** pri pobreški „¥zalemnostl** V nedeljo so uprizorili pobreški delavci znano optimistično rusko komedijo »Tuje dete«, ki je kakor že preje v Ljubljani in v Mariboru, kjer so jo igrali poklicni igralci, dobro uspela. Gotovo se delavec, ki mu je umetnost le nekak oddih od trde vsakdanje borbe za kruh, ne more •n tudi noče primerjati z ljudmi, ki jim je to poklic, če torej govorimo o ustvaritvah delavskih diletantov, ne smemo po-' zabiti, da so bili večji del prvič n odru in jih torej ne moremo presojati s previsokimi merili. Nekaj pa jim moramo brezpogojno priznati: tisto toplo_ ljubezen in voljo do kulturnega dela, ki žene_ te ljudi, da po težkem vsakdanjem delu še v.. in ure vadijo in se uče pozno v noč. In to je mnogokrat bolj dragoceno kakor visoka umetnost poklicnih igralcev. Že ko si vstopil, si bil presenečen: polna dvorana ljudi, ki so nestrpno pričakovali. da se dvigne zastor, štel oziroma izračunal sem, da jih je bilo vsaj štiristo. in K o v a č a (razprave in članki). Dva D i z m i n a epigrama in pod naslovom Pregled, Meškov govor na Zupančičevem večeru v Celju, drobno, a dragoceno razpravico J. G l a s e r j a o tiskovnih pomotah v Župančiču ter nekaj drobiža in ocen izpod peresa šnuderl a, Bajuka, Vodnika in Dornika. Torej vsekakor pestra in pisana vsebina! Izmed razprav bi radi posebno opozo rili na delo Kerenčiča in Kovača, ki s konkretnimi številkami razpravljata o našem gospodarskem položaju. To sistematično delo, ki mora tvoriti podlago za vsako kulturno in narodnostno-politično ter socialno delo na kmetih se vredno pridru žuje žgečevi razpravi o dveh vaseh v Halozah (Sodobnost) in Lampretovi »Tvarno duhovni strukturi župnije Ribnica na Pohorju« (Dejanje I. 4). želeti bi bilo, da bi imeli čim preje take razprave o drugih krajih slovenskega severa. Revijo vzorno urejata prof. dr. Vladimir Kralj in prof. dr. Ivan Dornik. Okusno opremljeno tiska in izdaja Mariborska tiskarna. »V vednosti vseh okolnosti, ki so pred 20. leti odločale in odločile našo narodno samostojnost, bo zagovarjala revija za-padne demokracije, svobodo narodnega samoodločevanja na vseh področjih državnega in meddržavnega življenja, zavedajoč se, da smo ob teh idejah pred leti kot narod vstali in da z njih zatonom v Evropi kot narod umremo«. (Uvodnik v »Obzorjih«, št. I—2, str. 2.) že samo to, nad vse častno število udeležencev dviga kulturno in narodnostno, da: tudi narodnostno, pomembnost njihovega dela nad marsikako prireditev, ki ima vso podporo javnosti in »merodajnih faktorjev«. Igralci so se izredno potrudili in so mestoma dosegli v svoji igri resnično visok nivo. Vsa uprizoritev je bila na dostojni višini in tudi bolj razvajeni obiskovalci so se zadovoljni vračali domov. jad. Kulturni drobiž Literarni večer štajerskih književnikov se bo vršil v začetku maja v mariborski Ljudski univerzi. Nastopili bodo Miško Kranjec, Anton Ingolič, Ivan Potrč, Janko Kajč in Branko Rudolf. Za večer vlada že danes živahno zanimanje. Strah Ima velike oži Razgovor z neobičajnim koncem Pred kratkim sem se v neki mariborski kavarni slučajno znašel s kulturnim delavcem, ki je napisal že petnajst člankov o edino pravi veri v bodočnost Slovencev, člankov se spominjam dobro. Bili so več ali manj megleno jugoslovenski, povedali niso nič, a bavili so se s slovensko edino potrebo, čimprej splahniti pod jugoslovenski krov. Seveda so bili skoz in skoz ti članki nacionalni. Nacionalni v tistem smislu, ki vidi samo nacionalnost ali ana-cionalnost, ne da bi se dotaknil v čemerkoli drugih vprašanj, kakor gospodarstva, socialnih in kulturnih razmer i. sl. v narodu, razmer, ki igrajo v življenju poe-dinca in celote važno vlogo, članki so bili napisani s tisto ostro ozkosrčnostjo, ki odlikuje prepričanje povprečnega, z monopolom nacionalizma nabasanega Slovenca, češ, ravno takole in takole bo in mora biti prav. Rad gledam takega Slovenca, dobra predvojna roba je. Razgledan je kljub ozkogrudnosti včasih po slovenskem svetu in zasleduje vsak pojav, še tako majhen listič ne uide njegovim očem. — Jaz, je poudaril svojo osebo, ne morem doumeti tega, kar se godi zadnji čas. Separatizem tu, separatizem tam. Ali smo se zato borili, ali smo zato žrtvovali svojo dragoceno kri? — Mi, sem odvrnil, smo se tepli za svoje gospodarje in smo njim žrtvovali tisto dragoceno kri, katero ste pravkar izvolili omeniti. Ali naš narod, to je kmet, delavec, meščanski rokodelec itd., je mnogo mislil na svobodo. Seveda, ne na tisto svobodo, kakršno pojmujete vi in o kakršni smo mi vsi skoz in skoz golčali v svet. Pazite, svoboda je samo ena — in, no, ravno to edino svobodo smo si želeli, nobene druge! Kos kruha k temu vprašanju ... — Materialist! je prekinil moj glas. Ni prav, da je inte-li-genca materialistična. Mar ste komunist? No, no, nikar užaljeni, nisem mislil tako hudo. Pozabite, prosim vas, kot da nikdar ni bilo izgovorjeno! Kako ste rekli prej? Aha, svoboda! Glejte Hitlerja, osvobodil je nemški narod! In u-e-dinil. Za skupnost je treba svojo voljo! Ah, da bi ga mi imeli, da bi še nam jugoslovenska majka rodila takega ve-li-kana! Kakšno svobodo bi nam prinesel? In u-e-dinil bi nas, iz tolikih kosov zvaril vse nas v eden edini kos železa. Tako pa ta frdacani separa-tizem. Ko je tretjič spregovoril to nagnusno besedo, se je zgodilo: omedlel je. čisto pravilno omedlel. In z najinim intervjuvom sva bila pri kraju. Domov grede sem premišljal o politiki. Tega ali onega drži pokonci, hm, tale pa je omedlel. Pomiloval sem kulturnega delavca in — bogami — vseh njegovih petnajst člankov mi je začelo rojiti po glavi... —din— Velika drevesa dajo več sence ko sadia. * Zakoni kakor naik lovijo niuhe, jastreba pa pustijo letati. Za povzdigo naše živinoreje Ban dravske banovine je na podlagi zadevnih uveljavljenih določb predpisal pravilnik o ustanovitvi, upravljanju in uporabljanju banovinskega živinorejskega sklada dravske banovine. Ta sklad se usta navija pri banski upravi za povzdigo živinoreje. Vanj se stekajo polovico občinskih pristojbin za izdajanje, prenos, podaljšanje in izpremembo živinskih potnih listov, obresti tega sklada, obresti posojil tega sklada in morebitni drugi dohodki. Splad se bo uporabljal samo za neposredno in posredno povzdigo živinoreje, zlasti za nabavo dobrih plemenskih živali selekcijskim društvom, občinam, kmetijskim ustanovam in društvom in posameznim posestnikom; za premiranje vseh vrst domačih živali, zlasti živali selekcijskih društev; za prispevke selekcijskim zvezam in nadzorovanje molže; za vzdrževalne nagrade lastnikom dobrih plemenjakov; za vzrejne nagrade dobrih plemenjakov; za tiskanje matičnih knjig in tiskovin in za nabavo pripomočkov okoli selekcijskega dela; za ureditev rejskih središč raznih domačih živali; za ureditev rodovniških konjerejskih edinic, za ureditev pro daje živine in živinoreje; za sklad za zavarovanje banovinskih plemenjakov in rodovniške živine pri selekcijskih društvih; za pobijanje jetike pri živini članov selekcijskih društev; za znanstveno strokovna preučevanja živinorejskih vprašanj; živinorejske tečaje, strokovno književnost in napravo načrtov; za poravnavanje stro škov prevoza plemenskih živali; za dajanje posojil občinam, živinorejskim društvom, zadrugam in zasebnikom za nabavo plemenskih živali. Natančnejša določila o podpiranju vsega tega in o posojilih bodo izdana s posebno odredbo. Proračun tega sklada bo sestavni del banovinskega proračuna. Kdor pljune po drugih, umaže najprej svoja usta. Poostreno nadzorstvo nad izvozom sadja Po novi uredbi ministra trgovine in industrije bo odslej spremenjena in poostrena kontrola sadja, določenega za izvoz. Med dosedanjimi predpisi in sedanjo uredbo je v glavnem tale razlika; Pregled sadja na domačem trgu se popolnoma ukinja, uvaja pa se strog in obvezen pregled na železniških postajah pri tovorjenju sadja v vagone. Poostreni so nadalje predpisi glede kvalitete sadja, ki se izvaža in so predpisane tudi označbe kvalitete in podjetij, ki se morajo nalepiti na zavitkih sadja, česar prejšnji pravilniki niso določali. Po tej uredbi spadajo pod kontrolo tudi maline in urehi. Na podlagi te uredbe bo strokovni odbor za sadje predpisal tipe embalaže za vse vrste sadja, ki je namenjeno za izvoz. Kar se pa kontrole same tiče, predvideva uredba na čelo individualne odgovornosti kontrolorja namesto dosedaje kolektivne odgovornosti tržnih komisij. Kontrolorje za pregled sadja, namenjenega za izvoz, postavlja trgovinski minister na predlog stro kovnega odbora za sadje. Ti kontrolorji so strokovnemu odboru tudi odgovorni za svoje delo. Uredba podeljuje strokovnemu odboru pravico, da določi dan za otvoritev izvozne sezone za sveže slive in sadje, česar prej ni bilo mogoče izvesti. Uredba predvideva tudi novo vrsto sankcij. V primeru kršitve predpisov dosedanjih pravilnikov so bili odgovorni izvozniki sadja upravnemu oblastvu prve stopnje. Ker se pa vse izrečene kazni proti izvoznikom na podlagi pravilnika zakona o kontroli kmetijskih pridelkov zaradi dolgega postopanja niso izvrševale, predvideva sedaj izdelani načrt uredbe, da bodo morali izvozniki položiti določen znesek kot kavcijo za izvršitev vseh predpisov te uredbe. OGLAŠUJTE V »EDINOSTI«! HABJANOV______________________ NEJCE V mrzlo, vlažno in po plesnobi zaudarjajočo izbo se je pritihotapil mrak. Na klopi ob mrzli peči sedi tridesetletni Nejče in od časa do časa nemirno strese z glavo, kakor da se brani nadležnih muh. Pa ni muh, le živčna bolezen grize mladega betežnega moža in mu kljuje po možganih kakor neusmiljeni detel. Stara Habjanka utrne vžigalico in nažge smrdljivo petrolejko, ki visi nad mizo. Potlej pogleda na uro, ki šklepeta na steni s svojim zarjavelim kolesjem in vzdihne: »Križani Bog, na deveto gre, njega pa še zmirom ni.« Nejče prične kopati z rokami. Rad bi spregovoril, pa mu besede ne gredo z jezika. Mati ga opazi, ustopi se predenj, ga prime za mrzlo, otrplo roko, se z žalostjo v očeh skloni prav k njegovemu ušesu in z nadušljivim glasom zašepeče: »Nejček, kar večerjala bova. Saj očeta najbrže nocoj ne bo domov ...« Sin brezizrazno gleda v materin naguban obraz. Ves ubog in nebogljen se vse- LOJZE ZUPANC sa v njene drobne, sive, mežikajoče oči. Posreči se mu, da s težavo spregovori: »Kakor veste, mati. Brrr, zebe me...« Habjanov Nejče je bolan — živčno bolan. Po vsem telesu se trese in tudi pameti je otročje. Za nobeno delo ni sposoben, zato so ga lansko jesen francoske oblasti poslale preko meje, nazaj v domovino. Pripeljali so ga v mrzlo kočevsko deželico, kjer gospodarijo ljudje tuje krvi in kjer v raztrgani, najemniški bajti skrom no živita in čakata svojega konca stari Habjan in njegova žena. Stari Habjan je upokojeni železniški delavec in prejema mesečno štiristo dinarjev pokojnine. Za življenje premalo, za smrt preveč! 2e pred leti se je bil vselil v malo bajtico, ki je bila last bogatega Kočevarja. Odšteval je od skromne pokojnine denar za najemnino, jedel nezabeljeno polento, tolkel mi-zerijo in preklinjal ves svet. Da, dokler sta bila z ženo sama, sta se šc nekako prebijala skozi sive dni stare- Za dom in pridne roke Priieten kotieek v hiši Povsod je lepo, a najlepše doma, pravi naš star pregovor. Toda le oni človek ga lahko prav od srca pongvi, kateremu je dom res prijeten, kateremu je dom res pravo pribežališče, kjer se otrese vseh življenjskih skrbi in težav. Mnogi. ljudje mislijo, da je le v bogatem domu prijetno. To mnenje je zelo napačno. Prijetno je v vsakem domu, kjer kraljuje žena, ki se je 7. .vso ljubeznijo posvetila domu, svoji družini in gospodinjstvu. V takem domu je doma sreča, in ob ognjišču, katerega je zanetila ljubeča roka gospodinje,'je vsa udobnost in zadovoljstvo družine. Prava gospodinja bo znala bogatemu kakor najrevnejšemu stanovanju datl_ tisto prijetno toplino, ki človeka privlačuje in osrečuje. Kaj pomaga, če je stanovanje čisto in lepo urejeno, pohištvo lepo in dragoceno, če nas že ob prvem vstopu sobo odbija nek hlad, ki veje od vseh teh, lahko lepih, toda vendar fako mrtvo razpostavljenih predmetov. Marsikatera gospodinja se čudi, zakaj se vedno manj znancev in prijateljev oglaša v njeni hiši. Naj bo uverjena, da se gost vedno rad počuti v hiši gostiteljice domače, udobno in prijetno. Kako se naj počuti gost prijetno, če je v nadi, da je bil povabljen na prijetno kramljanje ob popoldanski kavi, bil posajen na neudoben stol za več ali manj neudobno mizo. Ves čas bivanja v gostiteljevi hiši ima občutek neke prisi-Ijenosti in nedomačnosti. Kakor na ’ ak-šni razstavi čepe gostje za mizo sredi sobe. Ali bi ne bilo prijetnejše in privlačnejše, če bi si vsaka gospodinja takoj v začetku ali pa vsaj tekom prvega časa, uredila v enem izmed stanovanjskih prostorov takozvani prijeten kotiček? Z ozirom na to, kakšna so sredstva, s katerimi gospodinja razpolaga, si nabavi prostoru primerno kvadratno, nekoliko nižjo mizo. Okoli nje razpostavi nizke, udobne stole ali naslanjače, ob steni pa klopco, čeprav so stoli blazinjeni, učinkuje zelo pn-jetno par blazin, ki naj predstavljajo ročno delo. Tembolj so potrebne olazine na lesenih ali pletenih naslanjačih. Miza, kakor stoli naj bodo nižji zato, ker se na nizkem sedežu mnogo udobneje sedi. Ako postavi gospodinja v bližino omenjenega pohištva še eno ali dve sobni lončnici, bo to privlačnost kotička zelo povzdignilo. Na mizi pa naj bo prt, ki je istotako ročno delo, in nižja vaza s cvetjem. Koga ne bi prvi pogled na ta kotiček navdal z veseljem. Premislite, kako prijetno bo v njem vam, vaši družini in vašim gostom. cmoki. 3. Pro.ia. Zvečer: Krompirjev guijaž. Kava. Petek. Opoldne: 1. Smetanova _'>uha.v2. Zdrobovi zrezki. Solata. 3. Jabolčni praženec. Zvečer: Krompirjevi cmoki. Solata Sobota. Opoldne: 1. Goveja Juha. 1. Govedina. Špinača. Prožen krompir. Zvečer: Telečji paprikaš. Makaroni. Nedelja. Opoldne: 1. Goveja juha z rezanci. 2. Jagnjetina. Pečeni krompir. Solata. 3. Francoska cmelcfa. Zvečer: Sardine s čebulo. Kruh. Čaj. Riževe pogačice. Na vodi ali mleku, kateremu dodamo žlico sladkorja, skuhamo' riž nrecei gosto! Riž nato razgrnemo na pekačo m ga ohladimo. Ohlajenega razrežemo v štirioglate ploščice povaljamo v jajce in drobtine ter na obeh straneh opečemo v vroči masti. Serviramo jih z malinovcem ali marmelado. Goveja pečenka z makaroni. Kos lepe go veie meče brez kosti osolimo. Nato narežemo česna- slanine, dodamo soli in popra. to dobro premešamo in s to zmesjo preslaninimo govedino. Meso nafo dušimo na ^ečji množini dobro zrezane čebule med pogostim zalivanjem z vodo. Ko je gotovo, okisamo nekoliko s kisom ali citroninim sokom. Razrezano in z mesnim sokom polito pečenko obložimo z makaroni. Zdrobovi zrezki. 15 dkg gosto skuhanega zdroba. 10 dkg stlačenega kuhanega krompirja. nekoliko zrezane in na masti zarumenjene čebule, tri osminke litra vode- pe teršilj, poper, sol, majaron, 2 dkg moke in eno jajce dobro premešamo in oblikujemo zrezke. Povaljamo jih v moko, jajce in drobtine ter opečemo na masti. Pečeni krompir. Za izpremembo vam bo gotovo ugajal namesto kuhanega krompirja pečeni krompir. Krompir olupite in zrežite na tanke ploščice. Pustite, da se nekoliko osuše. nato jih osolite in spečite na masti da postanejo lepo ruiavo-rumene. Pri pečenju ne smejo ležati ena preko druge. Med pečenjem jih je treba obračati.______________ Praktični nasveti Grlo steklenice, cilinder itd. ravno presekaš, če tanko volneno vrvico namočiš v terpentinu in z njo trdno prevežeš mesto k . Petek, 6. maja. 11: Šolska ura^ Materi! (Brezpos. učit. abiturienti, vodi g. Silvo Me-hora). 12: Po naših stezicah (plošče). 12.45: Poročila. 13: Napovedi. 13.20: Pisan orkestralni koncert (plošče). 14: Napovedi. IS: Ženska ura: Podeželska gospodinja in tujski promet (ga. Ivanka Velikonja). 18.20: Nekaj valčkov (plošče). 18.40: Francoščina (g. dr. Stanko Leben). 19: Napovedi, poročila. 19.30: Nac. ura. 19.50: 10 minut za planince. 20: Mo zartova orkestralna ura (Radijski orkester). 21: Pablo Casals igra (plošče). 21.10: V. večer svetovne klavirske literature. 22: Napovedi, poročila. 22.30: Angleške plošče. Sobota, 7. maja. 12: Druga za drugo plošče hitijo, z vsake poskočni napevi dodnijo. 12.45: Poročila. 13: Napovedi. 13.20: Druga za drugo plošče hitijo. 14: Napovedi. 18: 7.a delopust (igra Radijski orkester). 18.40: Sre-dozentski človek (g. dr. Valter Bohinec). 19: Napovedi, poročila. 19.30: Nac. ura. 19.50: Pregled sporeda. 20: Zunanja politika (g. dr. Alojzij Kuhar). 20.30: V. večer muzikkome-dijantov. 22: Napovedi, poročila. 22.15: Vesel konec tedna (Radijski orkester). 23; XX. mednarodni katoliški esper. kongres. »Vremensko« poročilo. — Ti si sončni žarek moje duše. Ti preganjaš temne oblake mojega obupa in greješ moje srce tako silno, da se moja ljubezen nikdar ne bo ohladila ...« — Prosim nehaj, nehaj — je dejal . ona — in mi povej, ali je to ženitovanjska ponudba ali vremensko poročilo. SKRBI ZA »EDINOST«! ga življenja. Zdaj, ko so mu naprtiti na ramena še tridesetletnega pohabljenega sina, ki je bil le še živ mrlič, zdaj ie imel vzrokov več ko preveč, da si je pulil lase in preklinjal v svoji revi še hujše kakor kdajkoli preje. Že pred desetimi leti se je njegova najstarejša hčerka Magda izselila v Ameriko. S trebuhom /.a kruhom, kakor pravijo. Kakor že tisoči, stotisoči pred njo ... Ko se je Nejče izučil za ključavničarja in dorastel v krepkega fanta, je Amerika že davno zaprla svoje meje. In Magdi in Nejčku in starima dvema so se na mah v tisočih nočeh sanjane sanje razpuliiele v nič- rt »Ne, doma je na tisoče brezposelnih,« je potlej dejal Nejče. »Doma ne bom stradal in prekladal roke iz enega žepa v drugega. Na Francosko pojdem!« In je sel. Tako sta končno ostala v najemniški bajti stara dva Habjanova sama. Dokler se ni sin iznenada povrnil. Lansko poletje si je v tujini, kjer si je služil kruh, prijavil k tekmovanju kolesarjev. Vozil je prvi, kakor že čestokrat pre-ie. Tik pred koncem tekme je v njegovem kolesu nastala mala napaki«.a in zaletel se je z glavo v -zid obcestne hiše. Obležal je v krvi. živčni pretres je imel zanj hujše posledice, kakor so zdravniki sprva domnevali. Postal je pohabljenec, nesposoben za delo, ki ga je od doma zva bilo v tujino. Vsem je postal na mah v breme, in poslali so ga nazaj, cdkoder je bil prišel. Zdaj sedi Nejče ves zlomljen in slab pri svoji ostareli in revni materi. Naslanja se s komolci na mizo, živčno stresa z glavo in momlja z otročjim glasom: »Kakor veste, mati. Brrr, zebe me ...« Stariči zableste solze v očeh. Počasi, oprijemajoč se sten, oddrsa iz izbe v zakajeno vežo in potegne z burkljami iz peči čadast pisker. V glinasto skledico nasuje debelačnih žgancev, polije nanje nekaj žlic posnetega mleka, pograbi mimogrede z lesene police dve žlici in postavi večerjo na mizo. Od starosti in brezmejne žalosti sc ji glas trese, žalost se oklepa njenega obupanega srca, da zajoka presunljivo. Spomni se na Mater Božjo, ki je pred dva tisoč leti takisto trpela ia svojega Sina, ko je klečala pod križem, na katerem jc bila razpeta živa bolečina njenega srca. Ob tem spominu ji je še hujše pri srcu. Vsa objokana pristopi k sjnu in •se rahlo dotakne njčgovfega komolca. »Nejček,« pravi. »Lačen si. Jej, sin moj!« * Starega Habjana pa še zmerom ni domov. že popoldne je bil potrkal na vrata bajte občinski sluga. »Tole pozivnico podpišite, oče Habjan,« je dejal sluga, ko je vstopil v temačno izbo. »Pa najboljše bi bilo, da se kar precej odpravite v občinsko pisarno, župan vas kliče.« Stari si je nataknil očala ter podpisal pozivnico. »No, sem radoveden, čemu me kličejo na občino,« jc mrmral, ko se je hitel oblačiti. »Hej, mati!« je čez čas vzkliknil. »Mogoče so pa le uslišali mojo nrošnjo za Nejčka.« »Da bi bilo res,« jc vzdihnila Habjanka. Še tisto uro je odkrevsal v občinsko pisarno. »Tak, zdaj sem tu!« je pozdravil, ko je stal pred županom. »Klicali ste me, župan.« župan je bil zavaljen dedec. Zavihal si je dolge, mastne brke, se odhrknil in kar naravnost usekal: »S tisto vašo prošnjo pa ni nič, oče Habuui! Odbita je! Tule je zapisano, gl.ejr ti?,« mu je pod nos podržal orumenel koč popisanega papirja, »da ste upokojenec, in da morate potemtakem sami skrbeti za onemoglega sina. Ubožnice so prenapolnjene, hiralnice takisto. Sploh pa,« je omalovažujoče pridejal, »po vaši smrti po Itak morala naša občina skrbeti zanj, ker živ menda ne bo šel za vami v grob, liehehe!: Starega je pograbilo, da bi najraje udari! župana po sredi obraza. Jezilo ga je županovo posmehljivo govorjenje. Udaril je z grčavo palico po tleh in pričel na vsa usta kričati: »Tak, tako so rešili mojo prošnjo! Kaj jaz naj živim onemoglega sina, ki niti sebe in ženo ne morem preživeti kakor se človeku spodobi. Kaj mislite, da je moj sin pes? Tak, primejduš, kar mislim, da, kar mislim si, da ste mi vse to 'd skuhali!« »Pazite, kako govorite, oče Habjanov!« ga je prekinil župan in ga s povzdignjenim glasom posvaril. »Nič, pazite! Kar tiho bodite, primejduš!« je starec rohnel in se razvnemal v svoji nemočni ihti. »če bi mogel sina sam vzdrževati, ne bi prišel s prošnjo k vam, da veste. Požvižgal bi se potlej na vas, ja! Pa meni ne boste povedali, kako in kaj. Vi ste moje pisanje oddali, In kar ste Osvobodil turško ženo Emancipacija turške žene, ki je bila vse do nedavno še vklenjena v verige konservativnega korana, je delo Gazija Ke-mala Ataturka. Treba si je priklicati v spomin le par dejstev, da se vidi, kako daleč je uspela osvoboditev turških žena izpod verskih islamskih predsodkov. Tako je nedavno turška družba za proučevanje zgodovine, imela v palači predsednika republike svoj drugi kongres. Podpredsednica te družbe je gospa Afet, ki je imela ob tej priliki med moškimi znanstveniki kot edina — toda povsem ravno-pravna žena — veliko predavanje o vseh fazah turške zgodovine. Gospodična Sa-biha Genkčen na primer je prvi ženski pilot Turčije. Ob priliki vojaških letalskih podvigov proti Kurdom je prejela veliko diamantno kolajno za letalske zasluge, Obstreljevala je kurdske pobunjence 2 letalsko strojnico tako bravurozno, r' jo je Kemal Ataturk adoptiral kot svojo »častno hčerko«. Toda žene ne silijo samo v moške poklice. Tako n. pr. je Heriman Halis, ki je bila izvoljena za »mis Turčijo«, poročila kljub bogatim ženidbenim ponudbam, nekega nezr.^.ne-ga moža. Danes je najboljša žena in mati svojih otrok. Borba za emancipacijo,turške žene je stara 30 let. Že takrat so zahtevale žene nekaj višje in višjo izobrazbo, več svobode, kakor jo je dajal osovraženi harem, zahtevale so nadalje, da smejo hoditi v javnost brez pajčolana, pravico do dela itd. Vojna je pomagala ženam v marsičem. Sila razmer jih je dovedla kot bolničarke v vojne bolnišnice, opravljale so službo bančnih uradnic itd. Do leta 1923. so se morale turške ženske organizacije boriti vsekakor za državno priznanje pravic, ki so si jih pridobile z delom v vojni, šele Kemal paša, veliki reformator, je sprostil turško ženo, ko je pobral moškim fese in ženam pajčolane. Dobaviteljska ravnodušnost. »Gospod generalni ravnatelj, velika nevšečnost se nam je primerila. Granate smo poslali generalu Francu, torpede pa Negrinu.« »Nič hudega — si jih bosta že izmenjala.« smel obdržati v spomin.« Gazi Mustafa Kemal-Ataturk- preporoditelj in obnovite!] današnje Turčije, ki Je pod njegovim vodstvom postala moderna država v ______________ evropskem smislu. Kitajske Žane v borbi za svobodo V bojih v severni Kitajski so Japonci, ki sicer v zadnjih tednih izgubljajo bitko za bitko, rajeH ob nekem napadu več vojnega materijala. Med tem tudi moderen bojni oklopni vlak, ki nam ga kaže naša podoba. »Črni voffr** — Kemal Ataturk Nedavno so odšle v Hankovu na Kitajskem tri divizije kitajskih amaconk na fronto. Maršal čangkajšek je pri odhodu dejal, da je njih bojna vrednost enaka trem izurjenim, za boj sposobnim divizijam. Vojna je kitajsko ljudstvo preobrazila. To je opažati tudi pri nežnem spolu. Plamen patriotizma neti že mesece sem kitajski ženski svet. Nežne žene so se spremenile v bojevite amaconke. Kitajci v etapi si pripovedujejo o njih junaštvu najneverjetnejše stvari. Toda te govorice še bolj podžigajo odporno silo in množe vrste bataljonov kitajskih amaconk. Tako je na primer ženski bataljon, ki je dobil ime »Hčerke Kvangsija« po enoletni vojaški izobrazbi marširal 500 kilometrov do glavnega mesta pokrajine Kvangsi. Med prepevanjem enostavno-monotonih kitajskih pesmi, so korakale Kitajke s puškami in tornistri po clalih kitajskih cestah. Neka druga formacija, ki jo vodi Kitajka Lien čang Jin, je znana pod imenom »Strah Japoncev«. Ta formacija šteje 10.000 žena in 90.000 mož in vodi na severnem Kitajskem gverilsko vojno. V neki bitki med 500 amaconkami in eno četo Japoncev je ostalo živih samo 20 amaconk, dočim so ostali vsi Japonci mrtvi na bojišču. Tako vsaj pravi legendarno poročilo. Veliko pa je pripomogla v podžiganju bojnih strasti v ženskih vrstah zmagovita amaconka Yoa Tin Fen, ki je zaslovela 1. 1931. pri Mukdenu radi svojih bojnih podvigov, še danes jo obožujejo pod imenom »Sveta Ivana Kitajske«. Spremembo v duševnosti kitajskih žena si je lahko predstaviti, če pomislimo na ženo maršala čangkajška. Ona je važen faktor pri vseh odločitvah kitajske vlade oziroma njenega moža, ki igra sedaj vlogo diktatorja. Njej je boli kakor »Kitajski Sveti Ivani« pripisati dejstvo, da se kitajske žene na tisoče odzivajo klicu za vstop v amaconske formacije. — Isto velja tudi za bolničarke. Veliko začudenje je vzbudila v kitajski družbi vest, da se je lepa K. W. Chow, potomka bogate in ugledne rodbine, odločila iti na fronto med bolničarke, kjer jo imenujejo »Beli angelj«. Ona vodi kitajske bolničarke, ki se bore s pomanjkanjem zdravil, bolnišnic itd. Z ranjenimi vojaki deli skromno vojaško hrano in živčne napore ob stalnih kanonadah. 40 mTonov lir za sprelam Hitlarla V Runu se vrše velike priprave za sprejem nemškega vodje in kancelarja Hitlerja, ki bo prispel dne 3. maja v Rim. Na sliki visoki častni kandelabri, s katerim! je okrašena Via del Triumfi (ulica triumfa). Stroški za sprejem in bivanje Hitlerja v Italiji znašajo nad 40 milijonov lir. V neapelskem pristanišču se zbira italijanska mornarica, ki bo tudi pričakala Hitlerja, ko bo obiskal 3. maja Italijo. Na podobi vidimo tri težke križarke »Fiume«, »Žara« in »Pola«. vi na mojo prošnjo napisali, to so brali. Kakor ste vi napisali, tako so rešili. Kajpa, mojo prošnjo ste odbili! Seveda, ko bi bil jaz Kočevar...« »Molčite!« je zagrmel zdajci župan nad jezljivim starcem. Oni pa ga ni poslušal, »še enkrat rečeni,« je kričal, »če bi bil jaz ptič iz vašega gnezda, potlej bi me menda priporočili. Vi, vi, primojduševski.. .1« Ohripel je od kričanja. Glas se t"U je tresel, kakor da ga pribijajo na križ. Zupanu je bilo na vse zadnje le zadosti, pa je odprl vrata in potisnil starca na cesto. Srdit je odšel starec proti domu. Od jeze, ki se mu je nabirala v srcu, je bil slab, da so mu noge klecale v Kolenih. Opiral se je na palico, pričel je smrkati in iznenada so mu v očeh zablestele solze ter mu pričele polzeti po poraščenem suhem licu ter se loviti za dolge, sive brke. Od gnjeva in nemoči je jokal. Tiho in obupano. Sredi pota proti domu se je vanj zaletel poštni sel. »Ohej, oče Habjanov!« je zaklical z nasmehom na mladem obrazu. »Kar k vam sem bil namenjen. No, pa je tako še bolj- še, bova kar tukaj uredila. Tule se podpišite. Pismo iz Amerike imam za vas!« »Magda ...« je zašepetal starec in čez obraz mu je hušnil topel smehljaj. »Tak, da je vendar pisala, ti punca ti takšna, pa sem mislil, da je na vse že pozabila,« mu je ušlo skozi misel. In objela ga je radovednost, da je kar sredi ceste odprl pismo. Sklonil se je nizko nad drobno pisan papir in čital: »Ljubi oča in mati! Sem dobila vaš list in mi je nazarensko hudo za Nejčka. Moj Bog, le s čim smo se nebesom tako silno zamerili, da nas tako hudo tepo! Kaj bo zdaj! Ubogi Nejček! Vse noči prejokam zanj, četudi vem, da to ne bo prav nič pomagalo. Jaz bi vam tako rada kaj pomagala, saj si kar mislim, kaok hudo je zdaj pri vas doma. Kaj pa mati? So zdravi? Zmerom sem mislila, ko sem bila še doma, da bo potlej bolje, kadar bom od doma in vam bo laže, ko vam bom jaz pošiljala dolarje. Pa sem se tako zelo motila. Pri nas v Ameriki je tudi zmerom slabše. Moj mož je že skoro 'eto dni brez stalnega dela. Malo tu prime -\n delo, malo tam, za silo se prebijamo ':ozi življenje. Podpore za brezposelne pa so ukinili. Pa tretjega otroka smo kupili pred tremi meseci. Punčka je. Za Metko smo jo krstni. Po stari materi. Zdaj vam pa, ljubi oče in mati, pošiljam dva dolarja, ker več res ne morem. Bog daj, da bi dobili. Sem slišala, da v Evropi odpirajo pisma, ki prihajajo iz Amerike in da denar jemljejo iz njih. Pišite mi, če ste dobili. Moj mož, jaz in otroci vas vse prav prisrčno pozdravljamo. Vaša Magda.« .., Stari je obrnil kuverto. Na tla sta padla dva modra papirja. Pobral ju je. Ko je šel mimo gostilnice, mu je zašumelo v ušesih: »Samo en kvartinček ga bom... ■ Da i jezo poplaknem.« Ko je sedel za mizo, je pozabil na dom, na betežno ženo in onemoglega sina. Nacejati se je pričel z vinom, da bi vdušil v sebi jezo zaradi neuslišane prošnje. * Doma je v mrzli sobi čakala nanj stara Habjanka. Nejčka je spravila v posteljo. Spal je. Ona pa je v temi sedela pokraj sinove postelje ter se silila k molitvi. Toda niti enega očenaša ni mogla zmoliti. Preveč^ gorja je bilo ta večer v njeni trepetajoči duši. Poleg nje spi v nemirnem spanju njen edini in pohabljeni sin, zunaj nekje je njen mož. Po dolgih letih njunega skupnega življenja je nocoj prvič izostal pozno pod noč zdoma. Na mah jo je postalo strah tihote. Poiskala je v mizici načeto svečico in jo nažgala. Skozi slabo priprte oknice pa je silil v sobo veter, ki je zunaj tulil okoli oglov samotne bajte. Plamen je nekajkrat vzplapolal in umrl. Strahotna tema je planila iz vseh kotov v izbo. Starka je skrila obraz v dlani m zaihtela. Zunaj, v temni noči, je preko puste pokrajine drvela mrzla, kočevska burja. V Ameriki. Glavni ravnatelj velikega newyorške-ga hotela je pri pregledu opazil snažil-ca, ki se je hudo kislo držal. Potrepljal ga je po rami in dejal: »Toda, prijatelj, glavo pokorfci in veselo glejte v svet. Tudi jaz sem začel kot snažilec in glejte, danes sem glavni ravnatelj. Saj smo vendar v Ameriki.« Snažilcu pa se je 5e bolj zmračil obraz: »Jaz sem pa bil v začetku svoje karljere glavni ravnatelj, sedal sem samo snažilec. To je tudi Amerika.« Oglasi v „E DI N OST 1“ posredujejo med mestom in deželo! Cankarjeva 26 Telefon 28-50 MEDNARODNA ŠPEDICIJA, DRUŽBA Z O. Z. Telefoni: Pisarna roter. 24-14 Skladišče 27-92 Brzojavi: „EKSPEDIT“ MARIBOR Mednarodni prevozi, ocarinjenja, reekspedicije, selitve, prevozi, vskladiščenja v lastna suha skladišča, reklamacije, inkaso i. t. d. Maribor, Cankarjeva ulica 26 Slika predstavlja važno strategično oporišče Anglije — Gibraltar, ki straži prehod iz Sredozemskega v Atlantsko morje. Angleški vojaki vodijo opazovanja in stražo ob priliki tamoš-njih manevrov angleške Kvalitetno čistilo za ievVe fn usnje Is najtlnmlilh voskov In originalnega francoskega balzam terpentina Novi modeli ARDIE SACHS VfCTORIA Htf&GJblUk ktitiSA p vs wvw wo '*ww v im v so tu! Oglsjte sl veliko zalogo btezobvezno - V raCun vzamem rabljena motorna kolesa - Ves pribor motornih koles na zalogi - Kvalitetno blago, nizke cene! V predMioni znaten popust I 2500 Din rabite, da zaslužite 1000 Din mesečno doma. Dopise: „Anos“ Maribor Orožnova 6 Priložite znamko! Damsko in moško perilo Učne bluze nogavice vsakovrstne Kupite najceneje, da se naše blago uvede trgovina s perilom, modnim blagom in in drobnino ARIbOR Gosposka ulica 15 beseda 0'55dln, dopisovanje po VSO din; inse-ratnl davek do 40 besed V- din, nad 40 besed 2‘- din. Za šifrirana pisma se plmia 10m— din. Za odgovor le prlloiltl 3*— din v znamkah Na NSU motorju zmagovalec mnogih velikih dirk Svetu/em Vam kot strokovn/ak. ker sem se o kakovosti. zmotnoati In ekonomičnosti NSU motor/a sam prepričal pri dirkah, dnevno In na velikih potovanllh. Posedujem najbolje urejeno zastopstvo motornih koles. V Vašem lastnem Intereau Vas proalm. da sl pred nakupom motornega kolesa ogledate mo/o zalogo. Rudolf Lotz Rudi Lotz na NSU v Afriki 3. HOINIK, generalno zastopstvo - Maribor, Franžižkanska ul. 15 ori tvrdkah ki oglašujejo v Tiskarna Litografija Knjigoveznica Kamnotisk Offsettisk Bakrotisk Anilinski tisk Plakaterski zavod Tisk časopisov PIROFANIA patent TIIKARNA ..... MARIBOR KOPALIŠKA ULICA 6 Telefon 25-67. 25-66. 25-69 daja konzorcij »Edinosti« v Mariboru. Odgovorni urednik Francč Gerželj, novinar. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstav, ravnatelj Stanko Detela, vsi v Mariboru.